llustrovan gospodarski list
gU	Uradno glasilo
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto.
Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na !/« strani 300 K, na >/, strani 150 K, na ' n 5trani ioo K, na >lu strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. ■
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo V Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolieni le tedaj, če se navede vir.
st. 22, Ljubljana, 30 novembra 1921. Letnik UI /UI
Ob«egi Poskusi z umetn!mi gnojili na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici. — Kako se pospeši kipenje vina. — K s .nje zelja in repe. — Goriški na in obd lovanja za turščico. — Ribar-it>'0 v Jugoslaviji. — Glavna skupščina in kongres Glavnegu zadružnega saveza v L ubljani. — Oce >a knjig. — K etijskošolski vestnik. — Vprašanja .n \<ipov6H Kn-etnske no.' - Uradne vesti. — Konjerejec Pregled konj reje v letu 1921. — Stal ž konj v Sloveniji. — Pregled o pre-movanju konj .Konjerejskeg • odi ka 2" v leti 1921, - Prehranjevat je žrebet po odstavitvi-.do konca prvega let . — Ali sme no žrebeta vpregati? — „Salamuri". — Znaki zdravj i pri konjih. — Vprašanja in odgovori. — Oružbent vesli. - Inserati.
Poskusi z umetnimi gnojili na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici.
Umen kmetovalet naj se pogovarja s svojo zemljo. Stavi ji naj spretno vprašanja, pa dobi odgovor in koristne nasvete. Vprašanja morajo biti jasna, jedrnata. Na čenčarije se zemlja ne ozira. Umetnost pogovora z zemljo je sicer enostavna, vendar pa je točno razumevanje odgovorov odvisno od upoštevanja raznih okoliščin od enakostih vseh drugih činiteljev, razen onega, zaradi katerega se vpraša in splošne točnosti. Motiti znajo pa tudi razne druge okoliščine, n. pri delno poleganja žita, neenakomerno stanje kulturnih rastlin itd. Učinki res niso vedno, tako očividni, kakor se mnogokrat slikajo v svrho reklame. Večinoma jih dokaže šele tehtnica.
Na našem žavodu smo letos delali poleg mnogih drugih tudi še poskuse z umetnimi gnojili. Dobro je znano, katere snovi potrebujejo rastline iz zemlje, ni pa znano, katere in v kakšni meri da ena ali druga zemlja samaod-sebe na razpolago. Znano je, da se ravna pridelek po množini razpoložljivih redilnih snovi, posebno po isti, ki je v manjšini. Znano je, da so v hlevskem gnoju vse za rastline potrebne snovi zastopane, vendar ne v istem razmerju, kakor jih potrebuje ena ali druga rastlina. Naše šolsko polje je pa s hlevskim gnojem močno gnojeno. Vsako drugo leto pride na hektar po 500 q hlevskega gnoja. Dognati smo torej hoteli s temi poskusi katera redilnih snovi ali dušika ali fosforove kisline ali kalija je vendar še v manjšini, katero zahteva naša zemlja najbolj za eno ali drugo rastlino za čim večje povišanje pridelka. Dognati smo pa tudi hoteli, kako se obnašajo te snovi
v raznih pomožnih gnojilih, ki so dandanes na razpolago. Opazovali smo pa tudi, kakor že prejšnja leta, postranske učinke trošenja na glavo, to je na že zelene rastline. Poskušali in primerjali smo glede dušika s čilskim solitrom z žveplenokislim amoniakom, z apnovim dušikom, ter z gnojnico glede fosforove kisline s superfosfatom, kostno moko in Tomasovo žlindro.
Glede kalija s 40% kalijevo soijo in gnojnico.. Vsa ' zemljišča, na katerih so se vršili ti poskusi, imajo težko ilovnato zemljo, že od narave bogato kalija. Za poskus so se odmerile ravno po 1 ar velike, in sicer 5 m široke, po 20 m dolge parcele. Učinki na hektaru so torej stokrat tako veliki, kakor na teh parcelah.
Poskus na travniku.
Ruša ni bila tako enakomerna, kakor je bilo želeti. Pokvarjena je bila tudi vsled večletnega enostranskega gnojenja z gnojnico. Razvila so se bolj zelišča nego dobre travniške rastline. ,Tu je bilo odmerjenih 15 poskusnih parcel, s kolikor mogoče najbolj enakomernimi drugimi razmerami.
Kontrolne, t. j. za poskus negnojene parcele so vrgle na hektar računjeno povprečno po 4687 kg šuhe krme.
Največji pridelek, in sicer čez 58 kg ali na hektar 5600 kg, sva dali parceli 4 in 5. Prva je bila gnojena na hektar računjeno s 75 kg apnovega dušika in 210 kg superfosfata, druga s 300 kg kostne moke in 300 hI gnojnice.
Pridelka napram negnojenem je bilo na hektaru torej več 1138 kg, oziroma 1136 kg sena in otave. Ako računimo vrednost krme za lastno porabo, n. pr. 1 kg sena je 0-41 1 mleka a 5 K, torej po 2 K, je ta večji pridelek vre-
den 2276, oziroma 2326 K. Ker je pa tržna cena sena dvakrat tako visoka, je vrednost višjega prirastka dvakrat tolika.
Za kmetovalce je torej gnojenje travnikov zelo do-bičkanosno podjetje. Na travnikih, ki niso bili že prejšnja leta prav gnojeni, bi znala pa biti razlika še mnogo večja nego je bila na teh.
Najbolj se je obnesla kostna moka z gnojnico in to ne menda le zaradi učinka dušika in kalija gnojnice, temveč najbrže tudi, ker so bakteriji gnojnice pospešili razkroj kostne moke.' Kostna moka tudi 3 kg z 1:5 kg apnovega dušika na parceli 8, je pomnožila pridelek za 9*63 kg. Kostna moka v manjših množinah (2 kg) s kalijevo soljo (l-75kg) pa brez dušika na parceli 2 se ni posebno obnesla. To gnojenje je namreč vrglo samo 3 kg suhe krme več na 1 ar veliki parceli, torej 300 kg na hektar.
Vobče je bil učinek dušika v apnovem dušiku ali gnojnici ali žveplenokislem amoniaku v zvezi z fosfati prav povoljen, medtem ko ni imel dušik čilskega solitra (po 100 kg na hektar) pravega učinka, kar bo najbrže pripisati suši in poznem trošenju ter pomanjkanju fosforove kisline. Sama gnojnica po 300 hI na hektar (prilično 30 kg dušika, 100 kg kalija) je vrgla 188 kg sena na hektar.
Gnojenje s kalijevo soljo ni imelo nobenega posebnega uspeha, kar je pripisovati težki zemlji in pa večkratnemu gnojenju z gnojnico v prejšnjih letih. Najbolj so pa učinkovala fosfatna gnojila tako superfosfat pa tudi kostna moka, slednja posebno v večjih množinah po 300 kg na hektar, zlasti v zvezi z dušikom. Tomasova žlindra (2 kg) na parceli 3 je pomnožila pridelek za 6-38 kilogramov. Porastle so tam posebno detelje.
Pšenica.
Za poskus je bilo odmerjenih tudi 15 po 1 ar velikih parcel. Na negnojeni kontrolni parceli je znašal pridelek v snopju 85 kg, čistega zrnja pa 19-20 kg.
Največ je vrgla parcela 4, gnojena zlkg žvepleno-kislega amoniaka in 4 kg kostne moke, in sicer 100 kg snopja pa 30 kg zrnja.
Približno enako se je obnesla parcela 2, gnojena z 1 kg žveplenokislega amoniaka in 2 kg superfosfata.
Parcela 5 je bila gnojena z 1 kg žveplenokislega amoniaka in 4 kg Tomasove žlindre, pa je vrgla 90 kg snopja in 25-60 kg zrnja. Ta razmeroma mali učinek je pripisati poznemu trošenju na glavo.
Parcela 7, gnojena samo z apnovim dušikom (1 "37 kg) je vrgla 80 kg snopja in 24-5 kg zrnja. Ker se je apnov dušik trosil na glavo šele meseca marca, je bilo v pri-četku opazovati, da je celo škodoval, a kmalu se je pa pšenica popravila, tako da se je dosegel še pribitek 5 3 kg zrnja. To se krije tudi z izkušnjami naših poskusov-prejšnjih let, ko smo tudi trosili apnov dušik zaradi zatiranja njivske gorčice po ozimini na pomlad.
Samo žveplenokisli amoniak na parceli 8, je dal 86 kg snopja in 25:5 kg zrnja, torej za 1 kg zrnja več kakor apnov dušik. Sam čilski soliter, in sicer 1-34 kg, je vrgel 90 kg snopja in 26-1 kg zrnja, torej še za 1*6 kg več kakor prejšnji. Ta parcela dokaže, da je za gnojenje na glavo čilski soliter, zlasti za pšenico med dušičnatimi gnojili, vendar najboljši. 100 kg čilskega solitra je pomnožilo pridelek za prilično 500 kg zrnja. Samo z dušičnatimi gnojili se je pomnožil pridelek zrnja na hektar za 521 do 600 kg zrnja. Pa tudi sama gnojnica je vrgla na hektaru čez 500 kg več zrnja. Učinek njenega dušika je bil prilično enak učinku na glavo trošenega apnovega dušika. -
Pridelek je bil pa vendar največji tam, kjer se je gnojilo poleg dušika obenem s fosfati, in sicer se je pomnožil do 1079 kg zrnja na hektar. Najbolje v tem oziru se je obnesel superfosfat po 200 kg na hektar, oziroma višje množine kostne moke do 400 kg.
Samo fosforova kislina je pomnožila pridelek zrnja v 4 kg Tomasove žlindre za 3*10 kg v 4 kg kostne moke do 9 kg in v 2 kg superfosfata do 8'2kg. Kostna moka je torej v tem slučaju prvačila najbrže zaradi svojega dušika napram superfosfatu in menda tudi zaradi večje množine. Kalijeva gnojila so pa ostala tudi tu brez pra-| vega učinka, kar se je pokazalo tudi pri poskusih prejš-
' niih let.	^ . ...
Ozimni ječmen.
Nepognojena, 1 ar velika parcela, je vrgla 70 kg ; snopja ali 23-25kg zrnja. Sam superfosfat je kazal le ! malo učinka. Najbolj se je obneslo polno gnojenje z 1*34 kilogramom čilskega solitra, 2 kg kalijeve soli, in 2 kg superfosfata s pridelkom 66 kg snopja, oziroma 28*75 kg zrnja, torej 5-5 kg več zrnja. Sam superfosfat in kalij skupaj sta pomnožila pridelek zrnja za 3-45 kg, žveplenokisli amoniak in superfosfat za 3-25 kg, sam čilski soliter i za 2-35 kg, sama gnojnica za l'25kg, sam apnov dušik j za 2-95 kg.
Vobče je pokazal tu kalij dober učinek pa le v zvezi z dušikom in fosfati.
Kostna moka se v tem slučaju ni obnesla, posebno sama ne.
Slabejši zmožnosti korenin ječmena za osvajanje snovi iz zemlje je pripisati slabejši učinek kostne moke kakortudi večji vpliv gnojenja s kalijem. Hvaležnost za kalij je pripisati tudi dejstvu, da je sledil krompirju, ki zemljo glede kalija posebno izmozga.
Vobče moramo upoštevati, da so se gnojila trosila ozimini le na glavo že precej pozno proti pomladi, da torej niso bili vsi pogoji najugodnejši. Apnov dušik je za hip očividno učinkoval celo neugodno. Ta, kakortudi kostna moka ali kalijeva sol, pa tudi superfosfat bi slišali že pred setvijo v zemljo. Edino čilski Soliter je primeren za trošenje na glavo. Raztrošena gnojila smo pa spravili le z brano in z okopavanjem žita v zemljo in jo z isto nekoliko pomešali.
Iz vseh teh poskusov je vendar prav jasno razvidno, da zahteva naša zemlja posebno fosforove kisline, da se šele s pomočjo nje dosežejo najvišji pridelki. To se krije tudi z rezultati poskusov prejšnjih let. ___________
Posebne vremenske razmere tega leta so pa tudi precej motile. Neki viharni dež je povzročil deloma po-lego, pozneje je pa motila suša. Vkljub temu se je pa vendar jasno dokazalo, da se da na hektaru s pomočjo umetnih gnojil pridelati precej več, n. pr. pšenice do 1079 kilogramov. Ta večji pridelek že samega zrnja brez slame je po sedanji tržni ceni vreden čez 11.000 K, medtem ko 100 kg zrnja že skoraj krije vse stroške gnojenja. To je torej gotovo posebno ugodna prilika za kmetovalca, da svoj denar naloži dobičkanosno. Tudi poskusi gnojenja raznim drugim poljskim rastlinam, n. pr. krompirju (do 35 q več na hektar), pesi, koruzi itd. so pokazali pri nas zelo očividne uspehe. Oves se je za dušik pokazal tako hvaležnega, da se je že od daleč videlo.
V predvojnem času so bili dobički manj gotovi in visoki, ker so bile cene umetnih gnojil v razmerju k cenam pridelkov precej višje nego so danes. Zaradi tega je pa bila poprej pri uporabi umetnih gnojil iz gospodarskih ozirov potrebna večja previdnost nego dandanes.
