111. številka._________ Ljubljana, v torek 19. maja. XXIV. leto, 1891.
SLOMŠKI HH
Izhaja vsak dan mvečer, iztm&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za aTstro-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt jleta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za« oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Oospodskih ulicah St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V 1>| ubija ni. 19. maja.
Zadnji dnevi prinesli so nam mnogo vzoemir-jujoČih novic. Iz Belgije čutijo se tresaji socialističnega gibanja, vsi delavci po rudnikih, plavžih in fužinah ustavili bo delo, etrajk je splošen in tako organizovan, da je že prav ozbiljno ustanku podoben. Položaj je ondu tako rejen, da so v Parizu že pripovedovali, da sta Že dva nemška voja prekoračila belgijsko mejo, da ideta delat red. Na Krfu se je javnega mnenja razsrjenost obrnila proti Židom, katerim se je baje precej hudo godilo, jednake vesti prihajajo z drugih grških otokov, kjer je prebivalstvo razkačeno, ker bo baje židje zaklali krščanskega dekleta.
Na Portugalskem vrše se neredi, ker se prebivalstvo brani bankovcev, za katere je vlada proglasila prisilni kurz, na Bolgarskem še vedno iščejo ministra Belčeva morilcev in se širijo glasovi, da je Belcev bil ustreljen zaradi svoje soproge izredne krasote, zdaj pa prihaja še z daljnega vzhoda nepričakovana vest, da je ruskega prestolonaslednika fanatičen Japonec napal in s sablo ranil, in da je le solnčnemu šlemu in grškega princa Jurija prisotnosti duha zahvaljevati, da je najsilneje države dedič ostal pri življenji.
Mej tem, ko se Še ugiblje, kakšen bode konec gibanju v Belgiji in je li napadovalec na ruskega carjeviča nihilist ali pa fanatik, došla je nova nepričakovana vest, pred katero se vse druge umaknejo v ozadje. Vest to donesla nam je električna iskra iz Belega grada, kjer je včeraj popoludne tekla kri, kjer so se borili meščani proti vojakom, Srbi proti Srbom.
Povod krvavemu sporu bila je lepa razkraljica Natalija, katero zadevajo nezaslužene britke usode neprestani udarci. Porojena v imenitni ruski obitelji, izredno lepa in bogata, bila je toli neoprezna, da je vsprejela srbskega kneza Milana snubitev in kot njegova soproga zasela srbski prestol. Pod sijajem vladarskega prestola tičala je skrajna gniloba in v soprogu svojem spoznala je človeka, ki ima vse zle nagone rimskega Nerona, brez njegove nadarjenosti. Kaj čuda, da se je z gnusom obrnila od njega in da se je potem mej soprogoma začel najprej do-
LISTEK.
K a r i c a.
Slika iz ameriškega življenja. Po Bret Harte-n J. C. (Dalje.) V.
Popoludanski vlak pričel je ugovarjat s piskom, polnim običajne nevolje proti času, mej katerim ostane v mestu GeneBU, (ta postanek trajal bi samo jedno minuto), ko je v istem hipu Jack Prince prestopil prag svojega hotela. Videl se jo utrujen in slabo voljen; rad bi ae izognil pogovoru s hišnim gospodarjem, da gani ta opazil na stopnicah : „Neka dama Vas čaka v salonu, gospod!"
Prince poletel je na povedano mesto; v istem trenotku dvigne ee tudi gospa Starbottlo, da ga vsprejme. Mnogo se je Bpremenila v desetih letih. Njen staB zgubil je zapeljivo nekdajno bujnost, njeni tako okrogli roki BhujŠali sta tako, da so nadete male zlate zapestnice skoro ušle raz roki, ko sta se roki krčevito oklenili Jackovih. Njeni tako slavljeni jamici pokopani sta bili za vedno v udrtib licah, katere je barvala mrzlična rdečica. Samo oči ostale io lepe, akopram čisto udrte ? očesnej glo-
mači prepir, potem pa nastal vedno širše kroge zavzemajoči upor, ki zadnji čas pretresa in vznemirja mlado, sosedno nam kraljevino.
Podrobnosti tega spora, kako se je postopalo z Natalio v Srbiji in v inozemstvu, kako se je ločitev mej Milanom in Natalijo danes izrekla, jutri razveljavila, kakor da je vse le burka, ne pa izredno resen akt, kako si je Milan pogodil, da mora tudi Natalija iz dežele, če ne z dobrim, pa a Bilo, kako je stvar celo v skupščini prišla na vrsto in bila povod znani resoluciji, vse to je še v živem spominu in mi smo prepričani, da so vseh naših čitateljev iskrene simpatije na strani kraljice Natalije, ne zaradi njene lepote, ne zaradi njenih ženskih vrliu in njenega življenje, ampak zato, ker se jej kot soprogi iu materi krivica godi.
Neumljivo nam je, kako bi sploh še tako lepo žensko bitje moglo biti državi toli nevarno, da bi možje, ki imajo sedaj vladno krmilo in vso moč v rokah, prezirali glavna načela galantnosti in uljudnosti krasnemu spolu nasproti, to tem meni, ker je Natalija vender mati sedanjemu kralju srbskemu in si človek skoro misliti ne more, da bi za mater ne bilo proBtura v deželi, v kateri je srn kralj.
Neumljivo nam je, od kod razkralju Milanu tolika sila, da vedno in vedno pritiska na deželo in zahteva svojih podanikov krvavih žuljev, katere potem v inozemstvu v raznih orgijah zapravlja. Neumljivo nam je, da se srbski regentje in ministri vsekdar udajo pustolovcu Milanu, da so njemu nasproti slabotni, popustljivi, proti krepostni in blagi Nataliji pa čutijo in uporabljajo vso svojo moč in brezozirnoBt. Izvestno deluje tu za kulisami tajna moč, katere niti imenovati ne moremo, katero bodo pa čitatelj sigurno sam pogodil.
Česar uesmo mislili, to te je zgod 1 > včeraj. Beligrajski mogotci sklenili so Natalijo šiloma izti-rati iz dežele. A prebivalstvo, katero Natalijo jako visoko spoštuje in ljubi, protivilo ae je temu, prišlo je do krvavega spora in veliko oseb bilo je mrtvih in ranjenih. Nedostaje nam besed, da bi mogli označiti, kako globoko je ta dogodek obžalovati. Tožno je, da so sploh hoteli bivšo kraljico, lepo in blago ženo, takorekoč „per Sehub" iztirati, še tož-
bini, in UBta obdržala so uekaj čarobnosti nekdaj-nega smeha, akopram jih je morala držati zaradi dihanja na pol odprta nad malo dolgimi zobmi. Ničesar pa ni zgubila na bleBtečem diademu las, kateri so bile bolj svileni, kakor se govori, bolj eterični, vender pa niso bili tako gosti, da bi zakrivali udrta, zgubana senca, preprežena z modrimi žilami.
