Leto LXXm., št. K Ljubljana, torek 13, februarja 104» Gena Din 1.— IrJiaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje ln praznike. — Inserati do SO petit vrst a Din 2 do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4. -. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPVAVNI8TVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjcva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. ramikanie nemških žet proti vzhodu Po francoskih in angleških poročilih je v teku koncentracija nemškega vojaštva v smeri Slovaške in rumnnske meje — Izredni vojaški ukrepi na češkem in Moravskem — Suoetski Nemci so se vrnili s fronte na češko ozemlje s posebnimi nalogami Bratislava, 13. febr. s. (Havas) Iz vzhodne Nemč.je poročajo o večjih premikanjih in koncentracijah nemških čet. Iz Češke in Moravske odhajajo nemški oddelki zlasti na Slovaško. Ameriški novinarji spravljajo nove koncentracije nemških čet v zvezi z zbiranjem zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu. Bratislava, 13. febr. s. (Havas) V zvezi z obsežnimi vojaškimi ukrepi v CešKo-moravskem protektoratu ie ves železniški promet v protektoratu v nerednem stanju. Vozne rede menjajo vsakih 24 ur. Tudi v Praai se opažajo oosebne voiaške ori Drave. Vojaško poveljstvo se ie preselilo iz središča me^ta v predmestja, enako vse vojaške upravne oblasti. 11. februarja je bila odrejena nova rekvizicija konj. Bolnišnice v protektoratu so debile nalogo, da do 1. marca pripravijo 50.000 postelj Su-detski Nemci, ki so vojaški obvezniki, so se vrnili s fronte in so po naročilih oblasti nameščeni na važnih mestih s posebnimi nalogami. Obdržali so uniforme in orožje in imajo nalog, da so pripravljeni za vsak primer. Oči vidno se pripravljajo večje vojaške operacije, v katerih naj bi tudi protektorat imel pomembno vlogo. London. 13. febr. s, »Dailv Telegraoh« prmaša poročilo svojega dooisn.ka na sovjetsko-lit v anski meji. ki pravi, da ie v Lvovu izredno mnogo nemškega vojaštva. Nemško vojaštvo DostoDoma zaseda vse ozemlje v Galiciji na jugu Lvova in v smeri proti rumunski meji Mislijo, da bo nemška vojska zasedla vse petrolejske vrelce v Galiciji in tudi rumunsko mejo. Bratislava, 13. febr. s. (Reuter) V zvezi s premikanjem čet so tudi mnoge aretacije, ki so bile zadnje dni izvršene na Češkem in Moravskem. zlasti med pristaši bivše dr. Beneševe češke nar od no-socialistične stranke. Amsterdam, 13. febr. s (Reuter) Z nizo-zem5ko-nemške meje poročajo, da ie v mestecu Rees 20 km od nizozemske meje, kjer ima svoi elavni stan eeneral Bla-sk"»witz, prišla do neredov med nemškim vojaštvom. Nt'tl oddelek, ki bi mora1 biti poslan na Poljsko, je zažgal oklopni vlak na postaji Podvzeti so bili nato energični disciplinski ukrepi. Vojna industrija v Nemčiji Amsterdam. 13. febr. j. (Havas) Tuji opazovalci poročajo iz Nemčije, .ase tamkaj v pospešenem tempu nadaljuje decentralizacija industrije orožja in municije. Namesto prejšnjih velikanskih tovarn je sedaj razdeljena proizvodnja enega, samega vojnega predmeta med celo vrsto maj-nlh tovarn in delavnic. Neredkokdaj je pri izdelovanju enega samega, letala ali podmornice ali kake druge vrste orožja ude-ležnih po 20 ali 30 majhnih tovarn, ki so razkropljene po širokem teritoriju. Namen j te decentralizacije je. zmanjšati opasnost i od zračnih napadov ter otežkočiti špijona-žo. Holandski listi >Hetnieuws Vanderdag« piše, da decentra'izacija ni izvršena samo v fabiikaciji orožja, marveč je bil isti sistem uveden tudi v notranjosti posameznih tovarn, kjer so posamezne delavnice oddaljene najmanj po 50 do 100 m druga od druge. List omenja tudi silno strogo nadzorstveno organizacijo, ki je bila izvefena v nemških tovarnah orožja in municije, ter učinkovite varnostne ukrepe proti bombardiranju iz zraka. Mnogo važnih delavnic in skladišč je bilo deloma ali celo popolnoma spravijeniii pod zcirJjo. Kairo. 13. febr. s. (Reuter) Ob svitu ognjev se je sinoči v luki Ismailia ob iezeru Timsah ob Sueškem prekopu izkrcala tudi avstralska vojska, ki ie dosoela včeraj za novozelandsko vojsko v Eeipt. Tudi Avstralce ie pozdravil angleški minister za dominione Eden in angleški poslanik v Kairu Lampson. Gcspođarska pogodba med Nemčijo in sovjeti Nemško uradno p&roč'lo o pravkar končanih gospodarskih pogajanjih v Moskvi AnglcCki oSitkl R u muni] i Rim. 13. febr. e. Po vesteh. M jih ie objavila tukajšnja radijska postaja, se ie pričela v enem delu angleškega tiska ostra kampanja proti rumunski vladi. Listi so med drugim obiavili tudi grožnio. da bosta Francija in Anglija odpovedali vsa jamstva za ohranitev rumunske neodvisnosti, če rumunska vlada ne bo skrčila na min'mum svojih dobav petrol°ia v Nemčijo. Nekateri londonski tedniki obtožujejo rumunsko vlado, da hoče ood-minirati Balk?n<=k' sn^razum in da sabotira njegovo razširjenje. Novozelandske in avstralske čete v Egiptu D o min ionske čete so organizirane enako kakor angleške — Tudi vojni material je enak London. 13. febr AA (Reuter) Prvi kontingent avstralskih in novozelandskih čet je prispel v Egipt. Dominionske čete so organizirane poDomoma enako kakor angleške čete Te čete imaio iste vrste orožja in so enako opremliene. Vadili so jih častniki, ki so končali vojne šole v Angoli. Na ta način ne bo noben;h razlik. k^*:ršne so obstojale za svetovne voine med angleSVmi Četami ln četami d omi ni- onov. Tovarne orožja v Novi Zelandiji, v Avstraliji in Kanadi izdelujejo iste vrste vojnega materiala kakor angleške tovarne. Na srednjem vzhodu obstajajo tudi zelo ozke zveze med francoskimi in angleškimi četami ter njihovimi poveliništvi Nedavni obisk poveljnika francoskih čet na Bližnjem vzhodu generala Weyganda i-» bil v zvezi z koordinacijo dela angleškega in francoskega poveliništva. Berlm, 13. febr. AA. (DNB). Meseca avgusta 1. 1. sta Nemčija in sovjetska Rusija sklenili novo kreditno pogodbo. Ta pogodba je poslednje leto orfbčutno omogočila razširjenje trgovinskega prometa med obema državama. Sledila ji je nato znana izmenjava pisem v zvez: z drugim obiskom nemškega zunanjega ministra Ribbentro-pa 22. septembra med šefom sovjetske vla:5e MoJotovim in nemškim zunanjim ministrom. Ti pLsnv sta izražali obojestransko voljo, da se ima z vsemi sredstvi delati za razvoj medsebojne trgovine in gospodarskega razmerja med Nemčijo in SSSR. Za uresničenje tega dogovora so se takrat začela knr najhitrejša pogaiania ki so se delno vodila v Berlinu delno ps v Moskvi; tam so se tudi uspešno končala s podpisom nove gospodarske pogodbe Vz&jetrrml gospodarski program ki so ga zdaj izdel^Ji, ne določa samo, da se ima domoći naj-ečji obseg m preteklosti, temveč da se ima zelo povečati. Znano je, da je Nemčja že leta 1913 u vozi1 a eno tretjino vsega ruskega izvoza ln izvažala v Rusijo polovico ruskega Izvoza. Ko je Rusija po svetovni vojni ponovno stopila v go- spodarske stike s tujino je Nemčija takoj postala eden izmed njenih najvažnejših trgovtnsk;h partnerjev, ker je v času od leta 1921 do 1923 k'-ila več kakor tretjino sovjetskega uvoza. Ta svoj delež pri sovjetskem izvozu je v letih 1931 do 1932 povečala na dobrih 40 odstotkov. V istem smislu se je razvil tud{ nemški delež pri sovjetskem izvozu. Te številke so dokaz za sposobnost obojega izpopolnjevanja med nemškim in sovjetskim narodnim gospodarstvom. Rusija razpolaga z neizčrpnim' surov:nsk1mi zalogami ki so se zadnja lr» ta Se krepko povečale in ki so v času petletke od leta do leta se naraščale Nemčija pa razpoaga z možnostjo Industrijskega dela v tak*n meri. da kljub vojni in vojnim zahtevam 'ahko v celoti krije vestno rusk'h potreb kar se tiče raznih gobovih industrijskih izde'kov. Pri pogajanj:h ki so se pravkar kon-i*afa~ f« bilo govora o Izmenjavi ruskin surovin za nemške industri iske izdelke v kar največjem obsegu Nemčija in' Rusija sta se po svoji star tradiciji vrnili k svojemu staremu naravnemu gospodarskemu zavezništvu. Sovjetski petrolej za Nemčijo Razkritja angleškega lista o vsebini trgovinske pogodbe med Bolgarija in sovjetsko Rusijo Bukarešta, 13. febr. 8. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« objavlja zanimivo poročilo o domnevni vsebini sovjetsko bolgarske trgovinske pogodbe, ki dobiva Se poseben pomen po sklenitvi nemško sovjetskega trgovinskega sporazuma. Po informacijah dopisnika predvideva sovjetsko bolgarska trgovinska pogodba predvsem pošiljanje sovjetskega petroleja preko Bolgarije v Nemčijo. Načrt je že Izdelan v vseh podrobnostih. Iz Bakuja bo šel petrolej najprej po železnici in po daljnovodih v Batum. Tam ga bodo prevzeli sedemtisočtonski petrolejski parniki. Za nadaljnjo pot sta določeni dve varianti: glavni del transportov naj bi Šel v Varno, manjši pa v rumunsko luko Ga-lac in potem dalie v RuŠčuk. Iz Varne bo petrolej trasportiran po železnici do du-navskega pristanišča Ruščuk, deloma pa tudi preko Niša vse do Beograda. Ker Bolgarija sama nima na razpolago dovolj ci-sternskih vagonov, so bolgarske državne železnice v Nemčiji in Italiji že naročile 120 takih vagonov. Dobile so za svoja naročila od vlade kredit 100 milijonov levov. Nadaljnja naročila za 54 clsternskih vagonov je izdalo še tudi Združenje bolgarskih kooperativov Iz Ruščuka in iz Beograda bi prevažale petrolej dalje zopet ladje po Dunavu do Bratislave. Po tem načrtu bi šel torej prevoz od Bakuja do Bratislave samo okoli 500 km po železnicah, vso ostalo pot pa po morju oziroma po Dunavu. Baje je določeno, da bi bil prevoz preko Bolgarije maskiran kot uvoz za lastne potrebe Bolgarije. Trenutno pa rabi Bolgarija zase samo približno 100.000 ton petroleja letno. Junaška finska vojska ne popušča vendar je napor, ki ga zahtevajo sovjetski napadi od braniteljev, vedno večji Sovjeti imajo na Karelijski ožini 3 mož več nego imajo Finci vojakov Helsinki, 13. febr. s. (Havas ) Sovjetski na.) .di na Karel jski ožini so bdi včeraj še hujši kakor v nedeljo. Prihajajo vedno no »a ojačenja. zlasti zelo številni tanki. Oči.Uno hočejo sovjetske čete poskusiti vse, da čimprej zavzamejo Viborg. Skoraj vsa sovjetska vojna letala, ki so bila doslej nad Finsko v akciji, so sedaj koncentrirana na Karelij ki ožini. Njih udejstvovanje ima predvsem namen, da prepreči Fincem vsak dovoz pomoli in rezerv pri SummL Finsko vrhovno poveljstvo si razlaga izredno sovjetsko aktivnost na tem odseku fronte z dejstvom, da maižal Vorošllov tukaj sedaj sam osebno vodi vojaške operacije. Trenutno pa nastaja vprašanje, koliko časa bodo sovjeti kljub svojim ogromnim izgubam mogli še nadaljevati napade. Poleg glavnega napada proti Summi so sovjetske čete te dni poskusile napasti Mannerheimovo obrambno linijo tudi z bokov preko ledu na Finskem zalivu in na Ladoškem jezeru. Oba poizkusa pa so uspešno preprečile finske obalne baterije pri Koivistu in Tajpali, ki so bile že pri gradnji Manneiheimove obrambne linije postavljene z namenom, da preprečijo tako eventualnost. Helsinks 13. febr. s. (Reuter.) Računajo, da šteje sovjetska vojska na KarePjski ožini sedaj 300 000 mož več, kakor Imajo Finci sploh vojakov pod orožjem. Glavni napadi veljajo še vedno odseku pri Summi. Ta del fronte na finski strani ni posebno močno utrjen. Za sovjete je večje strateške važnosti, ker je najbližji mestu Viborgu. Samo pri Summi napada 30.000 do 50.000 sovjetskih vojakov. Sedaj so v akciji tudi TOtoDski tanki, vsak oborožen a tremi to- povi Finci pa se tudi proti temu uspešno b.anijo in so jih že več razdejali. Okoli 150 tankov je vodilo sovjetske napade pri Summi zadnje dni. Sovjetsko težko topništvo je zopet pričelo obstreljevati mesto Viborg. Na daljnem severu razvijajo sovjetske čete kljub visokemu snegu zopet večjo aktivnost. Včeraj so sovjetska letala tu neprestano bombardirala finske postojanke. Za fronto so spustila sovjetska letala zadnje dni več sto skakalcev s padali, opremljenih s smučmi in oboroženih z lahkimi strojnicami. Nekaj teh oddelkov se je posrečilo Fincem uničiti. Helsinki, 13. febr. AA. (Štefani.) Finska javnost v celoti odobrava včerajšnji govor finskega zunanjega ministra Tannerja, ki je demantira! vesti, da je Finska prosila za posredovanje katere koli države za sklenitev mini s sovjetsko Rusijo. Splošno prevladuje mnenje, da bo Finska pristala na mirovna pogajanja samo tedaj, če pojde za nedotakljivost njenega ozemlja. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. febr. s. (Finska tet ag.). Finsko vrhovno poveljstvo je objavilo včeraj opoldne naslednjo poročilo o vojnih operacijah dne 11. t. m.: Na kopnem: Na Karelijski zemeljski ožini je nadaljeval sovražnik napade z največjo srditostjo. Najhujši je bil pritisk prt Summi, kjer je v akciji več sovjetskih divizij. Napade podpirajo topništvo, tanki in letala. S pomočjo 100 tankov je podvmel sovražnik ie drag napad med jeaerom Mu-ola in reko Vuoksi. Boji so nadaljujejo. Pri reki Tajpale je sovražnik lavrsU na- pad po 4-urni topniški pripravi. Napad je bil odbit. Poskusi sovražnika, da bi prišel našim postojankam za hrbet preko ledu na Finskem zalivu ln Ladoškem jezeru, so bili preprečeni. Uničili smo 22 sovražnih tankov, pa tudi sicer je imel sovražnik velike izgube. Severovzhodno od LadoSkega jezera so bili sovražni napadi odbiti na vseh točkah. Pri Ajtojokiju je sovražnik izgubil 10. in 11. t. m. 380 mož ln mnogo orožja. Pri Kuhmu smo zavzeli več sovražnih postojank. Uničili smo en tank. Padlo je 700 sovjetskih vojakov. Drugod nič posebnega, V zraku: Nase letalstvo je ponovno uspešno bombardiralo taborišča ln zbirališča sovražne vojske. Letalska akcija sovražnika se je omejila v glavnem na vojno cono, kjer pa je bila zelo srdita. Po dosedanjih podatkih je bilo 6 sovražnih letal sestreljenih, za tri nadaljnje pa ie ni potrdila. Sovjetsko poročilo 13. febr. AA. (DNB). Poročilo generalnega Štaba leningrajskega vojaškega okrožja pravi: 12. februarja je bilo nekaj delovanja naših oglednih patrulj in živahno pehotno In topniško streljanje na več mestih. V Karelijski osini se je sovjetskim četam posrečilo zavzeti 43 utrdb, med njuni 21 betoniranih utrdb, opremljenih s topništvom. Zadnje tri dni je v osvojenih utrdbah padlo v nase roke 230 strojnic In 23 topov, sovjetska letala Sovjetski pritisk • na baltske države Ki a a, 13. febr. s. i Associated Press.) Kakor poročajo, izvaja sovjetska vlada na Estonsko, Letonsko in Litvo pritisk, naj bi ji vse tri v smislu zveznih pogodb priskočile na pomoč v vojni s Finsko. V zvezi s tem so bila menda zadnje dni tudi posvetovanja med estonsko in letonsko general ite to. Zbiranje prostovoljcev v Angliji London, 13. ieur. s. (Finska tel. ag.) V bliž.ni finskega poslaništva je bil otvorjen urad, ki zbira prostovoljce za finsko vojsko. Zelo mnogo Angležev se je že prijavilo za prostovoljsko službo. Urad pa nima nobene zveze s finskim poslaništvom Nizozemska zdravstvena StocJtholm, 13. febr. s. (Havas.) Semkaj je dospel nizozemski zdravnik dr. VVinkel, ki se je vrnil iz Finske, kjer organizira nizozemsko prostovoljno ambulanco. Določeno je, da bo ta ambulanca nameščena v bližini fronte severno od Ladcfikega jezera. Imela bo na razpolago 100 postelj, 7 zdrav-nlkov in 15 bolniških strežnic. Pričela bo poslovati že v začetku marca. Wellesova misija vVashlngton, 13. febr. AA. (Havas). Na potovanju po Evropi bosta Sumnerja Wel-lesa spremljala sef evropskega oddelka zunanjega ministrstva Mophat in tretji tajnik ameriškega poslaništva v Panami Johnson. Spremljala ga bosta kot tajnika. AasssssiSMaj 13. febr. s. (Reuter). Nemški Mati so včeraj prvič objavili vest o vVel-leaovfm prihodu w Evropo. Vest j* obsega ' Iz notranje politike VOLITEV V SKUPŠČINO SE NE BO KMALU Na seji banovinskega odbora JRZ v Novem Sadu je govoril prometni minister inž, Bešlič, ki je med drugim izjavil, da bodo volitve v narodno skup?č*.no razpisane šele po končni preureditvi države. Kdaj bodo volitve, ne ve nihče, gotovo je le. da bo termin za razpis volitev določen le tedaj, če bodo ugodne zunanjepolitične prilike ln če bo to dopuščal notranjepolitični položaj. VELIKO ZBOROVANJE V SOMBORU V mestnem gledališču v Sombom je bilo v nedeljo veliko manifestari.jsko zborovanje predstavnikov vseh srbskih verskih, nacionalnih, kulturnih, humanih, socialnih, gospodarskih in viteških društev iz Vojvodine. Na zborovanju, ki ga je sklical »Srbski ki*lturni klub«, je govorilo petnajst govornikov proti priključitvi Somborc in okolice k hrvatski b-*novini. Shoda se je udeležilo nad tisoč ljudi. V sprejeti resolueiil prosijo zborovale! vlado, da se meje med Vojvodino ln banovino Hrvatsko ne spremenilo. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke Ni. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku. KRIZA V JRZ Urednik beograjskega tednika »Napred« Ljuba Radovanovič odgovarja na Izjavo glavnega tajnika JRZ senatorja Vojka Cvr-kiea, ki je prinisoval članek o krizi v JRZ dr. Mihajlu Ilicu. Urednik ugotavlja, da dr. Ilič ni napisni tega članka :n pravi: Sicer res nI bilo nikier slu?beno javi leno, da je JRZ v krizi, toda to je zafclhiček vseh onih, ki motrijo to stvar no loHčnem redu znanih deistev. JRZ ne bo zato nič več ln nič manj v krizi, če se to konstatira aH zamolči. Nemara je č'vrklča prestrašila beseda »krir.a«. ki je navadno v zvezi z nepristnimi doživi lail. toda ta beseda v političnih odno$>*fsb nima tistesra pomena kakor v vladi, ker se talce krize često zelo lepo konča io ln ker Iz kri^e često pridejo boli zdrave razmere od onih, ki so dovedle do krize. DR. TANKO ftTMT»*K ZAPUSTIL ZAGREB Dosedanji direktor In pravi lastnik k... m »Hrvatske Straže« kanonik dr. Janko ftlm-rak je na višii ukaz odpotoval v Rim, k fer bo v Vatikanu študiral na'man i leto dni. V rvezl z njegovim odhodom poročajo zagrebški listi, da je snet postalo aktualno vprašan le novega informativnega katoliškega dnevnika, ki se ne bo bavi! s politiko, kakor to zahteva *o določbe KatH*ške akeile In kar je rudi zahteva n*«W™fa dr. St«»T»lnca. Dn'tlor bo »Hrvatsko Straža« še izhajala, jo bo urejeval g. Jesih. BOSNA POD AVSTRIJO Beograjski tednik »Srpski borac«, ki ga urejuje bivši urednik glavnega glasila JRZ »Samouprave« B. Stefanovlć, piše: General Filipovič je postavil prve temelje katoliški propagandi v Bosni. V času njegove uprave v Bosni se ni smelo poudarjati srbsko nacionalno obeležje, ampak samo hrvatsko. Srbom nI bilo dovoljeno popravljati cerkve, po hišah pa so odstranjevali srbske verske slike. Oblasti so prepovedale krstne slave in so razkopavale naša pokopališča. 