Pred vojno se je n. pr. dobila vodotopna fosforova kislina superfosfata kg po 50 v, danes do sedaj prilično
po 23 K, torej za 46krat toliko. Pšenica se je tedaj prodajala leg po 20 v, danes pa za 50krat toliko. 100 kg 18% superfosfata se je plačalo poprej s 45 kg pšenice, danes prilično s 40 kg. Posebno ugodno je pa sedaj razmerje med cenami dušika in cenami pridelkov. Dušik v apno-vem dušiku je stal poprej kilogram prilično 1-20 K, danes 25 K, torej samo 20krat toliko. 100 kg apnovega dušika se je plačalo poprej prilično s 100—130 kg pšenice, danes pa že s 30—40 kg pšenice. Cena apnovemu dušiku znaša danes razmeroma prilično eno tretjino od pšenice. Gotovost, da se izplača, je torej trikrat večja kakor je bila poprej. 2e razmeroma majhno povišanje pridelka krije torej vse stroške takega gnojenja, vse, kar je več, je čisti dobiček.
Koliko koristi tiči v tem za kmetovalca-zasebnika! Za narodno gospodarstvo, za prehrano, za izvoz, za trgovsko bilanco, za valuto itd. bi bilo pa tudi neprecenljive vrednosti, da se v večjem obsegu delajo enaki poskusi in v večji meri porabljajo umetna gnojila za po-množitev pridelkov. V prvi vrsti pridejo v poštev taka, ki se v državi sami pripravljajo. Posebno apnov dušik zamorejo proizvajati naše tvornice v neizmernih množinah. Namesto, da se izvaža v inozemstvo v korist naravnem odjemalcu naših kmetijskih pridelkov, naj ga uporabljajo rajše kmetje Jugoslavije v večji množini.
Pa tudi glede dobave snovi iz inozemstva ne. moremo biti tesnosrčni, če smo spoznali, da z njimi kot surovinami zamoremo pripraviti mnogo novih vrednosti z velikim dobičkom.	I, Belle.
Kako se pospeši kipenje vina.
Vsled velike množine sladkorja in naglega burnega kipenja ob trgatvi, ni mnogo vinskih moštov popolnoma pokipelo, vsled česar isti še sedaj polagoma kipijo, ter se seveda ne učistijo, marveč so še vedno kalni. Mnogi so pa nehali kipeti in se tudi kolikortoliko učistili, vkljub temu, da niso še popolnoma pokipeli in da so še sladki. Poslednji se pa kmalu zopet skalijo, kakor hitro pridejo z zrakom v dotiko.
Vzrok temu je naravni razvoj mošta, odnosno vina in nima nikake zle posledice, ako se z njim nadalje pravilno ravna.
Da mošt vkljub svoji sladkobi neha kipeti in se čistiti, ter da se zopet skali, ko se ga pretoči, izvira od tod, da se v močno sladkem moštu pri burnem kipenju sladkor prenaglo razkroji in torej prenaglo razvije prevelika množina alkohola pri pomanjkanju dovoljnega zraka (kisika), ki ga kvasne glive ob burnem kipenju tako potrebujejo, kar povzroči prezgodnje uničenje kvasnih gliv. To se pripeti posebno, če kipi tak mošt pri prav gorkem vremenu v velikih s kipelno veho opremljenih, skoro do vrha napolnjenih sodih.
V	takih slučajih se kipenje pospeši na ta način, da se med kipenjem mošt umetno zrači s silnim zračenjem, ali pa, kar je najenostavnejše in splošno izpeljivo, da se ga pretoči ob lepem vremenu. To pretakanje je lahko popolno, t. j., da se pretoči cel sod, ali pa delno, t. j. četrt ali pol soda, kar je odvisno od množine še nepovretega sladkorja. Čim slajši je, tem več mošta mora priti z zrakom v dotiko.
V	pomanjkanju posode se lahko pretoči najprej v kad in potem zopet v isti sod, ne da bi bilo treba odstraniti že deloma sesedlo se goščo, izvzemši, če ni le-ta zdrava, t. j., če nima drugih, dober okus kvarljivih snovi in primesi (gnilobo, galico, apno, zemljo itd.). Pri že manj sladkem, toda vendarle še nepokipelem moštu, zadošča, ako
se odtoči spodaj pri pipi nekaj škafov (10—30 škafov), kar se ravna po velikosti vsebine v sodu, in to sproti pri vehi skozi lijak v isti sod vliva.
Pretakanje s čevom ali celo s pumpanjem iz soda v sod v tem slučaju ni priporočljivo, ker se na ta način mošt v zaželjenem zmislu ne prezrači. Istotako mora pri tem pretakanju izostati vsakršno žveplanje, ali dodava-nje bisulfita, ker to zatre ali vsaj zadržuje nadaljno naglo pokipenje.
Po dovršenem pretakanju naj se sodi zopet opremijo s kipelno veho. To delo se more še sedaj uspešno izvršiti, dokler ne nastopi v kleti prenizka temperatura, ki sploh vsako nadaljnje kipenje zamori. Vsekakor pa se s takim še ne popolnoma povzetim moštom ali vinom napolnjeni sodi nikakor ne smejo trdno zabiti, marveč naj bodo na rahlo zaprti. Najbolje je seveda opremiti jih s kipelno veho, ker tako ne izgube na svoji dobroti in se sploh nič ne pokvarijo, ker se ne morejo naseliti na vrhu nikake škodljive glivce, kakor n. pr. kan in ocetne glive.
Fr. Gombač.
Kisanje zelja in repe.
Ker prihajajo večkrat vprašanja, kako je treba zelje in repo pravilno okisati, podajamo tukaj nekatera navodila, kako se pri tem delu postopa.
Ko zelje popolnoma dozori, se poreže ter očisti vse gnilobe in druge nesnage, pa tudi zelenih listov, tako da ostane le bela glava. Le iz čisto osnaženih glav se da pripraviti kislo zelje, ki je le.pe, citronovo-rumene barve, kar kupcem posebno prija. Če bi se pa za kisanje porabilo tudi zeleno listje, bi kislo zelje imelo neprijetno temno-zeleno barvo. Nato se zelje nariba na posebnih ribežnih, ki režejo enakomerno in drobno; Drobno naribano zelje je pripravnejše za jemanje iz posode, ko se ga rabi.
Preden se zelje vloži v kad, jo je treba dobro pregledati, da nima kake luknje ali razpoke, skozi katero bi utegnila odtekati zeljnica. V natlačeno zelje ne sme priti zrak, da se ne izpridi. Dobro je torej kad, preden dene-mo vanjo zelje, do vrha naliti z vodo ter jo nekaj dni pustiti na miru, da se namoči. Potem jo šele od znotraj popolnoma osnažimo. Posebno je treba paziti na kadi, v I katerih smo prejšnje leto okisali zelje, da niso plesnive ali drugače onesnažene. Kakor povsod, povdariti je treba tudi tukaj, da je pri kisanju zelja glavni pogoj snaga.
Ko je kad pripravljena, iztešemo tri deske, ki se naj polože na potlačeno zelje, kadar je kad polna. Razume se, da deske ne smejo presegati dolgosti dna. Kadi so namreč navadno tako napravljene, da se proti dnu počasi zožujejo in, če bi bile deske predolge, bi obvisele nad zeljem, to bi ne bilo več pod pritiskom ter bi se gotovo izpridilo, če tega v pravem času ne opazimo.
Ko je vse to pripravljeno, očedimo primerno množino kamenja, ki ga mislimo naložiti vrhu zelja.
Ko je kad pomita, osnažena in na svojem mestu, de-nemo vanjo en del razrezanega zelja ter ga dobro potlačimo. Po zelju potrosimo nekaj soli. Na to položimo drugo plast zelja, ki ga ravnotako stlačimo in posolimo. S tem delom nadaljujemo toliko časa, dokler ni posoda do vrha polna. V nekaterih krajih natresejo med zelje tudi nekoliko kuminovih zrnj, kar mu daje prijeten vonj, za tistega, ki mu ugaja. Vrhu zelja se polože celi zeljni listi, da ga popolnoma pokrivajo. Nanje se polože deske, ki jih potem obtežimo s kamenjem. Pri nalaganju kamenja moramo paziti, da se naloži ravnotežno, da se pri vse-danju zelja ena ali druga stran preveč ne sesede. Kad, v
kateri kisamo zelje, naj irna kakih 10 cm od zgornjega roba luknjo, ki se da začepiti, skozi katero se po cevi odteka zeljnica. Ko je kamenje naloženo, zalijefno zelje z vodo do vrha kadi. Ta voda pa naj bo trda, t. j. močno apnena studenčnica, nikakor pa ne deževnica ali pa voda iz potoka. Api^o v vodi je potrebno, da nevtralizira preveliko množino mlečne kisline, ki bi drugače oviralo delovanje bakterijev mlečne kisline in jih uničevala. Voda brani dostop zraku, pri katerem bi se razvijali škodljivi bakteriji, ki bi kvarili zelje.
Slično kakor pri zelju, postopamo pri k i s a n j u r e-p e. Tudi repo moramo osnažiti, jo naribati, kakor zelje in postopati pri nalaganju, kakor zgoraj popisano.
To so glavna navodila pri pripravljanju kislega zelja in repe. Sedaj pustimo, da se prične kisanje. Prostor, v katerega postavimo kadi s pripravljenim zeljem in repo, ne sme biti premrzel, kajti potem bi se kisanje vršilo le polagoma ali pa bi popolnoma izostalo, kajti kipelne glive potrebujejo primerne toplote. Posebno je treba paziti na to, da zelje ali repa v kadi ne zmrzne, preden ni kislo. Zelje, ki zmrzne med kisanjem, dobi bledo, neprijetno barvo in se nikdar popolnoma ne skisa.
Kislina kislega zelja in repe prihaja od mlečne kisline, ki jo tvorijo potom mlečno-kislega kipenja razne tozadevne glive, od katerih šo nekatere močnejše, druge šibkejše. Vseld tega moramo pri napravljanju kislega zelja in repe paziti na skrajno snago, da ne pridejo v kad tudi druge glive, ki so škodljive in ki sčasoma dobe premoč nad koristnimi. Take glive razkrajajo mlečno kislino, vsled česar izgubi zelje ali pa repa na kislobi. Razentega je zelo umestno, da se v pričetku pomaga koristnim glivam z dodatkom kislega kvasa, ki ima v sebi dovolj hrane in veliko koristnih gliv.
Pri kisanju zelja so nemški znanstveniki vzgojili čiste kulture bakterijev mlečne kisline, ki naj povzročijo hitro in zdravo kisanje. Zelje se pripravi, kakor že opisano, doda se mu pa v raznih plasteh nekoliko v vodi razredčenih bakterijev mlečne kisline Weigmann in Vi % soli ter se ga pusti kisati pri 35° C. Na ta način se doseže tako hitro kisanje zelja, da se v njem škodljivi bakteriji sploh ne morejo razviti. Zelje postane v najkrajši dobi kislo in dobi prijeten okus, ki ga ne kvarijo proizvodi škodljivih bakterijev plesnobe, grenkobe in drugih vrst.
Bakteriji mlečne kisline kakortudi razne kvasne glive živijo ravnotako pri dostopu zraka (kisika), kakortudi pri odsotnosti zraka, vendar izgleda, da je njih delovanje veliko bolj živahno, če izključimo zrak, kajti tedaj proizvajajo mlečno kislino v veliko večjih množinah. Pri praktičnem kisanju zelja se je izkazalo, da moramo na vsak način zabraniti dostop zraka kisajočemu se zelju, drugače dobi to blago ne posebno lepo barvo. Razentega se od vrha proti notranjosti razvijajo razni nam neljubi bakteriji, posebno plesnobni, ki imajo radi zrak in požrejo en del tvoreče se mlečne kisline. To je tudi vzrok, zakaj postavljamo zelje pod pritisk in pod vodo, da iztisnemo iz njega po možnosti ves zrak in zabranimo njegov dostop z ,vodo.
V malih gospodinjstvih, kjer potrebujejo le malo kislega zelja, tega pa le najfinejše vrste, ga pripravljajo v malih steklenih posodah, kakor so Weckove steklenice za konzerve. Če se v takih posodah pripravljeno zelje ?ali repa okisa s čistimi kulturami tako dolgo, da dobi najfinejši okus, se ga potem sterilizira in neprodušno zapre, da se ne more pokvariti. Tako zelje vzdrži leto in dan, ne da bi kaj izgubilo na finem okusu.
Če hočemo pri zelju ali repi doseči še finejši okus, potem cepimo za kisanje pripravljeno zelje, ki izkazuje
že primerno množino kisline, še s šampanjsko kvasno
glivo in mu dodamo še V % sladkorja kot hrano za to glivo. Sedaj nastane kipenje, pri katerem se iz sladkorja tvori ogljikov dvokis in'alkohol. S tem smo dosegli, da je mlečnokislemu kipenju sledilo alkoholno kipenje, ki je zelju pridobilo oni vinski okus, ki ga nekateri zelo čislajo. Ker tega okusa navadno okisana zelja nimajo, se jim doda nekaj belega vina. V vinskih krajih imajo marsikje kmetovalci navado, da pri okisanju zelja dolijejo nekaj vinskega mošta ali pa vlože med zelje nekaj svežih tropin, s čemur se ta vinski okus istotako doseže.
To bi bilo v glavnem, kar se da povedati o kisanju zelja in repe v domačem gospodinjstvu. Pri tem delu moramo vedno imeti pred očmi mala bitja, bakterije in glive, najrazličnejših vrst, ki se držijo zelja, kadi, naših rok in obleke in vseh priprav in orodja, ki prihaja v do-tiko s tem- človeškim hranilom, in ga morejo pokvariti, dodati mu neprijeten okus in vonj, ali ga celo napraviti neužitnega. Proti tem se moramo braniti samo z največjo snago, z najtemeljitejšim čiščenjem vseh za to potrebnih predmetov in z največjo natančnostjo pri tem delu.
Goriški način obdelovanja za turščico.
V zadnjem članku „Nov način obdelovanja" sem na-glašal, da se ravna obdelovanje zemlje po raznih činite-ljih, med katerimi igra važno vlogo tudi kakovost zemlje.