— „Klara!" rekel je Prince očitaje.
— „Odpustite mi," Šepetala je spustivši se na naslonjal, „odpubtitc mi, drBgi, nisem mogla več čakati, mrtva bi ie bila do jutri. Prenašajte moje bedarije še nekaj časa, dolgo ae bode! . . . Pustite me tu. Vem, da je morebiti ne vidim več, da ne bodem mogla več govoriti ž njo; pa tako sladko je čutiti so vsaj blizu nje, dihati isti zrak. Boljše mi je že, Jack, vi vidite, da mi je boljše. Ali ste jo videli? Kakšna je? Kaj Vam je rekla? Povejto mi kar vse. Ali je postala lepa, kakor se govori? AH je zrasla? Ali ste jo spoznali zopet? Pride li, Jack? Morebiti je Že prišla?" — drhtd se je dvignila in kazala proti durim — .morebiti je tu! Zakaj ne govorite? Jaz hočem vedeti vse!"
Oči mladega moža, uprte v njene, bile so polne brezmejne mehkobe, o katerih dosedaj nihče, razven te ženske, ne bi bil veroval, da bi jo sploh
neje pa je to, da ae je z oboroženo silo udušila volja naroda, da so poveljniki in vojaki imeli žalostni pogum, da so streljali na svoje rojake.
Pod robnoj i h vrati j še nemarno, v Bvesti smo si pa že danes, da utegne ta dogodek imeti zle posledice, kajti v orijentu tuje roke mešajo karte, in male iskrica treba, da 83 zaneti velik požar. Ko nam dojdejo natančneji podatki, možno nam bode, soditi jasneie.
Poročilo o mestnih računskih zaključkih.
(Dalje.)
Vračajoč se k računu obligacij in omenjeni eventualni izgubi zneska gld. 4570*41 vender na-svetujo finančni odsek, s prodaje zlate rente počakati, dokler ne stopi vlada v akcijo za regulo-vanje, oziroma za upeljavo zlate državne valute, kajti znano je, da bode v tem slučaji državna linančna uprava morala najeti sov večji dolg v zlatu oziroma izdati o kol u 200 milijonov zlate rente; za to bode morala finančna uprava uporabljati vse sile, in sukati veB bančni in borzni aparat, da se prodajalni kurz nove, — in posredno tudi dosedanje ali stare zlate rente znatno povzdigne, ker bode dobila finančna uprava toliko večjo svoto efektivnega zlata, kolikor višji bode v trenotku prodaje kurz zlati renti.
Brž ko ta čas nastopi, bode finančni odsek, imajoč pred očmi jedino korist občine, predlagal, naj se proda vsa 4° 0 zlata renta, to je 160.000 gld. — in pri tej priliki bode se še znaten dobiček dosegel.
Poročevalec goji tu nado zaradi tega, ker je pričakovati, da so bode tudi Avstriji posrečilo, pri nakopičenem ogromnem naložitve iskajočem denarji, s katerim razpolaga kapitalistični svet, najeti posojilo vsaj s 8l/i°/o obrestmi, ker smo doživeli nepričakovan faktum, da bi bila Rusija te dni dobila zlato posojilo za 3%, da tega ni preprečil Rotšild, ki se ima Rusiji osvetiti, ra pregiiauje Židov, česar so v h:ih ni bati. Da je kdo trdil pred dvema letoma, da se bode kontinentalnim državam ponujal denar za 3° „ obresti, dvomilo bi se bilo na njegovi zdravi pameti.
mogle izražati. — „Klara,1* dejal je prisiljeno veselo, „trudite se biti mirnejša; utrudljivost in raz-burljivoBt vožnjo provziočili sta, da ho čisto tresete. Videl sem Karico. Počuti se dobro, lepa je, kar Vam naj zadostuje."
Ta nežna odločnost pomirila jo je, kakor jo je že večkrat. Njeno bleilo roko vzel je mej svoje in jo vprašal : — „Ali Vam je Karica kedaj pisala?"
„Dvakrat. Zahvalila so mi je na poslanih darilcih. Pisna penzijonarke, veste," odgovorila je in nestrpno pogledala vprašalca.
„Ali je zvedela kdaj, kaj ste trpeli za njo, kdaj zvedela Vašo revščino, žrtve, katere ste dopri-našali, da ste plačali njeno penzijo, in da ste celo zato žrtvovali Vaše dragocenosti, Vašo obleko?"
— „Ne, ne, kako naj bi bila vse to doznala? Nimam toko neusmiljenega sovražnika, da bi jej to povedal?
— „0e bi gospa Trotherik te reči bila zvedela in bi jih bila njej ne skrivala, če bi Karica mislila, da ste vi revni in Vam je nemožno preskrbeti jej prijetno eksistenco, uplivalo bi to lahko na njeno odločbo. Dekleta ljubijo tega, kdor jim da novce. Ona ima morebiti bogate prijatelje in kdo ve? ljubimca! .. .*
Ker ima naša zlata renta inozemske kupone, katere posestnik Iahko'_realizuje ali v Avstriji, ali v Nemčiji, ali v Franciji, in ker se tisti glase na 8 gld., IG 20 mark ali 20 frankov v zlatu, mora njen kurz povodom novega zlatega posojila tudi proti volji in želji finančnega ministra, ako bi jih ta nameraval konvertovati, znatno napredovati, kajti kurz i v zlatu nosečih obveznic po 100 gld., ki danes stoje na 11080 v papirji, mora precej poskočiti, kadar bode nominalnih 100 gld. neslo samo 37a°,o obresti j.