2andarjl so pušlll po naših oltarjih, veronauk so poučevali lz knjig, ki jih je prej katoliški škof popravil ln odobril. Kljub vsemu temu Je ves kulturni napredek v Bosni zasluga Srbov. ZAHTEVE ZAGREBŠKE DELAVSKE ZBORNICE Delavska zbornica v Zagrebu je pripravljena sodelovati z osrednjim tajništvom delavskih zbornic v Beogradu, postavlja pa pogoj, da njeni prispevki ne smejo presegati letne vsote 100.000 din. Do sedaj je s področja zagrebške delavske zbornice dobivalo glavno tajništvo v Beogradu nad 300.000 din. Poleg tega zahteva delavska zbornica v Zagrebu, da mora biti hrvatsko, srbsko In slovensko delavstvo sorazmerno zastopano v glavnem tajništvu, kjer doslej nI bilo nobenega hrvatskega uradnika. Ako osrednje tajništvo ne pristane na te predloge, zagrebška delavska zbornica ne bo več sodelovala z njim. Protikomunistična akcija na švedskem Stockholm, 13. febr. e. Z uredbo švedske vlade glede prepovedi delovanja komunistične stranke ne bo komunistična stranka naravnost prepovedana, temveč bodo samo nekatere oblike političnega delovanja označene za kriminalne. Vlada bo zadevno uredbo izdala že v teku tega tedna. V mnogih občinskih zastopstvih so bili politični poslanci izključeni že v pri četku vojne med sovjetsko Rusijo in Finsko, že pred mesecem dni je Švedska vlada aretirala več članov komunistične stranka. Med aretirane! so tudi nemški komunisti. Dan vse američke unije Washi»gton, 13. februarja. A A 'DNB) Predsednik Roosevelt je odredil, da m. ima 14. april slaviti itot dan v^ain. ^kc unije, da se tako še boli utrdi prijateljstvo med severnimi in južnimi ameriškimi državami. U / * 4 / v ft 4 ) J 4 Herojstvo dolžnosti Veliko zadovoljstvo v Sofiji f estacije prijateljskega razmerja vijo in Bolgarijo Sofija, 13. februarja. AA. Listi posvečajo po cele strani poročil o prisrčnem sprejemu bolgarske gospodarske delegacije v Beogradu s trgovinskim ministrom Za-a;orovim na čelu. Listi posebno podčrtavajo govora ministrov Andresa in Zagorova in naglaSajo navzočnost zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča. V posebnih poročilih javljajo, da je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdienco bolgarskega ministra Zagorova. Listi dajejo v svojih komentarjih izraza velikemu zadovoljstvu, ki vlada v tukajšnjih krogih spričo te nove manifestacije jugoslovensko bolgarskega zbližanja ln sodelovanja, obenem pa izrekajo upanje, da bosta obe sosednji in- prijateljski državi imeli korist od ustanovitve skupne trgovinske zbornice. List >Duma« prinaša uvodnik Sopirja. Jeneva. ki pravi, da so beograjske slovesnosti imele značaj domače zabave, ki združi v hiši bližnje sorodnike ln prijatelje. Dejansko so jugoslovensko bolgarske gospodarske in trgovinske zveze ne samo nove etape moralnega in političnega zbližanja med obema državama, ampak imajo tudi velik pomen za trgovino Balkana s Srednjo in Zapadno Evropo, z Egiptom in Ameriko. Gospodarski in trgovinski stiki Jugoslavije z Bolgarijo so bili v Sofiji in v Beogradu predmet skrbnega proučevanja. Okoliščine, v katerih sta naši dve državi v političnem in gospodarskem pogledu, so precej enake, ovire pa so tudi iste. Razmere nalagajo sodelovanje in ni dvoma, da bomo doživeli tudi uspehe. Trezna bolgarska javnost zna ceniti vsako korist na gospodarskem polju. Tudi na tej \-ažni fronti je potrebno herojstvo dolžnosti, ki bo vsak dan navdihovala naše življenje. Naloga je, da se Ima razčistiti pot do iskrenega in pravega sporazuma med obema državama na podlagi splošnih koristi in pravičnosti, kar je ena in nedeljiva stvar. >Mir« prinaša poseben članek in pravi med drugim, da so se že pred pobudo za ustanovitev jugoslovensko bolgarske trgo- . vinske zbornice pojavila razna vprašanja, a glavno vprašanje je bilo, ali j« kaj možnosti za vzajemno sodelovanje s taksno gospodarsko strukturo. Govori rninistrov. polni odkritosti, so podali odgovor na to vprašanje: realnost gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo ln Bolgarijo ne more biti samo v vzajemni izmenjavi blaga, ampak tudi v vzajemnem delu na področju produkcije in trgovine z drugimi drža-vami. 3si0vo-: prinaša članek, v katerem ugotavlja, da je bolgarska delegacija predmet posebne pozornosti v Beogradu tako pri jugbslovetiskih oblastih kakor pri vsej jugoslovanski javnosti, ki viwo izraža čustva" bratskega jugoslovanskega naroda. Človek" mora "biti izredno zadovoljen. Ker bo z delbvanie.ni jugoslovensko-bolga rsXp zbornice^" prišlo delovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo na tla realna sodelovanja, ki je tako koristno in tako te^ko pričakovano na obeh straneh. Misel o gospoia rskem sodelvanjTi med obema državama ni nova. Na nesrečo so vojne in cela vrsta drug-"h dogodkov preprečile normalno razvijanje jugoslovensko-bolgarske trgovine, toda danes obstoji dobra volja tn možnost, la se ustvarfjo pogoji za plodovi to sodelovanie v tej smeri. To - sodelovanje ne bo obrodila najugodnejšega sodelovanja med obema dr žavarna, ampak bo zgled in osnova za širše sodelovanje na našem polotoku. Vojna je gospodarsko prizadela ves svet. Žito imajo male države na jugovzhodu Evrope dolžnost, da zavarujejo svoje koristi 1tl da hitro ustvarijo zdravo gospodarsko sodelovanje. Sofija, 13. febr. e. Včeraj opoldn-e je bil podpisan protokol s sanitarno ln veterinarsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta pogodba je dopolnitev trgovske pogodbe ln pogodbe o plovbi, ki je bila nedavno med obema državama podpisana. Za Jugoslavijo je protokol podpisal naš poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič, za Bolgarijo pa predsednik vlade dr. Kjoselvanov. Mitja švigelj razstavlja Kako je presodil umetnostni zgodovinar dr. Marjan Marolt njegovo ume tn JII; j prizadevanje Naravna bogastva balkanskih držav za lastne potrebe Balkanske države naj bi nastopale kot gospodarska celota Beograd, 13. febr. p. Na zadnji konferenci Balkanske zveze je bilo sklenjeno, naj se med balkanskimi državami čim boli poglobe gospodarski odnošaji. Za pomlad je bila dogovorjena v ta namen posebna balkanska gospodarska konferenca. Ta konferenca bo v Beogradu ali v kakem drugem mestu Jugoslavije. Jugoslaviji je pripadla naloga, da -pripravi vse potrebno. Poseben odbor strokovnjakov, v katerem so zastopniki zunanjega ministrstva in vseh gospodarskih re-sorov, je že začel s pripravami. Gre za to, da se med državami Balkanske zveze, doseže čim tesnejše gospodarsko sodelovanje, tako v pogledu izmenjave blaga med njimi kakor tudi v pogledu izmenjave blaga balkanskih drŽav z drugimi državamL Pri tem je bilo osvojeno načelo, da se morajo gospodarska bogastva balkanskih držav izkoristiti v prvi vrsti za kritje lastnih potreb, šele presežek naj se proda Inozemstvu, vendar pa' tako, da bodo balkanske države v tem pogledu nasproti inozemstvu nastopale kot gospodarska celots." Ljubljana. 13. februarja. V nedeljo dopoldne je bila otvorjena razstava olj, figuralnih kompozicij, portretov, plastik in risb g. inž. arh. Mitje šviglja. K otvoritvi je prišlo precej občinstva, ki je kazalo vidno zanimanje za dela. s katerimi se je inž. arh. švigelj prvič predstavil ljubljanski javnosti v Jakopičevem paviljonu. Razstavo je otvoril umetnostni zgodovinar dr. Llarjan Marolt. Po pozdravu zastopnikov oblasti in kulturnih zavodov ter "občinstva je dr. Marolt omepil, da otvarja prvo razstavo novega člana naše umetniške družine. Kdor je mislil, je med drugim rekrl dr. Marolt, da bo danes našel v tem paviljonu neko novo revolucionarno umetnost, ta se je zmotil. Švigelj hodi po potih "naše domaČe tradicije ter se predvsem naslanja na nase domače vzore iz razvoja naš? likovne umetnosti. Da se pri tem odteguje prevelikim vplivom tujine ali pa tudi raznim hrvatiz-mom. je.^gotovo simpatično. Po daljšem studiju pri Stemenu. Zajcu #.in drugih je tako predvsem učenec naše Sole, ker je tudi arhitekturo študiral pri mojstru Plečniku. Prizna pa sam. da ima mojstra Jamo za najverne:šega prikazo-valca nase pokrajine, švigelj žal ni razstavil tudi svojih arhitektnih del. kar bi -razstavo mnogo izpopolnilo. Je seveda arhitekt in tudi statik, zaradi tega njegove slike niso impresionistično breztelesne, marveč imajo svojo ->statiko«. prikazujejo trdno zemljo, ki podaja motiv sliki. To stična pri poKrajinah, medtem ko gleda pri svojih skupinah bolj realistično. To zagovarja švigelj sam tako. da je pokrajina skupnost mnogih elementov, ki so medsebojno popolncma spojeni, pri skupini pa je že vsaka figura sama na sebi neka celota. Skupine in krajine pa se združujejo in so enotne v dejstvu, da Imajo skupno statiko. da so trdno postavljene, zasidrane. Tako tudi njegove skupine ne prikazujejo ljudi sredi nekega dogajanja, temveč "v"Trenutkih. k~o se na knko~dejanje pripravljajo, ali pa ko se od tega dejanja že odpočivajo. Taki vidiki pri tem delu gotovo izhajajo iz njegove arhitektur0. Kdor pozna nje-£°.Y§ iir?l:t?r>t53- dela, vidi. da išče švigelj v spodnjem delu stavbe zasidranost, ki jo poda 7. močnim materialom, nato pa postavlja grinji del stavbe, ki mu daje oblike dviganja kvišku, a vse to opremi po vzoru svojega velikega učitelja z dekorativnim: elemrnti- Tako smo dobili pri nas clplvnico. v kateri ena oseba po vz-iu starih mojstrov in delavnic v prejfnj; zgodovini umetnosti, združuje vse tri panoge, to je arhitekturo, sliko in plastiko, delavnico, v kateri en delavec obenem gradi, kleše in slika. Tako lahko nastanejo dela. pri katerih vse to lahko izhaja iz ene zamisli. Po otvoritvenem govoru dr. Marjana Marolta s je občinstvo ogledalo dela, ki so mnogim zelo ugajala ter mnoge prijetno presenetila. Zlasti pokrajine so ne- se vidi pri večini njegovih del. če izvza- i katerim bile všeč in so nekatere že takoj memo samo skice v levem prostoru in pa : prvi dan. predvsem velika p'atnn dobila hokejiste-;. Gotovo boste opazili, da je ' svoje kupce, njegova tehnika mnogo bolj impresionl- j Zime še ne bo ko Letss smo se }e pa z vsemi njenimi čari že naveličali Za skupne koristi balkanskih Slovanov Bolgarski tisk ob odhodu našega poslanika iz ScSije Sofija, 13. febr. AA. Dre vi priredi tukajšnji diplomatski klub poslovilno večerjo na čast Momčilu Jurišicu. iugoslo-venskemu poslaniku, ki zapušča Sofijo, ker ie^ premeščen za poslanika v Bernu, Sofija, 13. febr. AA. »Dnes« priobčuje ob JuriŠičevem odhodu članek, v katerem pravi meH drugim: V štirih letih Juriši-ćevega službovanja v Sofiji smo dosegli krono normaliziranja razmerja med obema državama in ustvarili zgodovinski nakt o miru in večnem ornatelistvu. pakt. čigar obletnico smo ared kratkim proslavljali. Jurišićevo službovanie v Sofiji bo ostalo v spominu kot doba naiiskreneišesa prijateljstva med obema balkanskima sosedama. Nedvomno ie ta srečni razvoi razmerja med obema državama v znatni meri sad osebnih vrlin odhaiaiočeea poslanika, ki mu bodo bolgarska prestolnica in prilatelli jugoslovensko-bolgarskega rbli- ianja ohranili najlepši spomin. Z veseljem je treba ugotoviti, da le bila Jugoslavija počenši z Vuk če vičem. Cincar-Markovi-ćem in Momčilom JuriŠićem zastopana v Sofiji s s*oosobnimi in spretnimi diDlomati. ki so neomajno zastopali smer zbližania in soorazuma. ki se ie zanio zavzemala bolgarska vir da. dokler ni prišlo do 24. januarja 1937. List nato končuie: Ko se bomo poslovili od Juriš ca. odhaiaiočega na novo mesto, mu želimo z bratskimi prijateljskimi čustvi novih uspehov v nie-govi karieri. Ko odhaja po Štirih let*h službovanja med nami. zapušča JuriSic svojemu nasledniku Milanoviču dobro zapuščino, skrbno negovanih čustev in razumevanja za skupne koristi balkanskih Slovanov. Ljubljana. 13. februarja V začetku meseca je čez noč zavladalo pomladno razpoloženje. Svećmca je bila solnčna in solnce je grelo, kakor da se je Že začela pomlad, medtem ko je prejšnji dan vladal še hud mraz Potem smo imeli nekaj dni za spremembo poledico končno smo se pa veselili brozge, ki je v Ljubljani vselej znamenita. Sneg je vprav vidno kopnel in mislili smo, da ga bo vzelo ter da je konec zime. Tudi na mestni občini so si najbrž oddahnili, kajti blagajna je menda že prazna. Prejšnje tedne je bilo zaposlenih nekaj sto nezaposlenih delavcev pri kidanju snega, ko je pa sneg kopnel, so Se z njim ukvarjali samo še stalni delavci mestnega cestnega nadzorstva. Čeprav je danes precej hladno, snež'. kakor da se je zima še!e začela. Najraje sneži, ko znaša temperatura le nekaj stopinj pod "nićio, davi pa je znaiala v Ljubljani 'r—7.3®. Vse kaže, da zime še ne bo konec Ponoči je zapadla" že poštena porcija prši ča. dopoldne pa 4es~j"e izpod neba se vedno prašilo izvrstno blago. Novi sneg ima še dobro podlago. Starr sneg, ki ga jug kljub vsemu ni mogel pobrati mnogo, je pred dnevi zmrznil. Novega snega se seveda mnogi ne vesele. Marsikdo se je zime že naveličal in vseh »radosti«-, ki nam jih je prinašala. Posebno marsikoga skrbi podražitev premoga, a fazen tega morajo ljudje zadnje čase čakati tudi po cele tedne, preden jim trgovec lahko postreže z naročenim kurivom. Premoga primanjkuje v vsej državi. Železnica kupuje zadme čase mnogo več premoga od zasebnih premogovnikov kakor prejšnje čase Ker je zmanjšan uvoz premoga za industrijo in delno tudi za kurivo iz Nemčije, je še tem večje povpraševanje po domačem premogu. Ljubljana je bila doslej še sorazmerno najmanj prizadeta. Mnogo bolj so pogrešal; premog v Sarajevu. Beogradu in Zagrebu. Najbolj so trpeli prejšnje tedne v Beoaiadu. Beograjčani rabijo navadno večje množine nemškega premoga, ki ga prejemajo po Dunavu Čim pa je bil Dunaz zamrznjen, naročila iz inozemstva nisc več prihajala. Zdaj nas pa trgovci s kurivom opozarjajo tudi v Ljubijani. naj bi se zadovoijili z manjšimi količinami premoga ter naj premog naročamo po nekaj tednov prej, preden nam poide. Nekateri konzumenti so naročili premog že pred tedni, a ga še vedno niso prejeli. Tako je marsikdo moral začeti hočeš nočeš varčevati s premogom, najbolj pa »varčujejo« seveda tisti ki premoga sploh nimajo več Skrbi so razumljive, zlasti še. ker bo mraz najbrž trajal še nekaj tednov. Nekateri se celo boje, da lahko postane še celo hladnejše kakor je bilo prejšnji mesec, kajti minimum mraza je pri nas navadno dosežen februarja. Interesno področje v severnih državah Danska in švedska spadata baje v nemško, Norveška in Finska pa v sovjetsko interesno sfero Oslo, 13. febr. p. >Morgen-Bladed* poroča Iz Berlina, da se kljub demantijem vzdržujejo vesti, da je bil med Nemčijo ln Sovjetsko unijo sklenjen sporazum o razdelitvi Interesnega področja v nordijskih državah. Dogovor je bil sklenjen ob rri-liki posvetov glede Finske. Po njem prideta Danska in švedska, ped nemško, vplivno področje, dočim prepusti Nemčija Norveško in Finsko sovjetski Rusiji, k! se hoše polastiti tudi Spitsbergov. čim bo ta načrt izvilz^. kar naj bi se zgodilo še do spomladi, bo imela sovjetska Rusija prost izhod na Atlantski ocean. Moskva se je obvezala, da bo tedaj podprla Nemčijo pri njenem napadu na Anglijo. »Nachtausgabec, ki spada med liste Go- ringovega vpliva, je dogovor objavila v obliki članka, ki pa so ga nato tako v Berlinu, kakor v Moskvi demantirali V okolici maršala Goringa kljub temu vztrajajo na tem, da obstoja med Berlinom in Moskvo tak dogovor. Goringa, ki je bil od vsega početka nasprotnik sodelovanja z Moskvo, podpirata tudi Hess in Friek, dočim ima Ribbentrop, kateremu pripisujejo pobudo za čim tesnejše zbližanje Nemčije s sovjeti, na svoji strani Gobbelsa in Himmlerja. Goring, ki se zavzema za prekinitev sodelovanja z Moskvo in za obnovo čim tfs nejšega prijateljstva z Itaiijo, ima na -svoji strani tudi vse vplivnejše npm.^kr generale. Nova žrtev razi Hacefa nilca Sooči j« umorSl v Sp. Hudinji pri Celju orožniSkega pođnaređnika Ivana Medena Volna orju Potopljen norveški parnik — Nemške podn-rcr-nice torpedirale ie tretjo nizozemsko lad}o m NemSki parnik »izginil" London, 13. febr. s. (Reuter). Ob angleški obali se je včeraj zaradi mine ali torpeda potopil norveški parnik »Nidar-holmc (3400 ton), ki je bil na poti iz Amerike na Norveško. Posadka je rešena. Na Norveško je dospelo tudi 14 mož posadke 1200 tonskega estonskega parnika >Lindac, ki je bil potopljen na poti iz Anglije v GOteborg, najbrže po nemški podmbrnici. PosMko je vzela na krov švedska ladja »Brigita«. Nato pa je tudi to s strojnicami obstreljevalo nemško letalo Nizozemska družba Holland - Amerika, lastnica v soboto potopljenega parnika >Burg*rdtJk« Je zahtevala od nizozemske-vlade, da preišče potopitev ladje ln pod vzame primerne ukrepe. Ladja je vozil" tovor, pšenice lz Amerike na Nizozemsko in torej ne morte biti govora, da bi bilr imela, na krovu vojnotlhotapsko blage *Burgerdijk< je že 13. nizozemski parnik. ki Je bil potopljen kot žrtev pomorske. • Celje, 13. febuarja. Veliko razburjenje je zbudil snoči med prebivalstvom \- Celju in okoLci strašen zločin, ki ga pripisujejo znanemu razbojniku Hace tu; umorjen je biA orozni&ki podna, rednik Ivan Meden. Meden je snoči s svojim tovar*sem kaplar jem Fr. Mavkom zasledoval neznanega moškega, osumljenega tatvine kolesa. Sled ju je privedla v Spodnjo Hudinjo k h^i Andreja Glusiča. V kletnem stanovanju stanujeta dva dalmatinska krošnja rja Orožnika sta opazila, da je neznanec zaviJ v to hišo. Kaplar Mavkb se je posta.vil na prežo pod oknom na cesti. Meden ss je pa cr'o.ial zi n€-znr.r<"°m okrog hišo. Meden je opazil neninnca v sobi daLnj.1 mkih krošiijaij*v ter je vstopil v stand\aiije. Orcžr.Uc jc vprašal nezmnea. kdo je. Neznan— mu je c*^-.\ c i.J, i:.a ;c- D^lrnal :noc. Tod? v niz.z Injrm trenutku je ugas; U svečo ter 'f-stkrat ustrelil prof iijema. Me-len se je ggTiidi] smrtno :p. et. Streli Ro t:■ ■-: j ^rivari . ;.:avki. a no-zn^-nec je rns že razbil šip" n$ • k iu ter pohegrn!. k, je nstreir za rijlm ter ga očitno za ŠeV ker so ostali za nj m krvavi sledovi. V serh: j-? zrpustU k'tV ik :n aktovko in v nji nekaj ž r.sk^ra r^ria, :->.:\-rki ar»-icit Ln ciun'e »i.obr?:* n- - Po -•• ^eni so kmalu r.ihteJ: renski reševalci, a |e med p:cvo/om umri. Xa kraj z'^čir.n ft r>ri5>r'0--r» kom 5*1 i* na ce!u z orcžr.ižkim m&icu ;em Vinduk jevi-čeiift. liorilca so r-pcz.»i kmalu pa zločinu na ce.Lj. ki vci' f-ro-i Bv.k^ve.-r.i ±1 aku. Nc.pa::ol jc nekega vajenca, ki se mu je pripeljal naproti s kolesom, ga zvrnfl ter mu odvzel kolo. Po dosedanjih ugotovitvah je zločin najbrž zagTešil zloglasni Ha-ce. Snoči so komandir orožniške postaje major Vindakijevič, predstojnik mestne policije Ursič, dalje šef kriminalnega oddelka policije Zavec v spremstvu desetih orožnikov s pomočjo policijskega psa Rolfa, ki je '■3st restavraterja Hobaherja. sledili morilcu do Čatrove žage na Sp. Hudinji. Ker je močno snežilo je pes tam izgubil sled. Med potjo so našli v snegu sliko, ki jo je morilec izgubil. Ko so danes na policiji predočili sliko enemu izmed obeh dalmatinskih krošnjarjev, ki sta bila priči umora, je en kro?njar spoznal na siiki morilca, že tako dolgo zaman zasledovanega zlo-Č:nca Josipa Haceta. Policija ie ugotovila, da je Hace v noci r..: ponedeljek vlomil v neko trgovino v Vojaku in odnese! za nad 10.000 din manufakturnoga bTa^a ter jest vin. Ko je odhajal, ic na cesti izgubil svojo sliko, dalje delavsko knji/'co. last neke 161etne deklice ter prometna knj'čico oP.?.ca-ma:. ki je te dri odprai iz Bnizllije v Nemčijo, je pesla! v nedeljo zvečer nenadoma klice na pomoči španske in brazilske ladje so odhitele na pomcČ, vendar parnika niso več našle. r>cmnevajo da .!ia je zajela an-gleJSkp. križarkn in da ej nato nemška bp-sadka sama notofi^a rvojo ladjo. Dokazov k za to. pa še ni. Snežne razmere PoroeUo Tujf.koprometnlh z\*ez v Ljubljani In Mariboru. SPD In J2SS 13. februarja 1940. Kranjska gora 310 m: —9, barometer pa- da. sneži, 20 cm pršiča na 60 podlage, disaliSče ic sankališče uporabno Podkoren 800 m: —S, sneži, 10 cm pršiča na 55 podlage Dtraua 650 m: —8f sneži, 10 cm pršiča na 55 podlage, skakalnica uporabna Bled 561 m: —7. barometer patfa, sneži, 12 cm pršiča na 48 podlage Pokljuka 1300 m: —12, sneži, 15 cm pršiča na 120 podlage BohJnj-Sv. Janez 530 m: —7, sneži, 5 cm pršiča na 90 podlage Bohinj-ZIatorog 530 m: —6, sneži, 6 cm pršiča na 85 podlage Dom na Ko m ni 1520 m: —12, sneži 15 cm pršiča na 175 podlage Dem na Krvavcu 1700 m: —8, sneži. 20 cm pršiča na 150 podlage Koca na Veliki planini 1558 m: —7, sneži, 10 cm pršiča na 130 podlage Radovljica 470 m: —8. barometer pada, sneži 15 cm pršiča na 50 podlage Polževe- «20 m: —12, sneži, 25 cm pršiča na 44 podlage _.x Kurešček 833 m: —13, sneži, 20 cm pršiča na 47 podlage Sodrszica 550 m: - 10. «neži- 35 0311 P**1&1 na 45 podla *re Sv. Lovrenc na Pohorju 48S m- —10. Sneži. 17 cm pršiča na 3.6 podlage Ribnica na Pohorju 715 m: S. sneži, 15 cm prš!ča na 32 poulage Senjorjev dom 1522 m: - 11. megleno. 30 cm pršiča na 70 podlaga Rimski vrelec 5S0 m: -8. sneti 12 cm pršiča na 35 podlage Koča pri Sv. Treh kraljih 11?1 ?ri: —}X sneži. 15 cm plrsfca na "30 podlape Peca ie55l m: —6. sneži. 10 cm pršiča na 100 podlage t2. febmarfa 1940. Mozirska planina 1314 m: —6. oblačno. io cm pršiča na no podlage —Predavanje. Drevi cb 20. bo v Centralnem šahovsk5-r. klubu predaval Joia si-Ska o utemeljitelju mcHle^nejra ftaha. VI!-helmu Stelnitzu. Saliisti vab'j?ni! Po predavanju bo i^ral Jote Sorli simultanko » klnbov'mi člani. c *nt ccl K o l k D a r Danes: Torek, 13. februarja: Katarina DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ples v dvorcu Kino Sloga: Pod pariškimi mostovi Kino 1'nlon: Cardaš — kavalirji Razstava slik hi kipov inž. Mitje Sviglja v Jakopičevem paviljonu odprta od 0. do 18 DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Plccoli. Tyrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Naše gledališče dram a Začetek ob 20. uri Torek, IS.: zaprto. Sreda, 14.: Na prisojni strani. Red B. Četrtek, 15.; Praznik cvetočih čezenj. Red četrtek. Petek, 16. februarja: ob 15. uri: Hudičev učenec. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol opera Začetek ob 20. uri Torek, 13.: zaprto. Sreda. 14.: Rusalka. Red Sreda. Cetrtek, 15.: Lupacius Vagabundus. Red Petek, 16.: Lok. Plesni večer Ple in Fina Mlakar. Izven. Sobota, 17. februarja: Trubadur. Premier- skl abonma. Gostovanje Borisa Popova Velika Lhotkova plesna kompozicija »Lok«, za katero sta sestavila koreograf-sko partituro znana plesalca Pino in Pia Mlakar, je celovečerno delo, razdeljeno na tri odstavke. Kompozicija je instrumenti-iana za manjši orkester, ki ga bo pri našem nastopu dirigiral Drago Marijo sija.-nec. Ves plesni del pa izvajata plesalca Pino in Pia Mlakar sama. Tako bomo torej v petek imeli priliko videti na našem odru delo, s katerim sta dosegla naša umetnika v inozemstvu nesporno vsestranski uspeh. V soboto bo nastopil v Verdijevi operi »Trubadur« Boris Popov v partiji grofa Lune. Popov je naš star znanec in pevec velike kulture in formata, ki je nastopal na največjih odrih po Evropi. Razen njega bodo peli še Franci, Basičeva in Kogojeva. Dirigiral bo dr. fivara. Novi bombniki Washington, 13. febr. AA. Letalsko ministrstvo poroča, da so včeraj nreizkusili v San Diesu v Kaliforniii nove tiDe bombnika »24«. PoskuŠnje so DoooLnoma usr>e-le. Novi bombniki imaio hitrost 500 km na uro. Imaio štiri stroinice in 18 cilindrov ter dva tisoč koniskih sil in lahko nosilo štiri tone bomb in devet mož Dosad ke. Njihov reion znaša 5000 km Letonska trgovinska delegacija v Londonu London,. 13. febr. AA. fReuter) Sklep le-tonske vlade, da pošlje v London treovin-sko delegacijo, so ancleška oblastva pozdravila, ker želi Arisliia sodelovati z nevtralnimi državami, med katere šteie tudi vse tri baltiške države. Letonska ie prva baltiška država, ki ie Doslala svojo trgovinsko delegacijo v London. Uspeh laburistov pri nadomestnih volitvah London, 13. febr. s. (Reuter). Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah v Surrevu je zmagal delavski kandidat Martin, ki je dosegel 4000 glasov večine nad glavnim protikandidatom — komunistom, ki je šel v boj pod parolo, da je treba končati vojno. Po volitvah je izjavil novo izvoljeni poslanec, da so se voliled odločili za nadaljevanje vojne in zmago nad nacionalnim socializmom. Treba je sicer doseči čimprej mir, toda takega, ki bo iziključeval grožnjo za ponovitev vojne. Patriotizem francoskih športnikov Pariz, 13. februarja. AA. (Havas) Francoska nogometna zveza 1e oodarila za narodno obrambo 70.000 frankov, t. i. toliko, kolikor ie ostalo čisteča rx> odbitku režii-skih stroškov po tekmi med reprezentancama britanske in francoske vojske. Sorzna poročiFs Curih, 13. februarja. Beograd 10, Parlx 10, London 17.72, Ncw York *46, Bru£«2lJ 75.10, Milan 22.52, Amsterdam 237, Berlin 178.75, Stockholm 106.20 Oslo 101.32, Ko-ćanj 86.15, Sofija 5.30 Bukarešta 3.35. PRED SODIŠČEM Pred sodlSčem se mora zagovarjati mož, ki je obtožen tatvine brzojavne žice. Zagovarja se: — Gospod sodnik, Čemu pa sploh Se potrebujemo žico? Brzojavlja se brez žice. govori se bres žice. Tako sem si mislit, da visi brez vsake koristi, pa sem jo vzel. 35 »SLOVENSKI HAROD Zasedanje banskega sveta političnih dogodkov in razmer clsma bo treba v pospeševati kmetijstvo pri nas fe bol) Ljubljana, 13. februarja Na današnji dopoldanski seji banskega sveta ie poročal načelnik g. Podgornik o stanju in razvoju kmetij3kega odseka v preteklem proračunskem letu. Delo kmetijskega oddelka je bilo usmerjeno povečanju kmetijske strokovne m stanovske izobrazbe in organizaciji osrednjih blagovnih in proizvodnih zadrug. V ekspozeju k predlogu za novi proračun je načelnik po- udaril, da bo treba v bodoče Se bolj zaradi zunanjepolitičnih dogodkov in gospodarskih razmer doma pospeševati kmetijstvo po določenem načrtu. Tako bomo tudi pri kmetijstvu prišli do uravnanega gospodarstva, kar bo edino moglo znatno in stalno zboljšati nase kmetijstvo. V novem proračunu je določenih za kmetijski oddelek 10.237.420 din. Pregled novega banovinskega proračuna Na včerajSDjem popoldanskem zasedanju banskega sveta za dravsko banovino sta poročala načelnik občega oddelka dr. Viljem Pfeifer in načelnik upravnega oddelka dr. Fran Hubad. V delokrog občega oddelka spadajo predvsem personalne zadeve kr. banske uprave, njenih zavodov Ji ustanov. Število vseh banovinskih uslužbencev znaša 1831, med tem ko jih je bilo ob začetku lanskega leta 1749. število banovinskih uslužbencev je naraslo za S2. Državna i h uslužbencev je bilo dne 1. januarja letos 2157, in sicer jih je 66 več kot lani. Krediti za osebne izdatke po predlogu ban. proračuna za 1. 1940/41 znašajt> skupaj 40.030 540 din. V to vsoto niso všteti ceehni izdatki za vzdrževanje ljudskih šol v znesku 9.6S8.000 din. V lanskem proračunu so znnžali skupaj osebni izdatki 37.460.600 din. torej 19.30<£ celotnega pro-lačuna. osebni izdatki po predlogu proračuna za 1.1940 41 na znašajo 20.459c celotnega proračuna. Ce se upošteva, da so med temi izdatki zapopadenl tudi prejemki za cestarje f6.030.000 din) in za bolničar-3ko in režijsko osebje (okroglo 8.000.000 din K znašajo pravi osebni izdatki okroglo 14*^-. To razmerje med osebnimi in stvarnimi izdatki je normalno. V proračunu za 1. 1940 41 je bilo predvidenih 336 uradniških mest. 26 mest zva-ničnikov. 25 mest elužiteliev in 130 dnev-ničarjev. Skupaj 51T mest. številčno povišanje zn?š'i 76 mest. Naibolj se čuti potreba za povečanje števila uslužbencev pri termičnem oddelku. Lanski bednostnl sklad za podpiranje brezposelnih intellgentov v znesku 650.000 din -ropet nt zadostoval ter se ie moral povečati za 300.000 din. Vseh podplrancev je bilo 110. torej isto število kot lani Od teh je bilo 32 moških in 78 Žensk. Absolventov vt«;^ke Sole je 24. absolventov popolne srednje šole 45, absolventov nižje sredn?*1 šo1** 41 Popolna likvidacija tega nač!nn podpiranja brezposelnosti inteligen-tov tudi letos zaradi finančnih težkoč ni mocroča, vendar bo 25 podplrancev nameščenih v svoistvu dnevničarjev brez obremenitve ban proračuna. Prispevek za preskrbo siromakov vobče pri proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje je črtan v znesku 350.000 !n ta znesek je prenesen na bednostnl sklad. Odrejeno je tudi. da se maksimira Število podplrancev, in sicer tako, da do konca tega pro- računskega leta ne sme presegati 110 oseb. od 1. aprila 1910 dalje pa ne sme presegati S5 oseb. Na ta način ne bo potrebno več oiačiti predvidenega zneska 650.000 din, obenem pa je to prvi korak za dosego postopne likvidacije podplrancev in bed-nostnega sklada. Stanje občin je po poročilu načelnika upravnega oddelka ostalo nespremenjeno. Gospodarsko stanje občin je bilo ugodno. Velika večina občin je končala proračunsko leto 193S 39 z znatnimi prebitki, ki so znašali skupaj 8.482.000 din. Občine so prejele iz občinskih davščin znatno več kot so po proračunu pričakovale. Dolgovi občin rastejo in so dosegli blizu 70 milijonov din. Pri tem niso vštete mestne občine. Skoraj izključno se zadolžujejo občine radi gradenj šolskih poslopij in z elektrifikacijo. Skupni proračunski izdatki so se v tekočem letu dvignili na 90.683.000 din napram 86.125.000 din v letu 1938 39, povprečna dokladna stopnja pa na 919£ napram 77Cr prej. Občinski proračuni in dolgovi stalno rastejo in z njimi davčna bremena. Preobremenjene občine, k1 jih je bilo 41 in ena podobčina. so dobile Iz banovinskih kreditov skupaj 434.550 din. Lanska dotacija je znašala 772.250 din. Iz 4 in pol % gasilskega sklada je bilo v 1.1939 izplačanih v smislu zakona o organizaciji gasilstva: Gasilski zvezi v Beogradu 141.331 din. Gasilski zajednici v Ljubljani 282 663 din, 26 gasilskim župam 141.331 din, 953 gasilskim četam pa 847.989 din, skupaj 1.413.315 din. Iz bivšega 1<% gasilskega sklada, kateri znaša še okoli 100.000 din, so bile podeljene osmim osebam redne mesečne podpore v skupnem znesku 29.400 din. Za jugoslovanski gasilski kongre.« je bilo nakazanih 50.000 din. Naše državljanstvo je bilo priznano 149 družinskim poglavarjem, od teh je slovenske narodnosti 130, slovanske 6. nemške 7 in Židov 6. V 1. 1938 je dobilo državljanstvo 164 oseb. Izgubilo je naše državljanstvo 1047 oseb, v 1. 1938 pa 1619 oseb. Podeljenih je bilo 58 podpor za gradnjo ali popravo cerkva tn izdan je znesek 85 tisoč za sanacijo cerkvenih občin, preostali znesek 15.000 se bo pa še razdelil. Podpore cerkvam so znašale okoli 3000 din. Število društev se je v L 1939 povečalo zr 291 in je znašalo ob koncu leta 6482. Stanje javne varnosti se je v primeri z L 1938 nekoliko poslabšalo. Preračun ebeega in upravnega otfsklica banske uprave, o katerem so debatirali banski svetniki na včerajšnjem popoldanskem zasedanja Ban dr M. Napačen je včeraj v svojem ekspozeju naglasil, da je novi proračun sestavljen povsem realno, da je njegova karakteristika le manije zvišanje v primeri s sedanjim proračunom, ki ne dosega 3 milijonov din, čeprav so potrebe vseh strok vedno večje. Uvedena ne bo nobena nova davščina in ne povečane stare dajatve. Večje izdatke nameravajo kriti z nekoliko večjimi rednimi dohodki na račun davščin ter dajatev sploh in z izkupičkom za prodane parcele, izkupiček za banovinske nepremičnine je proračunan na 2 milijona din. Banovinski proračun se deli v dva dela: na proračun izdatkov in dohodkov desetih oddelkov in na proračune banovinskih zavodov in podjetij, ki jih je 39. Izdatki za banovinske oddelke so proračuna-ni rta 130.831.260 din, izdatki ustanov pa na 72.272.020 din. Precej ustanov se vzdržuje samih, vendar mora banovina prispevati za večino podjetih ali zavodov več ali manj; prispevek banovine za ustanove in podjetja je preračunan na 16364.740 din. Ban je dejal, da so bili vsi proračuni zadnjih let realni ter da je znašalo kritje v proračunskem letu l°37-38 nekaj nad 100 odstotkov, v proračunskem letu 1938-39 pa 100.63*/« in upanje je. da bo tudi obračun sedanjega proračuna izkazal popolno kritje. Največji so izdatki za tehnični oddelek, 39.PS8.070 din, najmanjši pa za upravni. 1,758.200 din. Izdatki za kmetijski oddelek so proračunani na 10,273.420 din; za prosvetni 26364.700, za socialno politiko in zdravstvo 12,938.060; finančni odd 18 milijonov 35.620 in trgovinski odd. 3,956.170. Med skupnimi izdatki je vračunan tudi prispevek banovinskim zavodom in proračunska rezerva, ki znaša 3 milijone din in ki bo menda porabljena za zvišanje prejemkov banovinskih uslužbencev. Med dohodki znašajo največ banovinske doklade, in sicer 69.717.000 din in trošarine 40,400.000 din. Davki in takse so proračunani na 19,400.000 din, delež na skupnem davku na poslovni promet na 2,900.000, ne pobrane terjatve iz prejšnjih let 3.450.000 in razni dohodki 3,814.260 din. Odkupnina za osebno delo (kuluk) zraša le 150.000 din. Največ osebja zaposluje tehnični oddelek, zato so pač tudi izdatki za osebje največji; znašajo 10,960 070 din. Pri tem oddelku je zaposlenih 119 uslužbencev (uradnikov in uradniških pripravnikov), razen 28 tajnikov cestnih odborov, 44 cestnih nad zornikov, 34 dnevničarjev, 7 strojnikov m 670 cestarjev. Tudi stvarni izdatki tega oddelka so precej visoki; banovina prispeva 15 milijonov din za vzdrževanje železniških dovoznih cest in cest ter mostov, ki so t oskrbi okrajnih cestnih odborov. K temu je treba prišteti še milijon din kot prispevek k izrednim stroškom za vzdrževanje banovinskih cest in mostov. Za nova cestna dela so proračunani le manjši zneski Upravni stroški za vse oddelke so proračunani na 1,740.000 din. Precej uradni št va zaposluje tudi splošni oddelek z glavno pi sarno: 53 uradnikov, 10 uradnikih priprav nikov, 26 zvaničnikov in 23 služi tel je v, osebni izdatki znašajo 3,454.280 din. Naj-! manj osebja je zaposlenega v upravnem oddelku, 10 uradnikov, in osebni izdatki so proračunani na 400.700 din. Med stvarnimi izdatki odpade na razne podpore in nagrade 677.500 din: 100.000 za sanacijo cerkvenih občin. 150.000 za opremo, popravila in stavbna dela pri cerkvah, pomoč ob Činam pri odplačilu dolgov, nagrade za pobiranje občinskih doklad 50.000 din itd. Pol mirijona din je določenih za zaščito civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Kmetijski oddelek zaposluje 58 uradnikov, enega zvaničnika in 10 pogodbenih uradnikov in dnevničarjev. Osebni izdatki znašajo 2,122.780 din. Za kmetijsko izobraz bo (gospodinjske šole, tečaje, kmečko nadaljevalno Šolstvo itd.) je določeno 760.000 din, za neposredno pospeševanje kmetijstva 520.000 din. za pospeševanje živinoreje in mlekarstva 1,335.000 din. za vinarstvo 1.231.000. sadjarstvo in vrtnarstvo 355 tisoč din. zadružništvo in podpore kmetijskim organizacijam 260.000 in za izredne izdatke 250.000 din. Pod kmetijski oddelek spadajo Še odseki, ki imajo svoje uradni-štvo in poseben delokrog dela- veterinarski odsek, gozdarstvo, urejanje hudournikov in komisija za agrarne operacije. Proračun izdatkov kmetijskega oddelka brez teh odsekov znaša 7,413.780 din. Izdatki odsekov znašajo: veterinarstvo 682.240, gozdarstvo 224.700. urejanje hudournikov 936.300 in komisija za agrarne operacije 1,016.400 din. Iz naslova komisije za agrarne operacije gredo podpore za melioracije in gospodarstvo na planinah (250.000), za kultiviranje belokranjskih steljnikov itd. Prosvetni oddelek ima 11 uradnikov, pogodbenega uradnika in dnevničarja. Za vzdrževanje ljudskih šol je med osebnimi izdatki določeno 9,688.000 din. V tem znesku so vračunane stanarine učiteljem in kurivo (4,352.000). plače in dnine za šolsko služabništvo (1,507 000 din) in katehetske nagrade in nagrade poslovodjem krajevnih šolskih odborov (3,625.000). Stvarni izdatki za srednje, učiteljske in meščanske šole so proračunani na 2,024.000 din. Za ljudsko prosveto, to se pravi za podpore društvom, knjižnicam, ljudskim univerzam, za tečaje, prosvetno propagando itd. je določenih 210 tisoč din. Posebej za prosvetne domove je določenih 300 din podpor, za telovadna in športna društva ter treznostno gibanje pa 350.000 din. Podpore kulturnim ustanovam in znanstvenim društvom bodo znašale 376 tisoč din, posebej gledališčem pa 415.000. Med stvarnimi izdatki je za vzdrževanje ljudskih šol določeno 8.515.000 din. K temo je treba prišteti Se prispevke in podpore za ljudske in meščanske šole, kar zna-ša 1,010.000 din. Podpore in štipendije dijakom in za kuhinje ter dijaške domove pa znašajo 665.000 din. Našteti so Se izredni izdatki pod naslovom »Razni gradbeni izdatki in investicije za prosvetne zavode« v znesku 1,949.500 din. Pod oddelek za socialno politiko m narodno zdravje spadajo rodi združene zdrav stvene občine, ki zaposlujejo U9 zdravnikov, 34 zdravstvenih pomočnikov in sester pomočnic, 28 uradnikov, 6 dnevničarjev in 18 dezinfektorjev. Sam oddelek pa ima 13 uradnikov in 7 dnevničarjev. Skupno znašajo osebni izjdatki tega oddelka 3,813.060 din. Med stvarnimi izdatki odpade na splošno socialno skrbstvo 1,775.000 izdatkov. Razni izdatki znašajo 4.930.000 din. med njimi je določeno 3.200.000 din za plačila oskrbnih stroškov javnim zdravstvenim ustanovam za revne bolnike. Zdravljenje revnih bolnikov v zdravstvenih občinah pa nameravajo podpreti z vsoto 1,200.000 din. Za zdravljenje revnih tuberkuloznih bolnikov je določeno 450.000 din. Trgovinski oddelek ima proračunanih 669.970 din osebnih izdatkov. Za stvarne izdatke je določeno 1.555.200 dm in za tajski promet 880.000. Izredni izdatki so proračunani na 850 000 din. Osebm izdatki finančnega oddelka so določeni na 2.030.620 din (39 uradnikov *n zvaničnik). Med stvarnimi izdatki odpade največ na odplačevanje anuitet in obresti posojil, skupaj 14,100.000 din. iMed stvarne izdatke tega oddelka so vračunali tudi 240.000 din za reprezentacijo tn poveri j ive zadeve. Med banovinskimi zavodi, podjetji in ustanovami je 20 kmetijskih sol in zavodov; njihovi izdatki so proračunani na 6 milijonov 702.380 din. Pod prosvetni oddelek spadajo zavodi. 3 Sole m banovinska zaloga šolskfh knjig in učil; izdatki so proračunani na 4,645.750 din. Skrbstvenih in zdravstvenih zavodov je 14, največ bolnic in zdravilišč; skupni proračunani izdatki znašajo 38.333.890 din. Podjetje zase so Kranjske deželne elektrarne, ki se same vzdržuje. Izdatki znašajo 22.500.000 din. Mladinske smučarske tekme Kranj, IS. februarja Kakor smo že sporočili, so morale biti mladinske tekme sok. župe Kranj zaradi dežja odpovedane. Spored tekem je ostal isti kakor Je bil prvotno napovedan. Prijave, ki so prispele v roku za prijave izkazujejo preko 400 tekmovalcev In je torej naSa napoved da so te tekme ene največjih mladinskih tekem v državi, resnična. Zbor za vse oddelke in sodniški zbor bo ob 9. uri pred sokolskim domom v Stra-žišču. Tu bodo razdeljene tekmovalne številke, makar bodo vsi tekmovalci odali na nastopna mesta. Popoldne bodo nastopili tekmovalci v prostih skokih ob 14. uri na skakalnici na Gorenji Savi. Tekmovalci pridejo s svojimi vodniki v Kranj z Jutranjimi vlaki in se bodo razen skakalcev lahko vrnili z opoldanski ml vlaki. Občinstvo opozarjamo na zanimive sokolske mladinske smučarske tekme v Straži šču zlasti tudi zaradi odlično Izpeljanih prog", ki bodo v vsej dolžini dobro vidne s prostora za občinstvo, ki bo določen ob Sempeterskem gradu. Ako sneg v Straži šču ne bo odgovarjal bodo vse edini ce pravočasno obveSčene o prenosu tekem ▼ Kranjsko goro. kjer se tekme vrte v latam času In razporedu dne 18. t. m. Upravičene želje Ljubljana, IS. februarja Oblasti zahtevajo od lastnikov hiš izpraznitev podstrešij, kar naj se izvrši ravno sedaj ob najneugodnejšem času. V po-st resnih prostorih vladala sedaj mraz, vleče mrzel zrak na vse strani, na strehah Je sneg. Sneg pokriva streho ln zapira hič, da je v vsem podstrešju temno tn se ne more izvršiti izpraznitev v temi tako kakor je potrebno. Glede na temo ln nevarnost prehlada si u so j amo prositi pristojno oblast, da bi se termin za ta dela preložil na ugodnejši čas posebno še, ker vendar nI še nobene neposredne nevarnosti, da se ognemo prehladu m da bomo pri boljši razsvetljavi mogli bolje ustreči zahtevam oblastev. Pa še nekaj. Policijska oblast zahteva, da se morajo prijaviti koleaa ravno januarja, ko se kolesarji ne morejo voziti ta se večinoma sploh ne vozijo. To se Je letos moralo vršiti vprav v največjem mrazu ta večinoma v globokem snegu aH celo snežnem metežu. Ali nI mogoče take posle opraviti v času, ko je večina kolesarjev res na kolesih in ko so ugodnejše vremenske prilike? Kupil sem nekaj litrov vraa Izven Ljub-jane. Na mitnici morate plačati mestno trošarino, toda zrn novo državno trostrano morate pa še posebej na Breg! Ali nt mogoče urediti tega tako, da ae opravi za tako malenkost vse na enem kraju a sodelovanjem raznih uradov! Nekoliko več olajšanja raznih procedur davkoplačevalcem bi bilo zelo priporočljivo tudi sicer! j. p. Valentin Kosmerl 70 letnik Zagorje, 18. Jutri bo dopolnil svoje sedemdeseto lato urar in posestnik z Vrhnike g. Valentin KošmerL Rojen na Jesenicah Marke zevih, se Je že v rani mladosti svetil u rajnkemu poklicu ša sa osamosvojil in preselil zrn prijazno Vratnike, kjer al Je poiskal svojo zakonsko družico Marijo iz rodbine Kosov. Neumorno delaven, priden kot mravlja al Je ob zvesti pomoči svoje soproge ustanovil prijeten dom. Svoje proste ure Js preživel v sadovnjaku in pri čebelicah, aa kar je imel posebno veselje ter na slovi la kot spreten urarski mojster temveč tudi kot izkušen sadjar ta umen čebelar. Kanaana se, da mu je višek sreče predstavljala družini ca. ki na Je medtem aajsjjsjejeata na tri člane. Sredi zadovoljstva na asu Je smrt ugrabila zvesto družice Marijo, oUokuin pa preskrbno mater, katero Jtm Je odslej nadomeatovsl a ginljivo ln Jih vago jO tor Jim a tem den življenjski položaj. Izven kroga družinice Js vas preostale moči in čas posvetil deta ta odejstvovanju v naprednih društvih. Tako Ja med najstarejšimi Črtani Sokola štva, čigar član uprave Je bO vrsto let. V dobi pred vojno Je moral odločno narodnega mišljenja nja prestati marsikatero talko urico, toda tudi njegovi nasprotniki so kajti nad Ju-basat ni bil la mehkega blaga temveč Je vračal nemškutarjem milo aa drago. 8 svojo izredno družabnostjo in prijetnim humorjem Je posebno v zeleni bratovščini, katere zvesti > joger« Je še danes, postal nenadomestljiv. S ponosom lahko zre na sadova svoje življenjske dobe. Medtem so potekla teta, otroci so se razkropili in zavzeti svoja mesta v večnem krogotoku Življenja. Hči Mici je poročena Pečnik, Zora Je soproga topllškoga učitelja g. Vik- torja Pergreja. a Vinko Je učitelj ake šole. Jubilant preživlja Jesen svojega z delom in uspehi blagoslovljenega življenja najraje tu v Zagorju v krogu svojs družinice, vnuka in vnucka. Številnim čestitkam jubilantu, ki Je bi! in Je še danes zvest naročnik in Čitatelj naprednega časopisja, posebno »Slovenskega Naroda<. se prklružujemo tudi j mi z željo, da bi nam ostal ohranjen še J olgo vrsto let v zdravju in zadovoljstva. j Si vel! XIV. simfonični koncert ljubljanske filharmonije Kot dirigent ]e Baranović moćno impulzivna natura, U da}a naoisaiii inim delom doicajien osebni poudarek Ljubljana, 13. februarja Kakor prvi, tako je bil tudi drugi koncert Ljubljanske filharmonije v letošnji sezoni izključno slovanski, zavoljo česar je potrebno posebej naglasiti, da se Ljubljanska firnarmonija povsem zaveda svojih umetniško—vzgojnih nalog v spoznanju bogate vrednosti slovanske simfonične glasbe. Na poslednjem koncertu v petek je izvedla oajprej Cajkovskega »V. simfonijo v e—molu«, eno izmed naj lepših del velikega ruskega klasika, ki se v tej simfoniji Izpoveduje podobno, kakor tudi v mnogih drugih svojih skladbah. Po svoji duševni ritmiki je »V. simfonija« nedvomno nežna, kakor je bil v vsej vi ha mosti svojega notranjega tvorca, kateremu je bil katerikoli doživljenjski moment pač v bistvu različen kot pri drugih. Ljubljanska filharmonija je prikazala globine te simfonije zelo jasno m občuteno; še bolj kot v 1. stavku (Andante - Allegro con anima) se je razživela v prekrasnem drugem stavku (Andante-Cantabile con alcu-na licenza). ki je bil morda mestoma nekolike preveč zadržan, in prav tako v tretjem (Valse - Allegro moderatoj ln četrtem stavku (Finale - Andante maestoso, Allegro vivace - Maestoso). Orkester je dosegel polno zvočnost ki jo zahtevata bogata harmonika in rnelodika ter je v lepem soglasju pod vodstvom svojega dirigenta Barranoviča izkristaliziral estetska širine omenjene skladbe. Cajkovskega »V. simfoniji« je po Brav-nlčarjevi »Belokrajinski« sledil drugi stavek znamenitega Smetanovega cikla »Ma vlast« (Moja domovina) — »VItava«. Ze naslov sam pove, kal je hotel v tem simfoničnem stavku povedati mojster, Id je neizmerno ljubil češke loge ln gaje in ki si je spočival dušo, ko je strmel v valove srebrne VItave. Kakor kristali valovijo zvoki, široka češka reka se pretaka mirna in razburjena, njeno šumenje pripoveduje o staroslavni zgodovini svete češke zemlje. Da, ko poslušam »VItavo«, slišim VItavo čisto nekje poleg sebe, morda celo v sebi, takšno, kakršno sem spoznal, ko sem se brez volje predal ni enim čarom in skrivnostim Lahkotno hiti preko niža v in med bregovi, vsa je posipana s svetlim luninim sijem ali jo barvajo zlati solnčni prameni, galebi se spuščajo na njo, veseli in živahni. »Vltava« pomeni žalost in veselje, vdanost in odpor, mirnost in raz-brzdanoat do neba. Zato mora »Vltava« teči. se prelivati v lahkosti, kakršna je le mogoča. Fllharmonični orkester jo je nedvomno dobro doumel; tehnične finese je izvedel skrbno in dovolj precizno. Zdi se mi pa, da je bil v interpretaciji še nekoliko pretežek in zato povsod vsebinska sočnost »VItave« ni mosla priti do polne veljave: tudi tempi so bili ponekod prepočasni m so s tem ovirali nezadržano lahkost, s katero se mora skladba razvijati. Kajti, tudi na mestih, kjer »Vltava« Izpoveduje globinske težine, je v njej nekaj lahkotnega; ne mislim tu vsebinsko-formalnos marveč psihološki gledano m občuteno. Vendar pa je izzvenela * Vltava« v splošnem skladno, s prizvokom vsebin -sko-zvočnih značilnosti, ki ji dajejo v celotnem ciklu morda prvo mesto. Med nalbolišimi izvedbami omenienega koncerta sta bili gotovo obe domači skladbi. Bravnlčarjeva »Belokrajinska rapsodija«, naslonjena na belokrajinsko fn obče slovensko narodno tematiko, je formalno obdelana v smislu prevladovanja kontra-ptinktičnega nad harmoničnim vendar tako, da harmonični moment vendarle pride do polne izrazitosti ter ga živahna rnelodika, enojna, pa tudi večkratna hkratu. le še obogati