«8. Številka * torek 1. marca 1921. LIV. leto A 0 liha I a vsak dan popoldne b rioasi aadolis la »ratnika. tnscatli Prostor t mfm X "»4 m'm ia mal? oglase d» 27 m'm /isine 1 K, od 30 mfm vISine dalje leipčljski in urad il oglas) l m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame \ mm K V—, Poroke, zaroke HJ K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Prt večjih narocllili popust VpraJanleni glede inseratov nai se railoli znamka aa odj :/oi. Upravaiairo „Ulov. Jlarodv In ..Naroiai Tiskara*4' Saafloira nit ca st. 5, pritlično. — Telefon st. 3 1 jmimMmSm mrtl ■■ i ■■■■ i ' l ■ .....i umni .1^ , mi mi " 1 um n81ai »aikl Nini* valja v Llabijaai ln po posti i v Ju j .sli* - p t celoletno naprej pUCau . K 3">0* — polletno. ••»••• m 150"— 3 mesečno...... „ 75 — 1 - ..... .. 2r~ V lnOi«Ji»lfii C celoletno K 42J*— •oliemo . ,.....„210*— J mesečno • ••••«„ 10V— ......35 - i' » morebitnem povijanji se um daljša naročnina diola'att. Novi naročniki m pošl|em v prvK naročnino vedno faaV" po nakaznici. Na Miin otvuem naroMli brez 00« lat v- den4tia se ne morpin-i (»tirati. Orsdalstvo „Slor* If4rort*;,< Knaflova nMca st. S, L nadatropja Telefon S.»v. 34. Do? ■ aprolama le podpis me in zadoatno frank o ran 8. Bja*7 RoUopiaov no vrača. Posamema številke velia 1*20 K Poltfl na olatana v e*o?ovlnl. Represalije. Kolera dra Šaupaha odvetniška zbornica v Celovcu ni hotela vrisati v imenik odvetnikov v Celovcu. Na eni strani odreka odvetniška zbornica veljavnost pred višjim deželnim sodiščem v Ljubi lani p Možen i m odvetniškim Izprom; na dnid ?Trar.l pa prereka prosdcu lastnost za odvetnika potrebnega zaupan ia*. češ. da Je med plebiscitom agitira! za Jugoslavijo ter da m dajani vere prisegi na zvestobo Avstriji ki ie še včeraj izzveneli v zvestobo kralju Petru. Ni nobenega dvoma, da nna 6klep celovške od\ etuiške zbornice svoj izvor v sovraštvu nanram slovenskemu Korošcu-domačinu. Stališče odvetniške zbornice glede pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani napravljenega odvetniškega izpita bi imelo svojo upravičenost, ako bi šlo za odvetnika a v str. drža v liana . ki bi z v tuli državi položenim odvetniškim Izpitom zahteval uriš v imenik kake avstr. odvetniške zbornice. Toda dr. Sanpah je delil Izpit v LJubljani, ko ie bila plebiscitna cona A pod jugoslovensko upravo In ko drugje ni mogel in ni smel delati odvetniškega izpita, kakor v LJubljani, ako ie hotel postati odvetnik v naši državi ali na slov. Koroškem. Sklep odvetniške zbornice v Celovcu je potemtakem v nas^rot'' S temeljnimi načeli m-ednarodrie^a prava, kakor z določili st. germain-ske pogodbe posebe. Kriterij zaupanja ali nezaupanja ni samo za lase privlečen, ampak krši pogodbo, ki veže Avstrijo in krši tudi od plebiscitne komisije izdane norme. Kolegi dru Saupahu se Je torej zgodila očitna krivica in pričakujemo od avstr. višjih Instanc, da jo popravijo. Ootovo pa le. da storjena krivica daje pravico do samopomoči. Po staroveljavnem zakonu tailon. zob za zob. oko za oko. »Haust du melnen Juden. naddaia dolžnostnih Izvodov perijo-dičnih tiskovin Izvršiti pred začetkom razširjanja časnika ali spKa. vendar ne za več kot 3 ure. Ta čas mislim, mora zadostovati za odločitev cenzurne oblasti, kaj hoče ukreniti. Tretje vprašanje, katerega rešitev pogrešam v načrtih ustave. Je vprašanje poštnega debita In Inojiemskih porljodlčnih tiskovin. V § 13. osnov. zak. z dne ?1. decembra 1867 št. 142. smo imeli določilo, da administrativne prepovedi poštnega razpošiljanja za tuzemske tiskovine ni. A contrarla velja torek da je za Inozemske »>er!-jodične tiskovine odtegnitev poštnega debita dopustna. Tu določilo ie izrecno uzakonjeno v ustavi avstrjf. ske republike z dne 1. oktobra MZ0 št. 4"-0 drž. 1. Mislim, da Klede Inozemskih časnikov iz retorzijskih razlogov, glede naših tuzernskih časnikov pa iz razlogov Jasnosti »n varnosti za vsaki slučaj — ne bi bilo odveč, da Isto določilo snrejmenkl v našo ustavo! (Dalje priu.) Za koroške rojake. V nov>oto 2r>. t m. ob 7. hvc^pt «o Ja vršil v voliki dvornni hotela 1'nion ze» lo mnogobrojno ohieknn shoj Gosjk>-BVOtskcga Zvona kot protest proti no* silju, kl se drj'raja na Koro.-kera tioj! slovenskim ii v liana 9 etrani nt»in^\irfov In s širni oblasti, ki delalo skupno • »Heiroatsdlenstom« za unlcenjo slovnu* skega življa na Koro.-kem, Pro<*rtal z.iloeten polofaj, « kar terem žive danog na£i koroški bratje onkraj Karavank pod priilakom li» šutiranjem s strnu! Nemcev. X svojem go» vom je povdarjal da ima onih 15.0(j0 naših ljudi, ki jo glasovalo pri nlebiad-tu za nas, Joko t^žko stalile, da pa kliub temu ne klone tilnika in da ja kljub zntirnnju, preganlanju In raznim persekucijam s Mrani Nemrev pono^eu na to. da je slovenskega rodu. Radi kri* vic. ki se do:r» jajo na Koroškem Je nujno potrebno, ca pograbi tudi slovenski narod za zadn e sredctvM, a knterim sa I»o Iranil proti naaiUu, to Je po samo* pomoM in r \ seh bo o&t&la vera v bo* dočnost nn.te Koroška. Kot dnijri govornik Je nastopil po* slnnoc In iv>dpredflor»kler nimnmo Koroške in dokler nI •zlomljen rnpal).=ki dorrovor, jo pod naSo Častjo, če se po«j:iJnmo z velesilami, ki se Imenujejo Antanta. Tolitlka teh vclo- Iza Je pač s svoieura okna videla prihajati ga, kajt! minuto nato Je prišla tudi ona. Nikdar ni bila lepša. Oblečena Je bila v rdečo fonlarasto obleko, preko nje Je Imela ogrtač Iz belega mnscllna, slamnik z vijolicami in elegantne šolne Iz pozlačenega usnja. V fino oblečeni mčicl ie držala svojo baršunasto torbico, kamor le pač skrila svoje dragocenosti. Videti Je bila kakor mlado dekle, ki hoče iti na iznrehod. Kolikokrat sem jo sam takole na-Icpotičil In sem izbral tudi obleke, ki so jej najbolje pristojale! Sai sem hotel, da bi se zdela vsem ljudem prav lepa. »Se danes pošljem po svoje stvari.« je rekla. »V moji sobi Je vse v redu.« In šla Je k vratom. Jih odprla in za seboj zopet znprf*. kakor da le napravila nekaj docelt vsakdanjega. »Kam gre?« sem dejal, ko Je odšla. »Poslušaj me.« Je izpregovoril Konstantin In me ostro eledal. »Javnost Še ne pozna škandala. Ako misliš, da ne moreš živeti brez te ženske. Jo pripeljem nazaj. In stvar ostane naša tajnost. Nisi prvi. ki žrtvuje moško čast svoji ljubezni. Ampak ne smeš lej nikoli ničesar očitati In ne maščevati se! Kolikor ml Je znano, ima madam P3t ljubimcev. Morda Jih je tudi več I« »Kaj praviš?« »Trdim, da še nisem naletel na malopridneišo žensko; pomisli pa. da že od nekdaj nad vse zaničujem ženske.« Drža! sem se za glavo, ker sem mislil, da zblaznlm, »Pet ljubimcev!« sem vzkliknil. >A1I je mogoče to verjeti? Njih imena!?« »Saj se vendar ne boš smešil in klical vseh na dvoboj, kal ne? Ves s\ et je poznal Življenje tvoje žene, samo ti nrsl ničesar shttil. Dvajsetkrat sem ti Že hote! odpreti oči. ampak to stori čl )vek samo pod pritiskom razmer. V tej sobi sem ravnal s tvojo ženo k t kor z nainodlejšo vla-čngo. Grozil sem jei z dokazi v rokah, kakor ml ie velevala ljubezen do tebe. Z neverjetno surovostjo mi Je odgovorila. »»Clćmenceaoi ne bo verjel, tudi ko bi videl.«« »»Ali zakaj era varate? Mlad le, lep, slaven in vam daje bogastvo in srečo.«« »Kaj ga mar midva varava? Pustite me. nai delam, kar hočem, ali oa me izdajte! Morda mi s tem Izkažete uslugo!«« »Odkdaj se vrši vse to?« sem vprašal. »Odkar Je prišel Serge. Bi! le njen prvi ljubimec, kl ga ima najda- lje. Nanj Je ne veže marota. razkošje ali ljubezen, marveč le kupčija.« »Daj mi zadnji udarec!