Teh IGO.OOO fr. zlate rente shranjenih je, in sicer:
50.000 — kot kavcija užitninskega zakupa, 20000 — kot kavcija mestne hranilnice, 40.000 — lombardovanih pri nižje-avstr. eskomptni banki,
14.000 — lombardovanih pri mestni hranilnici, 36.000 — shranjenih v mestni blagajni IGO.OOO fr. skupaj.
b) O računu vodovoda knjigovodstvo ni predložilo nobenih računskih dat, ker koncem leta 1890. ni bilo Se preteklo jedno leto, katero se jemlje za podlago presojanju linančnega uspeha ali neuspeha; konstatovalo je samo, da je vodovod doslej absorbiral 514 GCS gld. 53 kr. od Ioterijsko-pOBOjilnega denarja.
c) Hačun navrtalnih del kaže aktivum 10 tisoč 125 gld. 78 kr., katerega imajo vrniti hiSni po-sestuiki, ki so upeljali vodovod v Bvoja poslopja.
d) Transitorični račun obrestij izkaže aktivum 1G67 gld. 17 kr. za naprej uplačano prilogo za vojaSnico za mesec januvar 1891. — 1808 gld. za zapale in še ne izplačane obresti zlate rente za ČAS od 1. oktobra do 31. decembra 1890. leta.
e) IUČun   vojašnice  kaže   dohodkov   v letu
1890 .........	gld. 28.747 48Va	
od katerih se odbijejo troški za		
vzdržavaoje in za nadzorovanje		
	TI	915 13
za obresti loterij, zaklada	TI	22.663 10
ostane torej prebitka ....	gld.	510 36Vi
ta uspeh si je odobril in oddalo		
reservnemu zakladu za vzdr-		
ževanje vojašnice ....	B	2.024-87
reservnemu zakladu vojašuičnega		
amortizacijskega ionda	■	8.084 38S
skupaj.........gld.    5109-251/,
Reservni zaklad za vzdizevanje in za nadzorovanje vojašuičnib poslopij   iznašal je koncem leta
1S90..........gld. 4.571 12
reservni zaklad  za  amortizovanje v
vojašnico iuvestovane glavnice . „ 5.877.20 Vsied tega povoljnega uspeha bode, — ako se bode tako povoljen uspeh v bodoče ponavljal, — reservni zaklad za amortizovanje inveBtovane glavnice naraščal namesto v početku vojašu:ce izraču-njenih 00.000 gld. po preteku 22 letih, ko še traje državna in deželna stalno odmerjeua priloga z 4% obrestih vred 109.845 gld. 30 kr.
Obrestuje se torej glavnica 468.980 gld. 31 kr., ki so iuvestovani v vojašnico  in donašajo čistega prebitka 27.772 gld. 35 kr. v letu 1890 8 5.93%. (Konec prih.)
Gospa Starbottle stresla se je pri zadnjih besedah. — „Ali," rekla je tesnobno stiskaje roko Jackovo, ko ste me Vi našli bolno in brez pomoči v Sacraraentu, ko ste mi Vi obljubili, Rog Vam naj plati, Jaik, dovesti me na vzhod, dejali ste mi, da Vi poznate sredstvo zagotoviti nama prosto eksistenco, Karici in meni V
,Da,u pravi Jack, zasukavši govor „a vi morate biti preje krepki in zdravi. Sedaj, ko ste se že bolj umirili, hočem Vam povedati moj obisk v peu-zijonatu."
In Jack Prince pričel je povest sestanka nam
znanega.
Ne da bi premeni! čeBa, ne da bi pozabil niti besede niti najmanjšega dogodka, posrečilo se mu je vender zaviti prozaično epizodo v ovoj poezije, naličiti junakinjo s čarom ganečim, katerega je nekdaj znal udibniti bralcem L' Avanlancha. Tedaj stoprav, ko je videl obličje bedne ženske čisto ob-viselo na njega beBedab, zardeti se, ko jo zapazil, da veselje vshiča hropeče dihanje, umolkne omočen skrivne bojazni. — »Da bi jej pomagal Bog in meni odpustil, da jo varam,u mrmral je mej stisne-nimi zobmi, „pa kako naj jej povem vse?"
(Da1j«j prih.)
Politični razgled.
Vol i a ii J c tležele.
V Ljubljani, 19. maja. Ur* Smolka o grofa Taaffe-u.
Pri banketu, ki ga je napravil poljski klub na čast bivšemu finančnemu ministru Dunajevskemu, napil je tudi dr. Smolka zdravico, v kateri je izrekel, da ne ve nikogar, ki bi v jednakem položaji kakor Taafie, tako pravilno spoznal fiziologijo avstrijske države. Grof Taafie razume, kakor nobeden drugi, v pravem trenotku situaciji to pridobiti, kar je pravo. Pravi državnik mora vedno celoto države negovati, da ne trpe drugi deli, če se dajo pred-pravice samo jednemu. Blagor vse države in nje glavarja mora mu biti poleg omenjenega glavno vodilo. Ta načela pa baš vtelesuje v sebi grof Taaffj. Slovanski dijaški shod.
Iz Lvova se poroča, da je policija preiskovala po stanovanjih rusinskih dijakov, ki bo name ravali udeležiti se slovanskega dijaškega shoda v Pragi.
Medicinska fakulteta v Lvovu, Popolnitev univerze v Lvovu z medicinsko fakulteto, kakor jo je že omenjal prestolni govor, se bode v kratkem izvršila. Dela se na vso moč. Poljski člani budgetnega odseka bodo zahtevali, da se za letošnje leto za Lvovsko univerzo nastavljeni znesek 6000 gld. pomnoži na 9000 gld. Za 3000 gld. naj bi se namreč nakupilo mediciniČnih del za Lvovsko vseučiliško knjižnico.
Hrvatski sabor, ki bode pričel svoje zasedanje v četrtek, bode se tudi bavil v prvi vrsti s predlogi narodnogospodarskega zadržaja. Zasedanje bode bržkone jako kratko, ker se bodo rešili le sekateri vladini predlogi, drugi pa odgodili do jeseni.
V nanje države.
Zaroka ruskega carjeviea.
Kakor se poroča iz Peterburga, bode se zaročil veliki knez prestolonaslednik s princesinjo Heleno, hčerjo kneza Črnogorskega.
Pasičevo 2>otovanje.
Kakor se poroča iz Sofije, tam mislijo, da ima Pasičevo potovanje kake skrivne namene, da se gre namreč za zvezo, katera se ima skleniti mej Srbijo in Črnogoro. Zatorej mislijo v Sofiji, da Be je zdaj podal srbski ministerski predsednik na pot, da v Črnigori dožene to zvezo, katere načrt se je izdelal v Peterburgu. Koliko je na tem resnice, je težko določiti, ker v SoOji jako radi pretiravajo v vsakem oziru.
Nemščina v Alvaciji in Loreni.
Nemški listi tako radi pretiravajo, če kaka slovanska država odredi kaj, da upelje svoj jezik, a vender pa sami ravnajo iatotako. Dj zdaj n. pr. je bilo v mnog h krajih v Alzaciji in v Loreni običajno, da so cerkvene oblasti se posluževale francoskega jezika v svojih knjigah in v dopisovanji. Od 1. aprila I. 1892. pa bode povsod upeljal se nemški jezik in le v izrednih slučajih bode mini-sterstvo dajalo dovoljenje, da Be sme rabiti francoski jezik. Od tega dne bodo se morali vsi cerkveni uradi in vsi duhovniki v uradnem poslovanji posluževati nemščine.