Ni vseeno, ali je zemlja v tem slučaju težka ali lahka.
Ako je zemlja tako lahko, da jo lahko ob vsakem času obdelujemo, potem nam ne dela nobenih neprilik ne pri oranju, ne pri vlačenju, ne pri njenem oblikovanju.
Drugače pa je, če je zemlja težka, če dela kepe, ki se rade zasuše. Pri taki zemlji je pa gledati na vsakovrstno njeno vlažnostno stanje, da jo prav obdelamo. Tudi v tem slučaju, če smo tako zemljo v svrho zadostnega rahljanja že jeseni preorali in jo pustili čez zimo v sirovih brazdah, se lahko primeri, da zemlja vsled neugodne mokre zime ne prezebe in ne pridobi tiste ,.god-nosti", t. j. da ne postane tako drobljiva in prhka, kakor bi bilo treba za njeno lahko obdelovanje. Nasprotno, zemlja ostane tako „sprijeta" in „sprijemna", da noče iz-lepa narazen. Zato se pa na taki zemlji ne da redno dobro izvajati „goriškega jarkanja". Eno leto velja, drugo pa ne. To izkušnjo z jarkanjem imamo tudi že pri krompirju in se prav zaraditega tudi krompir ne da zmeraj enako uspešno po tem načinu saditi.
Za obdelovanje na grebene ali dvobrazdne lehe je treba torej drobljive in toliko rahle zemlje, da se 1 a h k o in redno dobro obdeLuje.
Pri težki zemlji je treba v ta namen na vsak način dvojnega obdelovanja, jesenskega in spomladanskega. Jesensko oranje pa naj ne bo plitvo, kakor to navaja g. M. v članku „Obdelovanje polja" v 41. štev. ,.Kmetijskega lista", ampak naj bo rajše globokeje kakor navadno oranje, ker ljubi tudi turščica podobno kakor vse druge okopavine globokeje obdelano zemljo in je jeseni edina prava prilika, da se to izvrši.
Za „goriški" način pridelovanja turščice je dalje važen ves način gnojenja in množina gnoja, ki jo imamo na razpolago. I^ri tem načinu se gnoji v jarke, ki leže med grebeni. To gnojenje je za turščico bolj intenzivno, t. j. bolj močno, kakor je pa pri nas običajno
1 Glej „Kmetovalca", št. 21., z dne 15. novembra t. I.
za turščico in zahteva tudi več ročnega dela, ker je treba v vsak jarek gnoj enakomerno polagati in prav razdeliti. Pri nas se gnoji običajno po čez. Gnoj se raztrosi na široko in tako na redko, da površja zemlje niti dobro ne pokrije. Naši gospodarji gnoje rajše po malem, zato pa bolj pogostoma. Koder se močno' gnoji, tam pokrije gnoj vse površje zemlje. Opozarjam na to, da bi se le v primeru tako močnega gnojenja kaj privarčevalo pri gnoju, če gnojimo v jarke, drugače pa ne. Pri tako „red-kem" gnojenju, kakor je pri nas v navadi, bi se ne moglo z gnojem varčevati, ker je treba jarke v tem slučaju dobro gnojiti, da bo turščica lepa. Povdarek, da se z gnojenjem v jarke varčuje, velja torej le v tem slučaju, če smo vajeni njive močno gnojiti. Drugače pa ne. Sicer moram pa dodati, da se s takim gnojenjem v vrste zemlja neenakomerno gnoji, kar ni brez pomena za prihodnje rastline, ki se na široko sejejo. Pri rednem obdelovanju na grebene, kakor je v običaju v goriški okolici, ta pomislek seveda odpade.
Važno delo opravljata pri saditvi turščice v grebene, v a 1 j a r "in brana. Z valjarjem se potlačijo nastali gre-. beni in pri tem nekoliko razširijo. Na ta način se zemlja pritisne na seme, kar pospešuje kalenje in znižuje vrhnjo plast zemlje nad semenom. Zemlja se pri tem tudi še drobi. Tako valjanje je posebno važno za lažjo zemljo in sploh zemljo v ugodno rahlem stanju.
Zelo važno je tudi poznejše b r a n an j e , da se zemlja zrahlja in da pribode kaleča turščica lažje iz zemlje. S tem se tudi vse poznejše okopavanje in zlasti osipava-nje uspešneje vrši, kajti pomniti je, da rase pri tem načinu obdelovanj^ turščica od vsega početka na grebenu in da poznejše osipovanje ni tako izdatno, kakor pa pri turščici, ki je bila sejana na ravnem površju njive. Tukaj se pri ogrebanju osuje turščica tako visoko, da pride prvi kolenec furščičnega stebla, ki leži nad zemljo, gotovo še v prisuto zemljo, da se tam vkorenini, kar ima za posledico, da se tako osuta in vkoreninjena turščica bolj upira poškodbi po vetru, kakor pa turščica, ki stoji od vsega pnčetka na grebenih.	Rohrman.
Ribar^tvo v Jugoslaviji.
Spiller—Muys.
Najvažnejši in najpotrebnejši izmed elementov, ki oploja in oživlja polja, travnike in gozde, brez katerega ne more živeti nobeno živo bitje, je voda. Voda napaja v obliki dežja zemljo, da rodi obilen sad in poplača kmetovalcu njegov trud. V kraje, kjer je primanjkuje, jo napeljujejo s često dragimi napravami, da ž njo namakajo niive in travnike. Tako tvori voda bistven predpogoj uspešnemu in plodonosnemu kmetijstvu.
Voda pa daje tudi samanasebi možnost za plodo-nosno izkoriščanje, bodisi, da teče kot živi val po strugi potokov in rek, bodisi, da je naravno ali umetno zajeta v bajerju, ribnjaku ali jezeru. V mislih imam umno riba r s t v o , ki je žal pri nas v Sloveniji sila zanemarjeno. Temu ni bilo vedno tako. V nedavnih časih je imela vsaka graščina, vsako večje posestvo svoie ribnike, ki so danes z malimi izjemami opuščeni, ki pa jasno pričajo, da je bilo na mizi njih lastnikov vedno dovolj svežega, okusnega in tečnega ribjega mesa. Vsi pa se še spominjamo izza naših detinskih let, da je bil naš ribji trg vedno dobro založen z razmeroma cenenim blagom, ki so ga nudili bogati naši potoki in reke. Brezplodno in brezuspešno bi bilo raziskavati vzroke. Kar niso uničile bolezni in razne roparice živalske in človeške •— ugonobila je vojna. Naše ribje vode, nekdaj bogate in plodonosne, so prazne
in nujno potrebne obnovitve ter vsestranske zaščite in
ureditve.
V prvi vrsti si prizadeva pokrajinska uprava po svojem oddelku za kmetijstvo pa tudi ribarska društva v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ribnici, da ožive naše reke, potoke in rečice z novim ribjim zarodom. Ustanavlja se modern ribogojni zavod v Bohinju, ki bo zalagal vso Slovenijo z ribjim pomladkom. Za letos so pa zasigurane interesentom ikre in zarod po nizkih cenah iz obstoječega ribjega vališča na Bledu. V načrtu ima oddelek za kmetijstvo, da se ustanovi cela vrsta manjših ribjih vališč, raztresenih po vsej slovenski pokrajini,, ki bodo v državni ali zasebni upravi, dobivala oplojene ikre iz glavnega zavoda v Bohinju ter odgajala ribice do nasaditve v žive vode.	(Dalje prih.)
Glavna skupščina in kongres Glavnega zadružnega saveza v Ljubljani.
(Konec.)
Predsednik je zaključil nato skupščino in se v zaključnem govoru spominjal umrlih zadružnih strokovnjakov gg. Petra Lovrinija, strokovnjaka v\ pomorskem ribarstvu in dr. Stjepana Kukriča, člana upravnega odbora Glavnega zadružnega saveza.
Glavna skupščina je prešla nato v kongres jugoslovanskih zadrugarjev. G. Miloš Stibler, kabinetni šef, je govoril o pravnem in gospodarskem stanju današnjih pokrajin in pripravah za skupni edinstveni zadružni zakon. Z ozirom na nevednost in neizobraženost našega kmečkega ljudstva v večjem delu naše kraljevine, ki daje povod izkoriščanju po posameznikih, je treba organizirati kmete, obrtnike itd. v male ekonomske edinice. Ker veljajo še sedaj v posameznih pokrajinah naše države različni zakoni o zadružništvu, nastaja potreba, da se čimprej izdela novi edinstveni zadružni zakon. Današnji kongres naj označi samo najvažnejša načela. Po tem predavanju se je razvila živahna debata o predmetu, ki so se je udeležili gg. Lesničar, Avramovič, Pre-[ daveč in drugi.
G. Mihajlo Avramovič, upravnik Glavnega zadruž-| nega saveza, je na to predaval o' km e t i j s k e m kreditu, kakor je razvit v drugih državah in kakor se ga namerava izvesti pri nas. Pri tem se je postavljal proti neposrednim državnim kreditom, pač pa naj država podpira zadružni kredit.
G. Anton Kralj, tajnik ljubljanske Zadružne zveze, je predaval o varčevanju in njegovih oblikah. Današnjemu socialnemu zlu je največ kriva razsipnost. Zadružništvo ne srtie tega gledati brezbrižno, ampak naj povsod pospešuje ustanavljanje malih hranilnic in posojilnic, kar je najboljše sredstvo za varčevanje.
G. Avramovič je predaval o k u 11 u r i p o d e ž e -1 j a. Pri tem je upošteval vse možnosti, ki morejo dvigniti izobrazbo na deželi in blagostanje kmetskega ljudstva. Pri tem je razpravljal o zaostalih prometnih razmerah, o higijeni, o šolstvu itd. O istem predmetu sta govorila tudi Stjepan Jurič in Janko Lesničar.
Na tem kongresu so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Resolucija o zadružnem 'zakonu, v kateri poživlja kongres vlado, da čimprej izdela zadružni zakon na podlagi načel, ugotovljenih v tej resoluciji in načrt tega zakona dostavi Glavnemu zadružnemu savezu v premotrivanje, preden ga izroči skupščini.
2.	Resolucija o varčevanju priporoča za- . družnim zvezam in kreditnim zadrugam, naj kolikor mo-
goče intenzivno pospešujejo varčevanje, s primernimi predavanji in s propagandnimi spisi naj navajajo ljudstvo k štedljivosti, darila in nagrade mladini naj obstojajo v hranilnih knjižicah, učiteljstvo naj v tem zmislu vzgoje-valno vpliva na šolske otroke in slednjič se naj uporabljajo tudi druga za posamezne kraje primerna sredstva za pospeševanje varčnosti.
3. Resolucija za pospeševanje zadružnega mlekarstva ima namen pozvati Glavni zadružni savez, da skrbi sistematično za vzgojo osebja za zadružne mlekarne. Zveze naj vsako leto pošljejo v inozemstvo, na Češko, Nemško, ali Dansko nekaj kmetskih mladeničev, da se odgoje v zadružne mlekarje. Pri tem naj jih podpira tudi država. Živinorejski nadzorniki, inštruktorji in živinozdravniki naj dobe izrecen nalog, da posvečajo zadružnim mlekarnam posebno pozornost.
4'. Resolucija o kmetijskem kreditu podaja podlago, na kateri se riaj ta kredit spravi v korist kmetovalcev. Država sama ne zmore tega dela, ker ne pozna dovolj kmetijskih razmer v posameznih krajih, pa tudi ne more dobiti dovolj jamstva za podeljeni kredit. Najbolj primerne za ta posel so zadruge, ki na eni strani jamčijo državi za podeljeni kredit, na drugi strani poznajo tudi prosilca-kmeta, v kolikor more zadostiti svojim obveznostim. Vsled tega se pozivlje vlada, da temeljito izpremeni naredbo o kmetijskem kreditu od 21. marca 1921. leta.
5.	Resolucija glede elektrifikacije dežele zadružnim potom zahteva, da se obrača največja pažnja preskrbi dežele z elektriko in pozivlje vlado, da podpira to akcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
6.	Resolucija glede zadružne naobraz-b e zahteva obrtni pouk o zadružništvu v vseh višjih in srednjih kmetijskih šolah, dalje v meščanskih, trgovskih in obrtnih šolah ter na učiteljiščih. Na vseučiliščih in drugih visokih šolah se naj uvedejo stolice o zadružništvu. Kmetijski potovalni učitelji naj sistematično seznanjajo kmetovalce z zadružništvom, vršijo se naj zadružni tečaji in taka predavanja. Država naj podpira posebno zadružno naobrazbo.
7.	Resolucija glede ugodnosti pri o b -dačenju kmetijskih zadrug ima namen doseči znižanje previsokega odmerjenja davkov, ki je posebno na Hrvaškem in v Slavoniji nerazmerno visoko in naravnost krivično.
8.	Resolucija o prometu in tarifah se bavi s pospeševanjem izgraditve nujno potrebnih železnic, pri čemur je treba upoštevati olajšanje prometa pri zgradbi normalnotirnih železnicah, ki pridejo v zvezo z ozkotirnimi programi. Dalje se tu stavlja zahteva po zni; žanju železniških tarifov za potrebe kmetijstva kakortudi konsuma.
9.	Resolucija o zgradbi železniških prog v Primorju zahteva zgraditev železniške proge Knin-Gospič, da se Hrvatska in Slovenija spojita z Dalmacijo, in proge Bakar-Senj, da se promet obrne od reške luke.
Zvečer ob osmih je bil kongres zaključen.
V soboto, 1. oktobra, so se zborovalci odpeljali preko Stražišča in Krope na Bled. V nedeljo, 2. oktobra, so posetili Maribor in Falo.