« »To storim, natančno tako. kakor bi si želel sam. ako bi bi! na tvojem mestu; poštena moža sva. In najinega življenja In nallne časti ta* vlačuge ne morejo uničiti, pa naN-bodo že žene ali pa n*etrese. Poslušaj me! Komtcsa Dobronowska Je bila res poročena z bogatim bebastim nle-menitaSetn. Prav hitro ga Je uničila, ga potem ostavila in umrl Je v blaz-nici docela bedast. Živela je potem z niskim generalom, ki Jo Je nekega dne izbičal Iz svoje hi?e, ker jo ie zaloti! v objemu svojega kočijaža, To ie tvoja tašča. Komtesln zet, ki govor! vedr' o nJem kot o »soprogu druge hčere,« Je pravi poštenjak; zaljubil se ie v starejšo hčer In se ž njo oženil. Ampak mati ne sme blizu. Denar, ki ga jej Je dni. je kakor vse drugo, hi'ro zapravila. Dasi Je vedel, da Je M ina ti Izin oče. Jo |e vendar hote! vzeti k sebi: da! bi Jej bil doto !n fo v svojih krogih omožil. Mati pa teea n! dopustila, saj Je hotela s pomočio Izlne lepote priti zopet do denarja. Ko Je odšla po svojem blvanfu tu v Pcterburg. Je upala, da proda !zo prestolonasledniku, ki pa jo je dal vr iz hiše. Živeli sta potem bedno v Varšavi, dokler se ni zabubil v Izo Serge, ki jo Je hotel vzeti za ženo* kar je pa zabranila njegova rodbina* Ali je bila Iza sokrlva? Tega ne vem. a s!Svoji samo k svojim I< V imenu dobrovoljcer je pozdravil •bod g. dr. 5 t e f a n č i č, zagotavljajoč, da bodo dobrovljci na svojem mestu kadar bo slo za osvoboditev rojakov na Koroškem. V imenu slovenskega ženstva je govorila Manira Romanova, za njo pa koroška rojankinja ga, čuckova? pozivajoc žene, da store svojo sveto narodno dolžnost in da potom draltev pripomorejo koroškim bratom do osvoboditve. Končno se je predsednik g. dr. Oblak zahvalil obiskovalcem za obilen obisk, na kar so bile sprejeta reeolu-tffei 1.) Na protestnem shodu Gosposvet-akega Zvona dne februarja v hotelu Union sbrani zborovalci odločno in slednjič protestiramo proti nečlove-ikim nasilstvom napram našemu življu na Koro5kem. Odločno in slednjič poživljamo našo •entramo In pokrajinsko vlado, da ne odneha s rep resali jami, dokler ne bodo vzpostavljene vse pravice, ki so sajam- • cene aasi koroški manjšini v st ger-saaiaaki mirovni pogodbi. z) Poživljamo vsa Jugoalovenske induatrija. obrtna in trgovale korporacija, da izvajajo v svojem delokrogu represalije in mesto nemških nastavljajo »amo jugoslovensko namsicenoe, poeeiv no koroške begune*. &.) Končno ponovna poživljamo centralno vlado da zastavi vse sila, da se končno rmM koroško vprašanje. 4. Centralna in pokrajin, vlada e* ozirlja, da sjadalfaje in Isveile rapra-salije proti vtem Nemem pri naa vss dede), dokler «♦ aa bodo na K omiketn dale in iivrlevale vse manjsinjske pravice, sajaroeene Koroškim Slovencem po aenžermenski pogodbi ravno-tako se posivlja odvetniška zbornica, da ostavi nemškim odvetnikom izvrševanja poklica v»s dotlej, dokler a i priaaaBinaivpiaaakoreški odvetnik dr. Sanbah na Koro ikiDpecelevškiedvetaiiki zberaiei. Poživljajo se vsa podjetja, industrijalci, trgovci in obrtniki da nastavijo pri svojih obratih le slovenske nameščence, predvsem koroške Slovence, ia odpustijo Nemce v odgovor proti postopanja korošaiih nemenrfev ia Nemcev proti Slovencem. Prejkotlej pa te vri raja na sahievi da se sleparski plebiseit ne prizna ia da se priklopi Slovenska Ko roška svoji pravi materi Jnz«ilaTi|i. Resolucije so bile soglasno sprejete in je med govori posameznikov navzoče občinstvo dalo duška svojemu ogorčenju nad nasiljem koroških Nemcev. Navzoče občinstvo je priredilo generalu Majstru ki se je tudi udeležil shoda, kot pasiven poslušalec, burne ovacije. Shod se je zaključil ob 10. uri. Politične oesfi sac Is ustavnega odbora. Ustavni Odbor je sprejel člen 18. z večino glasov v tej-le redakciji: >Vsak državljan Ima neposredno praviro in ne da bi po- ?rej prosil za dovoljenje da toži dr-avne in samoupravne organe »a krivice, katere bi mu ti napravili v svoji službi. Za škodo, ki je bila storjena državljanom no državnih ali samoupravnih organih pri izvrševanju njihove službe, odsrovarfa država ali pa njeno samoupravno telo. Organi države pa eo za to odgovorni državi. Za ministre, sodnike ic vojake pod zastavo ve-Hajo posebne odredbe. Tožba za odškodnino zapade po šestih mesecih.« — Kato se Je razpravljalo o členu 19.. ki Je bil sprejet v tej-le obliki: >Vsi poklici v vseh strokah državnih služb so enako pristopni vsem v naši državi rojenim ali priseljenim, ki so narodnosti BBS. Tudi naseljeni državljani morejo dobiti državne službe in to t^daj. ako po ia 10 let nastanjeni v naši kraljevini. Na podlogi posebnega odobrenja idržavnega sveta in na zahtevo kompe-tentnega ministrstva ne ti lahko sprejmejo v državno službo še pred rokom 30. lete s=c Komu pripada otok Krk? Pod tem naslovom prinaša zagrebška klerikalna >Narodna Politika« vest, da vlada med prebivalstvom otoka Krk veliko razburjenje, ker so prinesli časopisi vest da je otok Krk prid*»ljen v administrativnem oziru Dalmaciji in ne Hrvatski. — Menda bi bilo hrvatskim klerikalcem Se ljubše, če bi Krk pripadel Italijanom! 3=r Konferenca v Porterose. >Tri-ttona« doznava s kompetentne strani, da se bo konferenca v Portorose vršila lele po posvetovanju v Rimu, ki Je določeno na 31. m*rec — MarSal Foch pozvan v Tjondon. Konferenca le sklenila zaslišati maršala Foeha. Vsled tega le Rrland brzo-]at?\o pozval maršala Focha, naj takoj pride v London. Ta poziv spravljalo v sv«zo s željo zaveznikov, ki hočejo biti v trenotku. ko se bodo pridela razpravljanja o nemških reparacijah, priprav-12eni na vse. = Posledice kontnnlsrtlenlh nemS-rev na Oeškem, Senator Klofač je ▼ aeskoslovaškem senatu izjavil, da so decembrski komunistični nemiri vzr^k, da češkoslovaška republika ni dobila ameriškega kredita v znesku ena milijarde. ss: Boljševički imperfjatfzcm. Pod naslovom priobčuje >Agrainer Tag- batw zanimiv uvodnik o neposrednih namerah boljševikov. ki se pripravljajo na sadnjo ofenzivo proti nekomunistični EvropL V Varšavi in Bukarešti že računajo s boljševičko ofenzivo ki naj bi se izvedla t začetku aprila sli ee preje, pa tudi v Parizu in Londonu eo polni skrbi. Kaj bo z zapadno, kaj s vso Evropo, ako sa posreči ruskim rdečim armadam, da proderejo r Nemčijo in uvedejo tam >diktaturo proletarijata«? Popolnoma naravno je. da mora biti ruska sovjetska republika imperijali-stična in da se mora voj svati. Ena aa* ma komunistična država v Evropi ne more dolgo obstajati, ako ostane v drugih državah pri starem redu. Izključen je vsak trgovski promet z državo, ki smatra zasebno laat za tatvino. Zato Je naravno, da ostane taka država ali popolnoma blokirana od sosednih drŽav in da pride prej ali pozneje do gospodarskega poloma, ali pa se mora rojevati z vsemi evropskimi državami in narodi, oziroma s vsem svetom, da uveljavi svoja komunistična načela. Rusija je gospodarsko in socijalno uničena, ker so porabili ljudski komisarji ca močno organizacijo rdeče vojske, ki je danes še nevarna sami sovjetski vladi. To vedo dobro Ljenin, Trockij. Cičerin in drugi boljševiški voditelji. Poljaki in Romuni so seveda prvi ki so na poru boljševiikemu imperijalizmu. Zapadna Evropa mora v svojem lastnem Interesu skrbeti za poljsko in romunsko vojsko. Pa tudi druge države se morajo pripraviti na bol z rdečimi divizijami in sicer proti notranjemu sovražniku.ki je v svezi z ruskimi boljševik!, ki imajo zaveznike tudi na Poljskem, v Pu-rauniji, na Češkoslovaškem, v Nemčiji, Franciji, Italiji Angliji, Ameriki ln tudi v Juposlaviji. To so levičarski nw-munisti, Špartakovci, radikalni socijalni revolucijonarjt itd. To so mednarodni holjfteviki., ki imajo v vsaki drža vi drugo ime. To so nadalje vsi destruktivni elementi, poKRmezniki. skunna struje in stranke, ki uničujejo državno avtoriteto. Dosedaj ie podlegla vsaka tuja Intervencija v Rusiji, zato se zdi. da je bolje, da se omejijo ogrožene države na defenzive. Seveda bi našel odločilen poraz rdeče vojske odmev v Rusiji in bi najbrž uničil boljševički režim. Toda v dosego tega. bi moral biti poraz r«»s-siČno odločilen, kakor Je bil a. pr. bolgarsko - avstrijski pora« aa balkanski fronti v septembru 19IS. Telefonski in brzolanns poroEli&s. TRST — SVOBODNA LUKA? — Trst, 27. febr. Vest, da bo Trst proglašen za svobodno luko. še nima zanesljive podlage. Uprla bi se Italijanska pristanišča. Resni trgovski krogi Izvajajo, da je sedanji polo-faj Trsta tak, da treba nemudoma kaj storiti, da se obdrže zveze s srednjo Evropo, ki bodo dajale Trstu življenja, kajti drugače ga prevladajo severne hike. TI krogi so ogorčeni, da se Igrajo v Rim« z usodo Trsta na tak način, da celo tako važno vprašanje svobodne hike Izkoriščajo zgolj v svrho, da bi bila aneksija toliko »večanejšo proslavljena. MODITIKACIJA ITALIJA*. SKEG A VOLILNEGA ZAKONA. — Rim, 27. febr. Casertanoje podal zbornici predlog za modifikacijo volilnega zakona, ki obsega v glavnem tri točke* L uradno gla- sovnico namesto glasovnice strnnk; 2. odprava prednosti; 3. omejena pravica glede Izbrisa, imdornrft * in dodavanja. Glede volilnih okrajev Je izvoljena parlamentarna komWfa j 14 poslancev (senat da rudi toliko j Članov) v smislu 5 126. zakona za | reformo volilnih okrajev. To volilno zadevo proučuje tudi ia centralni urad za nova province, ki brez dvoma oorabl to priliko t neorllog Jugoslovanskim volil cem. ITALIJANSKI PARLAMENT, — Rim. 25. febr. Zbornica se bavi s stanovanjskim probleiT»omx Podtajnik Dello Sbarba Je na! vprašanje poslancev odgovoril, da vlada deluje na ublaževanje razmerja med najemniki In lastniki. L o 11 i n I (soc.) je zahteval enepglčno obrambo najemnikov pred hišnimi gospodarji, ki odirajo najemnike In jih pehajo ne cesta Podtajnik Dl SiUuo Je na Bombaccljevo vprašanja od- J govoril, da italijanska vlada nI dala nikdar četam generala Vrangla nI- I kake materijalne podpore in da nI bilo med Italijansko vlado in Vran-glom nikdar nobenih političnih stikov. Zbornica je nadaljevala razgovor o potrebi birokratične reforme. Ore ra poenostavljenje upravne službe ln odpravo raznih med vojno nastalih uradov. Izvede se upravna decentralizacija. KONFERENCA NASLEDSTVFVIrl DRŽAV V RIMU. —d Dunaj, febr. Ka* doznava »Politische Korrespo z«, je došlo avstrijski vladi iz Rli Dovabilo na konferenco, ki se s ie meseca marca v Rima. K oni ~e se udeleže rudi nasledstvene s-ve. Predmet posvetovanj bod< lični probfeml. ki Ishufafo ir mir >v-nih pogodb in ki so dosedaj š* nerešeni, kakor n. pr. vpraianje lik vi dacije itd. POMTLO^CFN.TrT, — Rim. 27. febr. Kralj Je nodnl-sal ored!r>g ra oomfloščenie, in sfcer je 27 pogojnih m 103 redna novrHo-Ščrnja. med temi mnoga rr ': političnih obsodb. ALBANSKI NAPADI NA ITALIJANSKO POSADKO V SKADRU. — VMona, 2fi. febr. Prišlo Je zadnje dni do krvavih spopadov med Albanci fn italijanskimi ntnroa-cfskfml Četami. Strelianie ie bilo živahno in Je več ttafManskih vojakov težko ranjenih in nekaf mrtvih. Albanci hočejo, da se Italijani umaknejo. MUSLIMANI PROTI RADlCU. —d Beograd, 26. febr. Poslanec Sahib Korkut, etJen izmed voditeljev m?! si Ima no v. Je spisal v saraievskf »Pravdu članek o novi orientaciji muslimanov v sedanjem političnem položaju. Muslimani morajo prekiniti vsako zvezo z P-r Ver Je s svojo ooslarico regentu prestolonasledniku Aleksandru DOroSfl vse mostove z državo. MusFmanJ se morajo približevati onim skupinam;, ki so pripravljene delati za povzdltro države. Treba je iti v smeri znižani* in to se ne da doseči s polft!kt>, ki Jo vodi danes Radič. Demokrati in radikale! so pokazali dosti volte za naklonjenost k skupnemu delu in Je vlada pripravljena k popuščanju. Zato je pametno, da se tudi muslimani pridružijo njihovemu delu. ker bo edino na ta način omogočeno normalno delovanje države, ki bi bilo potrebno že tek^m zadnjih dveh let. Radičeva stranka ne bo nikdar spremenila svoje politike m jI zato muslimani ne bodo samo pokazali hrbta, temveč b^>do strm HI v rtfflcrit napram njej. Ta članek ie bfl včeral prečltan v muslimanskem klubu ter je bil med navzočimi ooslancl sprejet s posebnim zadovoljstvom. Danes bo Imel muslimanski klub ponovno sejo. na kateri bo stilizira! svoje zahteve glede ustave In vstopa v vlado. PLEBISCIT V GORENJI ŠLEZU1. —- d Varšava, 26. febr. Iz Opo-Ija Javljajo: Poljski plebiscitni komisar Korfanti Je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem z obžalovanjem ugotavlja, da je vrhovni svet kljub svojim svojeČasnlm obljubam in brez zadostnega vzroka odredil, da bodo domačini glasovali obenem s priseljenci. Poljski delavski sindikati in rmljska organizacije so sklenile, poslati medzaveznlški komisiji memorandum, v katerem se bo kategorično zahtevalo, da st Izoremeni sklep vrhovnega sveta, ki določa Istočasno glasovanje domačinov in priseljencev. Poljski voditelji bi sicer ne mogli nositi odgovornosti za eventu-elne nemire. /IJNIMUM TURŠKIH ZAHTEV. — Pariz, 25. febr. Beklr paša jc izjavil odposlancu Reuterleve agencije v Londonu, da ne odneha v ni-kakem ozlru od svojih zahtev, ker sfcer bi Turčija IzjrinPa kot suverena sila. Anatolija ima 50 odstotkov Turkov, Tracija 61, ostali del pa tudi ni čisto rr"'ki. Ako se vzame Turkom Smlrno. se to pravi, obgla-viti Anatolijo. Turške zahteve obse ga!o Smirno, Tracijo in zono okoli Dardanel. NEMŠKI IZVEDENCI PROTI ZAHTEVAM PARIŠKE KONTERENCE v- Berlin, 26. febr. Včeraj se je vršila končna seja izvedencev pod* predsedstvom v on Simonsa, ki so se soglasno Izrekli proti sprejetju zahtev pariške konference, ker te zahteve pomenijo gospodarsko In finančno uničenje Nemčije. Izvedenci pa se hočejo baviti še s proti predlogi, ki Jih stavi Nemčija zaveznikom. PROCES RADI ATENTATA NA VENIZELOSA. — Pari*. 26. febr. Včeraj se le pričel proces proti oficirjema Tscre-pls In Kiriakis radi atentata na Venl-zelottv Prvj je izjavil, da le bil oa vedno proti nasflstvu. Priča polkovnik Mihaelis je obdolževal Venize-losa militarizma, nasiistva, prelom-Ijenja ustave itd. Venlzelos je odgovoril, da nI nikdar prelomil ustave. V Orški ni bilo germanofllov. V (irski pa je sedaj kralj, ki ni le germa-nofil. marveč Je nekaj več, on je pravi German. Venlzelos je med drugim povdarjal. kako je Konstantin pustil na cedilu Srbijo, ko Jo Je napadla Bolgarija, kljub obveznostim, ki Je imela Grška do Srbije, Razprava se nadalluje, GRŠKA. PLAČAJ! — Atene, 27. febr. Prancoskl poslanik Rili v je predložil zunanjemu ministrstvu noto, s katero zahteva plačilo 412 milijonov posojil, danih Grški tekom vojne. Tudi Anglija je predložila svojo zahtevo, ki znaSa milijonov. NOVO NEMŠKO POSOJILO. — Berlin. 26. febr. Plnačni minister Je podal zbornici predlog za novo posolilo 8H milijarc'e mark; od teh se por« bi 6 milijard n izpolnitev mirovnih obveznosti. REVIZIJA ANGLESKO-JAPONSKE ZVEZE. — Pariz, 26. febr. AngJeSko-ja-ponska zveza se podvrž * v kratkem popolni reviziji. Konference se udeleže tudi zastopniki »domin!jonove, PROTIREVOLUCUA V ODESI? — Bukarešta, 26. febr. Pred par dnevi je sovjetska vlada odredila, da se rusko-romunska meja zapre. Prihajajo vesti, da*Je v odeSkem okraja izbruhnila revolucija proti boljševikom. Udeležuje se ie poleg kmečkega ljudstva tudi vojaštvo. Odeso branijo samo 4 komunistični bataljoni. Sefa tisfacnziia odss&a, — d Beograd, 26. februarja. 20 redni sestanek ustavnega odseka jc otvorii predsednik dr. Momčilo NinčiČ ob 9.30 dopoldne. Posl. dr. Bogumil Vošnjak (zemljoradnik) je izrazil mnenje, naj bi se drugi oddelek ustave, ki govori o državljanskih pravicah, imenoval »Oddelek o d avljanskih pravicah in dolžnostih«, ker ni pravic brez dolžnosti. — Sprejet ie bil člc:i TO., ki pravi: »Vsnk državljan uživa varstvo države v tujih državah. Državljanom se priznava svoboda, izstopiti iz državljanstva, ako Izpolnilo svoje obveznost napram državi. Prepovedano ie lzročevanje svojih podanikov.