ln naglasi. Pole« izometrič-n!h ritmičnih postopov, tematiki odgovarjajočega ambitusa. znierno-modemo grajene rftmičnosrl, efektnega men i a van in Intenzitet m uporab! lan j a agogičnih sredstev Je še zlasti prirjornogla skladbi k močnemu uspehu odlična instrumentacija, v JU v ei ost orkestra in pravilno zajeta Interpretacija, ki 1e dokazala, da se Je Baranović v skladbo temelllto poglobil m jo Je zato mogel podati v kar najbolj verni podobe Mnoge zanimanja pa je vzbudila se prav posebej Baranovičeva baletna suita »Srce tz lecta«, zgrajena slično Bravnlčar-Jsvi »Delelusjinskl« na folklorni motivi- Zborovanje rađeških sadjarjev _ _ _ Radeče, 1J. _ Pred kratkim Je imela naša. podružnica 8VD svoj redni letni občni zbor, katerega aa Ja udeležil tudi areakl kmetijski referent g Zcreič ts Krškega. V lepo zasnovanem govor« Ja eertal pomen umnega sadjarstva m nujno potrebo skupnega organiziranega deta na tem področju, »prejetih Je bilo nekaj najvažnejših sklepov, tako glede spravljanja za organizirane prodaja sadja ter naprave sadnih sokov. Soglasno Je bO »prejet tudi sklep, da ae zgradi v Rade čak moderna bresnliiina sadna susTmiea. Os pomlatimo, da Je v Radečah sadjarstvo že prav lepo razvito ln da se prt dobrih letinah tavala mnogo sadja v teozemstve. Je gradnja snJflnlee nujno potrebna, 8VD trna de sedaj gotovine 1000 dm, M aa bo pcrabfla s« sadno su*n - SVD obrnilo aa podporo padi na ki, po poedinostih pa tej pravo nasprotje. Najzanimivejši činitelj Baranovičeve baletne suite je nedvomno ritmika, ki je izredno pestra že v »Zegnanju«. Se bolj pa v kolu; ritmi so često komplicirani, interesantni pa tudi tam, kjer so enostavni, ker jim je znal skladatelj priključiti barvito harmonično zvočnost in vsemu dati toliko izvrstno instrumentacijo, da je skladba nad vse učinkovita. Tudi obdela- vanje motivi enega materijala z razširitvami, zožitvami, transpozicijami in si i črn— mi sredstvi je toliko previdno in profinjeno, da izogne občutke dolgoveznosri. kf bi sicer s ponavljanjem mogli nastati in pokaže skladatelja kot zelo dobrega poznavalca kompozicijske arhitektonike. Poleg vsega tega zna avtor odlično uporabljati možnosti jakostnega stopnjevanja in s tem učinek še povečati. »Srce iz lecta«. ki je v skladatelju kot dirigentu našle najbolj vernega interpreta, je doživelo na fiUumnoniftnem koncertu spričo mome*v* tov, ki sem jih navedel, izredno vetfk uspeh in navdušeno odobravanje. Celotni koncert je dirigiral kot gost riti tel j Hrvatske opere, priznan dirigent in skladatelj Krešimir Baranović, katerega interpretacijo sem v poedinostih očr-| tal že poprej. Kot dirigent je Baranovie * močno impulzivna natura, ki daje nosa— t meznim delom dokaišnii osebni poudarek: j to je bilo najboljše razvidno v razmerju . interpretacije Cajkovskega nasproti Sme-| tani in pa Smetano nasproti ostalim trem izvajanim delom V splošnem se njegovi interpretaciji ne da oporekati, ker je vsekakor bila globinski zaleta in vsestranske učinkovita; da pa se je ponekod uveljavila njegova, rekel bi elementarna ustvarjalna sila. pa ie spričo njegove individualne osebnosti razumljivo, čeprav ista morda vedno ni v polnem soglasju z vernostjo reprodukcije. Posebna Barano-vieeva odlika je jasnost, s katero zaiema izdelavo poedinih in celotnih motivičnfh kompleksov; ve. kaj hoče in svoje zamisli tudi dosledno izpeljuje. Čeprav no majhnem številu skušenj, je dvignil koncert, ki ga je do njegovega prihoda vadil filharmonijski stalni studijski dirigent Drago Sijanec, na lepo umetniško stopnjo: a tem nam je hrvatski gost posredoval lep umetniški večer in bomo veseli, če ga bomo še videli v tej funkciji. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano (kar je razveseljivo dejstvo, da ima smisel za velika simfonične koncerte), ga je nagradilo z viharnim odobravanjem in se sočasno enako oddolžilo tudi orkestru, ki se ie. skrbno pripravljen, zelo potrudil in skušal podati kar najbolj izoblikovano estetsko celoto. Obstojajo sicer še nekatere malenkosti, ki ovirajo popolno enotnost orkestra in ki sem jih natančneje omenil v poročilu o prvem koncertu Filharmonije ▼ letošnji sezoni. Vendar se tokrat niso eksponirano očitovale in ie orkester dosegel dovolj lepo estetsko višino. Vobče sine m označiti pceledntf koncert naše Filharmonije kot pomembni umetniški dogodek. M b* naj ne bo zgolj umetniške važnosti, temveč tudi znnnfTec vedno globMcga stv» kanja slovenske in hrvat<3ce ter tovarn-akm kultur sploh. e*L JOt tahte tn^orafeljaj© val člani brez premožnejši r>osestnfk1 r. ve/TJo vneme sa— delovali pri naši podružnici, kar bo za ras> voj ta napredek sadjarstva v Radečah velikega pomena. Pri volitvah Je bil Izvoljen sledeči odbor: za predsednika g. Miha Peternel z Dobrave, aa podpredsednika g. Kuhar Zdravko, knjigovodja pri »Peti«, za tajnika želea-niski uslužbenec g. Voden a v Ivan, za blagajnika posestnik g. Pepelnak Frane. Za odbornike gg.: Kovačič Jože ln Sotlar Ivan s Branike gore, Funda Matija z Vrho-vega, Sotlar Franc z Loga, Božič Fran« šolski upravitelj iz Radeč, Bevk Ivan z Dobrave, Karlovsek Ivan z Jelovega, Povse Friderik z žebnfka. Jagrfč Alojzij z Brun-ske gore ta Sotlar Jote la Radeč. Za preglednike računov gg.: Gospodaric Franc la Radeč ta Sotlar Anton s Botemeža. Iz Radeč Te dal Je umrla 56 letna Marija na febrdlni prt Radečah. Še dolgo Je bolehala aa gnati, ki Je po naših krajih precej mali Jieie bolezen. Zapušča brata Jasam ta Lojzeta ter sestro Franjo. Naj v mira počiva, preostalim nase sojtsjjol DNEVNE VESTI — 30.000 naših delavcev pojde v Francijo in Nemčijo. V Medjimurju in Prek-nrurju se je mudil zadnje dni odposlanec F'ranoosko-ju^osloven^fcega izs^ljeniSkega društva v zadevi zaposlitve naših sezonski hdelavcev v Franciji. Ker je bilo prebivalstvo o njegovem prihodu že prej obveščeno, se je prijavilo mnogo sezonskih delavcev iz Frekmurja in Medjtmurja. V Francijo pojde okrog: 15.000 naših sezonskih delavcev v Franciji. Ker je bilo pre-ško-jugosloveriskega izseljenskega društva pa prtspo k nam proti koncu februarja. Iz Medjimurja in Frekmurja pojde letos na sezonsko delo v Nemčijo >n * Francijo blizu 30.000 delavcev in delavk. Lani jih je bUo na sezonskem delu v inozemstvu okoti 130O0. Letos se jc njihovo Število zato tako povečalo, ker ni izgledov, da bi se * pričela v Medjimurju in Prekmurju večja javna dela. — Uredba o direkciji za izvoz, jjredba o e^h-ekciji za izvoz je sprejeta in v* začetKu prihodnjega tedna bo objavljena. Potem bo takoj ustanovljena dri rekcija za izve«. Istočasno bo likvidiran v sedanji obliki Zavod za pospeševanje zunanje trgovine si njegovi posli preidejo na novo direkcijo. Kdo bo vodfl to važno goarodai-sko ustanovo še ni znano. — ElektrifiKacija Slovenskih gt>ric, H»-K>z in Ptujskega polja. Ta predel etekr trificirajo mariborsko mestno podjetje. Zadružna elektrarna v Ptuju n F al a. Mariborska mestna podjetja se zdaj pogajajo za prevzem elektrifikacije zahodnega dela Slovenskih goric, predvsem zaradi napeljave daljnovoda do Sv. Lrenarta. Zadružna elektrarna v Ptuju ima v nacrtu elektrifikacijo južnega dela Slovenskih goric m Haloz. To delo bo končano v nekaj letih. r>ravinjćiko dolino elektrificira FaJa m kmaki bodo dobili električni tok vsi kraji med to 6>olino in Dravskim ix^ljem. — Nemško-ju gosi. lesni odbor za>ed» na Bledu. Zasedanje se je začelo v nedeljo. To je že peti sestanek tega odbora, ustanovljenega na podlagi sporazuma med nar So državo in Nemčijo, šef naše deložacije je nacelniik mirristrstva za gozdove in rudnike ing. M. ManojJović. nemške pa vžadni svetnik Bortz. Odbor --a zapravlja pre< l\"9em o zvišanju cen nađena izvoznega blaga. Nemški delegati bodo baje pristali na naše zahteve. — Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je bila diplomirana za inženirja arhitekta gdč. Milka Bahovec. hči uglednega vele trgovca Josipa Banovca iz Ljubljane, čestitamo! — Zvišanje železniške tarife. Napovedujejo ponovno zvišanje železniške tarife ter naglasa jo, da. je neizbežno, ker se je* podražil premog. Železniška uprava zdaj kumi je premog 15 odstotkov dražje kakor prej, lastniki premogovnikov pa 80 zahtevali celo za 50 odstotkov višje cene. Do zvišanja železniške tanfe bo vsekakor prišlo, ni pa se znano, ali bo uvedeno linearno zvišanje ali po tarifnih razredih za posamezne vrste blaga. — Kaj je s petrolejem? Na deželi je Še vedno občutno pomanjkanje petroleja. Ljudje pogrešajo petrolej posebno TJrtaj, ko so dol gre noči. Tu in tam prihaja zopet v modo karbid kakor med svetovno vojno. Sveče so predrage, trsk si pa ljudje tudi .-Uno pripravili kakor s osi jih pripravljali »v starih dobrih časih-1 za zimo. Znači 1-no je. da so se med vojno ljudje celo lažje zalagali s petrolejem, ko je bil naprodaj na karte, kakor zdaj. Kmetje mislijo, da so s petrolejem bolje založene trgovine ▼ večjih mestih, kjer ni taksno povpraševanje po njem. saj jim ga nadomešča elektrika. Zato prihajajo mnogi, tudi iz oddaljenih krajev, v Ljubljano. *V>majo od Trgovine do trgovine, toda tudi mestni trgovci so slabo založeni s petrolejem. Krivde, pa seveda ne leži na trgovci b. Petroleja; primanjkuje zaiadi uvoznih težav. Petrolej uvaža kartel in nekaj veieta^rcev. Ker pa vele trgovci ne morejo več konkurirati kartelu, ne uv.ižajo petroleja, kartel pa tudi ne zalaga dovolj trgovcev. Ta spor se vleče že del j časa. a zdi se. da mu nihče ne posveča posebne pozomo«stS. — Ljubljanski spomladanski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. bo letos od 1. do 10. junija. — Izpremernba uredbe o kmetijskih zbornicah. V kmetijskem ministrstvu se pripravlja osnutek uredbe o spremembah sedanje uredbe o kmetijskih zbornicah. Proti sedanji uredbi je bilo mnogo upravičenih ugovorov iz vrst poljedelcev in poljedelskih strokovnjakov. • ' • ? - i * , V t " * i i I i • 4 i'4 I — Konuiji tj ha prisilne poravnave. Splošna državna statistika objavlja uradno, da je bilo v januarju v naši državi 6 konkurzov in 18 prisilnih poravnav izven konkurza. Na dra\-sko banovino odpade 5 prisilnih poravnav izven konkurza. — Pred sestankom gospodarskega sveta balkanskega sporazuma. Na zadnji konferenci balkanskega sporazuma v Beogradu fe bilo sklenjeno, da bodo države balkanskega sporazuma v bodoče sodelovale tudi na gospodarskem polju. Obenem je bilo sklenjeno, da se skliče v začetku maja v eni izmed balkanskih prestolnic gospodarska konferenca balkanskega sporazuma. Konferenca bo sklicana najbrž v Beogradu aH kakem drugem mestu Jugoslavije. — Najstarejši učitelj Jugoslavije. Jutri bo praznoval lOOletnico najstarejši učitelj v Jugoslaviji Sreten I>ragović. ki je bil rojen 14. januarja 1940 v Zlatibom. Zdaj žtvi v Beogradu. Nad 50 let je bil učitelj v raznih krajih. — Mraz bo kmalu popustil. Po vsej naši drŽavi je znova ptitisnil mraz s snežnimi meteži. Toda val mraza se je že jel pomikati proti Črnemu morju in vse kaže. da dobimo kmalu zopet toplejše vreme. Od aanadnega dela Sredozemskega morja se bliža struja toplejšega zraka, ki je že dosegla Primorje, kjer je jelo deževati. Zaenkrat je struja toplejšega zraka še zelo visoko in zato njenega vpliva ne čutimo. ▼ visokih planinah je zato znatno toplejše kakor v dolinah. — vreme. Vremenska napoved pravi, da so nestalno, oblačno in precej mrzlo vreme s snegom. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru. Sarajevu, deževalo pa na Visu *i Rabu, Najvišja temperatura je assaaata v IXibrovniku 9. na Visu in Kum-boru 8, v Splitu 7. na Rabu 6% v Beogradu in Sarajevu 1. v Ljubljani —2, v Zagrebu —5, v Mariboru —6.8. Davi je kazal hareme ter v Ljubljani 755.1, temperatura , je aaaJasji —7.3, na aerodromu —9.3. __Nesreča nikoli ne počiva. V železniški delavnici na glavnem kolodvoru se je včeraj hudo opekel ključavničar Karol Sluga. Ko js stal poka; kotla, je u&la ven para in ga oparila po hrbtu. — 461etni invalid Vik. tor Lov iz Kočevja je padel na spolzki cesti in si zlomil levo nogo. — Hudo nesrečo je doživela včeraj tudi lSletna služkinja Matilda Golob z Javornika na Gorenjskem, ki je padla na cesti ln al nalomila hrbtenico. — Pri smučanju si je zlomil desno nogo 1 iletni sin m agi st ratne ga uradnika Borut Gorazd. — V bolnico so davi prepeljali tudi 571etnega krojaškega mojstra Pavla Vrtačnika, ki je padel doma v kuhinji in udaril z glavo ob rob štedilnika — Hlodi so se zrušili nanjo, z gradu Kolovca pri Radomljah so smoči pripeljali v bolnico 291etno služkinjo Angelo Erdani Erdanijeva je sla po zasneženi gozdni poti ob vozu, naloženem a hlodi. Težko naloženi voz pa se je naenkrat nagnil, v istem hipu je popustila veriga in so hlodi pokopali Erdanijevo pod seboj. Na pomoč so ji takoj prihiteli delavski tovariši, ki so hlode nemudoma odstranili in Erdanijevo prenesli v bližnjo hišo. Bila je nezavestna in imela zlomljeno desno nogo. V bolnici so ugotovili, da je ponesrečenka dobila tudi hude notranje poškodbe. — Ove tatvini v vlaku. Med vožnjo z brzim vlakom od Bleda do Ljubljane je bila v kupeju II razreda ukradena potniku Aleksandru Lumoževskemu Črna usnjata listnica z okrog 400 din in raznimi dokumenti. — Alojzija Princ pa je prijavila, da se ji je v osebnem vlaku na vožnji od Kranja do Ljubljane pridružila okrog 221etna neznanka in ji ukradla ročno torbico, v kateri je imela večjo vsoto denarja in razne vrednosti. — Tragična »mrt mladega zaljubljenca. Tragične smrti je umrl 23 letni uradnik železarne v Zenici Božo Sajnorodžić. V nedeljo zvečer je odšel s svojim tovarišem pod okno svoje izvoljeoke, da bi | zapel serenado. Vrata so bila zaklenjena in fanta sta jih hotela odpreti. Ta čas je pa prišel 25letni stanovalec iste hiše knjigovez Jaroslav MihaZek, ki fantov ni hotel pustiti v hišo. Nastal je prepir, med katerim je Mihale-k potegnil nož in ga zasadil Samoi odžiču v hrbet. Samorodžić je kmalu izdihnil. — Iz ljubosumnosti ubil prijatelja. Zaslepljen po ljubosumnosti je Anton Tapa-zović v nedeljo zvečer v Slavonskem brodu zaklal svojega najboljšega prijatelja Josipa Muho. Topazovič je bil zaljubljen v kmečko dekle. Dekletu je bil pa bolj všeč Muha in odšlo je z njim. Zato je Topazovič sklenil osvetiti se prijatelju. Počakal ga je ob poti in ko se mu je približal, mu je molče zasadil nož v prsi, da je obležal mrtev. —■ Smrt pod vlakom. Na železniški progi pri Zagrebu so našli včeraj ponoči mrtvega 331etnega \1i dimi rja Steinbei gerja. Kako je prišel pod vlak ni znano. Vse kaže, da j«1 sam zakrivil nesrečo. — V°Ik vdrl v kmečko hfeo. Tudi v vr- baski banovini je jelo že v nedeljo zvečer snežiti. Snega je bilo že prej mnogo. Zopet so se pojavili volkovi, ki ogražajo celo ljudi. V nedeljo je sedel kmet Božidar Baiič v svoji hiši na hribu pri Banjaluki. Z ženo in otrokom so se greli pri peči. Kar je planil v bJSo sestradan volk. Prestrašena zona je vzela otioka in skočila z njim skozi okno. Bajič je pa pograbil sekiro in navalil na volka. Volk se je sicer branil, toda Bajič ga. jc končno ubil. (7. uri zvečer) predaval g. viš. sodni svetnik dr. Edvard Pajnič: O ndomačenj« aav MM divjih rastlin na lepotieneni vrtu. Gospod predavatelj bo svoja izvajanja pojasnjeval s »kiopUčaiini *U*aial in prepariranim! rastlinami iz svojega herbarija Predavanje bo v kmetijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici Vstop prost. —lj Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senz^ionainim novim sredstvom CISTTNIT se vrši vsak popoldne v trgovini Lavric, Celovška cesta 28 t poleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali svilene stvari. 94—n —lj Umrl« je v ponedeljek 13. t. m. po dolgi težki bolezni gospa. Schiller Alinka roj. Knafelc. Pogreb v sredo 14. t. m. popoldne ob 2. uri iz mrtvačke veže splošne bolnice v Ljubljani. —lj Tatvine, v neki kavarni je žepar ukradel Ivanu Brucu srebrno, enokrovno žepno uro z zlato masivno verižico v skupni vrednosti 2900 din. Ukradena ura je znamke »Ornega«. — Z dvorišča hiše št. 19 Pod ježami je nekdo odnesel 400 din vreden šotor, last Ladislava Tinte. — Na zelenjad-nem trgu je tat ukradel mlekarici Angeli ZaJetelovt pločevinast vrč z mlekom vred. — Mariji Plutovi je bilo ukradenih iz veže na Domobranski cesti 13 iz ročne torbice 530 din in kijuč veznih vrat. — Martin Košuta pa je prijavil, da mu je neznan prijatelj kokošje pečenke ukradel iz kurnika nasproti gorenjskega kolodvora pet kokoši, vrednih 100 din. —lj Velik naval v bolnico. V splošno bolnico je bilo včeraj sprejetih 180 novih bolnikov, in sicer večinoma na kirurgiCnl ln interni odelek. Največ bolnikov prihaja v tem času iz industrijskih krajev in s kmetov. Naval bolnikov v bolnico je letošnjo zimo sploh izreden in vse kaže, da bo ob koncu leta lansko številčno stanje bolnikov še prekoračeno. Iz Slovenskih goric — Gozdovi padajo. Radi ugodne izvozne konjunkture se je les zadnje čase znatno podražil. Mnogi posestniki so prodali cele parcele gozdov. Sekira in žaga odmevata po slovenjegoriških gozdovih, orjaški hrasti in smreke padajo. Mnogi sekajo gozdove tudi brez občutne potrebe, kar bi se moralo preprečiti. ■— Kaj bo k snovanjem blagovnih rarf-rng? Pred dobrim letom se je ustanovila v Mariboru osrednja blagovna zadruga za izvoz in nabavo za kmeta potrebnega blaga. Naše podeželsko ljudstvo je po napovedovanju časopisja pričakovalo razmaha te zadruge, ki bi naj ustanovila po podeželju podružnice in tako pomagala kmet-skemu ljudstvu. Nekdo, ki se prišteva med najvidnejše ljudske predstavnike v okraju Maribor levi breg. je nekoč izjavil, da ima osrednja zadruga že nekje zagotovljeno 3 milijonsko posojilo, ki ji bo omogočilo uspešno delovanje. Toda ostalo je vse pri starem, same obljube na papirju. — Živahna vinska kupčija. Zadnje čase je zopet oživela vinska kupčija, povpraševanje je veliko po prvorazrednih vinih. Cene vina se gibljejo med 3—6 din in je verjetno, da bodo še poskočile. — Pomanjkanje petroleja se Še po našem podeželju vedno občuti. Nekateri trgovci so se v zadnjem času postavili na stališče, da ne prodajo petroleja strankam, ki ne kupijo tudi drugega špecerijskega ali manufakturnega blaga. — Hud mraz je ponovno pritisnil po Slovenskih goricah. V nedeljo smo imeli zopet 16 stopinj pod ničlo. Ljudje so v velikih skrbeh za živino. Mnogim je zmrznil krompir, da ga na pomlad niti za seme ne bodo imeli. Iz Lfubijane —-lj Večer Paganinijevih kitarskih skladb bo izvajal g. Stanko Prek prihodnji ponedeljek v mali filharmonični dvorani. Natančni spored bomo objavili. Vstopnice bodo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Ne pozabit«, da je danes v torek kavarna Stritar vso noč odprta! Koncert odlične damske kapele! —lj Predavanje SPD bo drevi ob 20. v Beli dvorani hotela Uniona na Miklošičevi cesti (ne v dvorani Delavske zbornice). Predaval bo g. dr. Svetozar Ilešič o: »Gori in človeku v gospodarskem pogledu <\ Predavanje bodo pojasnjevali številni diapozitivi. Vstopnice so na razpolago pred predavalnico od 1930 dalje. Planinci, pridite v čim večjem številu na to zanimivo predavanje. —lj Podmladek RK na klasični gimna/jj* priredi v četrtek ob 20. v frančiškanski dvorani akademijo z izbranim sporedom, ki ga izvajajo sami dijaki in pevski zbor pod vodstvom g. prof. Danila Cerarja. Vsi prijatelji in bivši dijaki gimnazije vljudno vabljeni. — Predprodaja vstopnic v četrtek ves dan pri blagajni Pax et DODUŠE —lj G. Hugh Ruttledge, znameniti raziskovalec Himalaje, ki je vodil britanske ekspedicije na Mount Everest v letih 3 933 in 1936, bo pod okriljem Anerl škega društva v Ljubljani predaval o Mbunt Evere-stu v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Predavanje, v katerem bo opisal organizacijo vzponov na Evere^r ter vse težave, ki so združene .* temi vzponi, in vzroke, zakaj se kljub vest mm pripravam doslej še ni posrečilo stooL' vrh najvišje gore na svetu, bodo spre nljale tudi številne skioptične slike. Na Izredno zanimivo predavanje žc danes opozaliani' vse Člane Angleškega društva ter planino«, ki jih zanimajo vzponi v za na- neTnan« m gorskem svetu. —lj Najpomembnejše -lov«n U<} glasben i delo najnovejšega časa je Skei ■ skladba za tenor in bas solo, moški terr moški zbor in veliki orkester ni e.*1 tno besedilo Prešernovega Sonelnv^a venca. £e danes opozarjamo, da je k^.Tp^nJr-ino r»r^o besedilo Sonetnega venca, ki se do1^*na razlikuje od onega besedila, ki fe priSfo v prvi izdaji Prešernovih Poezij Krsfn i br-vedba tega velepomembnega dele '>_»o 1 ponedeljek 26. t. m. pod voddvn?rt r; • nateija Mirka Polica in v izvedbi Grl«sb Matice ljubljanske. Na ta Izredno ni koncert opozarjamo že danes. —lj Vpisovanje v tečaj za mla roa%*r» in odraslo ženstvo v zavodu za aafičttc otrok (Dom kraljic** Marije) je vsak delavnik dopoldne tudi telefonieno na Stev 44—71. Tečaj bo ob torkih in petkih o pol 5. do 6. ure pop. Pričetek te^P'a d"' 27. februarja t. 1. ob 5. uri pop. — v>če--r* tečaj bo vsak ponedeljek in sredo ori 8. 9.30 ure. Vsak tečaj traja 12 ur in bi ^ plačen. Pričetek večemepa tečaja dne 2C febr. 1940 ob 8. uri zvečer. —lj Predavanje fat raMlinuk'* biolog*v — m Sadjar**! bi vrtnarski pod nt* r, J , „ mj--^-s—tli LJubljana i bo v sredo dne 14 t. m. ob 19. 