Republikansko gibanje v Portugala.
Vsied fioancijelne nezgode narašča repuhli-čansko gibanje v Portugalu. Celo na kraljevskem dvoru ima republičanaka stranka privržencev. Mnenja so si pa nasprotna, zakaj je bilo mogoče, da se ustanek v Oportu ni udušil s potrebno eneržijo. Mnogi pristaši konservativne stranke pridružili so se republičan8kemu gibanju, da uplivajo po svojih nazorih na razvoj stvari v zmernejem zmislu. J:'inančna kriza v Portugalu,
Vse ministerstvo se je odpovedalo. Pri novi sestavi se bode C.irvalho zopet imenoval finančnim ministrom. Novo ministerstvo je nekako ministerstvo sprave, ker njegovi člani so pristaši dveh velikih liberalnih strank. V kratkem bode imelo novo ministerstvo priliko pokazati, koliko ima snage v sebi, ko pride v zbornici afriška pogodba na vrsto. Hoj mej i*arnellovei in njega nasproti* iki.
Tudi na Angleškem začeli so se boji mej privrženci Purnella in njegovimi nasprotniki. Tako so se v mestni hiši v Limenlouse (Londonski Ostend) sprijeli in se je začel na stopnicah boj s palicami, po irske m receptu, pri katerem boji je bilo več krvavih glav. Le posredovanji močnega oddelka policije se je posrečilo zabraniti, da nasprotniki Par* nellovcev ueso prodrli v dvorano, ker potem bi se bila morda Blaba godila Parnellu in njegovim prijateljem.
Dopisi.
Ik liranja 17. maja. [Izv. dop.] (Izlet dijakov Ljubljanske realke) Da se dokaže čudna temeljitost in resnicoljubnost „Slovenčevegau poročevalca (glej notico „majski izlet" v „Slovencu" z dne 16. maja,) in da se zavrnejo nekaterih ljudij neo-
pravičeni napadi na našo narodno čitalnico, napadi, ki imajo izvor svoj v zadnjem izletu Ljubljanskih realcev, potrebno se nam zdi, ta izlet postaviti v pravo luč s stališča našega narodnega društva.
Dijaki Ljubljanske realke napravili bo dne 14. t. m. svoj majski izlet v naše mesto pod vodstvom svojih profesorjev. Razveselili smo se jih prav iz srca, ko so z dobro izvežbano lastno godbo na čelu v lepem redu zjutraj prikorakali v mesto, kajti prijatelji smo napredujoče mladine, naše prihodnosti, gledamo jo radi kadar se razveseljuje, in iz srca ji privoščimo pošteno zabavo. Saj smo bili tudi mi mladi, in o pogledu mladine ponovijo se nam prijetni spomini na najlepšo dobo našega življenja, na one čase, ko Brno kipeča srca imeli napolnjena z najlepšimi nadami za prihodojost, in ko je sveti ogenj najčistejšega navdušenja ogreval nas neizsku-šene mladiče za najblažje idejale, za pravico'in resnico, za prostost in napredek človeške družbe sploh, zlasti pa našega naroda, na čase, ko še nismo poznali prevarljivega praktičnega življenja, katero je Žalibog le prepristopno krivičnosti in hinavstvu. Zatorej bili smo veseli došlih dijakov.
Izletniki zabavali so Be črez dan po svoje, navidezno prav dobro, in ni mi namen, popisavati njihovo dejanje in nehanje. Predno pa so dijaki ostavili naše mesto, ohladile bo se nam prvotne simpatije za nje prav zdatno, in ne morem si kaj, da bi ne grajal breztaktnega postopanja naši čitalnici nasproti in da bi ne očital v tem oziru popustljivosti njihovim nadzorovateljem. Brez dovoljenja in celo brez vednosti čitalničnega pr o d s e d n i 5 t v a, in brez intervencije kacega čitalnice ga odbornika, dali so si izletniki odpreti zaklenjeno čitalnično dvorano, povabili bo v njo na lastno roko mnogo ljudij, tudi nekatere nečlane, prezrli pa so pri vabljenji vse čitalnične odbornike, — in napravili so v dvorani s porabo društvenega glaso-virja pod vodstvom glasbenega učitelja gospoda F......ja in v prisotnosti svojih voditeljev takozvani „koncert", katerega prva točka je bila nemška pesem. Ko pa so dijaški pevci v narodni naši čitalnici završili drugo nemško pesem, katero so celo ponavljali, nastopila sta v dvorani čitalnična odbornika, katera sta 'bo gospodu dirigentu odločno „zahvalila za ta nemški ko n cer t", — in konec je bilo prečudni zabavi v uzurpiranih prostorih narodnega društva.
Čitalnična odbornika storila sta to, kar je bilo pod danimi razmerami težko opustiti, čitalnica pa ni nikogar napadala, in branila je le zoper tuje napade svojo narodno čast. Zato pa čitalnica z mirno vestjo sme odklanjati vso odgovornost za dijaškega izleta neprijetni zaključek, katerega so pač zakrivili le araužerji sami. Si vivia Romae, romano vivito more. Razsodnim in mirno mislečim ljudem ni treba podajati nadaljnega komentara. Zavračati pa moramo saraooblastno in naravnost izivajoče postopanje izletnikov, kateri so rušili naše hišne pravice in globoko žalili naše rodoljubje.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V L j ubijani, 15. maja.
»Dalje.)
Ob izplačilu mestnega prispevka za gradnjo novega deželnega gledališča in o zvišanji tega prispevka poroča za finančni odsek mestni odbornik I. Hribar. Deželni odbor želi še 7500 gld. prispevka, tako da bi bila svota 30.000 gld., katero je mestni zbor nekdaj z stavbiščem vred obljubil, dopolnjena. Poročevalec pa ni tega mnenja, marveč misli, da je mesto Ljubljansko dovolj Btorilo, ako je dalo za deželno gledališče 22 500 gld. Torej na-Bvetuje, naj se večja podpora odkloni.
Mestni odbornik Ravnih ar pravi, da je dežela žrtvovala 100.000 gld. za zgradbo gledališča, katero bode gotovo v večjo korist mestu Ljubljanskemu, nego deželi Kranjski. Treba pa je 20.000 gld. več, ako se boče, da bode deželno gledališče imelo lepo vnanjost, in da bodo delovali pri teh delih domači slikarji in drugi domači umetniki. Lahko je naročiti kje v kakem „Datzendmagazinu" potrebnih stvarij na Dunaji, a kakšne bodo, o tem ni govoriti. Ako je mestni zbor že dovolil 22.500 gld. no naj se dovoli ge 7.500 gld. saj se bode ustvarilo za stolno mesto kaj dostojnega. Drugi del dovoljene svote pa naj se izplača še le prihodnje leto.