« — Nato se je razpravljal člen 21., ki govori o dolžnostih napram državi in po katerem Ima vsak državljan dolžnost, pokoriti se zakon >m. služiti interesom narodne skupnosti, branit! domovino, nositi državna bremena glede na svoo gospodarsko sposobnost in jrlede na določila zakona- Ta člen Je bil sprejet r. večino glasov. — Odrek je nato pričel razpravljati o tretjem delu. ki tovori o državnih oblasteh. S posebnim zakonom so bo zavarovalo nradništvo v državni službi, in enako tudi državna služba pred sti en kariko - političnim vplivom. Minister Tnfko\ ič ie na podlagi sporazuma predlagal, naj se ti člen vstavi v oddelek n upravnih oblasteh kot tjakaj spadaIOČ, kar *e ie tudi sorejelo. — Za tem se je razpravljalo o členu 22., ki se glasi: »Zakonodaino oblast vršita kra'j in narodno predstavništvo.« Vsa državna oblast se vrši po določilih te ustave. Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo skupno.« čl. 23., ki govori o izvršilni oblasti kralja, bi se imel po predlogu zemPoradnfka Avramoviča predrugačiti tako, da vrši izvršilno I 1 'ast narodna v?ada po predpisih ustave in zakonov. Komunist Zlvko Jo-vanovič je ki pravi istotako, da jc kralj neodgovoren, vsled česar ne sme ui ne more biti na čelu državne oblasti. Komunist dr. £ima Markovi!* je predlagal nastopno stilizacijo: »Upravno oblast vrši narod preko lzvoliene in odgovorne vlade In uradnikov.« Pri glasovanju > bil sprejet ČL 23. v \*Iadni sfIHzacili. C?. 21., ki govori o sodni oblasti, Ki ^e IzviSuie v imenu krnlia. je HI Istotako sprejet z večino r'ncov. Razprava Jo nato predhi. Amnestija Je splošna ali samo ta posamezni Slučaje. Za amnestijo ministrov Je trebi dovoljenja narodne skupščine, vendar se v nobenem slučaju ne more podeliti ministrom, preden ni izrečen** obsodba. Kralj Ima pravico pomilostitve ter more prisojeno kazen oprostiti, zmanjšati aH obtažitl. To pa ne veli« za dela« ki so kazniva samo na privatno tožbo,« Ta člen je bil spreict z večino glasov. Tainik je zatem čital 5L 71.. m kar se le seja zaključka ob 13. ter se bo vrnila i prihodnja v ponedeljek ob 9. dopoldne, Iz naše kraljevine. Lnia Voinevie. Ministar aa presveto bo Luio Vojneviea imenoval za delegata ta pogajanja s Italijo glede kulturnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. — Izi-d IJneVkrjra štetja v Mostam. Pri zadnjem ljudskem itetni v Mostaru se je naštelo 10.530 ljudi. Od teb jc 1R57 muslimanov, 4079 katolikov, 4377 nravoslavnih 177 Židov, 20 grskokato-likov, 19 protestantov in 1 brezverec. — Ustoličenje vladike. Dne 26. t. m. popoldne se je izvršilo na svečan način ustoličenje novega mirroooVta tabre-bosanskega episkopa Petra Z;-muniča. Svečanosti so ?e udeležili mitropolit Požič. general Hadžič. zasto >-nlka ministrstva vere, načelnik prosvetnega oddelka Stiepan Orgjič in drugi zastonriki oblasti. — Prepovedan bolgarski Ust. Ministrstvo za notranje stvari ie prepovedalo razširjanje I lata >Selj*ki Vestnlk«, ki izhaja v Sofiji, ker pifee sovražno o naših razmerah ter tako izpodkopujd ugled naše države. Med odrešenimi brati- Locatee, 27. febr. Danes, v nedeljo nudi nai Lozstee nenavadno pestro sliko. Po vasi vlada veselo | In bučno življenje. Is vseh bližnjih krajev in la Ljub'Jane so prisil izletniki Nt kolodvoru stofe zadnji vozovi s j mobilljaml italijanskih družin, v transpor-Mh čebljalo Železniški uslužbenci. Tekom* dnrva la noči so Irfbifll karabinjer:L V Planini pa Je čudna slika. Dočim drugod povsod vlada — dinar. Planina, k! leži tik sedanja proviiorfCla mtje, »prejema samo liro. O veselem fa Iskrenem raapofbfenju n»S|h zavednih Notranjcev Js težko Izgubljati besedi Nekatr-f so Sirm rarne zovo-rlce, Če5 da Je v^fna neradnvotjna. da pr|-nndefo Tnroslavill. To Je gola Izm HI letina. Var fe dokazala predvsem veličastna manifestacija. Zadnll trenctfcl ftafffonstre okupncHe. Z vellvo nestrpnosti© »o ra«l bratje nrfPaVovpl! oreza trenotka. ko bodo re'enl italijanskega Jarma. Zadnll Čas so Itslllanl te kraja sTne zanemarjali, o n*fi braibrlf-noM| pričajo posebno vss postajns poslopja, kjer vlada vrllVa nesnaga. že v četrtek se Je po srsem logaškem okraju po bliskovito rarnesla novica, da urideio v soboto Jugoslovani. Lfndle so za-*eM pripravlja« zastava It skrivališč so dvignili svofe star« slovenski zastave. Ze v petek etvfraj so zaplapols ponosne naS| prapori KarabfnerJ^m to nI bTo povSeČ Kot besni so tekali od M*e do hl*e, plenili le trgali sastave. Civilni komisar )e nato taVof pozval k sebi vse župane m drugr odlf^ne može. Z vso uradno strogostjo |!m )• deli! »navodila«, kako Si mora narod po-eaSatf ob predali. Pripovedni Jim fe mv krerke vsako aMnlfestadjo prt Izobesaitlu aastav. Tako ItsUlanskl civilni koml«ar! Čim nak ae ?• ▼ aetek dopoldne polavPa v Logatca Italijanska nemeUtvena Vomlstja, Je po vsemw okratu savladalo neponlsno veselje hs nsvduSenJe. Polavoma io rs^fano-lala slav saška sastava. Okat Isplh kmet- skih hii so bila takoj okrašena z zastavicami. V noči od petka na soboto pa so loga-*ki bogati gozdovi In nizka brda odmcva'a streljanja. Pantje so poiskali svoje v gozdovih skrite puSke ln mitraljeze. Pokalo Je od Logatca do Rakeka. Italijani pa so to noč skuSall provocirati Izgrede. V Logatcu so se pojavili temni »fasistovskl« elementi in so napadli lup" ajtSCa. Gospod dekan se le zatekel do kmetskih fantov za pomoč. Res! Pantje so oboroženi zastražlll župnISČe. Tolovaji so pravočasno Izginili v temo . . Tudi na Rakeku |e bi! to n^č komičen incident. Brez povoda so karablnlerjl aretirali nekega f.inta. ki je po vasi prepeval. Njegovi tovarl'1 so n grabili za puSke In obkolili vso vas. 5po-ročTl so karabinjerjem, da pri*no t. delovati strojnice, če Um ne Izroče tovariša, Italijani so morali kapitulirat!. 5rečans predaTa In mr.nHoitncUa, V soboto ob Jutranjih nrah Je že ves narod Iz vseh krajev In setISC hitel ra kolodvor. Vse Ji bilo praznično In veseo. Italijani so zbirali svoje stvari In mrzlično r j vazali razen mobltar. PksnorterJI. ki so hneH v Logatcu Številne »Jsarne, so zaprli svoja •kladiSča. Hiteli so v Postojno. Kmalu po deseti uri dopoldne Je bogato s smrekovim zelcn'em oza'j«ana lokomotiva privozlla Irra temnih lo^aSklh gozdov, kjer so na stari demarkacijski črti stali Se karablnjer'1 In alplrc! pri svoji sestavi na kolodvor, kicr ste bili razobeSeni |ugoslo-vaesks In italijanska zastava. Med navdušenim In Iskrenim vzkllkanjem pestre množic« Je vlak ustavit Izstop!1! so Rani rae-mejitvene kombija: general M a J s t e r, generalštaba! polkovnik HMaa lečme-n I Ć In pehotni po'kovnlk Alek«srđer P a-Ikalovlč. Italijanski general Vacchel-11. dalje Številni zastopniki želeenISkih, političnih in clvinih oblasti Ko le general MaJ'ter Izstopit, ga ?e aeteVavlla Italllanska četa Vara^!nler?ev in hr^zaljerov. Zatem Je general Maister stopil k zbrauama narodu. V in.enu vseli rr- 48. Stev. .iiLOVfcNbrU NAKUU', anc I. marca iSf&tl. 3. Str .'tj ■ — m - J—— lenih občin Je generala pozdravil zoren J e- logaški župan, nadučfteli g. P u n C u h. Ganljiv Je bil prizor, kako so stari krepki In sivo asi možje vzhiceno nazdravljali osvoboditeljem. Nekaterim so se utrnile solze radosti in mnogim ie zarosilo oko, ki Je moralo doslej gledati samodrStvo oholih Italijanov, kako so vlačili sinove v tržalke Ječe. Med viharnim odobravanjem Je g. Punč u h zaključil svoj govor: »Živela Jngos'nvilal 2lvel nai kralj Peteri Živel regent Aleksander! Nato so generala obstopfle brhke Ln-gačanke v pestrih narodnih no*ah. Gospodična S e r I n I ga Je pozdravila v imen« logaških deklet Oospodlčna Hodnlkova v Imenu Sokolić. P e č k a J za Orla In Smole za Sokola. Slednji Je kratko vzkliknil: OdreStll ste kos svojega te'esa! Sprej-oilte nas kot mati svojega Izgubljenega sina!« Nato Je general Maister obSel za I o rasici okraj določeno vojaSko posadko. Ns njegov pozdrav: »Pomozl Bog. junaci!