Pripomniti/je treba, da je letošnji kongres Glavnega zadružnega saveza dovršil mnogo zelo važnega dela za prospeh zadružništva v Jugoslaviji, in veliko pripomogel k zbližanju naših treh plemen.
Naj bode tudi njegovo nadaljnje delo uspešno.
Ocena knjig.
Jedna praktična sušnica za sušenje voča od dr. Vel. Stojkoviča, 3. zvezek Težakove biblioteke (v cirilici), je naslov knjigi, ki jo je izdalo Srpsko Poljoprivredno Društvo v Beogradu, in stane 3. dinarje. — V tej knjigi je opisana teorija sušenja sadja, tehnično sušenje in naposled je orisana sušilnica za sadje po načrtu dr. Stojkoviča. Sušenje sadja, posebno sliv, •je v Srbiji zelo razvito, kajti samo ta pokrajina izvaža letno čez 3000 vagonov suhih sliv, ki gredo v vse evropske države in celo v Ameriko. Izkušnje, ki so si jih Srbi pri tem delu nabrali in spopolnili s proučevanjem sušenja sadja na Francoskem in v Ameriki, je pisatelj zbral in jih v tem spisu podaja v poljudni obliki. Razentega je preštudiral razne' vrste sušilnic ter izdelal načrt za tako, ki izgleda najprimernejša ne samo za Srbijo, ampak tudi za naše kraje. Priporoča se torej tudi slovenskim kmetovalcem, ki znajo čitati cirilico, da si nabavijo tc knjigo ter iz nje črpajo nauke za zboljšanje sušenja domačega sadja. Opozarjajo se tudi vsi oni, ki si žele ogledati sušilnico te vrste, da je v Marijanišču v Ljubljani zgrajena ena taka po Stojkovičem načinu.
Domače konzerviranje voča i povrča s steriliziranjem od
dr. Vel. N. Stojkoviča, 4. zvezek Težakove biblioteke (v cirilici), izdane od Srpskega Poljoprivrednega Društva v Beogradu, ki stane 3 dinarje. — Dr. Stojkovič opisuje v tej knjigi domače konserviranje sadja in zelenjave s pomočjo sterilizi-lanja. Spis je opremljen s 40 slikami. Najprej navaja pisatelj vzroke, vsled katerih se sveže sadje kvari; nadalje metode konserviranja sadja in zelenjave potom steriliziranja; konser viranje nekuhanega sadja in zelenjave potom steriliziranja v posebnih steklenicah; navodila za konserviranje raznega sadja in zelenjave; in slednjič shranjevanje in uporaba konservira-nega sadja in zelenjave. To je v kratkem vsebina te knjižice, ki posebno našim gospodinjam, ki razumejo cirilico, lahko služi kot navodilo pri pripravi sadja in zelenjave za domačo potrebo.
Ing. Jaroslav Foerster: Ojačen beton, I. del. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (Znanstvena knjižica, 2. zvezek). Cena 48 K. Ta knjiga ne spada sicer med kmetijsko literaturo, toda ima važnosti tudi za one kmetovalce, ki si bodo sčasoma hoteli zgraditi trdne gospodarske stavbe. Domača tehnična literatura je šele prav skromna, toda upati je, da se sčasoma že poveča. Vsled tega moramo vsak pojav na tem polju iskreno pozdraviti. Stremiti moramo pač za tem, da se na polju tehnike sčasoma vsaj delno osamosvojimo, ne da bi pa pri tem ostali brez interesa za zunanjo tehnično literaturro. Ojačeni beton je danes oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razne stavbne konstrukcije. Četudi je teorija armiranega betona še precej težavna, je pisatelj s premišljeno razlago spravil celo snov v enostavno -pregledno obliko, da je celotno delo veliko bolj razumljivo. V tej knjigi najdemo tudi mnogo novih tehničnih izrazov, ki jih je pisatelj moral sam ustvariti; s tem pa je tudi obogatil našo tehnično terminologijo.
Knjiga za merjenje sodov in drugih posod. Alojzij Ermenc, podpreglednik finančne kontrole v Planini pri Rakeku, je sestavil knjigo, s pomočjo katere si lahko vsakdo hitro izračuni obseg, površino in vsebino vsakovrstnih ploskev in posod. Potrebno je le, da zna dvoje števil seštevati in eno število odštevati, pa si lahko izračuni vsakovrsten obseg, površino, vsebino; na pr. površino parcel in vsebino vsakovrstne posode, kakor: sodov, kadi, cilindrov, škafov itd. Razentega se lahko s to knjigo ugotovi v nepolnih sodih nahajajoča se tekočina. Izmeri se pa tudi živa teža goveje živine brez tehtnice. Velike važnosti je ta knjiga posebno za vinogradnike in živinorejce, za gostilničarje in mesarje, prekupce in trgovce z vinom in
živino, sodarje in druge. Knjiga bo imela ročno obliko (9 cm široka in 14 cm visoka). V platno vezana bo stala s poštnino vred le 34 K in se naroča naravnost pri zgoraj navedenem izdajatelju najkesneje do 1. decembra t. 1. Naročilu je treba pridejati vsaj 17 kron, to je polovico, kar bo veljala knjiga. — Za-lagatelj.
Katalog III. praškega Velesejma 1921. od 1.—8. septembra je najnovejša in najzanesljivejša naslovna knjiga za češkoslovaško industrijo in trgovino. Ostali katalogi, katerih cena je bila 20 dinarjev, so na skladu pisarne: Pražske vzorkovč vele-trhy, Zahranični odd. Praga I. Staromestska radnice, in se pošiljajo interesentom iz obrtnih, trgovskih in zemljedelskih krogov na zahtevo brezplačno. Kdor to knjigo potrebuje, se naj obrne na navedeno pisarno.
Fizika za višje razrede srednjih šol. Spisal profesor Jožef Reisner. Cena vez. knjigi 144 K, oziroma 36 dinarjev.
Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavil višji šolski nadzornik Josip VVester. Cena vez. knjigi 68 K, oziroma 17 dinarjev.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK.
Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske šole.
Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih mest za obisk kmetijskih šol v K r a 1 j e v u , BukovuinvŠapcu, ki so namenjena sinovom slovenskih staršev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge Stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbske kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922. in trajajo po 2 leti, naj se z' običajnimi dokazali predlože najkesneje do 15. januarja 1922. pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost 14 do 18 let, dovršitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se,morajo starši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Bedi pripominjano, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Šape pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo uka-željne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvu in spoznavajo obenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim iaktorjem po deželi, da se zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih kmetijskih šol. >
Kmetijsko-nadaijevalni tečaj v Dobrni. S 1. novembrom se je na Dobrni otvoril kmetijsko-nadaijevalni tečaj, ki bo trajal do Velike noči. Namen tega tečaja je izvežbati kmetijsko ljudstvo v prvi vrsti v rokotvornem pouku. Moški pletejo jer-base, koše, napravljajo krtače, metle, vile, grablje in se vadijo v raznovrstnih drugih ročnih delih, za katere primanjkuje dandanes obrnikov. Ženske krpajo stare obleke, šivajo, pletejo, predejo na kolovratih in prepevajo slovanske pesmi. Med delom se vrše strokovna predavanja, kakor: o kmetijskem knjigovodstvu, živinoreji, gnojenju, vrtnarstvu, sadjereji itd. G. župnik Kukovič predava o kmetijstvu, g. kaplan Hrastelj o protialkoholnem gibanju in o pedagogiških momentih, ki prihajajo v poštev pri vzgoji kmetijske dece. G. upravitelj drž. toplic o sadjereji, g. šolski vodja Šmid o kmetijskem računovodstvu, g. Vajngerl o vrtnarstvu in rokotvornem pouku; gospodični učiteljici Vogrin in Plevčak poučujeta ženska ročna dela. Sporedno s to šolo deluje tudi knjižnica. — Kako veliko privlačno silo ima ta nov na Dobrni zasnovan učni tečaj, dokazuje dejstvo, da ga obiskuje danes 40 šoli odraslih moških in nad 60 žensk, a tudi možje in žene. — Najlepše plačilo predavateljem nudi vsestransko zanimanje kmečkega prebivalstva za ta tečaj.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki prihajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo aii na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana k celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčeva imena, ampak vedno le pričetne črke . imena in. kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če le pisinu priloženo 4 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 110. Da osušiva in izboljšava svoje travnike, sva se s sosedom domenila, da izkopljeva jarke po meji, kakor pada svet. Končno bi prišla voda po tem jarku na travnik tretjega soseda. Ali moreva prisiliti soseda, da tudi on izpelje jarek naprej po svojem svetu in odpelje vodo? Kako ie pri osuševanju zemljišč pravno postopati? (I. P. v B.)
t)dgovor: Iz Vašega vprašanja ni prav jasno posneti, ali se gre za že obstoječ jarek ali za nov načrt osuševanja travnikov. Vsekako za razsojo v tej stvari niso pristojna sodišča, marveč glavarstva, kot vodopravna oblastva. Ako se gre za že obstoječ odtok vode raz Vaše travnike, prihaja v poštev § 11. državnega vodnega zakona z dne 30. maja 1869., avstr. drž. zak. štev. 93., ki določa: Zemljiški lastnik ne sme na škodo daljnjemu zemljišču samovoljno izpremeniti naravnega odtoka vode, nasprotno pa tudi lastnik daljnjega zemljišča ne sme na škodo zgornjemu zemljišču zavirati vodi naravnega odtoka. § 2. vodnega zakona z dne 15. maja 1872. kranj. dež. zak. štev. 16. pa pravi, da je treba za vsako pripravo ali napravo (sem spada tudi kopanje novega jarka), ki vpliva na lastnost in tok vode ali njeno višino, dovoljenja pristojnih političnih oblastev, v Vašem primeru okrajnega glavarstva. — Ako Vam gre pa za nov načrt v svrho osuševanja travnikov v večjem obsegu, se morete posluževati določil § 20. zgoraj navedenega državnega vodnega zakona, ki določa, da se lahko za izvršitev osuševalnih in namakalnih naprav ustanovijo potom prostovoljnega dogovora ali pa po sklepu večine prizadetih z odločitvijo pristojnih upravnih oblasti (okr. glavarstvo itd.) vodne zadruge. Ako oblast ugotovi, da je taka naprava, ki jo namerava večina prizadetih, računjena po obsegu dotičnih zemljišč, brezdvomno koristna in da se ta naprava ne da izvršiti, ne da bi se raztezala tudi na zemljišča drugih posestnikov, se lahko manjšino prisili, da pristopi k zadrugi. V to pa je treba uvesti predpisano vodopravno postopanje, v Vašem slučaju potom okr. glavarstva, pri katerem bi morali vložiti tozadevno prošnjo z vsemi potrebnimi podrobnimi načrti.
Spiller—Muys.
Vprašanje 111. Tukajšnji posestniki imamo na svojih žagah mnogo lesnih odpadkov in žaganja, za katero nimamo prave uporabe. Ker nam primanjkuje hlevskega gnoja za naše precej zanemarjene travnike, posebno planinske, umeten gnoj je pa predrag, zato bi radi doma napravili iz žaganja in lesnih odpadkov čim največ pepela za gnojenje travnikov. Pri navadnem sežiganju žaganja dobimo premalo pepela. Kako se da iz žaganja pridobiti več pepela? (A. P. v R.)
Odgovor: Rastlina obstoji v glavnem iz vode, plinastih snovi in rudninskih snovi, t. j. pepela. Pri popolnem osušenju izpuhti voda, pri gorenju pa se izpremenijo vse iz plinastih prvin sestavljene spojine v pline, ki izginejo v zraku. Med temi plinastimi snovmi je tudi dušik, ki ga potrebuje rastlina v svoje hranilo. V pepelu ostane torej za porabo rastlin le kalij in nekaj fosforja. Pepel je torej kot gnojilo vredno le vsled množine svojega kalija. Da bi se iz žaganja napravilo potom kakega posebnega zažiganja kaj več pepela kakor pri navadnem gorenju, je nemogoče, kajti pepel vsebuje celo množino
rudninskih snovi žaganja in lesnih odpadkov. Pač pa se da iz žaganja napraviti gnojilo, ki. bo imelo več hranilnosti v sebi kakor čist pepel s tem, da ga pretvorite v kompost. V ta namen morate žaganje vreči na kup, polivati ga z gnojnico, zmešati ga z odpadki rastlin in morda tudi s hlevskim gnojem, ga vsaj dvakrat na leto premetati, da se začne razkrajati in čez par let dobite primeroma dober gnoj za travnike. Boljši je tak gnoj za njive, ker se v zemlji še bolj razkroji. Najbolje pa bo, če uporabite žaganje za steljo pri živini, ker se pri tem napije gnojnice in v zemlji bolje učinkuje. Naravno je, da se žaganje v zemlji ne razkraja tako hitro, kakor ostali hlevski gnoj, zato je pa njegov učinek dolgotrajnejši. Lesnih odpadkov pa ne morete drugače uporabiti kot gnojilo, če jih ne zažgete in potrosite pepel kot gnojilo.
KMETIJSKE NOVICE
Kontrola pri vinogradnikih odpravljena.
Kakor poročajo dnevne novine, je finančni minister v seji zakonodajnega odbora dne 23. novembra t. 1. izjavil, da finančni organi v bodoče ne bodo več vodili kontrole pri producen-tih v kleteh, marveč ko je vino že v prometu.