Podžupan Petri čič pravi, da bi rad podpiral predlog predgovornika, a njemu ne ugaja, da se bode v prvi vrsti oziralo na nemško gledališče, katero se mu t Ljubljani istotako škodljivu dozdeva, ko madjarsko gledališče. Kranjska hranilnica ima prvi interes za nemško gledališče, dežela in mesto menj, torej naj kranjska hranilnica še več žrtvuje za po-polnenje gledališke zgradbe. Sploh pa naglasa podžupan, da bi se deželni odbor na slovensko draina-matiko v novem gledališču bolj oziral, nego se je doslej.
Odbornik Valentinčič naglasa, da je mestni zbor že opetovano sklenil, da za zgradbo novega gledališča ne da več nego k večjemu 22.500 gld., in to v dveh letuih rokih. Večina mestnega zbora se ni nikakor ogrevala za sedanji prostor, kjer se gradi deželno gledališče. Misli pa govornik, da se je ta prostor izbral zgolj na ljubo kranjski hranilnici in njenim pristašem, kateri so v obližji novo zidanega gledališča. Ko so bi ti gospodje proBtor izbrali, naj pa še kaj več store, da jim bode stavba ugajala.
Cesarski svetnik M urni k opomni, da se vsa zadeva ni godila tako, kakor jo je slikal odbornik Valentinčič, o katerem ve, da bi ne bil govoril kaj tacega, ko bi bil natančneje poučen. Niti kranjski hranilnici niti njenim pristašem ni ugajal novi prostor gledišča, a stvar je bila ta, da druzega prikladnega prostora sploh ni bilo. lUzven tega, da je kranjska hranilnica dala 30.000 gld. za nakup stavbišča, odločila je še GOOO gld. za posobne naprave v njem. Ako bi kranjska hranilnica podpore ne bila dovolila, ostalo bi deželno gledali&če brez vsega nakita, vsaj tako lepo bi ne bilo, kakor si je Ljubljansko občinstvo misli in želi. V korist, v prvi vrsti, pa bode gledališče le mestu in to ima pač dolžnost prinašati, nekoliko žrtev, (iraško mesto prevzelo je deželno in drugo gledališče v svojo skrb, tudi stolno mesto Ljubljansko mora kaj storiti. 30.000 gld. je primerna vsota. Pač je sedaj treba dati 7500 gld. več, nego se je obljubilo, zato pa ne treba dati stavišča.
Odbornik M. Kune se pridruži predlogu g. Kavniharja a s tem pogojem, da bodo umetna dela, kolikor možno, izročili le domačim umetnikom, da ne bode tekel denar zopet mej tujce. Naj se deželnemu odboru izjavi, da skrbi za to, da bodo pri stavbi deželnega gledališča delovali le domači slikarji in kiparji, (Kunec prih.)
Domače stvari.
Ivan Jenko f.
Ivan Jenko, gimnazijski profesor v Gorici in slovenski pisatelj, umrl je po daljšem bolehanji dne 17. maja ob 8l/t« ur* popoludne. Rojen v Prašak na Gorenjskem leta 1853, obiskoval je nižjo gimnazijo v Kranji, višjo v Ljubljani, kjer je bil vedno prvi odličnjak. DovršivŠi gimnazij leta 1873 posvetil se je modroslovniin ukom ter prebil leta 1877 na Graškem vseučilišči učiteljsko preskušajo iz slovenščine in latinščine za višje, iz grščine za nižje gimnazije. V šolskem letu 1376 77 bil je suplent na Ljubljanski gimnaziji, leta 1877 imenovan pravim učiteljem v Kranj, od koder je bil premeščen leta 1878 na Goriško gimnazijo, kjer je do zadnjega semestra poučeval s!ovenščiuo ter latinščino. Pokojni Jenko je brat slavnega peBnika Simona Jenka. Tudi naš Ivan je imel izredno pesniško nadarjeuost. 2o na gimnaziji začel se je poskušati v pesništvu. Svoje pesni je zbral ter na svetlo dal leta 1882. Ne da se tajiti, da kažejo njegove pesni jako lep talent. Le škoda, da ni napredoval s časom. Za Preširnom, Stritarjem, Gregorčičem, Levstikom, Simonom Jenkom pričakovali bi bili večje dovršenosti v obliki. Jedna najlepših njegovih pesmi je brezdvojbeno „Prerokovanje" v „Ljubljanskom Zvonu'. Krasne so tudi pesmi, katere jo priobčeval v .Slovanu" pod pseudonimom „Mirko". Sploh je bil pokojni Jenko jako genijalen človek. Pokopan bode danes na Goriškem pokopališči. Bodi mu zemljica lahka!
— ( H i n k o S t u i prazniki) se letos neso obnesli, posebno nedelja bila je žalostna, dolgočasna. Deževalo je ves dan, mrzlo je bilo, ker je po Go renjskem zapal 'sneg do 10 centimetrov na debelo in je tudi Štajerska do Z:danega mosta bila vsa bela. Včeraj bilo je bolje in občinstvo hitelo je navzlic čutnemu mraza ra vse strani. Vse gostilne
v okolici bile so polne, gorenjski vlak bil prenapolnjen in na vseh postajah velika gneča. Z Dunaja pripeljalo se je 175 oseb, ki so se odpeljale potem iz Ljubljane v Trst. V Postojini bilo je zelo živahno, bilo je ondu mnogo Ljubljančanov, še več pa Italijanov.
— (Slavnost blagoslovljen j a zastave „Zagorskoga Sokola") vršila se je navzlic neugodnemu vremenu zelo sijajno. Prav obilna je bila tudi udeležba od strani bratskega „Sokola Hrvatskega", ki je bil posebno simpatično in naudušenu vsprejet. Preobilica gradiva, ki ga ni moč odložiti, sili nas, da z obširnim poročilom in popisom te zares lepe Blavnosti moramo počakati do jutri.
— (Slovenski učitelji v Trstu.) Tretji občni zbor „Zveze slovenskih učiteljev" izvršil se je veličastno in bil v veliko čast slovenskemu uči-teljstvu. Zbralo se je bilo nad 250 učiteljev in učiteljic, ki so bili zbrani najprvo pri zboru delegatov, potem pri koncertu v soboto zvečer, in v nedeljo pri glavnem zboru. Vsi udeleženci so polni hvale o lepem uspehu tega zbora naših vzgojiteljev in vzgojiteljic. Obširneje poročilo priobčimo.