« Je zagrmel Iz grl naSfh vrlih Valjevcev: •Po-mozl Bog!« Odkorakala Je nato četa v svol! volni opremi pred Italijansko četo. Orjak Vallevec le dobrodušno, a vendar s finim prezirom zr1 rta svojega malega »prijatelja«. Izmenlal! so se nato oficijelni vojaški raporti Po tem činu se je pričela aradna predaja vseh Oblasti. Številni zastopniki Južne železnice so iakoj stopili v poštnine prostore. Pri blagajni se Je za par minut že po;.ivil nov — lugaslovenski blagajnik Zupan. Italijanski vozni listki so IzginH , . . Izginila Je takoj tudi italijanska trikolora s pestajneza poslopja. Pri predaji so £U lužno Železnico fungirall: ravnatelj g. tnž. £ e c a, kot namestnik odsotnega ravnatella Bračlca, dalje centralni nadzo.-n'k!- dr. Tatar. mg. Schneller, Ing. OgHec I* Al Pregelj, \1SJa nadzornika Jos. '1 r s i i t a m Pran VI d le V Imcnn deželne vltjde )t prisostvoval preda)! dvorni svetnik K r r-m e n S e k. Tudi cariniki so takoj na postal! prevzeli svojo službo. Za carinsko oblast Je funslral vrhovni nadzornik v Sloveniji g. Jovanovlč. Tudi orožniki so takoj stopili v službo. Nastanil! so se v onih prostorih, kjer so bili prej karabinjeri!, ki so skuSaf! odnesti ves Inventar, a visok Valjevec i!m Je s puSko zastavil po^t: »Nemo!! To Je naše države I« Veličastna MaaJtestacOa po Logatca. Po končanih oficijelnih lormalnostili se j« s kolodvora začela pomikati proti Gorenjema Logatca vellčasina povorka, as čelu godba dravske divizije ln v sredi godba Jugoslovenskih telezničarjev. Med iskrenim navdušenjem in pooevanjem naiih narodnih himea so korakali Sokoli. Orli možje In fantje, požarni brambl Iz Logatca In tiotedertice, dekleta v narodnih nošah ln številna Šolska mladina Iz vseh strani jc bil zbran v Logatcu narod. Pri cerkvi in aa brdlh pa so poka'l topičl ta mitraljeze. Svečana je bila manifestacija pred poslopjem komisar! ata. katerega so takoj prevzeli oasi politični uradniki. V Ptanlnl la aa Rakeka, Kmalu po 12. url Je posebni vlak odpeljal razmejitveno komisijo dalje proti Planini in Rakeka Na Planini js bila predaja hipoma Izvršena Takoj so nssl uradniki prevzeli Se'eznlSko službo. Na Rakeku pa js bil na postaji veličasten prizor. Tu so bllf zbrani Izključno samo naSi krepki fantje ln možje. Za občino ie pozdravi! generala Maistra župsa Jože Stsržsj. In z s požarno brambo M r i e k. Ns Rakeku Je bil pri predaji navzoč tudi predstojnik okrajnega aodišča v Cerknici dr. Matija Lit-renči t Na postali je postalo zelo živahno vrvenje. Po vas! pa se le vila lepa povorka Sokolov. Orlov in deklet z obema godbama Pred odhodom vlaka so domači fantje obstoolll salonski voz generala Majstra. Ii krepkih gr! so generalu v slovo zadonele na Je narodne In umetne pesmi, med drugim! »Od tirala do Triglava«. Globok utis Js napravila pesem »OJ Slovenl. k|e ao naše meje?« Zroč na temni Javornik In na sivega očaka Triglava, se Js marsikomu orosPo oko, da Je bolestno vzdlhnil: »Tam preko &* Ječe aa$l bratje v verigah robstva!« Na povratku komisije proti Logatcu so že začel! povsod Irglnlarl razni Italijanski napisi. Famozni »ReccMo«, prosluli »Lon gatfco« sta za večne čase izginila . . Domačini so povsod z radostnim zadoščenjem snemali napisne deske. Mahoma so Izginil! vsi zunanji sledovi fta'ilaske okupacije. Na nas |e zdaj, da Izginejo sledovi lahkega gospodstva tudi v dnSah našega prebivalstva, ki se Je zopet združilo z materjo Jugoslavijo. Dneiine oestf. V Lmbttam. 28. februarja 1921. S — Novoimenovani predsednik deželne vlade dr. Vilko B a 11 i č |e v soboto prevzel posle predsedni-Stva deželne vlade, danes v ponedeljek pa posle za notranje zadeve. — Ruski begunci v naši pivoeodni službi. Na predlog poverjenihtva za pravosodje je ministrstvo pra\Je dovolilo, da 60 ruski begunci, ki se v Rasi ji dovršili pravne nauke, s oprostitvijo naših javnih naukov, našega državljanstva ln prekoračene maksimalne starosti sprejemajo v sodniško pravno službo kot pravni praktikanti. Uradniki postanejo, ko dobe nafie državljanstvo ter eo priuče našemu jeziku v govoru in pisavi. Sodniško mesto dobe, će napravijo aodniškl izpit. Ministrstvo Je hkratu izrecno odobrilo, da se sprejme v sodniško pripravljavno službo g. NlkolsJ A n t i p i r, ruski vladni svetnik in član apelacijskoga aodišca v Odesi. G. Antipln ee je v času svojega bivanja na Slovenskem perfektno priučil slovenščine. — Občinske volitve t Sloveniji. Kakor smo že poročali. Je v soboto objavil »Uradni list« naredbo o Iz-premembah ln popolnitvah občinskega volilnega reda za Slovenijo, ki Je bil uveljavljen dne 15. maja L 1912. Po tem spremenjenem volilnem redu imajo volilno pravico samo moški, ki so izpolnili 21. leto, ki so naši državljani, kl imalo vsaj že eno leto svoje redno bivalIšče v občini aH ki kot Javni nameščenci, v dušnem pastirstvu ali v službi cerkvenih oblastev nameščeni duhovniki vseh konfesij. odvetniki, notarji, inženirji In geometri, zdravniki m Živlno-zdravnlki vsaj ob začetku razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v občini. Ob Istih pogojih Imajo pravico voliti rudi oni Slovani, ki sicer niso državljani, ki so se pa do tedal, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, stalno naselili v občini. Po tej določbi imajo pri nas volilno pravico tudi ruski begunci. Aktivni ln neaktivni častniki in vojaki nimajo volilne pravice. Za občinske odbornike ali namestnike se smejo voliti vsi moški, ki imajo volilno pravico in ki so dopolnili 24. leto. Volitve se vrše na podlag proporcionalnega volilnega sistema s kroglicami na isti način, kakor pri volitvah v ustavotvorno skupščino. Kakor poročajo, bodo občinske volitve po vsi Sloveniji, torej tudi v občinah, ki so po rapallskt pogodbi pripadle nam, razpisane sredi meseca marca In se bodo vršile koncem meseca aprila. — Žrtev aapeljlveev. V nek! občini kamniškega okraja živi pobcina zenica, ki jo pred vojno slovela kot bogata. Imela jo v domači klerikalni posojilnici okrog 40.000 K. Njen duhovni svetovalec, ki Je vodil tudi dotično po-eoiilnico, jo je nagovarjal, naj te svoje prihranke naloži v avstrijskem vojnam rosoiilu, češ da to nosi najvišje obresti, zenica se je dala pregovoriti in je utaknila vso svoje imetje v vojno posojilo. Danes nima ubožica niti ficka in aaajo mora akrbeU dMnarktek* obSina, Ali naj navedemo občino, kjer ee je to zgodilo? Menda tega ni potreba, k?r to ni osamljen slučaj marveč jih je sto in sto. Ali so je potem čuditi, da se nase ljudstvo vedno bolj in bolj obrača od svojih duhovniških vodietljev? — Ljudsko štetje v Kamniku. Po pravkar izvršenem ljudskem štetju šteje Kamnik 2450 prebivalcev. Med temi Je 1109 moških. 