1 lstS€rirsl|U V ,,S1. Narodll- ! Iz Kranja — Opozorilo članom OUZD. Ker so zadnji čas uradovi zdravniki zelo obremenjeni z zdravniškimi obiski, se prosi vse člane OUZD, da kadar potrebujejo za sebe ali za svojce zdravnika na svoj dom, naj posamezne zdravnike kličejo najkasneje do 14. ure. Po tej uri pa le v nujnih neodložljivih slučajih. Ce do časa vpoklica zdravnik ordinira v uradovem ambula-teriju, na i se ga kliče tam. sicer pa na zdravnikovem domu. — Otvoritev razstave Mirka Uzorinca. V soboto je bila. malo no napovedanem času. oficieina otvoritev slikarske razstave hrvatskega slikarja g. Mirka Uzorinca iz Zagreba. V klubskih prostoiih hotela Evrope*, kjer se vrši razstava, se ie zbralo precej občinstva. Predsednik Ljudske univerze« m. Ekar Miian ie pozdravil vse navzoče, med njimi tudi zastopnike ob-iasti in društev, g. sres. načelnika dr. Vi-ulca, zastopnika mestne občine županu fi. Cesnja in obč. odb a. Focka. simn. direktorja (j. Karbaria. dir. tekstilne so^e g. dr. ing- Hočevarja, upravitelja meščanske šole ^. Lampeta. zastopa, liudsl e sole go. Pipanovo. zastop. davčne uorave g. Štularja in druge. G. ESkai ie \ k ; -kana očrta! dalo g. Uzorinca in se nui zahvati] /a odziv in naivlbnfen^dst da ic kljub vsemu praše1 raz t ti lud' v Kranj. Za be-^ie « ored -dr k i »T.v*dske univerze* se i? slikar g. Uzorirac i k -coo zaiv'-a'il. n»fcru- so vsi d--'o*,*s iv :?Vi z ogledom od!-"čno i^ejan-h ' ' *'ov in «tc**:h b^J -'o >t*-- v-.f 9o ko{ njplaš.* i" ^---y ,.^r C-"!' • ; rin e~\ pi V !0 F0 fcšč O' , V Stavac. Prav tako so zboro\*alci iskreno zaklicali sokolski vZdrav*oc ~rv-oje-mu staa-eiini Nj. Vel. kralju Petru II. S pieteto so navzoči počastili tudi spomin pokojnih bratov in sester s klici »Slavam. Brat starosta je nato omenil delo društvene uprave, ki je bilo osredotočeno za jubilejne svečanosti viškega Sokola. Izrekel je bratsko zahvalo vsem dobrotnikom društva v jubilejnem letu, zlasti pa našemu naprednemu časopisju, v prvi vrsli uredništvoma v Slovenskega Naroda* in »Jutra«, ki sta mnogo pripomogla k tako lepemu uspehu jubilejnih svečanosti. Poročilo brata staroste je bilo soglasno odobreaio, potem pa je prečita! tajnik br. Janez Horvat novoletno poslanico Saveza SKJ. Po prečitani poslanici so se zvrsLla poročila društvenih činiteljev. Obširuo m pregledno je bilo poročile tajnika br. Janeza Horvata, ki je v kronološkem redu omenil vse važnejie dogodke od 1. 9. 1938 do 31. 12. 1933. Uprava je imela 15 rednih 4 izredne. 3 slavnostne in 1 žalno sejo. V okviru društvene upiave so delovali vadite ljski zbor, prosvetni odbor, gospodarski in prreditveni odsek. V okviru sokolske Petrove petletke je društvo izgubilo letno tvlovadišce, proslavilo pa svečano 301etni jubilej z razvitjem dečjega prapora, ki mu je kumovala marljiva sestra Slava Benča-nova. Društvo se je udeležilo vseh sokolskih in narodnh manifestacij, v veakem številu pa je polvtelo tudi na IX. vse junaški zlet v Sofijo. Kljub težkim časom so se vrste viškega Sokola spet pomnožile in šteje viški Sokol v jub lejnem letu 336 Članstva. 60 nara.ščaja in 106 dece. skupno 502 prippdnika. Pregledno tajniško poročilo so zborovalci soglasno odooilli. V odsotnosti službeno zadržanega pro-svetarja prof br. Lojzeta Mercuna je pre-čital njegovo poročilo tajnik br. J. Horvat. Prosvetni odbor je imel predavateljski odsek, gledališki odsek, knjižnični, poroče-valsKt. pevski :n plesni. Govorov pred vrsto je bilo 2S, ki jih je pjsiu'alo 809 oseb. Gledališki odsek je uprizoril dve mladinski predstavi, dve opereti :n tri veseloigre. Jako marljiv je bil pevski odsek, ki ga je vodil pevovodja br. Albin Lajovic in je javno nastopil osemkrat. Poreče /alski odsek je objavil o društvenem delovanju v sokolskih listih So vesti, v naprednem ča-aoplsju Da 207 vesti, skupno 372 vesti. Zabav je bilo 12. izleti trije in dve idejni šoli za novo Članstvo, Sokolski tisk je med •i n tvom En mladino .lobro raasslrjen saj prihaja v društvo 72 raznih sokolskih listov. Obširno in pregledno je b'Io tudi poročilo načernika br. Maksa NahHka. Njegovo 7 ročilo je pokazalo, da je bila telovadnica sv 7! v.'l leto izredno z^pos'ena, saj so se v. 'ki pripravljali jubilejne sveča- n i ti: akademijo m telovadni nasrop. Tudi statistični oblak telovadbe je bil v ju-bf'ejhcm letu toredno razveseljiv, saj je te-\r •., : i • v TIS urah 17.135 oseb. od leta l^Sg z 17 ".7 Ofl več. Brat načelnik je na-bno orisal vse jubilejne svečanost i v tehničnem pogledu ki so prav dobro i* - •"e v c :vt-a jnbileja so b:'e tudi Ste-•i' •♦• tekme I ira in naraščaja s prav u* m' i. Telcvađtl .^o se udeležili •. in s --v a: k h društev in s s\-ojo j • < :\. •-• o prinojv.ogii k lepim uspe* •r n : . • i •• • v. Ob zokl^učku svoje- I ■ .. i i j • podal brat načalnik smer- •: e bo <. delo. ki je edino prav Sno v tr"r:v- nic: in se s tem poslovil - . r. ' aš;v. Xj*~.ar^vo poročilo so k»alcl sprej •* ^ v.dilam odobravanj m. Z velikim okJbravanjem je ^ilo sprejeto tu i i : v žko poroailo br. Ka**ia Pod-• . . v aenu nads^osnega odbora je povečal br. Fiance Belič, ki je ochvalil vzo.Ao posj b.ata blagajnika m •mt. ve ter predlagal i a^rešeiiico, ki jo je skuj čelna soglasno sprejela in odobrila. j prejeta še proračun za leto 194r, - a v znesku 40 din, je bi- a vo3 lev nove drttStveUe uprave, ki pa se -..i ,i...\:;k.i.']'l] nesoglasij ni mogla svršiti in se j? zato izvršila snoči na n> ;e a' rk^pščinT, kjer je bila soglasno izvo-!jer.3 r.3sr'.^r~r.a kandidatna lista: starosta 5r. Pavje Borštnik, pod starosta br. Rudi "*T-." !ncl2 račrm^k br. Hinko Mell$, podna--eT!< 1 Pavle Mrrtnlaš, načelnica s. I>a- aik-j. P • .;cva. Lajnik br. Janez Horvat. feesvetar br. prof. Lojze Merčun, gospo-iiar K" v->' el Po^"ogar. srtatist'čar br. Sveto Kobav. član: uprave s. Benčanova, Pav-'e Horvat, Mi-ko Knez Rudi Krapet, Metod Pate rn ost, Drago Herman, Marjan šitrekelj, Ignacij Krištof, Bogomir Kcm-perle, namestniki br. Loboda Demšar. Hartman in Bmno Boi«štnik, nadzorni odbor Mesec in Zavašnik. praporščak br. Kemperle. nam. br. Vinko Loboda ča.tr.o razsodišče biatje dr. Gašper Pekle, Tri-buč. Gašperin. JeloCnik m Mesec. Po izvolitvi se je brat staresta. k je bil soglasno izvoljen zahvalil za izkazano zaupanje in pozval vse brate tn sestre k skupnemu in vztrajnemu delu v bodočnosti. Izredne skupščine se je udeležil tudi odposlanec župe tajrek br. Stane Plegar, ki je Izročil viškemu Sokolu pozdrave župe in ga pozval k Intezivnemu delu v letošnjem letut ko čakajo jugoslovensko so-kolstvo še \"elike naloge. Za tople pozdravne besede se je zahval'1 staiosta br. Borštnik. Končno je skupščina na predlog staroste br. Borš!nika soglasno obsodila pamflet, kj je izšel v 3 Slovenski Besedi*, kjer se na ogaben način napadajo nekateri člani sokolske uprave. Skupščina je potekla v bratski harmoniji in je javno demantirala osraben Članek v tem listu, da so se pojavile v viškem Sokolu ^JNS-arske metode«. želimo novi upravi v njenem delu mnogo trajnih uspehov za procvit in napredek viškega Sokola. Le naprej brez miru. .. —ez. Slovenskim goricam davčno upravo Sv. Ana v Slov. gor., 10. februarja Ko so bila po svetovni vojni po državni razmejitvi razmejena tudi nova področja davčnih upra , je bil na novo organizirani sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priključen k davčni upravi Maribor. Kraji, ki so pred vojno gravitirali k mnogo bližji davčni upravi Cmurek, so bili po priključitvi k Mariboru radi oddaljenosti davkarije prizadeti, saj je več krajev o-dal jenih od Maribora do 40 km. Neprijetno je za našega obmejnega davkoplačevalca, če mora v davčnih zadevah potovati tako daleč. Za vsako zadevo v slučajnih pomotah se tako dolga pot v Maribor ponaj-večkrat ne izplača, ker je združeno potovanje s stroški in davkoplačevalec raje utrpi izgubo radi previsokega davčnega predpisa ali nepravilne odmere in raje zabavlja čez vse, kar se mu zdi nepravilno in išče vzrokov tudi tam, kjer jih v resnici ni. Ako pa potuje v svrho popravkov morebitnih pomot in nedostatkov v Maribor, niti ne more pri enkratnem posredovanju svoje zadeve urediti in mora trošiti denar za večkratno potovanje. Vse te neprijetnosti, ki vzbujajo nezadovoljstvo, bi se lahko odstranile, ako bi imel okraj svojo lastno davčno upravo. Nujno potrebno je, da se na sedežu sodnega okraja in zemljiško-knjižnega urada pri Sv. Lanartu v Slov. goricah ustanovi za področje tega okraja lastna davčna uprava, ki bi ustregla davni želji davkoplačevalcev. 2>e večkrat je bila zadeva ustanovitve prepotrebne davkarije pri Sv. Lenartu predmet živahnih razprav, a vse je ostalo pri starem. Ponovno apeliramo na merodajne činitelje, da končno ustrežejo upravičeni Želji lenarškega sodnega okraja po ustanovitvi samostojnega davčnega urada, ki bi povezal gospodarsko in kulturno enoto okraja v davčnem pogledu. Iz Maribora — Vreme. V noči na današnji dan je močno snežilo in tudi davi ni prenehalo snežiti. Pihala je tudi močna burja. V ravnini je zapadlo davi do 7. ure 11 cm snega. Iz okolice poročajo o snežnih zametih. V planinah je zapadlo pol metra novega snega. Po poročilu tezenske vremenske postaje je bila včerajšnja maksimalna temperatura —6.8. današnja ju trnja minimalna temperatura —9.4. Količina padavin od raztopljenega snega je znašala 4.9 mm. Višina snega pa 44 cm. V železniškem prometu še ni bilo večjih zamud, novi sneg pa ovira avtobusni promet. Celjski avtobus je prišel v Maribor s tričetrt ure zamude, ljutomerskega avtobusa pa aploh ni bilo v Maribor. — Gori! V Spodnji Jablani je izbruhnil Ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Kunsteka. Ogenj ae je razširil z bliskovito naglico ter že v kratkem času upepelil vse poslopje. Kunstek ima zaradi pežara okoli 10.000 din škode. — Krvav zločin se je pripetil 6. novembra v neki gostilni v Braunsvajgu na Dravskem polju. Zaradi vinjenosti so ae sporekli fantje. Sledil je splošen pretep, v katerem so sc zabliskali tudi noži. Na bojišču je obležal z nevarnimi poškodbami v hrbtu posestniški sin Avgust Klap, ki so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Včeraj dopoldne pa se je storilec 261etni Alojzij Marčič iz Podove moral zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obsojen je bil na 7 mescev strogega zapora. — Poteklo mu je dovoljenje xa bivanja v naši državi. Pred tukalšniim okrožnim sodiščem ie bila talna razorava Droti tekstilnemu obratovodii Bocromiru Teru. ki ie bil obtožen v zvezi s členom 3 zakona o zaščiti iavne varnost: in reda v državi Po razoravi na ie bil Ter. ki le bil ooro-Sčen, nredan policiji. Poteklo mu Je namreč dovoljenje za blvanie v naši državi Ljubljansko podnebje je zdravo Se nekaj podatkov iz poročila mestnega fizika ta o lanskih merah v našem mestu Ljubljana, 12. februarja Zelo težko nalogo bi prevzel, kdor bi hotel prepričevati tudi pristne Ljubljančane, da ima Ljubljana zdravo podnebje. Val, posebno pa naturalizirani Ljubljančani, zabavljajo v vseh letnih časih nad ljubljanskim podnebjem. ISajboij smo pa nad nJim nezadovoljni pozimi, v zgodnji pomladi bi pozni jeseni, a tudi ne redko poleti — škrat ka, vse leto . . . Nekateri celo trde, da Je tr^ba prav na račun neprijaznega ljubljanskega podnebja pripisati nekatere značilne črte naših moSčanov. zlasti pa, da radi zabavljajo in da giedajo na življenje nekoliko mrku skozi ljubljansko meglo. Ljubljanskemu podnebju pripisujemo krivdo za vse nahode in revmatična trganja, bolezni grla in ušesna vnetja, hrlpo in pljučnico, pa zaspanost, ki jo jc menda tudi treba prištevati med bolezni. Ljubljansko podnebje se nam zdi se t*?m bolj rezdravo. ker se mu nekateii priseljenci ne morejo privaditi, čeprav žive v Ljubljani cela desetletja. Posebno težko prenašalo ljubljansko podnebje mnogi Primorci. Čeprav so pri nas vpiivi morja v vremenu pogosto prevladujoči: nase podnebje nikakor ni celinsko. Ljubljanski zrak tudi ni nikdar presuh. a priseljencem izpod južnega neba primanjkuje solnca in joda v zraku. Nekateri priseljenci, tudi iz drugih slovenskih pokrajin, v Ljubljani bolehajo cela desetletja, presenetljivo naglo pa se popravijo, čim sp umaknejo iz ljubljanskega podnebja v bolj suho ozračje, kjer ni tudi toliko oblačnih in meglenih dni. Zato bo marsikoga presenetilo poročilo mestnega fizik a ta o lanskih zdravstvenih razmerah v Ljubljani. V tem poročilu čitamo poglavje o ljubljanski klimi. Pisec ugotavlja, da je v Ljubljani glede na geografski položaj (46° 3' severne širine ln 140° 30' vzhodne dolžine) sorazmerno precej hladno. Povprečna srednja letna temperatura, preračunjena za dobo 60 let. od L 1551 do 191.' je znašala 9°. V zadnji dobi je pa postalo nekoliko toplejše ter je znašala srednja letna temperatura v letih 1921 do 1930 9.2°. Po primerjanju maksimalne in minimalne temperature v letih 1851 do 1910 so ugotovili, da so postale zime v Ljubljani toplejše. Ti podatki se pa ne ujemajo povsem z onimi, ki jih navaja dr. O. Reva v lanskem zvezku .vGeografskega ve-stnika«. (na to njegovo razpravo smo nedavno opozorili v našem listu ); po Fessler-ju je namreč srednja letna temperatura znašala od 1. 1896- 1911 9.4°, računanje .^rpdnjn l^tne temperature po maksimih in minimih v letih 1921 do 1938 je pa pokazalo, da je bilo zadnja leta .še toplejše. 9.6". V poročilu mestnega flzikata je rečeno, da prenašajo občutljivi bolniki enako nizke temperature gorskih krajev kakor precej višje v južnih pokrajinah ter torej temperatura sama ne vpliva neposredno na-* človeško zdravje. Prav tako ni zdravju Škodljivo počasno spreminjanje temperature pd letne vročine do hujšega zimskega mraza. Pač je pa zelo Škodljiva nagla velika toplotna sprememba. Spremenljivost povprečne dnevne toplote, merjena od dne do dne po Hannu. nam kaže. da v tem pogledu Ljubljana nima nezdravega podnebja: v tem pogledu je nase podnebje celo zelo ugodno. Nihanje med zimsko in letno temperaturo je v Ljubljani veliko, a v poročilu fizikata je rečeno, da opazovanja dolga leta niso pokazala kakšnih večjih, zdravju škodljivih, naglih toplotnih sprememb. Po podatkih dr. Reye znaša toplotna amplituda, nihanje med najvišjo in najnižjo letno temperaturo, v Ljubljani 30.8°. Vendar je amplituda v mnogih krajih v Sloveniji večja, predvsem na Kočevskem, Beli Krajini in Prekmurju. Največjo amplitudo ima Kočevje, 32.9°. ZnačilnejSe za ljubljansko podnebje in pomembnejše za presojo, ali je Ljubliana zdravo mesto ali ne, je oblačnost. V Ljubljani pa imamo mnogo oblačnih dni na leto. Razen tega nam solnce pogosto skriva megla. V poročilu je rečeno, da je oblačnost v Ljubljani v neki zvezi z meglo, kar so pokazala opazovanja oblačnosti v posameznih urah na dan. Pisec sklepa, da je neizsušeno Barje glavni vzrok megle pri nas in da bo s popolnejšo izsužitvijo megla znatno odpravljena. To sklepa po tem, češ. da je že znatno manj megle, odkar so napredovala regulacijska dela pri Ljubljanici, žal. nam pa podatki o vremenu v Ljubljani kažejo, da zadnja leta ni povprečno nič manj meglenih dni Kakor pred desetletji- Nekateri tudi resno dvomijo, da je glavni vzrok megle v ljubljanski kotlini močvirno Barje. Vremenoslovci znajo lepo razložiti, da megla nastaja v kotlinah zaradi ohlajenja zraka ponoči, ko se menjavajo gorski ln dolinski zračni tokovi. Zato imajo pogosto meglo tudi v suhih kotlinah. Da pa megla leži pogosto tako dolgo, cele dneve ali vsaj do poznih dopoldanskih ur v ljubljanski kotlini, je treba pogosto pripisati mirnemu, nevetrovnemu ozračju. Tolažiti se tudi ne smemo s popolnejšo tz-sušitvijo Barja, kajti talna voda na Barju ne sme več upasti, sicer bi nastala velika škoda, ker bt se zemlja preveč osušila. Značilna lastnost barjanske zemlje namreč Je, da zemlja razpade v pepelu podobno snov, čim jo solnce preveč se*ge ln da je potem ne moremo več spremeniti z nobenim Čudežem v rodovitno zemljo, kakršna Je bila Zato ima reguliranje barjanskih voda glavni namen, da bo ob deževju ter nalivih omogočeno dovolj naglo odtekanje vode. ki sicer prestopa bregove ter poplavlja obdelana zemljišča. Prav zaradi tega pa bodo tudi. morali skrbeti, da bo ob suhih letnih mesecih ostala talna voda na Barju dovolj visoko in zato jo bodo regulirali z zapornico na Ljubljanici in v Gruberjevem prekopu. Ljubljanskega podnebja torej ne borne mogli spremeniti z regulacijami. Toda z ljubljanskim vremenom se moramo sprijazniti, kar nam bo. tem lalje. Če vemo. da vseeno ni tako zdravju Škodljivo kakor si dom isl ju jemo. To sprevidlmo že po tem. da Ljubljančani umirajo v precej visoki starosti, kar torej pomeni, da Je Življenjska doba prebivalcev visoka. Razen tega pa največ Ljubljančanov umira zaradi starostne oslabelosti, n. pr. lani 173. na drugem mestu kot vzrok smrti so bolezni srca ln žil. na tretjem rak. na četrtem in pet*»m tuberkuloza in bolezni dihal itd. Ljubljansko podnebje Je v poročilu fizikata označeno tako: relativno visoke letne temperaturne spremembe (amplituda). vročo poletja ln mile zime brez zdravju Skod-1 javih tempei a turnih skokov, velika oblačnost in pogoste padavine, nalivi poleti in jeseni, ugodni vetrovi ln barjanska megla nje po Rožniku in prepoved im neutemeljena prepoved* ki naj M jo čim prej ukinili Pravo lice stare Valvazcrleve hiše Muzejsko društvo jo hoče spraviti v prvotno stanje Krško, 12. februarja Dasi je Krško malo mesto, vendar je njegova zgodovina zelo pestra in torej ni čuda, če ima vse polno raznih zgodovinski!] spomenikov. Lansko leto pa smo dobili že muzejsko društvo, ki si je nadelo nalogo poleg drugega, da bo vse važne spomenike in zgradbe v Krškem očuvalo in po možnosti popravilo, da bodo imeLi prvotno zunanjost. Lotilo se je že svoje naloge. Ker je vsako delo zunaj mesta zaradi obilnega snega nemogoče, je naročilo svojemu uslužbencu g. Aumanu, da očisti ometa staro Valvazorjevo hišo, v kateri je naši slavni zgodovinar umrl. Delo ni ostalo brez uspeha. G. Auman, ki se je lotil svoje nalege vestno in pazljivo, je našel pod imenom v prvem nadstropju dva kamnitna podboja, enega 8 koralno in drugega s prirodno or-namentiko. Na hodniku je očistil dva ka-pjtela. ki pa imata prav tako različno ornamentike Nadalje je ugotovil, da so vsi okenski podboji kamnitni, kar pa je doslej pokrivala debela plast beleža. Okenski podboji imajo po večini fasade precej ■poškodovane. Podpornika balkon?, kakor tudi balkonski tlak, ki so bili seiaj pod orne ton, so kamnitni. Tu je pri glavnem okenskem podboju pri balkonu našel signaturo R (ali B. E.) Kaže, da gre za signaturo R (ali B.) E. Kaže. da gre za s<-Ir-od balkona je vdelan trikotnik, na katerem je letnica 1609 -40--VVK. štev. 40 pomeni najbrže hišno Številko ter Je moralo biti potemtakem v istem času v Krškem preko 40 hiš Kaj pomenita začet- | niči VVK. bo pač treba šele ugotoviti. Hiša ima tudi nad glavnimi vrati sledeči napis: 1609 Lukas Kunez gewestei Stat Ricijter Ud Handelsman Alhie hat das Havs Ba-ven Lasn Gnad Im Got. Muzejsko društvo bo sedaj stopilo v stik z občinskim odborom, ter bo skušalo spraviti hišo v stanje, v kakršnem je bilo za časa Valvazorja. za katero je moral leta 1692 prodati kar dve hiši v Ljubljani, da jo je mogel kupiti. Pozneje je prišla ta hiša v last občinskega odbora, ki je napravil iz nje hiralnico, kar je še danes. Upajmo, da občinski odbor ne bo delal muzejskemu društvu težav, ampak mu bo celo pomagal, da se bo hiša pod strokovnim vodstvom preuredila. Ob tej priliki bi omenili, da bi se ponovno poizkusilo poiskati grob našega prvega zgodovinarja. Njegovo truplo je bilo pokopano na starem pokopališču, ki se je razprostiralo okoli stare vikarijatne cerkve. Sedaj pa ni tam nobenega nagrobnega spomenika več. Vprašanje je sedaj, ali se je spomenik zaradi malomarnosti Izgubil ob preložitvi mestnega pokopališča ali pa pri popravi in prezidavi stare cerkve. Možno je tudi. da so Vaivazorjevo truplo prepeljali iz Krškega v rodbinsko rakev v Medi jo. Kajti Neverjetno se zdi. da bi tak mož kakor je bil Valvazor ne imel nagrobnega spomenika, posebno ker temu oporeka zgodovinar Ivan Gregor Delničar, k{ citira njegov nagrobni napis. Prijatelji naše zgodovine bi pač zelo mnogo storili, ako bi se za ta spomenik malo bolj pozanimali Daleč prav potovo ne more biti, ako že ni uničen. lulah 761etna vdova po železniškem zvani-čniku Marija Pavčnikova in v Lokrovcu 411etni posestnik Franc Veternlk. V celjski bolnici sta umrli 651etna preužitkarica Marija Zalokarjeva iz Košnice pri Slivnici ln 451etna Marija Repnikova z Brega pri Polzeli. —c V spanju se je opekel. Pri Sv Petru na Medvedovem selu «*? je ponesrečil 83-letni občinski revež Rok Verk. Ko Je spal na močno zakurjeni kmečki peči, se je tako močno opekel po hrbtu, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 14. febr. ob 20.: »Cigan baron« Gostovanje mariborskega gledališča. fnserirajte v f,Sl. Narodu"! Ljubljana, 13. februarja Smučarstvo je opojen športni užitek, katerega prijetnosti nesmučar ne more niti slutiti. To je sport, ki krepi telo. utrjuje živce in zdravje, zbuja veselje do dela m plemenitih nagnjeni kot ne kmalu kak drug sport. Letos je bilo nebo prav posebno naklonjeno smučarjem, kakor že vrsto let ne. Tudi naša bela Ljubljana je že skoro dva meseca res bela v svoji snežni odeji in zato je mogel letos uživati smučarsko veselje tudi marsikdo iz vrste onih revnejših, ki ne zmorejo stroškov za vožnje na Gorenjsko in na Pohorje. Prišel je do raga užitka tudi marsikateri uradnik, ki mora do 14. ure odsedeti v pisarni in je tokrat mogel ujeti Se kaki dve uriei dneva za smuk čez Rožnik. Prav posebno je bilo to ugodno za šolsko mladino, ki jo šolske dolžnosti vežejo skoro ves teden in tudi v nedeljo dopoldne ns izpolnjevanje dolžnosti, a so mogli letos le ktko popoldansko urico zdrkniti z dilcami v zimsko stvarstvo. V vso to srečo in uživanje zimskega veselja je neusmiljeno posegla uredba policijskega direktorja z dne 13. januarja t. 1.. ki kratkomalo prepoveduje vsakršno smučanje po Rožniku in okolici tja do Večne poti. S to kruto in edinstveno uredbo so prizadeti predvsem uradniki in siromasnejši sloji najbolj pa mladina. Uradnik iz zapadne-ga dela Ljubljane, ki je razpolagal s kakima dvema uricama