— (Binkoštni izlet v Kamnik.) Brez priprav in brez naznanil bil je včeraj velikansk izlet Ljubljančanov v Kamnik. Morala sta oditi dva vlaka, tolika je bila ob polu dveh množica izletnikov. Na čast nekaterim gostom od Zagorske slavnoBti, članom Hrvatskega in Celjskega Sokola in bicikliškega kluba hrvatskega, improvizovala se je lepa zabava v obširnih prostorih topliškib, ki so bili vsi napolneni odličnega občinstva. Naudušeno se je v govorih poudarjalo pobratimstvo hrvatsko in slovensko, pevci Ljubljanski pa bo prepevali neutrudljivo. Proti večeru podala se je vsa družba z godbo ua čelu skozi mesto proti kolodvoru, od koder sta zopet dva vlaka odpeljala izletnike domu. Če bode vodstvo železnica skrbelo za udobnost občinstvo, bodejo se ti izleti ponavljali, a glavni dobiček bode imelo le ono. Prijazni naš Kamnik bode ob prazničnih dneh dobil nekako novo, živahneje lice.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 13. maja svojo XLV. sejo. Navzočni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Jož. Voš-njak (denarničar), Andrej Zamejic, Auton Zlogar (zapisnikar). — Prvomestnik omenja, da dohajajo družbi razni darovi v novcih iu knjigah obilniše, odkar se priložnostno ohjavliujo v časnikih. — Denarničar poroča o dohodkih in troških od zadnje seje, pri čemer se kaže dokaj prebitka. Denar je naložen v slovenskih zavodih, osobito se pošilja posojilnicam, ako se zglasijo. Blagajnik je tudi kon-feriral b pooblaščenimi gospodi zaradi zapuščine pokojnega dr. Čučka, ki bode kmalu uravnana. Obiskal je potoma več koroških podružnic ter so informiral o njihovih potrebah. Ob tej trudoljubivosti izreče mu predsednik imenom vodstva iskreno zahvalo. Tajnik poroča o dopisih in prošnjah, kolikor se jih je rešilo upravnim potom. Vzame se odo-bruje na znanje. — Mej pokrovitelje so od zadnjo seje pristopili: Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici, župnija Zagorje ob Savi in kot prva slovenskih deklet, gospica Vekoalava Koblar-jeva iz Litije. — Vsied uprašauja jedne podružnico : da li smo imeti podružnica svojo bralnico in knjižnico? Naznauilo se je njej in Be b tem javlja tudi vsem drugim, da je to uprav v zmislu § 3 družbenih pravil in se tako lebko združuje poučno, koristno in zabavno. — Odborniki dr. Bleivveis, Andr. Zamejic in Ivun Murnik poročajo o tržaških šolskih zavodih iu predlogih tržaške podružnice. Tamošnjemu družbenemu učiteljstvu prizna se odškodnina za stanovanje. Nekaj prošenj za podaritev kujig, učnih pomočkov in dr. je bilo uslišanih. — Letošnja skupščina bode po sklepu šolskega leta; kraj se naznani pozneje.
— (Izpred sodišča.) Kalanovih barjanov najodurneji voditelj, posestnik Jakob J are iz Črne vasi, ki je zabavljal gosp. Martinu Pe ruci ju, posestniku iz L'p in ga imenoval mešetar j a za liberalno stranko, bil je zaradi razžaljenja časti obsojen na 15 gld. globe, eventuvaluo na tri dni zapora.
— (Poročil) so je na binkoštno nedeljo gosp. Alfonz Pire, koncipist pri c. kr. okrajuem glavarstvu v Kočevji, z gospodično Minko Levičnikovo iz Logatca.
— (Mesarske zadruge pomočniški zbor) bode v Bredo 20. t. m, ob 5. uri popoludne
v gostilni Frana Slov še, po domače Selana na Poljanski cesti. Volil bo bode odbor in ustanovila posebna boinišna blagajnica.
— (Mrtvega na šl i) so na binkoštno nedeljo v Malem Grabnu 45letnega Janeza Pavelčiča iz Go-ričice št. 4. Ker je dolgo časa v vodi ležal, bilo je truplo že močno gnilo. Pavelčič bil je zaradi pijančevanja „ preklican" (pod kuratelo) iu se je najbrže v pijanosti ponesrečil.
— (Ogenj.) Preteklo soboto zvečer bila je huda nevihta z bliskom in gromom. Mej nevihto treščilo je v Žejah pri Brezovici v Smerekarjev hlev, ki je do tal pogorel. Strela ubila je v hlevu tudi jednega vola.
— (Iz Cerkljan na Gorenjskem) se nam brzojavlja, da so tamošnji pekovski pomagači ustavili delo. K sreči število tamošnjih pekovskih pomagačev ni toliko, da bi se bilo bati zlih posledic za javni mir in red.
— (Iz Šoštanja:) V nas je na binkoštno nedeljo zjutraj prav pošteno snežilo. Stari ljudje so rekli, da kaj tacega še neso videli.
— (Iz S i> i t a 1 i č a pri Konjicah.) Dne 16. t. m. zvečer nastala je tukaj jako huda burja, ki je razsajala celo noč. Drugi dan, na binkoštno nedeljo, pa je bila cela narava pokrita z belo snežno odejo. Ker vinogradi lepo ženejo, so ljudje v strahu, da mraz uniči vse njihovo upanje, posebno zato, ker se večinoma pečajo le z vinorejo.
— (Redek slučaj.) Josip Možek bil je zaradi zavratuega roparskega umora pri deželnem sodišči v Celovci due 2. oktobra 1865 obsojan v dosmrtno ječo. Dne 15, t. m. bil je pomiloščen in odpuščen iz kaznilnice Karlau pri Gradci. Možek je bil 1. 1865. okrajnega predstojnika Walleka na Gorenji Beli na Koroškem umoril in oropal. Ker je dejanje tajil, neso ga takrat mogli obsoditi na smrt, dočim so tovariša njegovega, Petra Esterhamerja, ki je zlodejstvo priznal, v Celovci obesili. Možek presedel je torej — kar je jako redek slučaj — blizu 26 let v ječi. Pričakovati bi se smelo, da se bode pomiloščenja vrednega izkazal.
Telegrami   Slovenskem u Narodu":
Praga 18. maja. Nadvojvoda Karol Ludovik otvoril danes opoludnc kot pokrovitelj češko akademijo ziianostij s češkim govorom, v katerem je izražal prepričanje, da bode akademija v vsej resnobi gojila znanost, literaturo in Češki jezik in tako utrezala Nj. Velečastva intencijom. Akademije predsednik se je zahvalil in sklenil z oduševljeno vsprejetimi slavoklici na cesarja. Pri svečanosti bili so nadvojvodinja Marija Terezija, ministri, zastopniki češkega in nemškega vseučilišča, zastopniki znanosti in umetnosti, poslanci itd.