1341 žensk. Naših državljanov Je 2334, tujih 63, Se neodločnega državljanstva pa 53. Po veri Je 2409 rimskih katolikov, 40 pravoslavnih in 1 Izrealit. Po ma-ternem Jeziku Je 2333 Slovencev, 41 Srbohrvatov, 47 drugih Slovanov, 24 Nemcev m 5 Madžarov. Jedro nemškega in madžarskega življa tvori tovarna za železni no, ki Jo je po prevratu kupila neka hrvatska banka. Do prevrata ni bilo v Kamniku nobenega Madžara. — Pregled bančnih prostorov. Po naročilu poverjenika za socialno skrbstvo g. Adolfa Ribnlkarja začne ta teden posebna komisija stanovanjskega nrada pc i vodstvom ravnatelja vladnega svetnika Hovanskega pregledovati sasežone prostore ljubljanskih bank v svrho ugotovitve, za katere državne urade Jih bo mogoče porabiti. — Ne v Ameriko. Jugoslovenskl generalni konzulat v Newyorku je poslal kraljevi vladi nastopno poročilo: V preteklem letu je pri tukajšnjem konzulatu vzelo potne liste 73 povratek v domovino 17.255 oseb. med temi največje število takih, ki so biii radi tukajšnjih nepovoljnih gospodarskih razmer prisiljeni, vrniti se domov, ker so radi nezadostne industrijske produkcije in znižanega izvoza z ozirom na prejšnja leta mnoge tvornice ali popolnoma ustavile delo ali pa so zmanjšale število delavcev. Na podlagi statističrih podatkov Je samo v državi New York ostalo do danes brez dela 330.000 delavcev. Zmanjševanje števila delavcev v raznih tvomicah in drugih podjetjih se jo pričelo s početkom septembra. Vsak dan pa se veča odstotno število brezposelnih ter Je znašalo te dni 30%. Zmanjšanemu številu delavcev so bile znižane plače za 15%. Istotako vpliva slabo na delavsko razmerje veliko število Izseljencev Iz Evrope, ki prihajajo v ogromnem številu za zaslužkom v Ameriko. Med našimi državljani, ki so se vrnili v domovino. Je bilo od vseh samo 15%. ki so nesli seboj prihranke v višini med 1000 do 2000 dolarjev in samo 3% s 2000 do 5000 dolarjev. Z ozirom na velik n število prostovoljno vračaločlh v domovino ni Amerika več ono, ker Je bila nekdaj. Nam le Amerika sedaj Jugoslavija. — (Iz ministrstva za socijalno politiko, štev. 12.320.) — Kaj dobi legalko ozemlje vsled nove ne Je? Pred vsem dobi Logatec vojaško posadko, pomnoži se ob meji finančna straža in orožniitvo. ker bo tihotapstvo odslej bujno e v« telo na vsi AraV Uit s nova aa tudi eariaaraa m prehodnih točkah. Tae to bo treba v | kratkem izvršiti. — Obolelemu oeitelfu in skladatelju \ Emilu Adamiča je podaljšal višji šoi-ski svet na podlagi izjave zdravstve- | nega odseka za Slovenijo bolezenski dopućt do konca tekočega šolskega leta. — Važno za potnike v inozemstvo. Po naredbi finančnega ministrstva je prej^ovedan izvoz živil tudi ? manjših količinah. Tozadevna dovoljenja daje generalni inspektorat v Beogradu. Potniki, ki potujejo v inozemstvo, morajo imeti tudi za manjše količine živil izvozno dovoljenje generalnega, inspektorata v Beogradu ali pa bančno zasl-guranje od banko ki ima vlndno pooblastilo. Potniki smejo vzeti s seboj le živila za lastno vporabo in sicer za dobo 2 do S dni. Klobaaice. salami, mor- i: tadela in moka vseh vrst, razven pšenične, je sicer prosta carino, toda za izvoz teh živil je treba imeti omenjeno dovoljenje. — Izvoz valuje. Vsak jugoslovenskl državljan sme vzeti preko ni^Je do 1000 dinarjev. Tuji državljani pa morajo naš denar zamenjati v tujo valuto. Od tuje valute ee sme vzeti res mejo do 1300 italijanskih lir, do 2000 nemških mark, do 100 ameriških dolarjev do 100 francoskih frankov, do 600 švicarskih frankov, do 2000 češkoslovaških kron in do 2000 romunskih lejev. Avstrijsko in bolgarske valute se more izvoziti v poljubnih vsotah. Izvoz srebrnega in zlatega denarja je prepoved/in. — Ustanovitev lastnega mestnega preizkns>valisča v Mariboru. Memni magistrat v Mariboru je ustanovil v slojem delokrogu lastno preizkusevali-Šce za navadna živila, ki se dobe na trgu Ivokai noveca mestnega preizku-fcevališča bo v mestni klavnici. — Naši parki. &koda» ki jo provzro-či vsako leto po parkih razposajena mladina, požre mestni občini ti<-očake. Zdaj bo potreba marsikje napraviti nove klopi, ki jih man*ka. in poskrbeti za uničene napade. Ol>činstvo pa naj bi tudi samo skrbelo za varstvo parkov in šlo ol>Čini na roko, ne pa da gl^ da malomarno, kako brezvestni ljudje in mladina opustošajo favne naprave. — Stekli p<*i p'ihajajo iz ljnM»an-*ke okolice. Konstatiralo se je da se pritepe v mesto največ psov s kmetov. T :udje puste doma ?ival stradati in se gospodarji ne brigajo zanjo. Ko živa! stočo divja okolu in se zateka potem v mesto. Konjiči na deželi glede teh steklih psov tudi ne vrše svojega posla k^kor bi ga morali. Z ozirom na ponovne slučaje bi se moral proglasiti poostren kontumae ored vre-m v vseh občinah ljubijanskerra političnega okraja. Ce se ne bo naj^trorj« nostopalo no bo konca napadov po steklih psih. ki e* rekrutirajo tako iz lovskih kakor rudi is neprikJenjenih psov čuvajev. — Požar v rrra-roml'n. Včeraj popoldne je pri nekem posestniku v Dra-gcml*u izbruhnil požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslonie. Požar so lokalizirali ognjegasci. Požar so povzročili igrajoči se otroci. Vlom pri belem dneva. V soboto okoli 1 por>. je nekdo s ponarejenim kiluČem odprl vrata v Kavčičevo trgovino na Vodnikovem trm št. 5. ter odnesel kos manufa k turnega blacra Vlomilec je izrabi? čas. ko je g. Krvčič orl5ol na obed. Vlomilca so pač videle žencfce ob stojnicah na Vodnikovem trgu a «e ran! ni«^ briirale. — T'mrl Je v p.eoVl'o ponoči v đe-zelni bolnici g. Franjo Pertot višj>" železniški revinVpt, ki se je ponesrečil v Zalogu. Rodom Primorec je deli ča*n služboval r Trbovljah, k:er je bil rtaro-sta on d orne ga J^kola. Po prevratu je bil načelnik v Pliberkn. kjer se |e udeleževal narodnega boja in sodeloval pri plebiscitu. Bil je imenovan za načelnika na Rakeku in bi moral v soboto na-stonitl službo. Zapušča vdovo s petimi ner»rr=-krbl?r»pirri otreVi. Pogreb se bo vršil d"pe* ob Ift. Blag mu sromin! — Državna rs-redna lotrrpa. Tretje Irebanje 7. in S. marca. Cena za '/« srečko K 576, H K 2^8, H K 144 */• K 72. Narobce iz vse draeve naj s*> naslavljajo na glavno kolek turo: Med'u-narodna b*mka d. d . odfo ra drž. klasnu lutriju Zagreb. Nikoličeva nI. 7., L, Gajeva ulica 8. Ivepertotr N*re'Nee;a gledaliSc* LJubljani. Drama i Ponedeljek *8. febr.: Razvalina življenja. Red C. Torek, 1. marca: Zaprto. Sreda. 2. marca- Zaprto. Četrtek, S. marca: Razvalina življenja. Red A. Optra: Ponedeljek, 28 febr : Zaprto. Torek, 1. marca: TJterami vočer. Gostovanje dndožeatvenea> teatra. Izven abnm. Sreda, 2. marca: Na dna. Gostovanje hnđo*estvenega tea.tra. Iz. abnm. Četrtek, S. marca: Dalibor. Gostovanje gospo Milene flugh - Štefana«. Red C. — Pr. B, Finžgar: Razvalina Življenja. V soboto se je v proslavo Fin-žgarjeve petdesetletnice vprizorila njegova kmečka drama s naslovom >Razvalina življenja. Z naslovi imajo pisatelji križ in imel ga je rudi Finžgar, ko Je krstil svoje najnovejše dra/natsko delo. Preveč ga je iskal in tako je naslov prisiljen, nekam fllmovskl. Tudi nI razloga, čemu naziva avtor avoio dramo le >igroc. ko je zgrajena čisto po pravilih ter se stopnjuje do katastrofe, s katero se hkratu rezko zaključuje. Nekateri ao videli v Finžganedelo, ia protialkoikolAO tondančno dramo. Toda alkohol v Igri |e le po- »trunskega, dasi re* zelo važnega pomena. Krivda leži v bistvu na pohlepnosti starega Kanteta, ki hodi v svoji grabežljivosti preko treh src Zadnji beseda obsodbo je zato naslovljena na Kanteta, ki mu ob truplu zadavi j' ne hčer« zabrusi preganjani Ferjan saslu-ženi očitek: >Vi ste krivi vsega U Avtor se obrača proti š p oku lati vnos ti v sklepanju kmetiških zakonov in brani pravico ljubezni. Da je poleg te tendenco r drami tudi protialkoholna, dela igro aeveda hotć ali nehote veeskoz tendenč-no. Za poofiželake odre pa bo prav zato koristna. K«r ima malo o«eb ter ni težko vprizorljiva, ne dvomimo, da pojelo svojo i>ot. Vprizoritev je bila dobra. Če naš dramski ansambl danes nima za v.se vloge primernih zastopnikov, ni avtorjeva krivda. Ggg. LoČnik in^Grego rin sta prav pridna, ambiciozna igralca. Seveda si predstavljamo Kanteta kot moža silne volje ki ukloni vs k odpor; Martina pa kot dobroerČneža koleričnega temperamenta, ki hipoma pobeani. Ker ima g. Ločnik premehak, a g. Gregorin pretrd značaj, se Jima ulogi ob vsej njuni ambiciji nista prilegali. Takisto bi bilo morda primerneje, da so igralki ra I.enčko ln Tono zamenjata, dasi ata storili vse kar sta mogli. Ga Juvanova in gdč. Vera Danilova sta se vsekakor odlikovali. Toda Tona se nam vidi zamišljena kot močno, tudi zunanje zmagovito Lenč-ka pa kot nežno, sanjarsko žensko bitje. Ferjan je zagonetna pojava, vsaj po igri g. Terčiča, ki ima v svoji govorici neprijetno tuj značaj. Izvrsten tip Jo postavil g. Danilo s Sirkom, dasi je mestoma spominjal na Obloškega Tončka. Lučni efekti koncem I. dej. eo bili iz-grešenl in soba Martinova neprlijudna* brez sfropa; drevesne sofi te v I. dej. so povsem nenaravne. Gledališče Je bilo polno; občinstvo je prirejalo avtorju prisrčne ovacije in gledališče mu je po II. dej. izročilo venec —t— — >Cerele franeals« nadaljuje vztrajno svoje delo v poletnem te-aju Nanovo vstopajočim članom v vednost, t>jj služijo sledeče vrstice: pou : v frane eoščini vrzi ob 6W zvečer * se dni t tednu, izvemši soboto ln nedel o v pri-lUčnih prostorih I. državno f mna.ijo. Prijave sprejema šolski slaga fc< U^tL Sokolsfus, _ Seja gospodarskega odreka >LhiblJanskcga Sokolrv« vrši se v četrtek dne 3. marca ob 20. uri v odbora-vi sobi. — k polnoštevilni udeležb! vabi vodstvo gospodar, odsol.a. — Ljubljanskemu Sokola je da.rs> rala povodom svojega odhoda n\ Blc4 k;cr prevzame hotel Malnar, gdč Joaie 1 ina Schmitit K 4(>0. — Srčna hvala- — Pro^vrtno kultni no odeljenje So-kolskega druht>a na Viču. vabi včo člane, članice in ljuMtelie godbe v torefc dne L marca ob 8. zvečer v Sokolski dom na Viču na sc«tanek v svrbo uata«-novitve tambura^kega orkestra. Dra!t?EnE mtl to — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Dnn'Hi ob polo.