Konec pozne trgatve v mariborski okolici. V vinogradu Kalvarija vinarske in sadjarske šole v Mariboru se je vršila glavna vinska trgatev pieseca oktobra, in sicer po večini v drugi polovici tega meseca, ko je bila trgatev povsod naokoli več ali manj že končana. Dve manjši parceli z rizlingom sta se pa pustili z grozdjem na trti še do 5. novembra. Grozdje je ostalo izredno lepo in zdravo, da je izgledalo, kakor bi izžaro^ vali iz njega zlatorumeni solnčni žarki izza vročega poletja. Kvaliteta se je izboljšala, a ne toliko zaradi prirastka na sladkorju v zadnjih dneh, kakor vsled tega, ker se je znatno zmanjšala količina kisline v primeri s prej spravljenim grozdjem. Tako je dne 5. novembra srečno končala najpoznejša trgatev ' v mariborski okolici ob lepem, milem jesenskem vremenu. Hkrati je to bila letos najpoznejša vinska trgatev v vsej Jugoslaviji.,	Ravnatelj Andrej Zmavc.
Družba sv. Mohorja na Prevaljah je začela razprodajati povsem predelano knjigo Domači živinozdravnik v tretji izdaji. Znani pisatelj Dular je novi izdaji mnogo novega dodal, priskrbel nove slike za boljše razumevanje gradiva ter knjigo po novih izkušnjah zboljšal. Razen obilice opisov bolezni je dodal še zbirko receptov, kakortudi na koncu abecedni seznamek. Knjiga bo živinorejcem pripomogla k napredku in blagostanju.
Knjiga stane broširana 36 K in se dobi po vseh knjigarnah.
•
URADNE VESTL
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1,—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Dolenja vas pri Ribnici, na praznik, 8. decembra 1921. ob treh
popoldne v šoli (prostor I. razreda); Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob treh popoldne v šoli;
Gornja Radgona, na praznik, 8. decembra 1921. ob devetih dopoldne v gostilniških prostorih g. Al. Horvata; Kranjska gora, na praznik, 8. decembra 1921. ob dvanaistih
opoldne v hiši št. 23, po dom. pri Kravanju; Krško, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob desetih dopoldne v gostilni g. Gregoriča; Loški potok, v nedeljo, 11. decembra 1921. ob treh popoldne v društveni dvorani na Hribu;
Mokronog, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob dveh popoldne pri Stari pošti;
Polhov gradeč, v nedeljo, 11. decembra 1921. ob treh popoldne v hranilničnih prostorih;
Rateče pri Kranjski gori, v nedeljo, 18. decembra 1921. ob enajstih dopoldne v šoli;
Št. Jurij ob juž. žel., na praznik, 8. decembra 1921. ob devetih dopoldne v ljudski šoli;
Vranski okraj, v nedeljo, 18. decembra 1921. po večernicah v šoli v Brasloyčah;
Železniki, v nedeljo, 11. decembra 1921. po prvi sv. maši v hiši štev. 22.
Ceklje pri Kranju, v nedeljo, 18. decembra t. 1. ob treh popoldne v gostilni g. Ivana Jenka v Cerkljah.
Slovesno odlikovanje predsednika Kmetijske družbe.
V	ponedeljek, 21. novembra t. 1. je bil za Kmetijsko družbo slavnosten in zgodovinski dan. Slovenski kmetijski minister, g. Ivan Pucelj, je ob štirih popoldne v okinčani dvorani Kmetijske družbe predseniku in bivšemu generalnemu ravnatelju družbe, g. Gustavu Pircu, pripel na prsi red Sv. Save III. razreda. 1 o odlikovanje se je izvršilo na posebno slovesen način. To odlikovanje je bilo posebno zasluženo, če se upošteva velik vpliv tega Nestorja med slovenskimi kmetijskimi strokovnjaki na napredek kmetijstva v Sloveniji. Tem bolj se mora pono-siti Kmetijska družba s svojim predsednikom, ki je s tem odlikovanjem prejel malo zadoščenje za neumorno delovanje tekom svojega 37 letnega službovanja pri družbi kot njen tajnik, ravnatelj ter generalni ravnatelj in naposled kot njen predsednik. Pod njegovim vodstvom šele se je Kmetijska družba razvila v tako korporacijo, kakor jo vidimo dandanes. In poglejmo le napredek v kmetijstvu na Kranjskem v zadnjih tridesetih letih: povsod opažamo njegovo delo, njegov trud, njegov vpliv. Vsled tega ponavljamo, da je to visoko odlikovanje le mal izraz zahvale za življensko delovanje g. predsednika Gustava Pirca.
G. minister Pucelj je v lepem nagovoru naglasil velike zasluge odlikovanca za slovensko kmetijstvo ter mu je v imenu vlade in v imenu kralja pripel na prsi red sv. Save III. raz' reda. G. predsednik .Gustav Pire se je na to zahvalil za to izredno odlikovanje in v kratkem očrtal zgodovino Kmetijske družbe od njenega početka 1. 1767. Posebno je povdarjal zgodovinsko važnost poslopja, v katerem se sedaj nahaja Kmetijska družba. To poslopje je bila hiša deželnih stanov kranjskih in tukaj se je ustanovila tudi Kmetijska družba in prenovila 1. 1815. V tej hiši so imeli deželni stanovi svojo zboro-valno dvorano, v kateri so se sklepali razni za naše kmetijstvo važni ukrepi in naredbe. V svojem zahvalnem govoru je vpletel še mnogo zanimivih reminiscenc iz svojega dolgoletnega delovanja pri Kmetijski družbi.
V	imenu oddelka za kmetijstvo in v imenu kmetijskih stropovnjakov je g. predsedniku čestital g. Ivan Sancin, šef oddelka za kmetijstvo. Tajnik, inž. Lah mu je čestital v imenu družbenega uradništva, g. Ivan Pipan, podpredsednik odbora Kmetijske družbe, v imenu družbenega odbora in v imenu Samostojne kmetijske stranke, g. Zupančič v imenu Konjerejskega odseka ter g. Bajuk v imenu slovenskih vinogradnikov. Na te čestitke je odlikovanec odgovoril, povdarjajoč sodelovanje kmetijskih oblasti, vseh kmetijskih strokovnjakov in kmetovalcev, s katerim dosežemo najhitrejše uspehe za napredek našega kmetijstva in za dobrobit kmetovalca.
S tem je bila slavnost dovršena in mnogobrojni udeležniki so še osebno čestitali odlikovancu, kateremu želimo, da še mnogo, mnogo let deluje v prospeh našega kmetijstva in v korist slovenskega kmeta.
□Z KON}ERE)EC. ^
Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Uredniška prtloga 22. Stev. ..Kmetovalca" 1. 1921.
Pregled konjereje v letu 1921.
(Dalje in konec.)
Nakupovanje žrebcev, primernih za plemenjenje, se je po Sloveniji izkazalo kot nezadostno, da bi se na ta način moglo nadomestiti letni izpadek žrebcev, ki postajajo vsled starosti, bolezni ali drugih vzrokov neporabni za plemenske postaje. Malo je namreč pravih konjerejcev, ki bi znali ali mogli vzrediti pravi plemenski material, vsled česar žrebci, nakupljeni v plemenilni dobi, niso bili vedno prvovrstni. Razentega je malo konjerejcev, ki bi mogli tri do štiri leta pravilno vzrejevati žrebca, četudi se mu po ti dobi nudi precejšnja odškodnina za njegovo plemensko žival.
Vsled tega je bilo treba misliti na to, da se nakupi že take žrebičke, ki obetajo postati dobri plemenjaki, in se jih pravilno vzredi na državne stroške.
Razentega manjkajo večini naših konjerejcev za pravilno vzrejevanje plemenjakov neobhodno potrebni pašniki in tekališča.
Iz malega poskusa nakupovati žrebičke doma in jih tu vzrejevati, dokler niso sposobni za plemenjenje, je nastalo državno žrebetišče. Po mojem mnenju pomenja ta korak velik uspeh na polju konjereje v Sloveniji. Nisem se bal težkoč, ki so s tem v zvezi in posrečilo se mi je doseči zadovoljiv uspeh.
Najprej smo pričeli na Črnučah. Toda pridobljeni pašnik je bil zelo majhen in tekališča neprimerna. Iskal sem po vsej Sloveniji prostor, kjer bi bilo mogoče nastaniti žrebetišče, dokler nisem končno našel posestvo na Brdu, kjer je za ta zavod okrog 30 oralov pašnika na razpolaganje. Res je sicer, da dandanes Brdo ne odgovarja še popolnoma svojemu namenu. Pašniki so deloma močvirnati in zanemarjeni, vendar se bo z racionelnim delom dalo odstraniti tudi to nepriliko.
Že v minulem letu sem. vkljub ugovarjanju od raznih strani, predlagal nakup tudi toplokrvnih žrebičkov, da se zagotovi naraščaj tudi za to vrsto plemenjakov. Za posku-šnjo sta se nakupila dva, ki uspevata dosedaj prav po-voljno; vsled tega ni bilo letos tiikakega ugovora več proti nakupovanju toplokrvnih mladih žrebcev.
Pri dosedanjih premovanjih smo se prepričali, da imajo konjerejci v deželi kobile, katerih rod se da zasledovati po več generacij nazaj, kar je pri nakupu žrebičkov za pleme važen predpogoj. Ko bodo rejci toplokrvnih konj uvideli, da se država zanima za potomce njihovih kobil, bodo še v večji meri pričeli vzrejevati žrebičke in tedaj bo še veliko lažje, doma nakupiti potrebne plemenjake.
Letna potreba toplokrvnih žrebičkov ni velika. Pet do šest žrebcev zadostuje, da se pri našem malem staležu izločeni nadomestijo.
S tem, da država nakupuje doma naraščaj, ustreže konjerejcem. Razentega pa ima tudi sama dobiček, ker ji ni treba postavljati lastne kobilarne, ki bi bila za nas velik luksus. Za nadomestilo 85 žrebcev, ki jih Slovenija potrebuje za plemenjake, bi se moral ustanoviti zavod s
stanjem najmanj šest plemenjakov in 40 kobil, kar bi dalo v štirih letih približno 120 žrebet. To pa bi bil preogro-men aparat, v edini namen, da se letno pridobi komaj pet do šest žrebcev v nadomestilo za izločene plemenjake. Če bi nakup žrebičkov med domačimi konjerejci ne imel nobenega drugega pomena, kakor nadomestilo doma potrebnih plemenjakov, bi že to pomenjalo uspeh, ker bi denar za take plemenjake ostal d6ma. Razentega bodo pa konjerejci tudi uvideli, da skuša država ohraniti vse ono, kar imamo najboljšega, v domači pokrajini. Da se s tem tudi znatno podpira konjereja, je pa naravno, ker vsled dejstva, da kupuje država samo prvovrstni material, ki ga tudi dobro plača, se bo gotovo marsikateri konjerejec potrudil vzrediti prvovrstni plemenski material.
Stanje žrebetišča 15. septembra 1920. je bilo:
mrzlokrvnih: dveletnih: Belgijcev.......1
Noričanov.......1
enoletnih: Belgijcev.......3
Noričanov.......13
odstavljenih: Belgijcev.......10
Noričanov.......20
toplokrvnih: enoletnih............2
križanec: triletni..............	1
Skupni stalež ...	51 Do 15. septembra 1921. se je premestilo na žrebčarno:
mrzlokrvnih: Belgijcev .....................1
Noričanov......................1
križanec..................................1
i
izločilo se je:
mrzlokrvnih Noričanov...........14
Izločilo se je toliko iz 1. 1920. nakupljenih žrebičkov, ker je bil stalež prevelik in ne bo žrebčarna 1924. 1., ko pride ta letnik na delo, potrebovala toliko žrebcev, kakor
je bilo žrebičkov; pri tem jih je bilo tudi mnogo, ki	že lansko jesen niso bili primerni.
Stalež 30. septembra 1921. 1. je bil:
mrzlokrvnih: dvoletnili: Belgijcev.......3
Noričanov.......12
enoletnih: Belgijcev.......9
Noričanov.......8
toplokrvnih: dvoletnih: Angloarabcev......1
angl. polkrvcev.....1
enoletnih: Angloarabcev......1
Arabcev........3
odstavljenih: Belgijcev...........5
Noričanov...........13
Skupni stalež ... 56
Važno je tudi poznati stalež konj v Sloveniji, kakor ga izkazuje zadnja statistika. Iz priložene tabele razvi-dimo razdelitev raznih vrst konj v posameznih konjerej-skih okrožjih, posebno na toplokrvno ali na mrzlokrvno pleme. Pri tem je opaziti, da ima Slovenija skoraj dvakrat toliko mrzlokrvnih konj, kakor toplokrvnih, kar naravno odgovarja hribovitim legam naše pokrajine.
Stalež konj v Sloveniji.
		Kobile		Žrebice		Žrebci		Odstavljena žrebeta		Skopljenci		Huculi					Prvovrstne plemenske kobile	
Okrožje	Obsega okrajna glavarstva	toplokrvne nad 4 leta stare	mrzlokrvne nad 3 leta stare	toplokrvne od 1 do 4 let	mrzlokrvne od 1 do 3 let	toplokrvni od 1 leta naprej	mrzlokrvni od 1 leta naprej	toplokrvna	mrzlokrvna	toplokrvni	mrzlokrvni	OJ S o	"o XI <u l— >N	skopljenci	žrebeta	Skupaj	toplokrvne	mrzlokrvne
Gorenjsko	Kamnik, Kranj, Radovljica, Ljubljana, Litija	2446	3228	859	1463	30	112	148	805	3035	3474	32	—	33	—	15.665	2	99
Dolenjsko	Cerknica, Crndmelj Kočevje, Krško, Novo mesto, Brežice	3599	457	1206	114	67	—	872	54	5110	542	77	3	83	5	12-185	74	—
Celje	Celje, Konjice, SI. Gradec, eksp. Mozirje, Guštajn	880	2698	11	410	1	113	35	544	638	1559	12	4	4	—	6.909 •	—	80
Ptuj	Maribor, Ptuj	607	5650	17	1382	—	33	159	959	639	225	13	1	14	3	9.702	—	67
Prekmurje	Ljutomer, Murska Sobota, Lendava	1456	4726	413	1605	138	148	194	821	4i5	154	57	10	39	20	10.236	25	38
Skupaj . .		8984	16759	2506	4974	236	406	1408	3183	9877	5954	191	18	173	28	54.697	101	284
--Pplk. Ravnihar.