Praga 18. maja. Grofinja Taafie, niini-sterskega predsednika sestra, danes umrla.
Beligracl IS. maja. Bivše kraljice Natalije Utiranje pripravljalo se je danes popoludne. Umikajoč se sili, ostavila Natalija dvorec, spremljana po žandarmih. Nebrojna množica izpregla konje in peljala Natalijo nazaj v dvorec, kjer se je množica spoprijela s konjico in pehoto, katero so začeli kamenjati. Vojaki so streljali. Na obeh straneh veliko mrtvih iu ranjenih. Kralj je od danes zjutraj v Topčideru.
Peterburg 18. maja. Uradno poročilo potrjuje, da je ruskega carjeviča napadovalec Japonec Tunda, ki je že osem let služil kot policaj. Atentat se je izvršil, ko so je carjevič v odprtem vozu vozil skozi Otsu. Navzlic krepkemu udarcu grškega princa Jurija planil je zlodejec vnovič na carjeviča. A Japonec, ki je vozil, sunil je napadovalca nazaj, arug Japonec pa mu je iztrgal sablo in ga težko ranil.
Atene 18. maja. Vlada obvestila kabinete, da oborožena sila posreduje v varstvo zidom in da je že celo tri kristjane usmrtila, roložaj inirneji, vojaštvo se je pomnožilo.
Pariz i8. maja. V mestih Belfort, Nancv in okolu Ballona d' Alsace danes ves dopolu-dan snežilo.
Gorica 19. maja. Tri donosnih volitvah smo v tretjem razredu zmagali. (Slava ! Ureda.)
Pllberk 19. maja. Podružnični shod v Šmihelu sijajen. Hribar in Škrbino s svojimi govori nauduševala nad 200 broječe ljudstvo. Red izboren, veselje nepopisno.
Praga 19. maja. Po naznanilu razsta-vinskega odbora pride cesar začetkom junija ogledat si razstavo. Nadvojvoda Karol Ludo-vik rekel pri vsprpjemu razstavinskih funkcionarjev, da je kot „ Ausstellungserzherzog" od 1873. L do malega vse razstave v Avstriji otvoril in da torej sme presojati razstave. Praška razstava zares prekaša njegova pričakovanja, da je bil najprijetneje presenečen. Zato bode o tem cesarja obvestil. Razstava bode izvestno deželi le koristila.
Beligrad 19. maja. Natalijo so danes z močnim spremstvom odveli na kolodvor, odkoder odpotovala v Zemun. Zvečer mej deveto in deseto uro izpraznili vojaki ulice, ne da bi bili rabili orožje. Proti polunoči mir. Mej narodom splošna razsrjenost proti vladi, regent-stvu, Milanu in vojnemu ministru. Bati se je nadaljnih izgredov. Vojni minister zopet dal ostavko. Vlada se je doslej brez uspeha pogajala s polkovnikom iSafankom, da bi prevzel portfelj.
Razne vesti.
* (Ondfiček odlikovan.) Iz Stockholma se poroča, da je slavni virtuoz <):idhček igral pred kraljem ŠvedBkim, ki ga je odlikoval s tem, da mu je podelil red Gustava Waze.
* (Garibaldijev spomenik v Nizzi.) Dne 7. junija bode se v Niz/i sluvesuo razkril spomenik Garibaldijev, ki so je, kakor je znano, rodil v nekdaj italijanski, zdaj francoski Nizzi. Pričakuje se nad 150 italijanskih in francoskih deputocij. Vsi francoski ministri in člani rodbine Garibaldijeve se bodo udeležili slavnosti.
* (Smrtne ostanke francoskega generala LasaIIe-a), ki je padel I. 1809 v bitki pri Wagramu in je bil pokopan na pokopališči pri Št. MarkBU, prenesli bodo v njegovo domovino ob priliki, ko se bode opustilo imenovano pokopališče. Francoska vlada storila je potrebne korake pri minieter-stvu notranjih zadev, da dovoli izkop.
* (Flektrično razsvetljenje v Rivi.) Mestece Uiva ob Gardskem jezeru bode bržkone že do bodoče jeseni vpeljalo električno razsvetljenje, za katerega vpeljavo se je osnovalo zasebno društvo. Magistrat je za vpeljavo električne luči in je sklenil Ž6 dotično pogodbo s tvrdko Kremeneckv, Meyer in Comp. na Dunaji. Razsvetljava mora biti gotova do vseh svetih t. leta.
* (Prekanjen kmetic.) Na Dunaji hotel Je te dni pri Schonbrunski mitnici v mesto kmet z vozom sena, katero je dal baš tehtati. Preduo se mu je izročil tehtnični listek za 1335 kil Bena, zapazil je nadziratelj, da se v senu nekaj giblje in dal torej preiskati voz. Kmalu prikazala se je debela kmetova žena, ki je bila skrita v senu in katere obilo pezo bi bil sprejemnik moral plačati kot dobljeno seno, za kar bi bila odškodovana za malo prijetno vožnjo. Kmet bode se imel zagovarjati zarad poskušene goljutije, kajti peza sena se je potem popravila, ko bo je skobalila z voza debela kmetova druga polovica.
■joterljne treske Iti. maja.
V Linci:       44,     CC,     45,      2, 13.
V Trstu:      88,     68,     47,     80, 58.
E1 Auatherinova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna ikstlja zobnega praska 20 kr.;  12 stoklenic 4 gld.; 12 Skatelj samo 2 gld. (81—63)
Lekarna Piccoii, „prl angelju", v Ljubljani, Otinajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poito proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v IJiifttlJuui:
15. maja: Sofija Kiicieh, zasebnikov« hči, 1 dan, Rimska cesta it 3, oslahljenjo.
1B. maja: Marija Drohtina, delavka, 23 let, Cesta o a I.oko fit. 7, jetika. — Klotilda ilolnzman, železniškega uradnika vdova, f',0 let, sv. Petra cesta, it. 56,jetika. — Franc Uezlaj, delavcev sin, 2'/i lota, Streliske ulice št. 11, Meningitis basilaris. — Marija Vidic, kuharica, 47 let .Kravja dolina št. 11, vsied raka.
17. maja: Janez Podkrajšek, hišni posestnik, 60 let, Cesta na Loko št. 2, Tumor cerebri. — Franc Haas, črev-Ijar, 22 let, Poljanski nasip št. 50, jetika.
V deželni bolnici:
15. mnja: Janez Terdina, delavec, 63 let, vodenica.
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- , krina v mm.