=w ih zveora cne^že vsi, ki imajo čut do revnega* bednega ljudstva. — Od>or. — Zadruga mcsarlev ln p-efcaV-vadcev vrisulo svoje vajence vsaJ-do ob S—4. popoldne. Poljanska ee-sta št. 2L Hatfiouejša poročila. IZPOPOLNITEV HRVATSKE IN CENTRALNE VLADE. — Beograd, 23. februarja- Ministrski svet je na včeraJSnli seji sklenil, da predloži regrentu Aleksandru ienovanje S. Torrdjenovića za hrvatskega bana, S. Bošnjaka pa za podbana oziroma banovejra namestnika- Za poverjenika za socialno skrb bo imenovan Ivan Ance!. ravnatelj okrožne blasrafne v Zagrebu. Vladni kroei kandidirajo bivšega ministra dr. Tiitfomirja Alavpovida za poverjenika za prosveto. vendar se še ne ne. ako bo Alavpovic* sprejel pover-jeništvo. Alavpovic Je bil včeraj brzojavno poklican iz Sarajeva v Beograd. Radikalci prevzamejo portfelje ministra za oolidelstvo ln pra-vosodstvo. Ministrski svet se Je ba-vil rudi z izpopolnitvijo mest velikih žtmmov ter sklenil Izpopolniti ta mesta s 5 demokrati in 3 radikalci. PLENARNA SEJA MUSLIMANSKEGA KLUBA. — Boprad, 28. februarja. Danes ob lr>. se bo vrnila plenarna seja rmislimanskesra kluba, ki bo definitivno sklepal o svojem stališču glede vstopa muslimanov v vlado. LUJO VO.INOVIČ PRI REGENTU. — Beograd. 28. februarja. Regent Aleksander je sprejel v dolci avdiienci Lujo Vojnovića. ki Je ostal pri regentu tudi na večerji. Vojno-vič bo nas* prosvetni delegat pri trg. pogajanjih z Italilo. NOV POPIS PREBIVALSTVA V SARAJEVU. — d Beograd, 27. febrnaria. Ministrstvo za socialno politiko Je odredilo revizijo popisa prebivalstva v Sarajevem, ker Je bilo popisovanje prebivalstva netočno. KRVAVO DIJAŠKO ZBOROVANJE. — Zagreb, 28. februarja. Včeraj se Je vrnila v avli tukaiSniega vseučilišča krvava skupščina vseuČI-liščnikov. SknpSčina bi bila morala izvoliti deleeate za dijaški kongres v Pragi, toda dijaStvo se ie razdelilo v dva nasprotna tabora. Na eni strani so bili demokrati in nevtralci, na drugi pa radićevci. frankovci in klerikalci. Vsled buke in žvižganja se skupščina ni mogla niti konstituirati. Prišlo Je ostrih snopadov s kamenjem in palicami. Pet dijakov Je težko ranjenih ter so jih morali prepeljati v bolnišnico, okoli 20 pa je lahko ranjenih. Pred vseučiliSko poslopje Je prihitela mnogoštevilna policija, ki je razgnaJa množico pred vseučiliščem, NERESNIČNA VEST — d Beograd, 27. februarja. Presblro dementlra vesti inozemskega ČasoDisja o bitki med črnogorskimi ustaSI ki Četami Srbov. Hrvatov In Slovencev in Jih označuje kot popolnoma netočne in izmi£- NEMIRI V ITALIJL d Lfvorno, 26. februarja. Danes se je tukaj sestal kongres splošna delavska zve*a 3L lomu medna« rodne zveze delavskfh strrrkovnih organizacij (Amsterdam^ fe govoril tajnik Fimen. Med socialisti in komunisti je prišlo do hudega spopada, pri katerem so se nasprotniki obdelovali s pestmi. FRANCOSKI SOCIALIST V COLJ-SEVISKI JECL — d Pariz, 26. febranrfa, »U-bertec javlja, da se francoski socia* list Sadoul že od konca Januarja dalje nahaja v neki moskovski ječi Sadoul. ki mu je bilo le novembra ali decembra lanskega leta naročeno, naj zatre ustajo v Ukrajini, ie po svoji vrnitvi v Moskvo pr>setil Trockega, ki pa mu je v razburjenem nastopu očital vre mogoče in ga dolžil. da je M1o po njegovi krivdi ustreljenih 2000 oseb. Nato sta s« Trockii in Sadoul hudo sprla, nakar Je Trocktj dal Sadoula aretirati. List trdi, da ta vest doslej še ni potr« jena. Gospodarske ossfl. —g 2lgo*anje avstro - ogTsklh predvojnih posojil. Ministrstvo financ, generalna direkcija državnih do'gov, objavlja, da naj se popišejo in žigosajo razun onih obveznic predvojnih posojil fee sledeče obveznico pred vojnih posojil biv§e avstro - ogrske monarhije ln sicer: >5?S Lottoanlehen (Lose) vona Johre 1ST»0<; >Pramienanlehrn (Lose) vom Jahre 1864<: >4'3f>% D;irleben von Versiclierungsgesellscbaften und der I. osterr. Spaxkr.e-a in 'VVien vom Jahr* 1011<; >4% Staatssehntzschrin« vona Jahre 1912c; >4 ?y % BtaatashatzecheŠ-ne vom Jahre 1912 Lit. A n. B in L.« Te obveznice bo popisoval in žleo^al tako kakor je bilo za nakiindno žigosanje obveznic drugih predvojnih posojil objavljeno, davčni urad za mesta v LJubljani v roku do vStetega 15. mo«r-ca 1921. BORZE. —đ Praga. 26. febniarft. Devize: Amsterdam 2768.50, Berlin 129.50. Curin 134,3 50. Milan 291, Pariz 5755% London 314. Newyork 80. Rcograd 2\\ Bukarešta 105.50, Soma 95.25, Dunaj 10.75. Varšava 8 55, Zayeb 53, Budimpešta 15.05. Valute: Nemške marka 129.50. šv'carski franki 1333.50, italijanske Ure 2S8. francoski franki 572.50. angleški funti 312. amer^kt dolarji 78. iu-gcslovenski dinarji 204. romunski Icjl 105.50, bolgarski levi 91, avstrijske krone 10.75. nollske marke 7.55. —d Čarih. 2G. februarja, Dovlro; Berlin 9.72 ln pol Hoiandlja 208.54 Nowvork 606. London 23.40. Pariš 43.32 in pol, Milan 21.97 in pol Bruselj 4.V20. Kodanj 109 Stock^olm 1S5, Kri-stijaniia 105 Madrid 88.73, Bnenoe Al-res 210. Prn-ga 7.57 in pol. Budimpešta 1.17 In pol, Zairreb 4. Bukarešta 8 Varšava 0.6a*, Dunaj LS0, avstrijske krone 0.90. Folzuedbe. Nafđeno! Zlat prstan se Je našel za Kozlerjevim zidom. Dobi se orl ravnatelju meščanske Sole v Siškk Glavni urednik: Kasto Pustoslem*ek, Odgovorni uredniki 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. marca 1921. Kreditni mi u ol LJUBLJANA« Prešernova ulica Sfev. 50» v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit LJubljana, .i. i Telefon stav. 40 in 457. Obrcstovanje vlog. nakup In prodaja vsakovrstnih vred nostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itJ. 71" Moške ki Cadež, Lgubljsna, mestu! trg. Crr/. blobncarfem In trgovcem * sftlilam na i&htofo vzorca* najboljša švicarska znanka S tranzitna zaloge na Dunaju te bobiva v vsaki množini. — Gcnera'ni zastopnik *a Avstrijo is nacionalne drŽave j. Liram wiEfl na, Mim \\i u. mm. imi BfatsKa zagorska banka, i d. d Zagrebu. Preradovićeva t bi. 1. Traži 2s tvornicu koža u Ljutomeru (Slovenija) koii mora biti vrsna sila, a osobito vjeSt dopisnik u hrvatskom, slovenskom i njemačkom jeziku. Prednost imadu, koji su već u sličnom poduzeću bili namješteni i oženjeni. Vlaastoručno pisane ponude sa oznakom plaće uz priklop svjedožbe O teoretskoj i praktičnoj naobrazbi neka se šalju na gornji naslov. RAVNATELJSTVO Zahvala. Vsem, k? so nam bili v pomoć tn tolažoo v bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ivana Debelaka nfMtelta v p. L t« d« Izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Še čast. duhovščini, tovarišem, šentjurskemu pevskemu zboru, domačim požarnikom. darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnem počitku. Čm&rjto pri Jeliab, dne 25. februarja 1921. lml\ rM\. m mm Zahvala. Oc- težki izgubi nagega nadvie ljubljenega soproga, očeta, deda, strica i. t d., gospoda Kristil Enselmana nedutltel]a v pokoits, izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, kateri so z nami točustova-!i, ter sprepiili na?ega dragega očet* k zadnjemu počitku. Paro-valce vencev, spremstvo meščanskega Sokola, ter cenj. pevce za ganljive žalostinke plati Sogl Rovi V od mat, dat 25. februarja 1921. froloUa rodbina Enielninota. Ustat stgrcaai m U ■ ^tUJaai l "m. Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prl- ■^S Jaieljcm in znancem tužno vest, da je nai iskreno«]ubljcnl sopiog, Km ozlr. oče. brat In zet, gospod veleposestnik v nedeljo dne 27. febr. 1921, ob polu 3. ori ajutraj v 5S. letu starosti po kratki mukepolni bolezni nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega preblagega pokojnika bo v torek dne 1. marca 1921. ob 4. uri popoldne U hiše žalosti Sv. Petra cesta 8t 8, na pokopališče k Sv. KrStofts. Sv. ma*e za blagopokojnima se bodo darovale v več cerkvah Preblagemu pokojniku bodi ohranjen prijazen spomin f Prosimo tihega scžaljat V LJubljani, dne 27. februarja 1921. ftetta Galle rof. Jan<*aoh, soproga. — barda, f*a»art, Aa nemare, otroci — ffnka Lno^mann, ro . Onldf Franc Galle, Anton Galle, dr. Kari OiUa. sestra in bratje. — Marila Jaueaoh taica. srednjo ▼oUk prostor za • • • s h i o d i I i e. • • • Prostor mora biti »uh in po motnosti svetal, leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubhane. Ponudbe na upravo Ihta pod .Prostor/1483." RAZPRODAJA DUNAJSKIH IN PARIŠKIH DAMSKIH SLAMNIKOV V SLOVENJEMGRADCU ŠTEV. 151 DO SOBOTE 5. MARCA ZVEČER Prca sfrka \mm slrllnsia pn. .s I in nrtlsi hm filoKnDImltrlleuIt BIJ 'ima v aadofjp stfilnl pralek In ^irllne I teko.'inr cenejše in mo'.nejse ka o tuji Izvod'. 149. Rnli^uo^J^Iianfnrr: • se ap-ejme za večerne ure. Reflektira se samo na l?vežbano moč. Pismene j po n ud V i anvedbo honorara il " .NUJNO- ni »nontno ekspedicijo A' Matmio, L nbtjaat. Železna Masalna (Wiese II) franKoGraJcc 5IIS K 4.000 - (00.96 oi ntaidi!! »I \MVSJSX^^l7i Siroj za lzđela?i teHik Menil Nt 'i&l^TA^&At kg, ***.nia I" i ter pr tikt>n. popisanih v tu k. cenilnam zapisniku a dne 10. n>>v*mbra 1920 oor. št Ve V 850 :0-3. Izkl ena c^oa rni5a 39S.'O0 K, — p^d t^ ceno se n^sestvo ne proda. Vsak poniMfnfk mn a prej pr četk >m dražbe pol-»i ti v roke sodnega komisarja vadi j 40 000 K v gotovini ali vtolmh knji'.kah varnega domačega hraailnega zavoda. Dražbeni po^ol:, rem'iHkoVnIlJni liolsek, katnstralni poiatkl In aodn! cen !n< '.api^n^k «o na wv.«ted v pisirn' aoJn-ffi komisarja kr. notarja dr. Josip« Bari« v Mariboru, A'e-rsandrova e«-ta St. 14. Na po«a tvu vknilienira upnikom osti ne o n'lzaaćenih garnizona ttdnoviem .o na dan 1. aprila ova godine pismena ofertalna licitacija za nabavku i toporokn a^88l kuonih metara gorvih drva po rro Isanlm uslo vlma, koji se svakoja radnoga dana motu videti u intendanturi ove komande i u komandama rr.etta dot- o-načemb garn zona. Dri se maju izpO'"Čiti u kvartovlma do ntvrdjenih rokovi franko postavljeno v s.a^ji i : garnizona 1 to: Subotica ukupno 9943 kubnlb metira Tetrovarada # I6cC:5 • • S"" b^r _ ^910 . t Vel. K klnda * 2541 . # Vtt. Bfčkerek # 5400 . . Pravo na ovu >lcltacl|u imata pivenatveno podanid KraTlevfne 5rba H vata 1 Slovenaca ko i polažu 10% od vrednosti pogodienih drva. strani poda -tel polažu 20*'» od vrednosM drva u go'ovom noveti. d 'avnlm i državom ^arantovanlrn bsrtljama od vrednosti ili garantom nI mu kogi novčanog zavoda, u Kraljevini SHS p«o isno registriranom kod Šankerskog Odseki Olavaog Državnog računovodstva. Olertl Imajo biti pod n «4 en! oznaćenogm 4a«a od U. časova odredjenoj komisiji koji Će ih tamo do ovog vremena primiti, moraju biti u zapečaćenom lb oju, tnadevenlm takom od 10 dinara. U svakom ofertu ponud)ić mora lija-vtti. da au mu oslovi poznati. Oferti se mogu podoeti ffl fedan ta tve garnizone ukupno III posebna za tvakl gamison bilo ovoj Komand' b lo> Komindtma mes»a označenih ga nl-zona, kod kd)lh će se tak * rt s jvrabo k iH'm e» aH tud brez nI". Ponudb* nod •Mižno^t 1503' na upravo Skrv. Naroda« 1503 Provlsij^kl - zastupnik - za v« r!-govn-> vina, tra'i S'* a^rpo atVe vrsti sile: ponud* na "»ošljnski pret ni: 01, 0l*aai no^ta Zagreb 14 W Proda k niotoMO kolo atiice. Barska o'fca Ma, |. m4^tr. 1 I ZeriHna ponudba! 7*rsd! pr»szet u ve'jft restavtacje bi aal »M's i stare Um \zn raženim g •« o-dom n;lm 41 do -SI let, kl e zrn »Žen z mojo pomočjo vo't'tl restavracijo Sem vdova sreinjn i*, čel.ae zuna-n;05ti In r!ohrega src. Cenjene ponn-i^* i «lfko, k! se vrne pod .Srečn 10) 000/1493' na upravo S ovenskega Naroda. 14^ Stavbeniki! 2 metalca za beton, zme'ata po 10 m1 betona dnevno; več modelov za betonske ce^i in 1 stavbeno >esalko, pr<-mer .*e\H 7 cm cdda Obrtaa centrila IjiDljaaa, Pnžtkova «1. 3. 1492 RAZGLEDNICE liubljanske, umemlSke itd. velikonočne In blrskoitn^ s'ovenske (t-idt nem'ke) na debelo In drobna pri Otroški voziček Jrcni^bor nov, nl\đ*r rab jen, ves poatklfan, se r l ,. proda. AMGLIMf LjRbi ani, Slliaoet.;a o. o II. 147J Ette sa oiaoiJiei BUraadli i S!> Pi 7- v*em orcdlem po z-nernl in uci.lh Cfi Yprasa ic; S/. Petne. 39, orlt CJe C. 1417 £:po vinogradniško posestvo na Spod. St.i ersK'-m, b'tZT reter re. . tjos^o^Uo h?5"», vini^snjo, 3 orali vinograda, 3 orsll *adonosnika a IravoA- koli 70.000 dinar-rv, prav pripravno a I {udi, ki bi f bie'ovall ssml. ja na roda). Naslov pove upravnlitva S'in»jfakMfna trjjn\ino "Otaclt v Llubtjanl ali kakem drugem ltra)u |r^otlav*|e (!e ob Žclrr-mci). Rventtie'no v«to I ko^ komo »n on. Pinudbe roj ,Mar.ufa\tura 26 i4'J na u°ravo SHv Naroda. 14 9 KISa (vila) z vrtom ~ pfctllml stanovanji v St i Itd, bi:u državnega kolodvora, to produ. v'' ^ov pove upravo Slov. N^r r!v 1509 lih sc vestni gospodinja ki je obenem dobra kuh-rica k kia !i-^entnemu rrIMn mu simskemu poae» stn kj v L'ublianl. Pon•Jd^e pol .Red* ka prilika 1513' na upravo StovenaUe^a Naroda. IS H \iMm Mirnu titra n n 791K nrnHlia Vprašati mfd 12.—2. h od liiulIJjlJ. 6. zvečer naprej v Kolizel vrat, it. 49 |5D5 Ptsldjo z zalnlrkom IZ^ll Ima svoie posteljno prrllo v red n mesta Prednost kdor je cel dar. odsoten Naslov v upravi Siov. Naroda^ 1^06 najfinejJe Mcrinos, v vseh modernih oblikah in barvah po 100 In 120 K » rođaiam dokler iraja zaloee. MILKA KOSOVA, tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš. H84 Of. Bofllai) Stopal advokat Eda S13H3I r?!. TajlUar krd Proda se 23 nO hrasto* vega lesa. ki leži v Mestnem logu za vUko cerkvijo m got i ki leži v Sred. Oameljnlh v meri $2 arov. *Mr kolcsell, 2 kadi trdega iev nt p> stajah, nair-)e po Gorenjskem, kjer so ml kr^JI rn.m > D<»pial na upiav. Slovenskega Naroda pod .Gorenjsko 14A5*. Sl2u!o?3no mtiM soUc v L'oli!jac! s solidno postre?bo iSče ea marec nek' gospod Ponudb: na) te Izvolilo poiiNtl na našli, v: LJaol.aaa, potiti predal It. is 1420 več vagonov se proda ob vrlo povoljnih [ cen i h točo Zagreb, ter brvattka la dilmatlnska prvo vrste vina. Andrija Golubić, trgovina vina, Zagreb, Nikoličeva nI. 12. Haz$tciya Damskih slamnikov v torek, 1, srOo 2., fn Četrtek 3. t. m. v Jiftariboru r}otel U.iion, v petek, 4. in soboto, 5.1. m. v Celju Jtotel Svropa. - "•^•»•«« larotUf moleli. — Drio ileia nii lino ssl v večjih množinah oddaja franko vrača In vagon nalo.'eno podata JESENICE: MARIBOR. LJUBLJANA: nezaearlnjeno po 1-60 1 mJ 2 00 ra kg taeattejeao. . . a 870 59) fi-»o aa kg d bava takoSnja: tvrdka An on Tonefa fn Arnq, Mnrlbor. Edina razprodaja St»nier aaecialn-ga - . . „ • . ^ . % « !• • ». t • a'aba^ter za toboehnlke ....?' K | za 100 k? inkl vreča lo 3z kancelarije InlenS ture kcmanJe Potiske MvIzlfsVc *»: : : : }»