Pregled
o premovanju konj v,IConjepejskega odseka 2" v letu 1921.
ta	Dan premovanja		Privedenih konj						Premovanih konj						Razdeljenih		Razdeljenih premij						Naprava 1920	
> OJ M ta		Kraj premovanja		v	skupinah					v	skupinah				E o	priznanic	■'"a ' 'E'E		JE 'E				Opomba :	
o Ji OJ s-			I.	II.	lil.	IV.	V.	vkup	I.	11.	III.	IV.	V.	vkup	o. ^ KJ		■i > « O s >- D->N . o> i- ta c-o c		■O <U <n ta N		vkup			
1	11./7.	Brežice	8	15	13	8	2	46	6	10	11	5	—	32	7	14	3660	—	1200	—	4860	-	+ 1390	-
2	12./7.	Šmarje	22	10	10	12	1	55	17	8	7	9	—	41	7	10	2710	-	3100	—	5810	—	+ 2970	—
3	13./7.	Konjice	18	3	11	9	1	42	5	3	7	5	—	20	4	4	2030	—	1400	—	3430	—	+ 480	—
4	18./7.	Sv. Lenart	38	11	15	21	4	89	15	10	11	9	—	45	5	10	4130	—	2600	—	6730	-	+ 1270	-
5	19./7.	Maribor	16	8	13	20	2	59	10	6	11	8	1	36	5	4	2440	—	2500	—	4940	—	+ 1370	—
6	20./7.	Sp. Polskava	18	7	4	12	4	45	9	6	4	7	1	27	4	5	2090	—	1770	—	3860	-	+ 1030	—
7	21./7.	Ptuj	43	18	25	24	12	122	24	12	16	13	4	69	6	7	4960	—	5000	—	9960	—	+ 4400	—
8	22-/7.	Ormož	41	18	22	21	2	104	20	15	17	15	1	68	11	13	3660	—	6500	—	10160	-	+ 2260	-
9	2-/8.	Sp. Lendava	42	23	19	18	16	118	13	12	11	10	4	50	2	5	8920	—	400	—	9320	—	+ 1690	—
10	3./8.	Murska Sobota	21	16	15	10	17	79	11	11	6	5	7	40	5	8	6900	-	1300	-	8200	—	+ 2120	—
11	4-/8.	Radinci	16	9	8	6	8	47	10	9	6	4	2	31	1	8	2980	—	2000	—	4980	—	+ 1890	—
12	5.IS.	Ljutomer	43	31	24	27	12	137	17	13	12	10	2	54	9	14	5520	—	4920	—	10440	—	+ 2610	—
13	25.|7.	Slov. Gradec	8	9	9	2	2	30	3	4	3	1	1	12	—	3	1860	-	840	—	2700	-	— 430	—
14	26./7.	Žalec	34	17	17	21	7	96	16	7	8	11	1	43	8	10	3590	—	4410	-	8000	-	+ 3060	-
Vkup . .			368	195	205	211	90	1069	176	126	130	112	24	568	74	115	55450	—	37940	—	93390	—		
Predsednik: Lovro Petovar.
Prehranjevanje žrebet po odstavitvi do konci prvega leta.
Ko smo žrebeta odstavili, jih pustimo na paši, da se prehranjujejo s travo, toda pokladati jim moramo tudi ne- i kaj ovsa kot močno krmilo. Če pa žrebe odstavimo tedaj, ko je paša že minula, potem mora na vsak način dobiti najboljše seno in primerno množino ovsa. Pomisliti moramo namreč, da rase žrebe v prvem letu najhitreje, in sicer tako, da dosega njegov prirastek v tej dobi do 70 odstotkov doraslega konja. Naravno je torej, da se ga mora' tedaj čim najbolj tečno in krepko krmiti, kajti kar v prvem letu zamudimo, ne moremo pri njem nikdar več pozneje nadomestiti in popraviti.
Nadaljnje krmljenje žrebet se mora vršiti v isti smeri, ki je potrebna, da čimpreje in v čim popolnejši meri dosežemo od njih ono korist, za katero so namenjena. Mrzlokrvnim žrebetom pokladamo njim potrebna krmila v bolj obsežni obliki, kakor: dobro travniško seno, deteljo, lucerno, esparzeto in krmsko peso, tako da si ž njimi napolnijo želodec in čreva, s čemur se doseže širše oblike telesa, pa tudi cenejše je tako krmljenje. Naprednejši konjerejci pripravljajo svojim mrzlokrvnim žrebetom zelo skrbno njim namenjeno krmo in smatrajo kot neobhodno potrebno, da bodi ta krma za vzrejevanje mrzlokrvnih konj mehka in obsežna. Za žrebeta zelo umestno krmilo je korenje, ki ugodno vpliva na prebavo. Da se mora posebno mladim živalim nuditi zadostno soli, je samoobsebi umevno. Za žrebeta najprimernejša je kamnita sol, ki se jo jim poklada, da jo.ližejo, kadar se jim poljubi.
V prvem letu so žrebeta tudi precej podvržena raznim boleznim, vsled česar moramo nanje posebno paziti. Največkrat obelijo, ko dobe zobe, ker jim otekline na čeljustih povzročajo bolečine in jih pri zauživanju krme ovirajo. Tedaj jim skušamo omiliti te bolečine s tem, da jim pokladamo mehko krmo, otrobe, zdrobljen oves, ko- ' renje ali krmsko peso, s čemur dosežemo, da dobro prestanejo 'to kritično življensko dobo.
Večkrat se zgodi, da imamo v eneministem hlevu več žrebet, ki jih skupno krmimo. Pri tem pa močnejša žrebeta odrivajo od jasli šibkejša, ki seveda pri krmi ne pridejo do svojega deleža. Take šibkejše živali bomo ločili od skupnih jasli in jih krepko krmili, da se čimprej oja-čijo in dosežejo isti razvoj telesa kakor druga.
Če so mladi žrebički dobro krmljeni, nastopi pri njih že po tričetrtletju spolni nagon. Moramo torej pravočasno ločiti živali po spolu, kajti drugače se začnejo tako spolno razburjati, da celo obole. Tudi oploditve so v tako mladi dobi mogoče. Žrebičke, ki so namenjeni za delovne konje, moramo pravočasno rezati, da postanejo boljši skopljenci. Čim mlajši se režejo, tem lažje prenesejo to bolestno operacijo. Če režemo žrebičke pred letom starosti, dobijo bolj značaj kobile, če pa opravimo to delo v poznejši starosti, potem ostanejo bolj podobni žrebcem. Najprimernejši letni čas za to delo je spomladni ali jesenski, ko so vremena ugodna, ne premrzla in ne prevroča, torej manjša nevarnost za obolenje operiranih živali.
Ali smemo žrebeta vpregati?
Pravzaprav bi morali najprej vprašati, kdaj smemo od konja zahtevati, da nam je s svojim delom popolnoma na razpolaganje. Kot odgovor na to vprašanje velja splošno priznano načelo, da se more konja popolnoma uporabiti šele tedaj, ko je dovršena menjava zobov in v glav-
nem zaključena telesna rašča, t. j. po petem letu. S tem pa nikakor ni rečeno, da do te dobe ne smemo konj, oziroma žrebet uporabljati za nobeno delo. Tako vzrejevanje bi bilo prvič zelo drago ter bi se nikakor ne izplačalo, pa tudi težavno bi bilo tako stare konje učiti voziti, ker bi se dali težko krotiti.
V splošnem je treba povdarjati, da žrebeta, ki so brez bolezni preživeja svojo mlado dobo, so krepka in dobro rejena, se dado mnogo preje vpreči in pritegniti k delu, kakor taka, ki so vsled bolezni, slabe Krme ali iz kakega drugega vzroka zaostala v rasti.
Mrzlokfvna žrebeta se dajo uspešno vpreči že po dovršenem drugem letu, polkrvni po tretjem letu in uporabljati za lahka poljska dela, ne da bi jim to pri; njih nadaljnjem razvoju škodovalo. Toda pri izbiri del, ki naj jih žrebe vrši, moramo biti zelo previdni, kajti žival mora igraje delati. Ne smemo namreč pozabiti, da se ravno te-Kom tretjega leta v zobovju te mlade živali vršijo temeljite izpremembe: štiri kočnjaki in osem kotnikov izpade, štiri kotniki pa prodrejo na dan, konci cevnih kosti niso še dovolj trdno zaraščeni s srednjimi deli in sploh rašča kosti na dolžino in debelino ni še dovršena, kitam, vezilom in sklepnim členom manjka potrebna trdnost; živali kažejo še vedno znake nezrelosti, četudi izgledajo glede velikosti že v tretjem ali četrtem letu popolnoma dorasle.	. ■ ,
Če bomo torej pred popolno dorastlostjo žrebeta premočno izrabljali, bodo dobila razne pogreške in hibe, pa tudi bolezni, ki jih na njih nikdar več ne bomo mogli popraviti ali odstraniti. Bolezni, ki nastajajo vsled prena-pora žrebet, so sledeče: krak, vnetje kit in členkov, ohromelost in razna vnetja kosti in kit. Konjerejci morajo torej zelo paziti, da svojih mladih konj preveč ne izmučijo, kajti eno leto napornega dela pri žrebetih stane mnogO let poznejšega konjskega življenja, Če se konja že v mladosti popolnoma ne uniči. Če obstoji nevarnost, da ne bomo mogli konja, ko ga enkrat vprežemo, zadostno čuvati pred izrabo, potem rajše počakajmo z vpreganjem do dovršenega tretjega, oziroma četrtega leta. Popolno delo zahtevajmo od konja šele tedaj, ko je popolnoma dorasel.
Na tak način bo nam mogoče vzrediti dobre krepke konje, ki bodo v naše zadovoljstvo vršili svoje delo do pozne starosti, ne da bi bili podvrženi boleznim ali da bi si pridobili kake napake, ki bi znatno znižale njih vrednost.
„Salamuri".
Kaj je salamuri? Pozno v jeseni ali pozimi ob času klanja prašičev, nasolimo svinjsko, za prekajenje določeno meso v posodo, v kateri leži 2 do 3 .tedne, se navzame soli, obenem pa odda vodo. To vodo, ki se nabira na dnu posode, imenujejo ljudje po domače „salamuri".
Neverjetno, toda žalibog istina je, da se dobe pri nas še danes tako nespametni ljudje, ki bodisi iz lastne neumnosti, bodisi na priporočilo drugih, uporabljajo to slano, neokusno vodo kot „zdravilo" proti koliki 'konj, ali proti zaprtju, nerednemu prebavljanju goveje živine itd. Ulivajoč nesrečni živali po pol do cel liter take tekočine v gobec, da jo mora požreti, in ne mislijo, kako grozne bolečine povzročajo ubogi živali s takim nespametnim ravnanjem in da jim v mnogih slučajih celo uničijo življenje.
Ako bi dotični, ki hoče s takimi zdravili bolni živini pomagati, moral sam iste popreje izdatno pokusiti, bi si
ta „užitek" tako dobro zapomnil, da bi nikdar več s takim ravnanjem ne trpinčil živali.
Pred sto leti bi bilo tako početje z ozirom na neiz-obraženost kmeta odpustljivo, nikakor pa ne našim či-tanja zmožnim gospodarjem, ki imajo priliko iz različnih knjig in zlasti iz ..Kmetovalca" marsikaj koristnega posneti.
Vsak pameten in previden gospodar bi moral imeti že doma shranjene in pripravljene 1—2 kg grenke ali Glauberjeve soli, da jo ima takoj pri rokah, če oboli žival na prebavilih. Množina 4—5 polnih žlic imenovane soli, raztopljene v V* litra precejenega kamilnega čaja za konja, ali 6 do 7 polnih žlic v lahkem pelinovem čaju za govejo živino, bo bolni živini le koristila in se živinorejcu ni treba bati, da je s tem kaj napačnega storil ali živini škodoval.
Vsak gospodar naj bo torej previden in naj nikdar ne dopusti za bolno živino uporabljati tako nespametnih zdravil, kakor je ..salamuri", ker to ne odgovarja niti njegovi lastni koristi, še manj pa naši kulturni stopnji.
Živinozdravnik — č.
Znaki zdravja pri konjih.
1.	Konj, če ga peljemo iz hleva, mora biti zelo pazen na vse, kar se godi okrog njega.
2.	Konjsko Oko mora biti živahno, pa tudi zaupno.
,3. Nosne sluznice morajo biti bledordeče. Preveč
blede sluznice so znak slabokrvnosti in malokrvnosti. Ako se konj živahno pregiblje, morajo biti živordeče. Ce pa imajo živordeče sluznice počivajoči konji, je to znak, da jim kri tišči v glavo. Nosna sluznica mora biti nekoliko vlažna. Po presuhi nosni sluznici more biti konj groz-ničav.	c
4.	Zdravim konjem ne sme iz nosa teči. Če opazimo le nekaj kapljic vodene tekočine, to ni še opasno. Če pa se opazi malo sive ali krvave drobljive snovi, ki izteka le iz ene nosnice, je to sumen znak smrkavosti. Gnojen in obilen smrkelj iz obeh nosnic se navadno izteka smoli-kavim konjem. Če pa smrkelj ali sapa zelo smrdi, je to znak, da so v nosu ali v pljučih gnojna uljesa.