Jj s «£) tH	7. zjntraj. 2. popol. 9. zvečer	724 1 mm 7230 mm 723 8 mm.	12 6° C 1800 C 14 2° C	si. jzh. si. jzh. si. zah.	obl. obl. obl.	000 mm.
3« a	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	725'3 mm. 724'4 mm. 7263 bo.	4 0° C 8 6° C 70° C	si. vzh. si. vzh. brezv.	obl. obl. dež.	3 20 mm. dežja.
18. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7318 mm. 732-7 mm. 734*3 mm.	9*2° C   'si. zah. 14-2° C    si. zah. 9-4° C    it vzh.		obl. obl. d. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura 14-9°, 65° in 10-9°, za 0 6° nad, 79° in 3 7' pod normalom.
ID-iarisijslsia, borza
dne* 19. maja t. 1.
(Izvirno telegraG6no poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 91 7f»     — gld.
Srebrna renta.....,     91 70     — B
Zlata renta......,   110-25     — „
5°/0 marčna renla .... „ 102 15 — „ Akcije narodne banko   .   .     „   996—     — „
Kreditno ahcije.....„   297—     — „
London.......n   118 65     — ,
Srebro......... —*—     — n
Napol.......... 9 36     — .
C. kr. cekini....... h 55     — ,
Nemške marke.....„     57 87"/, — .
4" a državne srečke iz I. 1854       250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 .
8gerska zlata renta 4°/0....... geraka papirna renta 5°,'a......
Dunava reg. ereoko 5°/4 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4,/i°/0 zlati zaat. listi . .
Kreditno srečke......100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke       .    120 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   . .
danna
91-60 91 45 110 65 10220 994 — 2'8 10 110 75
133 ({Id
182 „
104 .
101 ,
120 „
116 n
185 „
157
238 .
9 37
6-56 57-95 . — kr.
75 .
25 ,
50 !
50 50 50
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. maja 1891.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   404,145.000 gld. (+   1,262.000 gld.)
(— 187.000 „ ) (— 615.000 - ) (—    1,228.000 . )
Zaklad v gotovini   . 244,084.000
Portfelj..... 149,076.000
Lombard..... 19,353.000
Davka   prosta ban-
kovčna reserva .   . 44,648*000
(—      472.000 a )
Zahvala.
Za mnoge izkaze srčnega sočutja mej boleznijo in o smrti preljubljenega našega očeta, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda
Ivana Podkrajšek-a,
za mnoge lepe vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo svojo zahvalo.
(426)
Žalujoča obitelj.
V kavarni „Pri Slonu"
dobiva se od nedelje dne 17. t m. vumlt dnu Izvrstni (417—2)
Išče se komi
z najboljšimi spričevali v nrodnjaUnlcu rusuovrmtaf gi blt*K** na deželo. — Tudi krepak
bi se tu vsprejel. Naroda".
Kje? pove upravni Stvo
, Slovenskega
(423—1)
Spreten pisar
vsprejme se v odvetniško pisarno.
Pouudbe pod „Odvetnlk** upravništvu „Slovenskoga Naroda". (424)
"Trije semnji
za  živino   in   tlBriigro l>ln«*;o
bodo v Oallnicl na Kolpi vsako .leto dne 1. Junija, 1. nvgiiMtik in IS. »epteuibra. Će je tak dan nedelja ali praznik, vrlil se bode semenj prvi sledeči dan.
ŽupanStVO V Osilnici, dne 15. maja 1891. (425—1) Jos. Oiura, Župan.
liiss-Staufer-jev
br£b„r univerzalni klej (kit)
najbolji za hitro in trajno zaklejenje in zalepljenje vseh razbitih nt vari j, dobiva se pristen v steklenicah po 20, SO in 40 kr.
v Ljubljani pri, Fr. Kollmann-u.
(100—4)
■Mi 4» £9. iiiaja I. 1. bode pri vojaškem oskrbovalnem skladišči v Gradci
zaradi dobave 190O komadov ne okovan i k posteljnih desk
javna ponudbena razprava, glede na katero se je moči pobliže intormovati iz „Slovenskega Naroda" št. 108, z dne* 14. maja 1891.
C. in kr. vojaško oskrbovalne skiadišče v Gradci
dne 12. maja 1891. (408
i)
Štajerska
deželna
JT01X11> 01 j M1C fL
j St37-rijs3sSL sla.
■00^^ v posebno močuih steklenicah
S Napolnjeno v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor so slatina I naravnost izliva.
I>obUa i*e: Pri slatinarstvu v Rogatcu In na Slatini in pri  slavnih založnikih v Ljubljani:  Hlha«-la Kamlnerju in Morlca  tVujtiierla »dovl, kakor tudi v vseh prodajaltiicah mineralnih vod, v Bpecerijskih prodajalnicah in dro guerijali, ki so na dobrem glasu. (387—2)
450 m
Darketnili deščic
deloma po 50 c?n dolgih, 10 cm širokih, deloma po 40 cm dolgih in 8 cm
širokih; okolo
150 m2 masivnih parketnih tablic
prodam po nizki veni. — V zalogi imam tudi
1500 kg ktimene.
Natančncja pojasnila daje Fretn. IComan, pošta Gorenja vas, nad Škofjo Loko. (404—3)
L. Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva
v lokar-  ^ u\ nah.     S ^8* %M
<>olovo in hllro upli vajoče  sredntvo proti kurji m vi-cmoui,
i>. it 114-m na pod-    >^VX\ ,. ...
platih, petah in sCŠr &>Jr{ i VtJbko drugim trdim «»V Pnzna,nih
praskom Jt^T^/ p,8*fm, ,e ntt kožo.     Stjg^.*''    "a °glcd V
*^m^ vtv*
T, PriHten samo, će imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj so pazi in zavrne vas manj vredne ponaredbe.
glavni razpošiljaluici:
L. Schwenk-a lekarna
(471)  Me idlina;-Dunaj.
Pristnega imajo v 1.1ubil mil J. Swoboda, U.pl. Trnkoczv, G. Piccoii, L. Gredel; v ItiKlolfovem S. pl. Sladovid, F. Haiks; v Kamniku J. Hodnik ; v Cel o vel A. Kgger, W. Thurmwald, J. Birnba-cher; t Uremiah A. Aich-inger; v Trjsu (na Ko-roAkom) C. Menner; v lleljraku F. Scholz, Dr. E. Kumpf*, v Oorlel G. B. Pontoni; w WoIU-bera« A. Iluth; v Kritni! K. Savni k; T Kad-K«»u* C £ Andrien; v Idriji Josip VVarto; v K*dovl|fcl A. Roblek; V <3elJI J. Kupierschmid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
34
5433