prostega časa. si je pač Inhko privoščil smuk čez Rožnik, za smučanje na Brdu. na Golovcu ali pa v Tod uriku hi mu pa morda zmanjkalo časa za samo pot tja in nazaj, če *e bil povod za izdano uredbo kak posamezen bolj divji smučar, ali če se je zdelo iz prometnih ozirov potrebno, kako pot zabraniti smučanju, potem naj bi prepoved omejili na taka posamezna mesta in j'h vidno označili kot prepovedana. Oblast bi mogla prepovedati pač posamezna pota. ne pa kar vsega Rožnika z okolico vred. Sredi roiniških vrhov in dolinic je edina ljubljanska smučarska skakalnica, to je tam v dolinici Mo-stec. Kako si mladina tolmači trdo uredbo, ko mora sedaj pol do tričetrt ure daleč hoditi, deioma gaziti sneg in tja in nazaj tovoriti smuške piohe? Pravijo, da je polic, ^rektor izdal to naredbo na ljubo nekatera.) zimskim pevcem po Rožniku. Koliko pa je takih? Se po- leti jih. žal. ni mnogo, v zimskih dneh bi jih morda vse lahko sestei na prste. Zaradi pe&čice takih sprehajalcev v morda dveh do treh deseticah dni v letu pa naj bo prikrajšana neštetokrat večja množi-j ca smučarjev. Ali niso tudi smučarji dav-! koplačevalci? Ali se ne bi mogli oni redki ! zimski sprehajalci omejiti tistih par zim-I skih dni na prebavljalne sprehode tam po grajskem hribu, ki je itak tudi prepovedan za smuko? Menda ne bodo skušali upravičevati izdane uredbe s potrebo, da se zaščitijo nasadi Rožnika pred poškodovanjem Take poškodbe dreves in grmovja so zelo redke. No in če bi tudi bile. niso po vrednosti v nikakšnem razmerju s koristjo, ki jo ima smučarstvo za ljudsko zdravje Ce smatra oblast to za zadosten vziok za izdanje prepovedi smučanja po javni imovini, kaj bodo pa potem rekli privatni lastniki zemljišč? Saj se je že sedaj primerilo tam po Polževem in po Gorenjskem, da so staro-kopitni in trmasti posestniki branili smučarjem pot po svojem svetu! Trdoto izdane uredbe kaže tale dogodek. Gospa z 8 in lOletnima deklicama je smučala iz Podutika proti L,ubijani. Komaj so dospele iz Kosez na Večno pot, jih je Že ustavil mestni čuvaj, oprtan s pufko in jih prisilil, da so morale mati in šibki deklet-ci nositi dilce po najlepšem snegu uro daleč v mesto! Ni pomaca' noben ugovor, brezobzirno je zagrozil čuvaj, čeprav so smučale v gosjem redu tik ob robu ceste. To po cesti, ki je pri tem snegu skoro brez prometa in jo Smejo uporabljati avtomobili, vozovi, san', biciklisti — samo smučarji ne! Ali nima ljubljanska občina važnejšega opravka za svoje osebje? Morda se bo og'asil na pravem mestu kdo izmed občmskih svetnikov m pripomogel, da bodo ukmi!i neutemeljeno prepoved smučanja no Rožniku Morda bo kdo izmed njih celo opozoril na to, da je občina celo dolžna smučarstvo podpirati, kar bi mogla storiti predvsem s tem da bi uredila še nekaj takih smučišč kakor je ono ob brezovem gozdičku nad velcsej-mom ali ono pod rožnilko cerkvico Morda se bodo zganile tudi naše športne organizacije in zastavile svoje sile v obrambo sporta in za korist ljudskega zdravja Srnin' r LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 5- — S marca "*>% popusta na nemfttafn **»!ex-Ueah, cnatnl popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVAN1CN1 BFftO LAJPCL &KOG SAJMA B KOG RAD, Knez Mihajlu v a 6HL ln častni zastopniki Ing. G ToNNTOS. Ljubljana. Tvrševa AH — Telefon 27-62. IOSTP BEZJAK — Maribor, u>ospo»ka ui. 20. Telefou 20-07. Prijavite se pri zastopniki /.ara«* ^.ffskibe brezpfRanega vizuma najkasneje ao 1& tebi ustja 1040. ALI OGLASI rfeseda 50 par, dave« posebej Preklici izjave oeseoa Din i.— davek pose Dej. ca pismene odgovore glede malih oglasov je treos priložil znamko. — Popustov za male jgiast ae priznamo Težave Štepanjcev Ljubljana. 13. februarja. Prebivalci trikota pri izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico — tako imenovanih Zalok — Imamo razen drugih tudi tele težave: Mestno občino prosimo, da opremi ulice v našem naselju z nazivi, hiše pa s Številkami. Hišne "številke imamo namreč iz Stepanje vasi. kamor po naslovu spadamo. Kdor nas Išče gre po navadi v Štepanjo vas. Tam mu pa tudi ne vedo povedati, kje je Številka, ki jo iflče. Saj je na primer št. 90 lahko doli kje pri Hrušici, št. 91 pa v našem naselju. V tem pogledu je tu veliko težja orientacija kakor kje v podeželski občini. Koliko nepotrebnega iskanja je zaradi tega in koliko godrnjanja se sliSi na račun teh neurejenih razmer. Poštno direkcijo pa prosimo, da ta tri-kot priključi okolišu pošte v Mostah. Sedaj prejemamo pošto iz Dobrunj. seveda vedno dan. dva kasneje, kakor bi jo lahko iz Most. Vsa pošta za naš predel gre sedaj iz Ljubljane na deželo in nato zopet nazaj v mesto. Do poštnega urada v Mostah imamo le približno 300 korakov in pismonoše te pošte hodilo vsak dan mimo nas. Teh razmer je kriva stara razmejitev še iz časa pred zgradbo Gruberjevega pre-kooa Z nekai dobre volje bi se omenjeni nedostatki lahko odpravili, kar bi s hvaležnostjo pozdravilo vse tukajšnje prebivalstvo. Iz Celja _c Tretji debatni večer Sokola OelJa- matlce zaradi gledališke predstave in drugih prireditev ne bc v sredo 14. t. m.. temveč v sredo 21. t. m. ob 20. v mali dvorani Nerodnega doma. Tema debate je: Dr. Miroslav Tyrš: Naša naloga, smer in cilj. _c Razmere na delovnem trgu so se v zadnlem času spet pos'absale. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 102S brezposelnih (366 moških in 162 žensk) nasproti 849 (7C4 moškim in 145 ženskam) dne 31. januarja. Delo dobijo 1 krojač, po 2 pečarja in hiar % 10 kuharic, 8 kmečka dekel, 6 služk j in 2 -obarici. —c Umrl je v ponedeljek v Gledališki ulici 5 v starosti 65 iet mizarski mojster ln hišni posestnik Martin Pernovšek; pogreb bo v sredo ob 15.30 iz hiše žalosti na mestno pokopališče. V soboto so umrli: na Cesti na grad 14 v starosti 79 let vdova po majorju ln lastnica trafike na Glavnem trgu Marija Debelakova, roj. Kovacse-va. v Ipavčevi ulici 11 v starosti 85 let vdova po sodnem uradniku Uršula Pano-vičeva, v Zavodni 8©letna vdova po poštnem zvaničniku Ana Kuharjeva, ca Po- raz no rieseda 50 par. laven posebe, Najmanjsj znesek a.— Din TRAJNO GNDt LACTJO > 6-mesečno garancijo, v mo-Jcrnih frizurah Vam napravi 2 njnovejšim aparatom za ceno lin 50— ^Salon Merlak«, Sv Petra c. 76. 320 302 Male oglase ca »Slov. Narod« sprejema oprava to tt. «ire dopoldne POHIŠTVO si nabavite najceneje pr-ZORMAiN - Breg 14 Vsako vrstni stoli, vsa popravila >olitiram oprave najceneje 27 L- (ialoae, dežne in sne t k t pri VLEK S. OBLAT veletrgovina a čevlji Sv. Petra c 18. tel. 24-35 Trgovci popust.' MALI OGLASI »Slov Naroda« tniaje • » g o r e o aspefti PRODA Česeaa 5C pai, davek posebej Najmanjši znesek h.— Din VELETRGOVINO Z MESAJVIA1 BLAGOM b kupoprodajo poljskih pridelkov Ln 2it m trgovino z gradbenim lesom in materialom v najprometnejsem sreskem trgu zagrebške okolice, izvrstno luočo, proaamo zaradi smrti lastnika. Potrebno okrog 300 tisoč din. Poslovalnica Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144. 549 OliEHOl A JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARM Ljubljana, .Židovska ui. 6. 501 FIŽOL ZA KUHO dobite poceni pri SEVER £ ROMP. Gosposvetska cesta 5 13 L POSEST Beseda 50 par laveu pos^nej. Najmanjši znesek s.— Din. i NOVA D VOŠTANO VANJSKA MISA z lokalom, vrt, na prometni cesti, ugodno naprodaj na Sp. Hajdini 15 pri Ptuju. 550 Inseriralte v SLOV. NAHODU44 Makuiaturni papir proda oprava ^Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. s D. B : Ali me resnično ljubiš Milena Tužimska jc bila že dve leti omo-žena in njena sreča bi res lahko bila popolna, če bi ne bilo teh vedno pogostejših, vsa ki kontroli izmikajočih se napadov nena ravne ljubosumnosti, v katerih si je prigovarjala, da je njen mož Celda ne ljubi več iskreno. Te napade je dobila kar na lepem, kakor udari strela i/ jasnega. Na njeno ravnn, gladko življenjsko pot so padle naenkrat sence, oznanjajoče prelom in tedaj si Mi lena ni mogla več pomagati. Morala je telefonirati svojemu možu, kjerkoli je pač bil, v pisarni, klubu, pri prijateljih ali po trgovskih opravkih in z drhtečim g'asom, skoraj brez sape ga je vprašala: Ti, ali me resnično ljubiš? Sprva se jc Celda samo smejal in odgovarjal: — Seveda te ljubim, dušica moja. le kako moreš kaj takega vpra sevati? Zadnje čase se je pa Celda nehal smeja ti tem večno enakim vprašanjem in dvomom. Jezilo ga je njeno nezaupanje in povedal ji je to odkrito, brez ovinkov; Mislim, da sem ti doprinesel že dovolj dokazov svoje ljubezni, nehaj no že vendar mučiti sebe in mene. Glede moje ljubezni si lahko brez skrbi. Toda gospa Milena ni bila brez skrbi. Nehala je sicer nadlegovati trvojega moža z vprašanjem, ki je razburjalo in dražilo nje- gove 5ivcc, toda v svoji duSi je sklenila preizkusiti njegovo ljubezen. Dvomi o moževi ljubezni so bili ubili men mir in brez skrbno veselost, tako da jc trpel zaradi njene izpremembe tudi mož. Ni se mogla torej čuditi, da se ie tudi njegovo vedenje izpremenilo. Postal je bil molčeč in siten, vedne pogosteje so mu živci odpovedali, minila ga ie potrpežljivost in tako je bilo njuno mlado zakonsko življenje na najboljši poti k razpadu. Nekega lepega jesenskega dne, ko se je ves svet smejal v zlatih solnčnih žarkih, je pa potegnila Milera iz garaže 6voj športni avto in se odpeljala k svoji materi. Mi .enina mati. stanujoča v krasni vili za mestom, je posvečala tarnanju in pritožbam svoje hčere pozornost in razumevanje. Ko je Milena končala svoje pripovedovanje, ji je še mlada in lepa mati dala nasvet: — To je kaj enostavno, dragi otrok. Če hočeš preizkusiti Celdovo ljubezen, mu reci, da ga nameravaš zapustiti Ni treba izmišljevati si »drugega moža«, to bi zadevo preveč zamotalo. Reci mu samo. da nisi srečna v zakonskem življenju in da hočeš Siti zopet svobodna Če t- bo prosil, da bi si premislila in ostala pri njem, boš lahko prepričana, da te resnično ljubi Milena se je morala junaško premagovati, da bi prišla s tem na dan Toda končno se je le odločila. In ko je prišel zvečer moi ia pisarne domov, je mojstrsko odigrala svojo vlogo. Dejala mu je hladno, da je sita zakonskega /'vljenja z njim in da hoče biti zopet prosta. Vedla se je tako naravno, da jc Celda olajšano vzdihnil, kakor da ae mu je odva- lil kamen od srca in odgovori1 je: To mi je zelo dobrodošlo, draga moja! — Kaj hočeš reči s tem? — je zajeclja-la Milena vsa /hegana. — Mislim, da sem tudi jaz sit zakonskega življenja kakor ti. — Toda. dragec. tega vendar ne misliš resno. — je vzkliknila z drhtečim glasom. — Seveda — je nadaljeval mož mirno. — Tega ti doslej nisem povedal samo iz obzirnosti do tebe. Toda zdaj, ko si sama priznala, da si žc sita najinega zakonskega življenja, je vsa zadeva poenostavljena. — Mene, ali najinega zakonskega življenja, to je vendar vseeno. — Ne. ne! Nisem te sita CeJdo... saj te tako vroče ljubim, tako te ljubim, da bi umrla, če bi me res zapustil. Celda jo je presenečeno pogledal: Kako naj razumem to? Praviš mi, da si sita zakonskega življenja z menoj, takoj nato pa trdiš, da me ljubiš. Res te ne razumem. Mileni so drgetale ustne. Dve debeli solzi sta ji pritekli iz krasnih oči in zdrsnili počasi po licih___— Celda .. lagala sem Nočem te zapustiti. Obožujem te. Hotela sem se samo prepričati, ali me resnično ljubiš. — Aha, že vem, odkod veter piha. To naj bi bila zopet preizkušnja ljubezni? — Celda, obžalujem te ... — Dovolj je tega, enkrat za vselej naj ti povem, da sem že s?t teh večnih preizkušenj svoje ljubezni. Ubijaš mi živce, izpod-kopavaš moj mir. Obžalujem, toda tega ne morem več prenašati. — Celda, pa me vendar ne misliš zapu- stiti? — Poskrbeti hočem, da ti ne bo treba trpeti pomanjkanja. Lahko se daš ločiti in jaz ... — Ločiti se? Nikoli! — Dobro torej. Toda jaz zapustim najin dom in sicer takoj. Mož je kreni! k vratom toda Milena je planila za njim. ga vsa obupana objela in bridko zaplakala. Celda, Ijubček, nikar mene zapusti, prosim te. Ubila bi se, če bi me zapustil. Prosim, prosim, ostani pri meni. Celdov obraz je izTazil mračno odločnost-—Čemu naj bi ostal pri tebi, če pa neprestano dvomiš o moji ljubezni. Ne morem več prenašati tvojega neutemeljenega sum- ničenja. — Celda.., nikoli več ne bom storila tega. Obljubljam ti to. Prijel jo je za rame in ji resno pogleda! v oči: Ali mi obljubiš, da ne boš nikoli več vpra?a'a, ali te resnično ljubim? — To ti prisegam pri svojem poročnem prstanu. — Dobro torej, je dejal Celda — ostanem. Komaj je prišel drugo jutro v pisarno, je poklical Celda svojo ta?Čo in ji dejal: Hočem ti samo povedati, da je šlo vse po najinem zarotni.^kem načrtu. Vedel seoi, da pride Miler 1 k tebi po nasvet in ne morem se ti dovolj zahvaliti za tvoj S'jajni načrt. Mislim, da je izlečena in da bova končno srečna. — Oh, gotovo — je odgovoril v telefonu miren glas mlade ta:če. Veseli me, da sem ti lahko pomaga'a: Toda powej Celda, ali jo resnično ljubiš? Kaznilnica Sing-Sing od blizu Njen najstarejši del je „dom smrti44 aH obsojeni, kdaj jim odbije zadnja ura Včeraj smo poročali, da so Izpustili našega rojaka Ivana Poderžaja Iz zloglasne ameriške kaznilnice Sing-Sing in da je odšel iz nje na 60dnevni dopust iskat svojo ženo. ki naj bi jo bil umoril. Zato bo marsikoga zanimalo kakšna je ta ameriška kaznilnica. Čeprav je slavi Sing-Singa že prekoračila svoj vrhunec, je vendar ta kaznilnica severoamerifke države Nevv York še ved-nc najbolj znana kaznilnica na svetu Stoji v mestecu Ossiningu in stara je šele 100 let Prvotno je bila kazenska kolonija Naibolj romantičen in največji Strah Vzbujajoči njen del je »dom smrtic, kjer Čakajo na smrt obsojeni, kdaj jim odbije zadnja ura. Življenje v »celicah obsojencev" »Dom smrti« ali »celice obsojencev«, kakor jim pravijo uradno, je strogo lo!en od drugih kaznilnišklh poslopij in ima svojo kuhinjo, bolnico, kaznilniško dvorišče in dvorano za posete Krilc poslopja, kamor privede obsojenca na dan usmrtitve, ima pet celic Obsojenci pravijo temu krilu ^plesna dvorana« Zakaj ga imenujejo tako. ni znano Krilo je zvezano po koridorju z dvorano, kjer stoji električni stol s prilegajoče mrtvašnico To je torej najstrašnejši del jetnišnice. Zakon predpisuje na smrt obsojenim samotne celice Samo 15 minut na dan lahko zapuste celico, da se izprehodijo po dvorišču Ko nastopi kazen dobi kaznenec tako ob'eko. da ne more iz nje splesti vrvice Čevlji ki bi jih lahko porabil kot orožje so nadomeščeni s klobučevinasti-mi copatami Noži in vilice seveda niso dovoljeni, jetniki dobivajo hrano v aluminijastih posodah Dovoljene so samo neke vrste pisaJna peresa, tako ca lahko pišejo f obsojenci pisma. Glede tega ni nobene j omejitve Listi in revije so dovoljeni, toda iz njih morajo biti odstranjeni koščki žice, s katerimi so revije vezane. V pestri zgodovini kaznilnice je zabeleženo, da je nekoč napravil neki kaznenec iz časopisnega papirja strašen kij, zlepljen z žvečilno gumo in zvezan s kratkimi koščki motvoza. Jetniki morajo pomoliti prste skozi luknjice v mrežah, da jim postrižejo nohte s katerimi bi si utegnili odpreti žile. Vžigalice so seveda prepovedane. Pač pa lahko pazniki prižgo kaznencu cigaro ali cigareto. V celici ni nobenega predmeta, s katerim bi si bilo mogoče končati življenje. Pobožni obsojenci Tudi v Sing-Singu naletimo na mnoga protislovja. Tako skrbe mnogi kaznenci ki bi si radi končali življenje za svoje zdravje in celo tla pokrivajo s časopisnim papirjem, da bi se ne prehladih. Ironija je tudi v tem. da ena skupina kazni! nifkih uslužbencev potiska tam zadaj obsojenca na električni stol tn se pripravlja usmrtiti ga. druga skupina si pa v jetni ški bolnici na vse načine prizadeva rešit kaznencu življenje V mnogih primerih re šijo z operacijo življenje na smrt obsoje nemu zločincu, potem ga pa usmrte Med vstopom v »dom smrti« m usmrtitvijo mine navadne dobro leto V tem času je večina obsojencev zelo pobožna Na-va:*no čitajo "erske kniige razmišljajo in hodijo k s'užbi božji Posledica tega je. da gredo z redkimi izjemami junaško na mo-rišče Nekateri stojlki pa o klanjajo vsa ko versko tolažbo, drugi zblazne in na guvernerjevo povelje jih prepeljejo v državno umobolnico za jetnfke Tu pa tam hlini obsojenec blaznost, redko se mu pa I posreči preslepiti zdravnike. Obisk sorodnikov in pravnih zastopnikov je dovoljen dvakrat v tednu v zadnjem tednu pred usmrtitvijo pa vsak dan. Usmrtitve se vrše navadno v četrtek zvečer nekaj minut po 23. Ravnatelj pokliče za priče »12 neodvisnih polnoletnih državljanov« in 3 sodne uranike. Razen tega so prisotni dva zdravnika, duhovnik, sedem jetniških paznikov, krvnik in ravnatelj. Za dovoljenje prisostvovati usmrtitvi prosi vedno mnogo ljudi, redki pa dovoljenje dobe. Zelo redko se zgodi, da morajo na smrt obsojenega na zadnji poti po: pirati. Morilci so navadno junaški Splošno naziranje. da dajejo na smrt obsojenim pred usmrtitvijo mamila, je zmotno. Navalno gredo naravnost k električnemu stolu v Štirikotni dvorani in sedejo mirno na stoL Mnogi obsojenci še tik pred usmrtitvijo ratrniiejo. da so nedo'ž-u. f|*-.-.7 Električni stol Na električnem stolu Električni stol. ki na njem konča obsojenec svojo življenjsko pot, je obit s pločevino. Nad njim visi luč. v enem kotu dvorane so pa štiri klopi za priče Krvnik potrebuje sarno eno minuto, da vključi električni tok na obsojenćevo gla vo in nogo. .Električni tok se izpusti 12 sosedne sobe od koder se vi:'i električni stol Tok 200 voltov in jakosti 8 do 10 amoerov usmrti mnogo hitreje nego more živčni sistem prenesti občutek v možgane Tako nas*aja smrt trenutno in povsem brez bolečin Cas od prvega korak? iz celice na hoinik do vključitve električnega toka traja komaj pet minut. Sosedna soba kjer se vključi tok, je ■jprem'iena s posebnim telefonom, kamoi tako rade hit mis'i obsojencev. In res se je že večkrat zgodilo, da je tik pred usmrtitvijo zapel telefon in da je p*i?la ^«»st, da je til na smrt obsojeni pomiloščen. Nevarma leta v IJiaftgzni Moški In ženske imajo v življenju dve £obi9 ko SO najbolj £*^čvrženi ljubezni V Parizu imajo zavod, ki proučuje važna vprašanja ljubezni in zakonskega življenja. Svoje delo opravlja na znanstveni podlagi Kijub temu pa zbijajo mnogi Parižani na njegov račun šale V ^avedu delujoči znanstveniki so postavili na p d-lagi svojih skušenj trditev, ki nas moia preseneciti Moški se baje najlaže zaljubi V mladih letih, ko se še ne more oženiti. Od IS. do 22. leta. in pa pozneje, navadno ko je že oženjen, med 43 in 45 letom. r>ekieta, mlajša in starejša, bi torej ne imela glede možitve posebno dobrih izgledov, če bi bilo res. da se moški najraje zaljubi v letih, ko še ni zrel za zakonsko življenje ali pa. ko je že oženjen. K sreči se ženijo moški pogostokrat, ko sploh ne mislijo na zakon, pač pa mislijo njihove zaročenke, prijateljice itd. Kako je pa pri ženskah? Tudi ženska ima dve kritični dobi. Prva je v dekliških letih pred 20. letom, druga pa med 43. in 45. leT.om Pozneje baje ne hrepeni po slučajni ljubezni in ne mika jo, da bi se za- j ljubila v moškega, ki njene ljubezni ni vreden. V drugi dobi so pa tudi ženske navadno že omožene in možje vedo, da je treba paziti nanje da se jim ne izneverijo Kar se pa tiče ahon kega življenja so učenjaki na pariškem zavodu ugotovili, da iz ljub-zni sk'enjene zakonske zveze niso trajne Spcftovanje m simpatija sta baje boljša podlaga za trdno zakonsko zvezo Kritična doba zakonskega življenja ie v drugem letu po poroki in pozn^ie med 8. in 9 letom Pri nrkaterih zakoncih je kritična doba stalna, toda na take primere se pariški zavod ni oziral. Študiju jez;kov se je posvetil dr Schuti že v gimnaziji in to veselje mu je ostaio tuci po^nejr Zanimivo je. kateri jeziki sc po Schlitzove-n mnenju najtežji SchUt? pravi, da so najtežj- jeziki Indijancev ir Eskimov pa tudi Baskov in Gruzincev zcic težka je tudi maj žarsčina kjer imr mnogo nepravilnosti Madžarščina je bliž ja japon-čini nego nemščini Dt Scttttt I pravi da slovanski jezHd še daleč nist rakc težki kakor se sp osno misli Ara ski jezik ie težji od perzijskega Velik« težave drl? Človeku tudi kitajščina, če Jc hoče dobro obvladati. Mož, ki govori 290 jezikov V Frankfurtu živi 651etni srednješolski učitelj v pokoiu dr. L. Harol Schtitz. ki govori 290 jez kov, in upa da bo svoj rekord še povečal tako da jih bo govoril 300 Zanimanje za tuje jezike je podedoval ta fenomen po ovojem starem očetu, raziskovalcu sanserita. Toda njegov stari oče je govoril samo 12 jezikov Zelo dobro je bil podkovan v klasičnih jezikih, govoril je pa nekaj novejših jezikov. Bela, modra in druge knjlje Od leta 1876 označujejo v Nemčiji diplomatske knjige nanašajoče se na gotove dogodke odnosno na pogajanja s tujimi državami kot bele Knjige Take listine so namreč razvrščene po datumih in zložene v enoten spis opremljen z belim ovojem Druge države označujejo zopet z drugačno barvo zbirko diplomatskih listin, nanašajočih se na važne dogodke. Ta navada izvira iz Anglije, kjer sprav-'jajo podebne listine v modre kuverte in lih označujejo kot modre kniige. Prva mo-Ira knjiga je izšla leta 1624 V Franciji in na Kitajskem imajo v po obnem smi- slu fcolte knjige. Tri druge države izdajajo ob raznih podtičnih piilikah rdeče knjige. To so Španija, severoamei iške Združene države in Turčija. Zelene knjige označujejo zbirko diplomatskih dokumentov v Italiji in Rumuniji, sive knjige pa izdaja zunanje ministrstvo v Belgiji in na Japonskem. Oranžne knjige objavlja holandsko zunanje ministrstvo. Oranžna je namreč barva holandske kraljevske rodbine. 