5.	Konjske nosnice morajo biti na koncu čiste in suhe. Krastave ali zamazane nosnice so sumljive.
6.	Očesna sluznica mora biti bledordeča. Če sta očesni sluznici in pa vidni del belega očesnega jabolka rumeni, lahko z gotovostjo sklepamo na kako bolezen na jetrih.
7.	Koža naj bode prožna in mehka.
8.	Dlaka mora biti pri zdravih konjih gladka in svetla. Zdravemu konju se dlaka ne sme lahko ruvati. Gladka pritisnjena in svetla dlaka je vedno znak dobrega poču-tenja in finega ustroja. Pri popolnoma zdravih pa težjih konjih je pa dlaka večkrat tudi bolj groba. Te živali so vztrajne, neobčutne proti slabemu vremenu. Tudi pri žre-betih ni dlaka nikdar tako gladka kakor pri odrastlih konjih. Zdravi konji se spomladi in jeseni redno golijo (menjajo dlako).
9.	Če je konj dolgo časa mršav, je to znamenje bolezni ali pa slabega krmljenja.
10.	Zdrava žival dihne 10—14 v minuti. Pri dihanju sc sme videti le rahlo gibanje nosnic in lahko dviganje in upadanje lakotnic. Zdrave živali dihajo popolnoma tiho. Če se čujejo grgrajoči ali žvežgajoči glasovi, so v gol-tancu vnetja, nabran žlem ali celo huda vnetja, vsled ka-teiih so se sopila zožila.
11.	Zdravi konji ne smejo kašljati. Tudi na umeten način se ne sme kašelj lahko povzročati, če se pritisne
na jabolko. Če se kašelj lahko povzroči, je to znak, da je jabolko ali sapnik vnet ali dražljiv. Če žival večkrat za-kašlja brez vzroka in je kašelj slaboten, kratek, tih, potem. se lahko sluti, da je konj nadušljiv.
12.	Zdravemu konju vdari žila 40—80krat na minuto. Konju se najlažje tipa na žilo na čeljustni vtripalki.
13.	Zdravi konje jedo, četudi so že nakrmljeni, priljubljene reči prav radi n. pr. kruh, sladkor itd. Položeno krmo morajo konji radi jemati in živahno žvečiti. Če konj naenkrat preneha gristi grižljaj, ki ga ima v gobcu, ne da bi ga bilo v njegovem obližju kaj zmotilo, je znak motenih možganov ali bolnih zob. Zelo slabo znamenje je, če konji puščajo dobro seno, žro pa umazano steljo, žaganje, pesek, zemljo itd. Taki konji so navadno bolni na jetrih.
14.	V hlevu naj konji nekaj ur ponoči leže. Konji, ki se po cele noči ne vležejo pri delu, ne morejo biti vztrajni. Zdravi konji imajo zelo lahko spanje; najmanjši šum jih zbudi.
VPRAŠANJA iN oDGOVOkl.
Vprašanje 112. Predkratkim sem kupil petletnega konja, ki mu je na zadnjih nogah spodaj pričela izpadati dlaka, tako da je koža deloma že popolnoma gola. Kaj je temu vzrok in kaj naj počnem, da dlaka zopet prične rasti? (C. R. v M.)
Odgovor: Vaš konj ima bržkone zadaj na biclju rape, to je neko kožno bolezen, ki se pri konjih jako rada ponavlja. V pričetku se rape lahko odpravijo, dočim se zanemarjene rape jako težko ozdravijo. Prvi pogoj je skrajna snaga in varstvo pred vsako mokroto. Ker imate živinozdravnika blizu, je najbolje, če zdravljenje njemu prepustite.
Vprašanje 113. Imam štiri leta starega konja, ki se med tekom večkrat spotakne z levo zadnjo nogo in potem par korakov šepa, a je kmalu zopet dober. Kaj je temu vzrok in kako se da ta neprilika odpraviti? (A. B. v R.)
Odgovor: Vašemu konju uhaja bicelj naprej, bodisi, ker ima napačno ustvarjen bicljev člen, ker ima ohlapne kite ali pa ker ima slabo zrastlo kopito. Če uhajanje biclja prihaja od ohlapnih kit ali od vnetja bicljevega člena, je treba kite okre- • piti, oziroma vnetje ozdraviti. Če je bicljev člen nepravilno ustvarjen ali če ima konj nepravilna kopita, potem je edino sredstvo, če konja daste tako podkovati, da je prisiljen stopati na vse in ne le sprednji del kopita; zadnje povzroča, da se konj izpodtakne, vsled česar se kite raztegnejo, konj čuti bolečine in nekaj časa šepa.
Vprašanje 114. Neki vešč konjerejec je dognal, da ima moj konj na zadnji nogi malo sledu kraka in da se ta bolezen lahko skriva še tri do štiri leta, preden prične konj šepati. Ali se da krak na konjski nogi ozdraviti, če se pravočasno prične z zdravljenjem? (A. V. v B.)
Odgovor: Krak je morska kost ali kostni izrastek na notranji strani skočnega sklepa na zadnji nogi. Ker imajo konji različno vstvarjene kosti,'zato ni treba kako malo izbuhnjeno kost na skočnem sklepu takoj smatrati za krak, ampak je treba biti zelo previden s sodbo. Najbolje je poklicati veščega živinozdravnika, ki na podlagi natančne preiskave dožene, če gre v resnici za pričeti krak in Vam da obenem navodilo, kako je s konjem postopati. Pravočasno zdravljenje kraka je uspešno in torej zelo važno. Če se pri Vašem konju krak res razvija, ste vsaj pravočasno opozorjeni, da v slučaju potrebe vse prav ukrenete. Krak se razvija iz vnete kostne mrene, zato ni res, da bi konj pričel šele čez 3—4 leta šepati, kajti so konji, ki imajo krak, pa ne šepajo, a so zopet konji, ki takoj šepajo, kakor hitro se prične tvoriti krak.
Mala naznanila.
besedo le naprej plačati dve kroni v ali znamkah najmanj pa skupaj K 20-— sicer se naznanila ne objavijo. Upsvnlštvo ne prevzame posredovanja.
I Hlode in trame
I Kralja Petra trg 8, (pred sodnilo).	380
■ llntbB hamn« »ekane iz najboljše bele, ostre fllllDoHti HUMIE, skale. trde in srednje od 40 do 100 cm iiroke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. jurij ob južni železnici pri Celju.	60
Priporoča se turdha ^g^^fr.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje ln kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.	104
Ponuditevse ne
nlafn predmete, verižice, filfllG prstane, obeske, za-
porabne
pestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1.	293
Vithii+nii za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno rUIllBlVU kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 13. (Kolizej).	300
PnnlionB +tifn naprodaj sledečih vrst: Beli-Ra-UBUI|«llC IPIB lof, Trunta, Kraljernia, Gutedl in Vels-Rizling. Prodam tudi več tisoč vkorerinjemh Smarnic In vkorermjenih divjakov Gotte, G. Mati-cola in Rip. Portalis Znamke ali dopisnice za odgovor se morajo priložili. Franc Zelenko, posestnik in trtničar. Juršinci pri Ptuju (Slovenija). 356
Ambrož 8 Grošičar, ^StčlrLL8^
niča, Trnovski pristan St. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno ln točno.	371
Z.DD0 kg jabolk, ^č^^se^ku^
nudbe je staviti na upravništvo .Kmetovalca".
383
Mene trte S^tt®®
anskih podlagah, dobro vkoreničene in zaraščene je dobiti pri I. štajerski trtorejski zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale.
7a|nna moke, koruze, ovsa in krmil vseh vrat uniliyO oo solidnih cenah. Specijelno se priporoča okoliškim trgovcem tvrdka Matko Kranjc, Vrhnika._415
Kliniti Selim »m''rlkanske kluče (podlago) proti nupill ££11111 dobri plači; potrebujem večjo množino. Cenjene ponudbe z množino in ceno naj se blagovolijo poslati na nas'ov: Janez Šegula, trtorejec v Hlaponcih, p. Juršinci._416
Imam na prodal ™ iJ^feV^m
dolgosti, 9000 komadov 30-50 cm dolgosti, piklra-nih in 10000 komrdov malih, do 30 cm dolgosti. Franc Kroflič, posestnik v Malih Dolih štev. 43, p. Vojnlk.__417
Nil9ltaillln I Prodam ,1 par kompletne, črne, IlOlliallUOl lahke konjske opreme, 1 železni sprednji konc s šajbo (ksteb), pripraven za gnoj-nični voz. Vse že rabljeno, a v dobrem stanju ogleda se pri Jakobu Novaku, Zg. Šiška 26. 418
Ittem službo hot oskrbnih MTnŠŠ
večletno prakso zlasti pri govedoreji in vinoreji In delam vsako delo. Imam družino s 3 delavnimi močmi. Ponudbe na: Ivan Semenič, Graščina Po-ganik pri Litiji._ 419
Rflbnii P'imut-Roke, gosi Emdenske in Pomo-IlunilBI ranske in race Pe^ingske čistokrvne želi kupiti neko dižavno posestvo. Kdor čistokrvno goji ta plemena, naj naznal njih množino za prodajo in ceno Kmetijski družbi v Ljubljani. Kupile se bodo samo prvovrstne živali ali pa jajca od
takih.__420
Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slo-
iu^vsl^fižiio jabolčnih in liruihovih
npfoh pridobljenih iz moštnega sadja, lesnik in |i»bBn, drobnic. Množina in cena za kilogram naj se javi na gorenjifnaslov._421
Pnnriam 70 lePe semenske detelje .lucerne. rlUUBIII Cena po dogovoru. Janez Škerjanc, Staravas, p. Grosuplje, Dolenjsko.	423
Kupujemo suhe gobe,
priporočamo pa vse vrste semenj za poletje in jeseni Sever iS Komp, Ljubljana Woltova ulica štev, 15.	231
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznaniia)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Insefat na pol strani 600 K, na >/4 strani 300 K, na '/, strani 150 K, na i/„ strani 100 K, na »/« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
iTlTLju]^
Tržne cene
za deželne
na Novosadski in Zagrebški	borzi.
Žita. 100 kg	Od K	do K
Pšenica (Sombor).....H00'—	1350'—
Rž (slavonska in bačka) . . .	1060'—	1080'-
Ječmen, parit. B.ograd ...	—
0'es (bački)........830-—	P40--
Alda, parit. Ljubljana ....	860-—	880--
Proso (Zagreb)............720"—	740"—
Koruza (bačka, stara) ....	1100'—	— Koruza, nova, banatska za november d cember..........940'—	950'—
Grahorica, brez v eče, parit.
Zagreb..........—	—
Grah beli, novi.....1200 —	—
Fižol.
Ribničan, rdeči............1350--	1450-—
Hrvatski, rdeči............1300"—	1400--
Prepelirar (koks)..........I400--	1450'—
Mandalon................1450'-	1500-—
Krompir.
Oneida..................403'-	450"-
Druge vrste od Slavonske postaje ..................380'—	40\- .
Moka.
Bela banašia, t .
z vrečami \ Jra?k°	1850"-	-
za kuho . . j Novisad	1750 _	_
kru4na..................1620-—	—
za krmo..................875'—	—
ajdova..................1600-—	—
koruzna..................160 ■—	—
otrobi iz Banata............65C-—	—
Mast,
prava svinjska, iz Bačke . .	7000 —	7400-— Seno,
gorsko, stisnjeno, Skoplje . .	450"—	500-—
Goved.	100 kg žive teže
Odrasla goved, ia težki vo'i .	1900"—	2200'-
krave in biki .	800'—	1200'—
Drobnica.
Plemenske svinje .... kg	26"—	28-—
Prašiči, 4 tedne stari . komad	80 -	100-—
. fi tednov , . ,	160--	200* —
odrasli . . , .	800-—	900--
Ovce....... ,	—	—
Koze......_ .	200 -	490'-
Perutnina , . , , , ,	—	-
Gepliene trte.
ianfh s jrt ma zu
Vej tis"č prvovrstnih ceoljeilh B« trt na Rip. Port., M«tih in me-za prodati posestnik Franc H rvat Mostje, pošta Ju'iinci pri Ptuiu. Cena po drgo-voru. Tudi vkorenin ene Smarnice ima v zalogi.
EflfinnHinia neomadeževana. marliiva v<stna, DU<>|IUUIUj», izobražena z'asti (t di v boljšem) kubanlu 'n kmetijstvu <z ugledne, prenr žie hiše sa pr f. dr a, vele o estnika Pjsma t za esliivimi poda ki (morebitnimi spričevali ali s sliko) s re-jemi uprava lista.___422
HfalMI RPbanin da bl "»redil ilnate opeke lObElHU VEHOrja, 20-50 tisoč komadov. Oglasiti se Je takoj. Ponudbe na: pošta Kamna g r '-a. M. 3._ 424
Prodam posestno, M^S 1
Fra ca Novosel, Krško.
425
Hmvlnne rinnnn n")boljse kakovosti n«d 6 m niUElUVE ur0ye dolge in kol|e za vinograd« Je v večji množini ra p-odaj. Poštno ležežf 72, Ljubno, p. Savinjska dolina._ 426
KiUmIiIIBIII dobrega, treznega hlapca h koniema aprejUlEIII Z' kmetijsko delo. Pl-ča ro dogovoru. Nastop s 1. lanuarjem Dako Makar, Meti ka.
________ 427_
približno 1000 kg. prodam po K 3.- kg. t Marija Zalokar, Moste 69 pri Kamniku.