10.000 let v sibirskem ledu Severna Azija, kjer pade v mnogih krajih temperatura na 70 stopinj Cel. pod ničlo (Verhojansk), je odkrila zdaj tajno o drami, ki se je odigrala tam približno pred 10.000 leti. Člani znanstvene ekspedicije pod vodstvom profesorja Grijaznova so kopali globoko v Altajsko p^gorie. Kakor ve'ik del severne P zije pokriva tudi ta kraj večni led. Učeniaki so domnevali, da utegnejo biti globoko v zemlji ostanki predhistorfčnih živali. Jasnovidci naj bi bili na nekem kraju v Al ta ju videli pod ledom zmrznjenega človeka. Deloma se je ta vest potrdila. 15 metrov globoko v zemlji so našli leseno stajo, v nji pa deset konj, ki jih je v pradavnih časih presenetila elementarna katastrofa. Učenjaki so ugotovili, da izvira ta staja iz bronaste dobe in da je stara okrog deset tisoč let. V staji pa niso našli konjskih kosti ali mumij, temveč zmrznjene konje privezane k jaslim. Smrt jih je najbrže presenetila nepričakovano. Nekateri konji so še stali z odprtimi očmi, drugi so pa ležali. Dlaka in žima sta bili čisto dobro ohranjeni. Enako dobro ohranjena je bila tudi oprema, lepo izdelana ir okrašena z zlatom. Ko so konje pregledali so ugotovili, da je v njihovih žilah zmrznjena kri, v želodcih pa ostanki hrane Prof. Harold VVithnall z ameriške univerze Colgate je vse to preiskal in potrdil Po poročilih iz Amerike se je sibirskim kmetom nedavno posrečilo naleteti precej glob-ko v zemlji na razpadlo skrivališče predhistoričnega človeka in odkopati iz večnega ledu človeško telo. <5e je ta vest resnična, bodo stali arheologi pred novim važnim odkritjem, namreč pred človekon« iz bronaste dobe in tako bodo lahko prebrali zanimive podatke na doslej najsta rejši strani velike knjige mrličev na zemlji 300 letnica Rubensove smrti Tristoletnic * smrti slavnega vlamskega -likarja Petra Rubcnsa bo proslavljena letos z velik mi svečanostmi M"«o nrugimi se pripravlja tud* izdelovanje eelikega jubilejnega nemšKt-belgrskeera filma v nem-ško-flamskem m oelgljskem jeziku Avtor filma si bo lahko pomagal pr tem z »bsežno Rubensovo koresp-m *enco. zJast* ? niego vnmi pismi iz Rima m Antvernna Zelo mnogo sp jf ">hranilr Rubensovih pi sem bavarskerm vojvod- vVolfgaugu VI-'jemu in drugih »oslovi ien'h prlf^terjem Leta 1622 je pis 'lubens Petru van Vee-vu iz AJitvverpna: Visoko spoštovani gospod* Ta držan po .x>tovanjih tn drugih okolnostih sem dolgo odlašal z odgovorom na Vase pismo. Zdaj pa ugotavljam z vašega prijaznega p* srna z dne 12 maja kateri lesorezi vam manjkajo. 2al vam moram povedati, da jih je po številu malo. ker zaradi duševne obolelosti svojega rezbarja v zadnjih otn skoraj nisem mogel delati. Pa tudi če jih je malo, j h tam rad pošljem. To so av. Frančišek, spremljajoč Stigma, Ta pkv sča je nekoliko grobo rezana, ker je to šele prvi poskus. Dalje imam »Povratek Device Marije z Jezuščkorn iz Egipta-i in maao Madono, rx>ljubljajoco Jezuščka. To delo se mi zdi dobro. Med najboljša dela prištevam Zuzano n vel ko sliko Lucifer-jevega padca ter odhod Lotha, njegove žene in hčere iz Sodome. Imam tudi bitko Amaconk v šestih listih, pri katerih pa manjka še nekaj dni dela. To delo imam že tri leta plačano, pa ga ne morem ztr-gati iz rezbarjevi« rok. Izdaj sem knj'go 0 arhitekturi z najlepšimi palačami v Genovi. Ne vem. če vam napravi to delo veselje. Zelo rad bi si šal vaše mnenje o tem in prosim vas, da mi odgovorite po pomorščaku ali pa slu katerega izmed svojih prijateljev, ker bi bil porto predrag. Občni zbrr metliških gasilcev Metlika. 10. februarja. Metliška prostovoljna gasilska četa je imela v nedeljo svoj 69. redni občni zbor. Zborovalni prostor v gradu je napolnilo številno članstvo, da čuje obračun dela uprave v p.etekli poslovni dobi. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni predsednik čete g Malešič Ivan Njegovemu pozivu za pozdrav Nj. Vel kralju II. ter pokrovitelju gasilstva Nj. Vis kraljeviču Tomislavu so vsi navzoči pritegnili z gromkim »Zivio!« Zatem je pozdravil čast župnega starešino g VVeisa Franca, župnega podstarešino g. Kremesca Jožeta in župnega podtajnika g Stuparja Tgnaca. Predsednik se je nato spominjal šc med letom umrlih članov g Vrviščarja Antona m g Lipeja Viktorja, katerih spomin je članstvo počastilo z vzklikom: 1 Slava!« Sledilo je poročilo predsednika o splošnem delovanju čete, ki naj jo čas in potrebe vselej najdejo pripravljeno za po- moć bližnjemu in domovini Izrekel je to-variško zahvalo vsem četnim fmkrlonar- iem ili članstvu s pripombo, da tudi V bodoče z najboljšo voljo vztrajajo na svojih mestih. Po prečitarju zapisnika Z9dnjeanovinskih uslužbencev je naraslo za 82. Državnih uslužbencev je bilo dne 1. januarja letos 2157, in sicer jih je 86 več kot lani. Krediti za osebne izdatke po predlogu ban. proračuna za 1. 1940/41 znašajo skupaj 40030.540 din. V to vsoto niso všteti osebni izdatki za vzdrževanje ljudskih šol v znesku 9,688.000 din. V lanskem proračunu so zna 5.311 skupaj osebni izdatki 37.460 600 din. torej 19 30% celotnega proračuna, osebni izdatki po predlogu proračuna za 1. 1940 41 oa znašajo 20-45% celotnega proračuna. Ce se upošteva, da so med temi izdntkl zapopadeni tudi prejemki za cestarje (6.030 000 din) in za bolnlčar-ako in režijsko osebje (okroglo 8.000.000 din), znašajo pravi osebni izdatki okroglo 14^r. To razmerje med osebnimi in stvarnimi izdatki je normalno. V proračunu za 1.1940 41 je bilo predvidenih 336 uradniških mest. 26 mest zva-ničnikov, 25 mest služiteljev in 130 dnev-ničarjev. sknpai 517 mest. Številčno povišanje znosni 76 mest. Najbolj se čuti potreba za povečanje števila uslužbencev pri termičnem oddelku. Lanpki bedrastni sklad za podpiranje brezposelnih int^lleentov v znesku 650 000 din z^pet nt zadostoval ter se je moral povečati za 300.000 din. Vseh podpirnncev je bi?^ no torej isto število kot lani. Od teh je bilo 32 moških in 78 žensk. Absoi- f ventov visoke šole le 24. absolventov po- » polne srMme šole 45. absolventov nižje ; sredn;** šel** 41. Popolna lfkvidaciia tega načina podpiranla brezposelnosti inteligen-tov tudi letos zaradi finančnih težkoč ni mosroča. vendar bo 25 podpirancev nameščenih v svojstvu dnevni Carjev brez obremenitve ban. proračuna. Prispevek za preskrbo siromakov vobče pri proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje jc Črtan v znesku 350.000 in ta znesek je prenesen na bednostnl sklad. Odrejeno je tudi. da se mnkFimira število podpirancev. m sicer tako, da do konca tega pro- računskega leta ne sme presegati 110 oseb, od 1. aprila 1910 dalje pa ne sme presegati 85 oseb. Na ta način ne bo potrebno več olačiti predvidenega zneska 650.000 din, obenem pa je to prvi korak za dosego postopne likvidacije podpirancev in bed-nostnega sklada. Stanje občin je po poročilu načelnika upravnega oddelka ostalo nespremenjeno. Gospodarsko stanje občin je bilo ugodno. Velika večina občin je končala proračunsko leto 1938/39 z znatnimi prebitki, ki so znašali skupaj 8.482.000 din. Občine so prejele iz občinskih davSčln znatno več kot so po proračunu pričakovale. Dolgovi občin rastejo in so dosegli blizu 70 milijonov din. Pri tem niso vštete mestne občine. Skoraj izključno se zadolžujejo občine radi gradenj šolskih poslopij In z elektrifikacijo. Skupni proračunski izdatki so se v tekočem letu dvignili na 90,683.000 din napram 86,125.000 din v letu 1938 39, povprečna dokladna stopnja pa na 91% napram 77% prej. Občinski proračuni in dolgovi stalno rastejo in z njimi davčna bremena. Preobremenjene občine, ki jih je bilo 41 In ena podobčlna, so dobile iz banovinskih kreditov skupaj 434.550 din. Lanska dotacija je znašala 772.250 din. Iz 4 In pol % gasilskega sklada je bilo v 1.1939 izplačanih v smislu zakona o organizaciji gasilstva: Gasilski zvezi v Beogradu 141.331 din. Gasilski zajednici v Ljubljani 282.663 din. 26 gasilskim župam 141.331 din, 953 gasilskim Četam pa 847.989 din, skupaj 1.413.315 din. Iz bivšega l«3fc gasilskega sklada, kateri znaša še okoli 100.000 din, so bile podeljene osmim osebam redne mesečne podpore v skupnem znesku 29.400 din. Za jugoslovanski gasilski kongres je bilo nakazanih 50.000 din. Naše državljanstvo Je bilo priznano 149 družinskim poglavarjem, od teh je slovenske narodnosti 130, slovanske 6, nemške 7 in Židov 6. V 1.1938 je dobilo državljanstvo 164 oseb. Izgubilo je naše državljanstvo 1047 oseh. v 1.1938 pa 1619 oseb. Podeljenih je bilo 58 podpor za gradnjo ali popravo cerkva in izdan je znesek 85 tisoč za sanacijo cerkvenih občin, preostali znesek 15.000 se bo oa še razdelil. Podpore cerkvam so znašale okoli 3000 din. Število društev se je v 1. 1939 povečalo za 291 in je znašalo ob koncu leta 6482. Stanje javne varnosti se je v primeri s 1.1938 nekoliko poslabšalo. Preračun občega In upravnega oddelka bansfee uprave, o katerem so debatirali banski svetniki na včerajšnjem popoldanskem zasedanju Ban dr. M. Natlačen je včeraj v svojem ekspozeju naglasil, da je novi proračun sestavljen povsem realno, da je njegova karakteristika le manjše zvijanje v primeri s sedanjim proračunom, ki ne dosega 3 milijonov din. čeprav so potrebe vseh strok vedno večje. Uvedena ne bo nobena nova davfčma in ne povečane stare dajatve. Večje izdatke nameravajo kriti z nekoliko večjimi rednimi dohodki na račun davščin ter dajatev sploh in z izkupičkom za prodane parcele. Izkupiček za banovinske nepremičnine je proračunan na 2 milijona din. Banovinski proračun se deli v dva dela: na proračun izdatkov in dohodkov desetih oddelkov in na proračune banovinskih zavodov in podjetij, ki jih je 39. Izdatki za banovinske oddelke so proračuna-ni na 139.831.260 din, izdatki ustanov pa na 72.272.020 din. Precej ustanov se vzdržuje samih, vendar mora banovina prispevati za večino podjetih ali zavodov več ali manj; prispevek banovine za ustanove in podjetja je proračunan na 16364.740 din. Ban je dejal, da so bili vsi proračuni zadnjih let realni ter da je znašalo kritje v proračunskem letu 1937-38 nekaj nad 100 odstotkov, v proračunskem letu 1938-39 pa 100-63V« in upanje je. da bo tudi obračun sedanjega proračuna izkazal popolno krit-je, Največji so izdatki za tehnični oddelek. 39.988.070 din, najmanjši pa za upravni, 1,758.200 din. Izdatki za kmetijski oddelek so proračunani na 10,273.420 din; za prosvetni 26,364.700, za socialno politiko in zdravstvo 12,938.060; finančni odd 18 milijonov 35.620 in trgovinski odd. 3,956.170. Med skupnimi izdatki je vračunan tudi prispevek banovinskim zavodom in proračunska rezerva, ki znaša 3 milijone din in ki bo menda porabljena za zvišanje prejemkov banovinskih uslužbencev. Med dohodki znašajo največ banovinske doklade, in sicer 69,717.000 din in trošarine 40,400.000 din. Davki in takse so proračunani na 19,400.000 din, delež na skupnem davku na poslovni promet na 2,900.000, nepo-brane terjatve iz prejšnjih let 3,450.000 in razni dohodki 3,814.260 din. Odkupnina za osebno delo (kuluk) zrala le 150.000 din. Največ osebja zaposluje tehnični oddelek, zato so pač tudi izdatki za osebje največji; znašajo 10,960070 din. Pri tem oddelku je zaposlenih 119 uslužbencev (uradnikov in uradniških pripravnikov), razen 28 tajnikov cestnih odborov, 44 cestnih nad zornikov, 34 dnevničarjev, 7 strojnikov m 670 cestarjev. Tudi stvarni izdatki tega oddelka so precej visoki, banovina prispeva 15 milijonov din za vzdrževanje železniških dovoznih cest in cest ter mostov, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov. K temu je treba prišteti še milijon din kot prispevek k izrednim stroškom za vzdrževanje banovinskih cest in mostov. Za nova cestna dela so proračunani le manjši zneski Upravni stroški za vse oddelke so proračunani na 1,740.000 din. Ptecej uradništva zaposluje tudi splošni oddelek z glavno pisarno: 53 undnikov, 10 uradnikih pripravnikov, 26 zvaničnikov in 23 sluiiteljev, osebni izdatki znašajo 3,454.280 dm. Najmanj osebja je zaposlenega v upravnem oddelku, 10 uradnikov, in osebni izdatki so proračunani na 400 700 din Med stvarnimi izdatki odpade na razne podpore in nagrade 677.500 din: 100.000 za sanacijo cerkvenih občin, 150.000 za opremo, popravila in stavbna dela pri cerkvah, pomoč občinam pri odplačilu dolgov, nagrade za pobiranje občinskih doklad 50.000 din itd. Pol milijona din je določenih za zaščito civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi Kmetijski oddelek zaposluje 58 uradnikov, enega zvaničnika in 10 pogodbenih uradnikov in dnevničarjev. Osebni izdatki znašajo 2,122.780 din. Za kmetijsko tzobraz bo (gospodinjske šole, tečaje, kmečko nadaljevalno Šolstvo itd.) je določeno 760.000 din. za neposredno pospeševanje kmeti i-stva 520.000 din, za pospeševanje živinoreje in mlekarstva 1335.000 din. za vinarstvo 1.231.000, sadjarstvo in vrtnarstvo 355 tisoč din, zadružništvo in podpore kmetijskim organizacijam 260.000 in za izredne izdatke 250.000 din. Pod kmetijski oddelek spadajo še odseki, ki imajo svoje uredništvo in poseben delokrog dela: veterinarski odsek, gozdarstvo, urejanje hudournikov in komisija za agrarne operacije. Proračun izdatkov kmetijskega oddelka brez teh odsekov znaša 7,413.780 din. Izdatki odsekov znašajo: veterinarstvo 682.240, gozdarstvo 224.700, urejanje hudournikov 936300 in komisija za agrarne operacije 1.016.400 din. Iz naslova komisije za agrarne operacije gredo podpore za melioracije in gospodarstvo na planinah (250.000), ta kultiviranje belokranjskih steljnikov itd. Prosvetni oddelek ima 11 uradnikov, pogodbenega uradnika in dnevničarja. Za vzdrževanje ljudskih Sol je med osebnimi izdatki določeno 9,688.000 din. V tem znesku so vračunane stanarine učiteljem in kurivo (4.352.000). plače in dnine za šolsko služabništvo (1,507 C00 din) in katehetske nagrade in nagrade poslovodjem krajevnih šolskih odborov (3,625.000). Stvarni isdatki za srednje, učiteljske in meščanske šole so proračunani na 2,024.000 din. Za ljudsko Pro^yeto, to se pravi za podpore društvom, knjižnicam, ljudskim univerzam, za tečaje, prosvetno propagando itd. je določenih 210 tisoč din. Posebej za prosvetne domove je določenih 300 din podpor, za telovadna in športna društva ter treznostno gibanje pa 350.000 din. Podpore kulturnim ustanovam in znanstvenim društvom bodo znašale 376 tisoč din. posebej gledališčem pa 415.000. Med stvarnimi izdatki je za vzdrževanje ljudskih sol določeno 8.515.000 din. K temu je treba prišteti še prispevke m podpore za ljudske in meščanske šole, kar znaša 1.010000 din. Podpore hi štipendije dijakom in za kuhinje ter dijaške domove pa znašajo 665.000 din. Našteti so še izredni izdatki pod naslovom »Razni gradbeni isdatki in investicije za prosvetne zavode« v znesku 1,949300 din. Pod oddelek za socialno politiko In narodno zdravje spadajo tudi združene zdrav stvene občine, ki zaposlujejo 119 zdravnikov, 34 zdravstvenih pomočnikov m teater pomočnic, 28 uradnikov, 6 dnevničarjev in 18 dezinfektorjev. Sam oddelek pa ima 13 uradnikov in 7 dnevničarjev. Skupno znašajo osebni izdatki tega oddelka 3.813.060 din. Med stvarnimi izdatki odpade na splošno socialno skrbstvo 1,775.000 izdatkov. Razni izdatki znašajo 4,930.000 din, med njimi je določeno 3.200.000 din aa plačila oskrbnih stroškov javnim zdravstvenim ustanovam za revne bolnike. Zdravljenja revnih bolnikov v zdravstvenih občinah na nameravajo podpreti z ▼•©to 1 •200.000 din. Za zdravljenje revnih tuberkuloznih bolnikov je določeno 450.000 din. Trgovinski oddelek ima preračunanih 669.970 din osebnih izdatkov. Za stvarna izdatke je določeno 1355.200 dm m za tajski promet 880.000. Izredni izdatki so preračunani na 850000 din. Osebni izdatki finančnega oddelka se> določeni na 2.030.620 din (59 uradnikov m zvaničnik). Med stvarnimi izdatki odpade največ na odplačevanje anuitet in obresti posojil, skupaj 14,100.000 din. Med stvarne izdatke tega oddelka so vračunali tudi 240.000 din za reprezentacijo in po veri j ive zadeve. Med banovinskimi zavodi, podjetji in ustanovami je 20 kmetijskih šol in zavodov; njihovi izdatki so proračunani na 6 milijonov 702380 din. Pod prosvetni oddelek spadajo zavodi. 3 šole in banovinska zaloga šolskih knjig in učil; izdatki so preračunani na 4,645.750 din. Skrbstvenih in zdravstvenih zavodov je 14, največ bolnic m zdravilišč; skupni proračunani izdatki znašajo 38333.890 din. Podjetje zase so Kranjske deželne elektrarne, ki se same vzdržuje. Izdatki znašajo 22300.000 din. Mladinske smučarske aa« **- temveč Je drago«. 8 družabnostjo In prijetnim Je posebnu v zeleni bratovščini, zvesti »joger« Je še danes, postal Ijlv. 8 ponosom lahko are na svoje Življenjske done. Medtem so potekla leta, otroci 00 se mzkropik in aa-vaeU svoja mezta v »ečnem krogotoku življenja. Hči Mici je poročena Pečnik. Zora Je soproga topliakega učitelja g. Vik- torja Pergreja. a Vinko Je učitelj ake šole. Jubilant preživlja Jesen svojega s delom In uspehi blagoslovljenega življenja najraje tu v Zagorju v krogu svoje družini oe, vnuka in vnučka. Številnim čestitkam jubilantu, ki Je bU in je še danes zvest naročnik in čitatelj naprednega časopisja, posebno »Slovenskega Naroda«, se prUruzujemo tudi mi s željo, da bi nam ostal ohranjen Se ctolgo vrsto let v zdravju ia zadovoljstvu, žival! XIV* simfonični koncert ljubljanske filharmonije ki 4a|a z le možna impulzivna natura, delom eokajsea osebni poudarek tekme Kranj, 18. februarja Kakor smo že sporočili, so morale biti mladinske tekme sok. župe Kranj zaradi dežja odpovedane. Spored tekem je ostal isti kakor je bil prvotno napovedan. Prijave, ki so prispele v roku za prijave izkazujejo preko 400 tekmovalcev in je torej naša napoved, da so te tekme ene največjih mladinskih tekem v državi, resnična. Zbor za vse oddelke te sodniški zbor bo ob 9. url pred sokolskim domeni v Stra-žišču. Tu bodo razdeljene tekmovalne številke, makar bodo vsi tekmovalci odšli na nastopna mesta. Popoldne bodo nastopili tekmovalci v prostih skokih ob 14. url na skakalnici na Gorenj! Savi. Tekmovalci pridejo s svojimi vodniki v Kranj z jutranjimi vlaki te se bodo razen skakalcev lahko vrnili z opoldanskimi vlaki. Občinstvo opozarjamo na zanimive sokolske mladinske smučarske tekme ▼ Straži šču zlasti tudi zaradi odlično Izpeljanih prog, ki bodo v vsej dolžini dobro vidne s prostora za občinstvo, ki bo določen ob Sempeterskem gradu. Ake sneg ▼ Str ar-žlšču ne bo odgovarjal bedo vse edtelee pravočasno obveščene o prenosu tekem ▼ Kranjsko goro, kjer se tekme vrle ▼ latam času In razporedu dne 18. t. aa. Upravičene želje Ljubljana, IS. februarja Oblasti zahtevajo od lastnikov hiš Izpraznitev podstrešij, kar naj se Izvrši ravno sedaj ob najneugodnejšem času. V post resnih prostorih vladala sedaj mraz, vleče mrzel zrak na vse strani, na strehah Je sneg. Sneg pokriva streho m zapira luč, da je v vsem podstrešju temno m se ne more izvršiti Izpraznitev v temi tako kakor je potrebno. Glede na temo m nevarnost prehlada al uaojame prositi pristojno oblast, da bi se termin na ta dela preložil na ugodnejši čas posebne še, ker vendar nI te nobene neposredne nevarnosti, da se ognemo prehladu In da bomo prt bol Jat razsvetljavi mogli bolje ustreči zahtevam oblastev. Pa še nekaj. Policijska oblast zahteva, da se morajo prijaviti kolesa ravno januarja, ko se kolesarji ne morejo voziti m se večinoma sploh ne vozijo. To se je letos moralo vršiti vprav v največjem mrazu ln večinoma v globokem snegu aH celo snežnem metežu. AH nI mogoče taka posla opraviti v času, ko Je večina kolesarjev res na kolesih m ko so ugodnejše vremen ske prilike? Kupil sem nekaj litrov vina tavan LJub-jane. Na mitnici morata plačati mestno trošarino, toda na novo državni morate pa ie posebej na Breg! AH nI goče urediti tega tako, da se opravi na tako malenkost vsa na snem kraju s sodelovanjem raznih uradov! rfekoHko ves olajšanja raznih procedur davkoplačevalcem bi bilo salo priporočljivo tudi sicer! J. P. Valentin Košmcrl 70 letnik u. Jutri bo dopolnil svoje sedemdeseto urar tn posestnik s Koamerl. Rojen na M&rkeževih, se je že v rani mladosti svetu nrarskemu poklicu ta sa osamosvojil ln preselil na niko, kjer al Js poiskal svoja dražico Marijo is rodbine no le laven, priden kot zvesti pomoči svoje je ten dortii Svoja proste ure Ja sadovnjaku ta pri imel spre1 izkušen sadjar ln se, da mn js žlntea. ki as Jo njm prestati dft tH# »Jesovi Ljubljana, 13. februarja Kakor prvi, tako Je bil tudi drugi koncert Ljubljanske filharmonije v letošnji sezoni izključno slovanski, zavoljo Česar je potrebno posebej naglasiti, da se Ljubljanska filharmonija povsem zaveda svojih umetniško-vzgojnih nalog v spoznanju bogate vrednosti slovanske simfonične glasbe. Na poslednjem koncertu v petek js izvedla najprej Cajkovskega »V. simfonijo v e-molu«. eno izmed najlepših del velikega ruskega klasika, ki se v tej simfoniji izpoveduje podobno, kakor tudi v m^gih drugih svojih skladbah. Po svoji duševni ritmiki je »V. simfonija« nedvomno nežna, kakor je bil v vsej viharnosti svojega notranjega tvorca, kateremu je bil katerikoli doživljenjski moment pač v bistvu različen kot pri drugih. Ljubljanska filharmonija je prikazala globine te simfonije zelo jasno m občuteno; še bolj kot v 1- stavku (Andante - Allegro con anima) se je razživela v prekrasnem drugem stavku (Andante-Cantabile con alcu-na licenzaV ki je bil morda mestom s nekoliko preveč zadržan, in prav tako v tretjem (Valse - Allegro moderato) in četrtem stavku (Finale - Andante maestoeo, Allegro vivace - Maestoso). Orkester je dosegel polno zvočnost, ki jo zahtevata bogata harmonika in melodika ter je v lepem soglasju pod vodstvom svojega dirigenta Barranoviča izkristaliziral estetska širine omenjene skladbe. Cajkovskega »V. simfoniji« je po Brav-ničarjevi »Belokrajinski« sledil drugi stavek znamenitega Smetanovega cikla »Ma vlast« (Moja