428
Horenje
v najem in sprej----------........ meni s'užklnjo,vajeno kmetskega dela. Miha Noč Sv. Katarina «t 7 p Medvode, 429
Rnatin brejo s 3.tele1ora, in mladega bika, 1 leto lil umi, staiega, prodam. Frančiška Matian, Zg. Ši*ka 57._____________430
PSSI	jazbečar)«, 1 leto starega, do
I OB brega lovca in 6 tednov starega psa albanske pasme, dalje lepo, mlado psico nem' e ovčarske pasme, izvrstno čuvajko proda Ivo Svetina, poštar in posestnik v Žirovnici (Gorenjsko).	431
fipliR Veletrgovina R Stemecki poroča. da ii ubi|b, radi ve ikanskega navala naročil iz cele Jugoilavlje ni mogoče kljub dn. vn mu obrate vanju z vem osobjem do II. ure v noč, naročila tako to"no izvršiti, kakor je bila dosedaj navada, ampak' po vrsti, kakor naročila dospejo, to je z koli 14 dni zamude ter prosi ceniene naročnike, da naj ta nepričakovani slučaj unošteva o in potrpi o ter robo po dosp-I^sti sigurno sprejmejo. Ne more pt kdo rd cenj. od.emalcev tako dolgo čakati, naj ne naroči oziroma naročilo odpiše, da r.e nastanejo nepotrebni stroški.
Kmetovalci!!
Blasnikova
IfEtlHfl PHflTl Kfl
za leto 1922. je Izila!
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanja naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le ma'o Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino; zato si je štela „Pratika" v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. Tudi letošnja izdaja stane K S'—. 71
Kmetovalci' Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vale najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi Je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v LJubljani, Breg 12.
lipatete mm
v Ljubljani
kanalska eesta — Bavarski d ver
Velika is loga ssa iiagpstnlb poljedelski! stri-
1» (5)
is n&js!ovit«>ilih tavam.
'atfssstva za sine ketle uialg »sirilo ,Wil*li';
Naznanilo!
Naznanjala slavnemu občinstvu, da sva kupila znano veletrgo» vino in posestvo Oskarja Reitterja v Slovenjgradcu,
katero bova ravno v istih strokah, kakor specerija, železnina, manufak-tura in deželni pridelki, vodila naprej ter se priporočava slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Oskar Reitter, 72	nasl. brata Kopač.
Vabilo
k
občnemu zboru
Živinorejske in prešičjerejske zadruge v Ribnici.
85
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Odobrenje računskih zaključkov.
3.	Volitev odbora.
4.	Sklepanje o nadaljnjem obstoju zadruge.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor se vrši dne 26. decembra 1.1. po iutranji maši v društveni dvorani v Ribnici.
K obilni udeležbi vabi Načelstvo.
Vinometre »Bernadot« — Asbest« bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Taniu Žveplo v prahu — Limonovo kis lino — Vinsko kislino — Sod* bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji cen
Drogerija OHTOH RflHI
'luhMsna ftrtnvjtfra vMr» \
Kmetska posoiilnica
registrov, u draga z neomejeno saveso
« * Uf|BLMN>
ljubljanske olrolme
»t**«®* sadras&eiR &omt. a* mnaia*	18
Obrestuje hranilna vlogi po S	(2)
»re< vsakega odbitka rentnega davka katerega plačale posojilnica sama za vloialke.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom isr nk obrestuje ob dne vloge do dne dviga
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
*"............ - Stanj« rezervnih »skladov 1,200.000 kron. =====
Onim, ki ljubijo napredek!
Stoter okr at poplačan trudi
Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabljivo
galično pasto »Bosna",
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko .udi mesto galice za škropljenje krompirja. D bi se v čebrih po 25, 50 in 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani
* Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Umetna gnojila i
Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 480 K 100 kg, dobi se v vrečah po 80 kg.
Gnojilna štupa iz mezdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 280 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in vrtovih.
Kalijeva sol, z 40—42% kalija, po najnižji ceni, v kratkem pride.
Kajnit z 15% kalija, v vrečah po 100 kg K 200 —.
Kostni superiosfat z 18% fosf. kisline po 520 K sto kilogramov z vrečami.
Razklejena kostna moka z 30—33% fosforove kisline razprodana.
Surova kostna moka z 30% fosf. kisline, po K 460 — za 100 kg v vrečah.
Krmila:
Lanene tropine z 38—42% beljakovin in maščobe so zopet v zalogi po K 10-.— za kilogram.
Lanene tropine v kolačih Kmetijska družba morda že v kratkem sprejme. Cena je 9*50 K za 1 kg z vrečami vred. Prijave se sprejemajo zaenkrat le neobvezno.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po K 8-50 brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine.
Otrobi in žitna moka za krmljenje. Družba je prejela iz Bačke dobre pšenične otrobe, ki jim je cena okoli 760 K sto kilogramov franko Ljubljana z vrečami vred. Tudi par vagonov žitne moke za krmo iz Bačke je došlo, ki stane K 9-20 za 1 kg franko Ljubljana z vrečami vred. Vreče po 60 kg. Priporočamo udom nakup, ker je zaloga pičla.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 15 K kilogram, v manjših množinah po 16 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline, in da preclpitiranega pokiajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki je je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le I do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki ie sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg v or<-ginalni vreči K 15 za kg, na drobno K 16 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe ln učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil.
Riževi otrobi, vsebujoče 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po K 7-50 za 1 kg z vrečami vred.
Siva morska sol. Uprava monopola nakazala jeKmetijski družbi peKaj vagonov sive morske soli iz otoka Paga. Cena tej
soli bo 6-40 K za. kg vštevši vreče. Vreče so po 50 kg. Ta sol ni denaturirana in je tedaj porabna tudi kot jedilna sol.. Dospela bo koncem decembra in se prijave že sedaj sprejemajo.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena pasta (Bosnapasta). Bosnapasta po K 14 — za kg v čebrih po 50 in 100 kg; pri večjem odjemu primeren popust. Cebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vporabijivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Gl. inserat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponlt, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Modra galica 98/99% po K 28— kg franko Ljubljana.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po K 50 •— 1 kg v posodi kupca.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 20— K za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena K 1100 za komad.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg K 140 •— brez poštnine.
Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galir čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehorn za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno-kisle gline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker d ti ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep Ijanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 180 kron kilogram.
Zveplalniki, nahrbtni po 800 kron, in ročni po 250 kron komad, so zopet došli.	.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavlt v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 180 kron, pol kilograma za 100 kron, četrt kilograma za 60 kron, osminko kilograma za 40 kron, 50 gramov za 25 kron.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60cm po 50 K. 70 cm po 52 K, 75 cm po 54 K komad.
Svetilke, varnostne, za kleti, hleve, vozove itd., po K 40 za komad.
Zelo prijetno pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvoj-nates teklenice ali 1 špecijalnu steklenicu skupaj z zamotom in poštnino za 48 kr. pošilja Eugen V. Feller,. Stubica donja, Elsa-tig 333, Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev„ELSAFLUID"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vod' za umivanje, ker j"1 radi svojega antiseptičnega, čiste-čega in o vežujočega delovanja najbo šega učinka. Ravno tako je priljubljen koft blago delujoče in želo prijetno sred«
•tvo za drgnenje hrbta, rok, nog in ceh ga telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč neso francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: 3 dvojnaie ali 1 špecijalna stekli niča 48 K.
Za prodajalce:
12 dvojn, ali 4 spec. steklenice . . 168 K 24 „ , 8 , „ . . 980 K 36 , „ 12 , ■ , . . 394 K poštnine prosto na Vašo pofto. Kdor de-'ar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
Razno: Elsa ob"ž za ku jo o^a 5 K in 750 K; Eis mentoli! klinčič 12 K; E sa posipan' p ašek U K; p avo E'«a rible olje 85 K; Elsa voiia ?a usta 36 K; E'sa kolonska voda 41 K; E'sa Sumski iris 41 K; glicerin 6 in 30 K; Ly«ol Lysoform 30 K ki-neskl ča 3 K; Elsa mrče-ni prašek 15 K; strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EUGEN V. FELLER* lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333
<H'v#š o).
75
Iv. Jax ;n sin
Gosaosvetska cesta
Ljubljana.
šivalni stroji in stroji za pletenje.
Izbora* konstrukcija in elegantne izvršitev iz tovarne t Lincn Ustanovljena 1. 1SB7 'V
Vezenje poučne nrszpmtn Pisalni stroji M|!U)LER" Ceniti zastonj u irantc Kolesa iz prvih
tovarn: DSrkosn. Srvna waffenr»r.
Jabolčne in hm-šaovb divjahe
za razdelitev v drev< s niče, enolet e, jamčeno pr stt i ne >kule m krvavih in listn h ušic. vzgojere iz pristnih es-n ko ih pešk. Na >az-polago za pomladansko vzpi ilume: 1 i bor 50 80 cm visoki 00 kom. K 250, II. Izbor 3i-50rm visoki 100 kom. K :00. Hruške 25% višje. Pri od emu n; d 10ii orna-dov 10% popusta. — Prvoslo e ik piiv t«o drevesni arsko podietie Drevesnica Ivaa Dolin-»ek Št. Ili - Velenje. -Vsled toma^kanla sadnega eme agr zid ugo let pomankan e dobrih sadu h div.akov in visoke cene.	83
Cenik
z več tise' slivami čez konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, preproge, parfumerljo, torbar-sko, noža-sko, galanterijsko in kratko blago e ravnokar izšel, "išite še danes ponj, po" e se vsakomu za. st>nj. I/bera ogromna cene udorito nizke. Veletrgovina in razpoši lialnica 77
R. Stermecki,
Celje 306 (Slovenija).
Pozor, vinogradniki!
Privatna trtnica Josip Štingl, Št. Ilj v Slov. goricah, ra/.polaga z jako lepimi
cepljenimi trtami na podlagi Ripar. portalis in Gothe štev. 9 in s sledečimi žlahtnimi vrstami: Veliki laški Rizling, Beli Burgun-dec, Plava Frankinja. Kratkopecelj, Velt-liner, Žlahtnina, Silvanec in s še več drugimi jako priporočljivimi vrstami. — Ker bi jih rud kar najhitreje prodal, jih oddajam po najnižji ceni. — Nasloviti je na:
Josip Štingl
I. artiljerijska podoficirska škola
Kragujevac
80	(Srbija).
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA vizijam
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti ®°/o
obrestovanja in dovoljuie hipotečna posojila po
♦V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo ir, starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnics je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obeekoristmh naprav in pndjeti) na Kranjskem. Za ie svrhe se je doslet darovalo S,698.000 kro-.
Pismene pušiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafijeva ulica štev. 9.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej,
!a transoort in sv rambo ima v< dno v zalogi vsako množino
Franjo fiepič
sodarski moiter
Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se t to struko spadaioča po oravila
Solidna delo I
Cene zmerne 1 Točna postrežba I 62
Ivan Komotič
prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče
štev. 11. priti, priporoakot dolgoletni zastop ik zn^ne dobre
kmetijske stroje
(slam reznice, mlatilnice gepeljne, slamo-
rez ie nože i. dr.) Tuli imam v za^gi v Mirlboru b zoparilnike vseh vilikosti od 601 dalje, s p cinkanim parnim sod m Gepeljne in mlatilnice se pri oddaji np dogovoru tudi postavlja (montira). (70)
Platin, zlato in srebro
kupuje tvrdka
I. AVGUSTIH
Junajsha cesta 36
Upravništvi K meto vale?
sprejema (81
irimerne inserai
po cenah ki so razvidne na poglavju.
Ob/avijenie bi imelo vedno zadovoljiv u-speh. kajti »Kmeto-valecc, izhaja dva krat mesečno v 3( tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Hmetpvalci
Skrbite za kar naj večje ražSI»jenji »Kmetovalca 1 Stremite zt tem
da se ga lehfcočitt
v vseh gostilna! in lavnih prostorih. 30.000 na* J« že v Kmet družbi pa bi naa bik leh ko enn> a več, Čim ve? na? bo. več bomo doseglil
Lepota
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih pisem iz vseh strani sveta!
»ELSA" lilijno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4kosi z zavitkom in s poštnino 98 K.
»ELSA" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, nabore i. t. d., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zav. in poštn. 52 K.
,»ELSA" tanoehina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje iznadanje. lomljenje 'n cepanje las, zapre-čuje prhut, pr»rano osivelost i t. d. 2 porcelanasta lončka z zav. in poštn. 52 K.
Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi.
Razno: L lijno mleko 15 K; brkomaz 8 K; najfl-neja Hega uder rrj* Klugeria v veliMh originalnih škatij h 30 K; najf nejši He«a zobni prašek v patentiranih ak tli»b 30 <; puder za eosce v vre-ic h 5 K; »ohni pra=e'f v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sa het-disav" za perilo 8 K; Schampoon za 1 si 5 K; rutnenilo 12listkov 24K; najfnelši parfem pn 40 in 50 K; močna voda za I?se ;8 K. Pri teh pr dmeti1! se računajo za . itek in poštnina posebej.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg štev. 333
Hrvaško).	76
■ ■ |
If ME T13 S R i) DRUŽB8
, ZA SLOVENIJO
je izdala in prodaje naslednje knjige:
!tmk
Česa E 1-20
1 —
6--
1-20
2-80
j. Fr. Stupar: Apna » k«tl|ltu 8. Fr. Stupar: Navodilo,kaki |i
ustavljati pinčila o litini 6. M. Ko«tanj*T«c: 0 ažitalal •d vina Ia aesa . . . 8 Boh. Skalick? Siljenje ali k&ljenje aaerliklb kljafiev •0 B. Skalicky: Knetljski raz-
■ere na Cilke« . . t Pridelovanj« In razpeda-vanja namiznega grazdja
tar zgoja trt aa ipallr|a.
(B. Skalick?)..... 2 —
a 0 ustavljanja li setvi travalk
■lillll. (W«inzi«rl - Turk) 16. Staucrt-Jamnik: Sosedi Razumnika konjereja . .
Izrejanje matic . . . , Zivinozdr. Lovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem . .
4-—
4-4-