domovina) — »VItava« 2e naslov sam nove, kaj je hotel v tem simfoničnem stavku povedati mojster, ki je neizmerno ljubil češke loge in gaje in ki si je spočival dušo, ko je strmel v valove srebrne VI ta ve. Kakor kristali valovijo zvoki, široka češka reka se pretaka mirna in razburjena, njeno šumenje pripoveduje o staroslavni zgodovini svete češke zemlje. Da. ko poslušam »VItavo«, slišim VItavo čisto nekje poleg sebe, morda celo v sebi, takšno, kakršno sem spoznal, ko sem se brez volje predal njenim čarom in skrivnostim Lahkotno hiti preko nižav in med bregovi, vsa je posipana s svetlim luninim sijem ali jo barvajo zlati solnčni prameni, galebi se spuščajo na njo. veseli ln živahni. »VItava« pomeni žalost in veselje, vdanost in odpor, mirnost in razbrzdano** do neba. Zato mora »Vltava« teči, se prelivati v lahkosti, kakršna je le mogoča. Pilharmonični orkester jo je nedvomno dobro doumel; tehnične finese js izvedel skrbno in dovolj precizno. Zdi sa mi pa. da je bfl v Interpretaciji še nekoliko pretežek in zato povsod vsebinska sočnost »VI ta ve« ni moda priti do polne veljave; tudi tempi so bili ponekod prev počasni rn so s tem ovirali nezadržano lahkost, s katero se mora skladba razvijati- Kajti, tudi na mestih, kjer »Vltava« izpoveduje globinske težine, je v njej nekaj lahkotnega; ne mislim tu vsebinsko-formalno, marveč psihološki gledano in občuteno. Vendar pa je izzvenela »Vltava« v splošnem skladno, s prizvokom vsebin-sko-zvočnrh značilnost!, ki ji dajejo v celotnem ciklu morda prvo mesto. Med nalbolišimi izvedbami omenjenega koncerta sta bili pot ovo obe domači skladbi. Bravniearjeva »Belokrajfnska rapsodija«, naslonjena na belokrajlnsko in obče slovensko narodno tematiko, je formalno obdelana v smislu prevladovanja kontra-ptmktičnega nad harmoničnim, vendar tako, da harmonični moment vendarle pride do polne izrazitosti ter ffa živahna melodika. enojna, pa tudi večkratna hkratu, le še oboaat! m naglasi. Pole«? Izometrič-nih ritmičnih postonov. tematiki odgovarjajočega ambitusa, zmei iio-rnoderno grajena ritmfčnosrJ, efektnega menlavania intenzitet in uporab! ianja agogičnfh sredstev je še zlasti pripomogla skladbi k močnemu uspehu odlična instrumentacija, vflvetost orkestra in pravilno zajeta interpretacija, ki ie dokazala, da se fe Ba-ranovič v skladbo temeHfto porlob^l hi jo js zato mogel podati v kar najbolj verni po**obi. zanimanja pa je vzbudTfa še posebej Baranovičeva baletna suita »Srce Iz leeta«. zarajena slično Bravnlčar-jsvl »Bolohi ajrnald« na folklorni motivi- ki, po poedinostih pa tej pravo nasprotja. Najzanimivejši činitelj Baranovičeve baletne suite je nedvomno ritmika, ki je izredno pestra že v »2egnanju«, še bolj pa v kolu: ritmi so često komplicirani, interesantni pa tudi tam, kjer so enostavni, ker jim je znal skladatelj priključiti barvito harmonično zvočnost in vsemu dati toliko izvrstno Instrumentacijo, da Je skladba nad vse učinkovita. Tudi obdela-vanje motivičnega materijala z razširitvami, zožitvami, transpozicijami in »ličnimi sredstvi je toliko previdno in profinjeno, da izogne občutke dolgoveznosti, ki bi sicer s ponavljanjem mogli nastati in pokaže skladatelja kot zelo dobrega poznavalca kompozicijske arhitektonike. Poleg vsesa tega zna avtor odlično Uporabljati možnosti jakostnega stopnjevanja in s tem učinek Še povečati. »Srce iz lecta«. ki je v skladatelju kot dirigentu našle najbolj vernega interpreta, je doživelo na filhai 11101 ličnem koncertu spričo momentov, ki sem jih navedel, izredno velik uspeh in navdušeno odobravanje. Celotni koncert je dirigiral kot gost - na tel j Hrvatske opere, priznan dirigent in skladatelj Krešimir Baranović, kata« rega interpretacijo sem v poedinostih očr-j tal že poprej. Kot dirigent je Baranoviš ! močno impulzivna natura, ki daje posa-] meznim delom dokajšnii osebni poudarek: i to je bilo najboljše razvidno v razmerju j interpretacije Cajkovskega nasproti Smetani in pa Smetano nasproti ostalim trem izvajanim delom V splošnem se njegovi mterpretaciji ne da oporekati, ker je vsekakor bila globinski zajeta in vsestranska učinkovita: da pa se je ponekod uveljavila njegova, rekel bi elementarna ustvarjalna sila. pa je spričo njegove individualne osebnosti razumljivo, čeprav ista morda vedno ni v polnem soglasju z vernostjo reprodukcije. Posebna Barano-vičeva odlika je jasnost, s katero zajeme izdelavo poedinih in celotnih motivičnih kompleksov; ve. kaj ho*e in svoje zamisli tudi dosledno izpeljuje. Čeprav po majhnem številu skušenj, je dvignil koncert, ki ga je do njegovega pri bod a vadi! filharmonijski stalni študijski dirigent Drago Sijanec. na lepo umetniško stopnjo: s tem nam je hrvatski gost posredoval lep umetniški večer in bomo veseli, če ga bomo še videli v tej funkciji. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano (kar je razveseljivo dejstvo, da ima smisel za velika simfonične koncerte), ga je nagradilo z viharnim odobravanjem in se sočnsno enako oddolžilo tudi orkestru, ki se je, skrbno pripravljen, zelo potrudil in skušal podati kar najbolj izoblikovano estetsko celoto. Obstojajo sicer Še nekatere malenkosti, ki ovirajo popolno enotnost orkestra in ki sem jih natančneje omenil v poročilu o prvem koncertu Filharmonije v letošnji sezoni. Vendar se tokrat niso eksponirano očitovale in je orkester dosegel dovolj lepo estetsko višino. Vobče smem označiti poslednji koncert naše filharmonije kot pomembni umetniški dogodek, ki P* naj ne bo zgolj umetniške važnosti, temveč tudi znnnflec vedno globljega slikanja slovenske fn hrvaHke ter slovanskih kuHirr sploh. asi* Ztorovanje radosnih sadjarjev kratkim js Imela 8VD svoj redni sstss shosl sa js ndelegn tudi 1*. podružnica področju. Sprejetih JS bilo tako glede ja bU ds je v Radečah sadjarstvo razvilo ln da ss pri dobrih premožnejši posestniki z veCjo vnemo se— delovali pri naš? podružnic!, kar bo za razvoj tn napredek sadjarstva v Radečah velikega pomena. Pri volitvah je bfl Izvoljen sledeči odbor: sa predsednika g. MIha Peternel z Dobrave, aa podpredsednika g. Kuhar Zdravko. knjigovodja pri »Peti«, sa tajnika železniški uslužbenec g. Vod ena v Ivan, sa blagajnika posestnik g. Pepelnak Franc. Za odbornike gg.: Kovačič Jože In So ti ar Ivan a Brunake gore, Funda Matija s Vrho-vega, Sotlar Franc s Loga, Božič Frane šolski upravitelj iz Radeč. Bevk Ivan z Dobrave, Kartoveek Ivan z Jelove ga, Povšs Fildeifk s Behnlka. Jagrtč Alojzij z Brunake gore m Sotlar Jote Is Radeč. Za preglednike računov gg.: Oospodarič Frane Is si Sotlar Anton s Botemeža. Iz Radeč lahko uporabljajo Ji« Mati val člani brez Marija prt Radečah, te dolgo je bolski Je po naHh krajih precej Zapušča brata Janama ter sestro Franjo. Naj v rairn »Uisljal ■■■■ Za novo. kulturno trdnjavo ob severni st*r. 35 Po zgledu LJubljane — ! Maribor, 12. februarja Zadnje odlikovanje upravnika Narodne- ira erledaliSča v Mariboru g", dr. Brenči ča m pa obe sijajno uspeli, izredno doforo obisftcani nedeljski predstavi so zopet zbudili zanimanje za že zdavno potrebno novo Narodne gledališče v Mariboru. Ne le za upravnika kakor mu je težko najti kaj količkaj enakovrednega in baš za to naj-kočljivejše mesto tudi dovolj sposobnega, marveč pravo in že zdavno zasluženo odlikovanje celega aiovenakega, še prav posebno pn našega obmejnega naroda bi bilo, če bi na merodajnem mestu končno vendar le prodrlo razumevanje za neizogibno potrebno novo res narodovo gledališče. A medtem pa, da se konča žalostno zapostavljanje baš tega gledališča z dr-*a\no subvencijo! Ne smemo pa se na to več ko opravičeno upanje zanašati in brezdelno čakati. Besede miče jot zgledi vlečejo! Nekako ki bi pred SO leti Je Izubijana se — mutatis nmtanens — moti tudi v tam primeru. Naj nikogar ne strani, da gre pri tem zgledu za ljubljanske — Nemce. Nahajali so se kot za stio prenašanj gostje * deželnem gledaliscu. Pa se je njihovi Tali ji zahotelo po lastnem modernem hramu. Kaj so storili, da je beseda čim prej postala meso? Pridobili so pred vsem tedanjo * Kranjsko hranilnico« in kar je za Maribor še večjega posnemanja vredno: vat so se obvezali za večletni abonma za vse parterne, lažne in balkonske sedeže. Lahko bi navedli še več zgledov dejanskega sodelovanja pri zgraditve gledališča, pa naj za enkrat zgornji zadostujejo. Za danes še nekaj. V božični izdaji mariborske revije zrn tujski promet >J ugušio- venski Biseri« je nekdo opozarjal na mariborsko »Dramatično društvo«, katerega misija z ustanovitvijo poklicnega gfedahv ae ni bfia zaključena, marveč s tem ae je še le prav pričela. Tudi mati ne izvrši svoje dolžnosti ze a tem, da spravi otroka na svet, marveč se le pričenja svojo materinsko dolžnost, da za porojenega otroka tudi skrbi. Prišel je čas, ko nase »Dramatično društvom s pre-rojen jem samega sebe odvrne od sebe narodovo obtožbo, da se ni za nadaljnjo usodo svojega otroka n±Č več brigalo, čim je veliko prerano zatisnil oči oče tega otroka, pokojni veliki narodni borec Ivan Kej-žar. PretfJoo bo že kmalu pol leta, odkar se je na zadnjem sestanku tega društva sklenila obnovitev m novo delo. Toda razen zasedbe temu društvu iz hvaležnosti podarjene lose se kar nrfč ne sliši, da bi se bilo kaj storflo. Prišla pa je posebno za obmejne Slovence resna ura, ki kliče glede gradnje novega gledališča v prvi vrsti na delo svojčas tako požrtvovalno Dramatično društvo. Krepitev sokolske zavesti na deželi Občni zbor SoKolskega društva v Središču ob Dravi Maribor, 12. februarja V nedeljo II. t. m. je polagalo obračun svojega vztrajnega in marljivega dela Sokolsko društvo v Središču ob Dravi. 28. redni občni zbor je vodil zaslužni in požrtvovalni starosta br. Čulck, ki je v uvodu pozval članstvo, da zakliče svojemu prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni »zdravo«. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev in predsednikov odsekov, katerih ima društvo 8. Vsi se prav marljivo in požrtvovalno udejstvujejo v svojem delokrogu v krepitev sokolske zavesti in narodne odločnosti na nameni podeželju. Po poročilu s. tajnice lle Zadravčeve ima društvo 18b članov in članic. Društvo je imelo več internih društvenih prireditev in rudi javni nastop. Zadostilo je tudi vsem sa\ezn\rn in župnim obveznostim. Častno je proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja dne o. sept, in sokolski praznik dne 1. decembra Br. načelnik JambroviČ je poročal, da relovadi društvo v 6 oddelkih in je obisk telovadbe še zadovoljiv, lahko pa bi bil se po /oljneiši, ako bi se vsi člani in članice do 26. leta točno zavedali svoje sokolske dolžnosti, da je zanje reden obisk telovadbe obvezen. V preteklem letu je imelo društvo svoj lasten nastop in je članstvo nastopilo tudi pri raznih drugih okoliških društvih. Lepa je bila tudi udeležba na župnem zletu v Murski Soboti. NajrazveseljivejSi obisk jc pri oddelku moške in ženske dece, samo škoda, da pri-soanjkuje društvu vaditeljev. Denarno in premoženjsko stanje društva se je v zadnjem letu znatno zboljsalo, vendar pa ima društvo še vedno precej dolga, katerega odplačilo se bo izvršilo v glavnem v okviru SPP. V kolikor pa ne bo mogoče odplačati saveznega brezobrestnega posojila, se bo to skušalo odplačati v rednih obrokih v teku ostalih let. Na ta način bo v kratki dobi društvo brez vseh obveznosti in se bo moglo potem toliko bolj posvetiti notranjemu razvoju in poglobitvi dela, kakor je poročal br. blagajnik in predsednik odseka za SPP. Prav marljivo se udejstvuje tudi društvena godba, ki je v preteklem letu natopila na 7 sokolskih javnih nastopih in tudi mnogih drugih prireditvah nacionalnih društev. Razveseljivo poročilo je podal tudi br. prosvetar. ki skrbi za nagovore pred posameznimi vrstami in predavanja, kakor tudi za redno poslovanje društvene knjižnice, ki jo poseča članstvo v lepem številu. Poleg omenjenih odsekov deluje v društvu še poseben pevski in tamburaški ter kolesarski in strelski odsek. Socialni odsek pa skrbi za obdaritev siromašne dece za Miklavževo. Prt volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z zaslužnim br. Culkoro kot starosto. Jurijem Zadravcem kot pod-starosto, Jambrovičem kot načelnikom in s. Tvanuševo kot podnačelnico na čelu. Po vzpodbudnih besedah župnega delegata ter ureditvi nekaterih društvenih zadev pri slučajnostih, je zaključil br. starosta i je zapadlo pol metra novega anega. Po poročilu tezenske vremenske postaje je bila včerajšnja maksimalna temperatura —6.8, današnja jutraja minimalna temperatura —9.4. Količina padavin od raztopljenega snega je znašala 4.9 mm. .Višina snega pa 44 cm- V železniškem prometu se nt bilo večjih zamud, novi sneg pn ovira, avtobusni promet. Celjski avtobus Je prišel v Maribor a triČetrt ure za- milde, ljutomerskega avtobusa pa sploh ni Mlo v Momaranče 1 d d 3.50. Žito: Dšenica 2 din liter, rž in iečmen 1.75. koruza 1.50 do 2. oves 1. Droso 2. ajda 1.25. proseno oženo 4, aidovo ošeno 4 do 5 din za liter. Fižol Drodaiaio liter no 5 do 6 din. Ribji trg: karoi 12 belice 8. Ščuke 18. morske ribe 10 do 36. Mlečni izdelki: smetana 10 do 15. mleko 2 do 2 50. surovo maslo 30 do 32. čaino maslo 36. kuhano maslo 32 do 36. domaČi sir 8 do 10 din Perutninski trg: kokosi, ki iih le bilo na sobotnem trgu 317. so nrodniali r>o 20 do 32. par oiščancev no 25 do 65. Durane oo 45 do 85. domače zaice no 10 do 20 din. Krme na soioh ni bilo na orodai. — Iz malega Beograda. Učiteli Anton Medved 1e podal ostavko na učitelisko službo. t>rav tako tudi edč. Vanda Vuk. — Naše občinske zadevr»čine vzhuiaio še zmerom zanimanie občanov, vendar na ie zaenkrat vse tiho. — Poteklo mu je dovoI.1en.ie za bivanje v naši državi. Pred tuka i šm i m okrožnim sodiščem ie bila tajna razorava proti tekstilnemu obratovodii Boffomiru Tem. ki ie bil obtožen v zvezi s členom 3 zakona o zaščiti iavne varnosti in reda v državi Po razora vi do ie bil Ter. ki ie bil opro-ščen. predan polici i i. Poteklo mu ie namreč dovolienje za bivanje v naši državi. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Mavericva lekarna uri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12. ter Vauoo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Predprodaja vstopnic za enkratno predstavo -Stari Rimlian« v Narodnem gledališču ie Dri »Putniku«. V četrtek na dan gostovanla M rako v r skupine IS. t. m. pa pri dnevni Gledališki blaeami. — Nerazumljivo. Prejeli smo s nrošnio za objavo: »Bil sem med udeleženci nedeljskega občnega zbora sreskeca odbora RK v Mariboru. Zares ie treba dati pohvalno priznanje požrtvovalnim funkcionarjem in njihovim sodelavcem Po^ebei ie treba pozdraviti hvalevredno misel organiziranja bolnicarsklh tečaiev ki so v današnjih časih posebne važnosti. N;sem se pa mege! skupno z drugimi navzočimi ubraniti trpkega občutka ki me ie popolnoma prevzel, ko sem slišal da ni v nekaterih krogih dovoli zanim-^a za nodni-ranie vzvišenih stremi ien i Rdečega križa Skcrai neverietno le zvenelo Dorocun. da ie celo mariborska mestna občina med tistimi, ki gre^o mimo velikega človekoljubnega dela. ki ga vrši Rdeči križ v današnjih časih. Mnenie vseh, s kater:mi sem te dni govoril ie. da bo treba to stališče korigirati in da bo treba dosedanie zadržanje spremeniti. Le težko si namreč moremo predstavljati posledice, ki bi ns-staie. ako bi to vzvišeno delo omalovaževale celo takšne ustanove, kakor ie občina. Upali ie. da se o:do v tem cziru prilike do prihodnjega občnega zbora sore-menile.* — Odprta noč in dan so grobu vrata ... V Linhartovi ulici .št. 21 ie preminil vpo-kojeni železničar Ivan Svarcer. Doživel ie častitljivo stnrost 86 let. V spletni bolnici ie preminila žagarjeva žena Helena Ka-bič. ?tara 32 'et. V sDA-šn: bolnici ie umrla Elizabeta Drevensek. Stara 62 let V Linhartovi ulici 16 ie umrl vpo*s poštni uslužbenec Karol Perše. star 6i let. 2a- lujcčim svoicom naie globoko sožalSel — Ni bH kriv. Pred tukaj5nj:m sodiščem se ie moral zagovariati biv<: fram-ski občinski tajnik Vili Belšak in sicer v zvezi z cMo^bo zaradi noneverbe. Ko ie postal župan framske občine Ivan Petek, je bil Belšak kmalu zatem razreden svo-iih službenih dolžnosti in sicer v zve;^ z očitkom poneverbe. Pred sodiščem oa le bil Beljak oproščen vsake krivde in kazni. — Speharji hi prekupčevalci. Tukaisnia »Delavska politika« poroča v številk.; 13: »Privile^iii. ki jih uživajo Speharji na našem trgu. so vezani na oofiol. da oreda- jajo nrasičje meso in slamno domačemu prebivalstvu ob tržnih dnevih. Na ta način je pomagano Suchar jem, da jim ni treba prodajati prašičev mesarjem, ki bi iim plačali znatno manj kot oa šoeharji izku-pijo. ako sami prodajajo blago na trgana drugi strani pa ie pomagano konzumentom, ker bi naj speharji vplivali kot nekak regulator cen prašičjemu mesu v nasaea mestu. Zadnje čase opažamo, da nekateri speharji pozabljajo, da bi morali vse zaklane prašiče na i p opre i skušati prodati konzumentom na trsu in sele po 11. uri dopoldne ostanek morebitnim prekupčevalcem. 2ena nekega delavca nam poroča, da je zalotila v Volkmerjevi ulici špenarja« ki je unei naložen poln vat krač. katere je prevzemal od njega znan pieKupcevaiec in Jin 2>uravuai v svoje ajuaoottce. uoučm špenar se je še ponor-eevai iz žene, reitoc: »au Di raai Karano kračo? ±>a ne bo ruc, so vse pioa^ei« ivu smo že v prejsnjin številkah naseua Usia opozarjan tržno naozursivo na aoucnega prekupčevalca, ki je ne&aj časa Kar z vozom vozu po trgu aieu irziuun urami m basai krače s špenarskin vozov. KaKor iz-gieoa. je imeia naša notica ta u»pen. da so trzni organi siopui aoticnemu na pr^te. 'loaa ornima giava si zna pomagati in tako je naročil spenarja v zaxotno uheo v zgodnjih aopoiaanskih urah m kupil vse krače, koiiKor 3in je mož Drinenal na trg ter jih taKoj zaviekel v svoj lokal. Proti taksnemu očitnemu kršenju trznesta reaa je treba odločno nastopiti. Toda ne gre samo za to. da se kaznuje preKUPČevaiec. ampak tudi dotični š pen ar, ki prodaja prekupčevalcem pred 11. uro dopoldne in blaga ne pripelje na trg. V takem siUčaju bi se morala speharju takoj odvzeti pravica prodajanja ob tržnih aneh, potem bo že zaleglo.« — Volitve obratnih zaupnikov pri Hut-terju. Ob priliki volitev obratnih zaupnikov v tukajšnji Hutterjevi tekstilni tovarni so postavili rdeči, modri in beli svojo skupno listo, zeleni (Jugoras) pa spet svojo listo. Prva lista je dobila 14 mandatov in sicer rdeči 9. modri 3. beli 2. Zeleni so dobili 65 glasov in 2 mandata. — Konference ni bUo. V nedeljo dopoldne bi morala biti konferenca socialističnih zaupn.kov in sicer ori -»Orlu-. Konference pa ni bilo. ker jo je oblast prepovedala. — Mična zgodbica se pripoveduje po našem mestu. Hišna posestnica. ki ie imela že dve koncesiji, ie hotela imeti Še tretjo (ljudje so res nenasitni), pa za to ni imela kvalifikacije in bilo je treba posredovanja. To pa se lahko dobi. če se najmanj sklene kako zavarovanje. Tako se je tudi zgodilo. Prosilka ie res sklenila življenjsko zavarovanje za din 50.000 vzajemno s svojim soprogom. Nesreča pa je hotela, da ie soprog v kratkem umrl in tako žaluje vdova za svoiim dragim soprogom, zavarovalnica pa za mnoso prehitro Lrplačano zavarovalnino. — Drobne vesti. Pri sankanju si je zlomila dosno nogo 161etna posestniška hči Dora Kure iz Selnice ob Dravi Prepeljali bo jo v mariborsko splošno bolnico, kjer se zdravi tudi iSletna vinicarjeva hči Terezija Čelan iz Rltoznoja. ki si je pri padcu na poledenelih tleh zlomila desnico. — Levo nogo si je zlomil na Aleksandrovi cesti 321etni godbenik Franc Heinlein, ki se tudi zdravi v bolnici. — Na TrzašK cesti je neki kolesar podrl 631etno posest- nico Alcjzijo Ogorelčevo. ki je obležala z manjšimi poškodbami na rokah. — Zasebnemu uradniku Ivanu Stranjšku je Izginila in neke tukajšnje kavarne zimska suknja, vredna okoli 1200 din. Mariborsko gledališče Torek, 13. febr Zaprto. Sreda, 14. febr. ob 20.: »Cigan barona. Gostovanje v Celju. Četrtek, 15. febr. ob 20.: >Stari Rimljan«. Gostovanje Mrakove družine. * »Kovarstvo in ljubezen« se v Malčevi režiji pripravlja kot prihodnja dramska novost mariborskega gledališča. Ta znamenita Schillerjeva drama bo podana v mojstrski češki dramaturški predelavi in v novem Albrechtovem prevodu. Zlata nedelja v mariborskem Maribor. 12. februarja Take zlate nedelje kakor je bila zadnja odnosno prva postna nedelja, mariborsko gledališče že dolgo ni doživelo. Ne samo >Cigan baron* je >vlekeK; tudi popoldanska dramska predstava - Neopravičena ura-* — letošnji dramski šlager še bolj kot lani >Matura^ — je privabila nenavadno število obiskovalcev. Skoro da je bil še večji naval na to predstavo kakor pa zvečer na zopet sijajno sprejetega Straussovega »Cigana barona<. Kjer je prišlo tudi do izraza njegovo novo odlikovanje. Pri obeh predstavah je bilo — kakor že dolgo ne — zelo častno zastopano tudi dijaštvo Mariborsko gledališče pač zasluži še več takih zlatih nedelj! Ssfcdska dslo v Kešskih Maribor. 12. februarja Marljivo in vzgledno je sokolsko delo v naših Košakih. O tem je pričal tudi občni zbor košaškega Sokola. Otvoritveno besedo ie spregovoril br. dr. KovačiČ. ki je orisal društveno delovanje v pretekli poslovni '.obi. Oči tal pa je tudi te ž k oče in borbe kovaških Sokolov. Svoja uvodna izvajanja je zaključil z vzklikom Nj. Vel. ki a! ju Petru II. Potem so bile volitve nove društvene upravo, ki so jo navzoii arjrejeli soglasno in z odobravanjem. Za starosto je bil izvoljen br. Lojze Ferš. Podstarosta je br. D:agan Pajnkovič, načelnik br. Ivan Homer, podna čelnik br. Viktor Herič, načelnica Vida Ribaričeva.. namestnica Alojzija Kovenova, tajnik Lipe Izlaker. blagajnik Janko Eferl, prosvetar Kurt Hope, matri-kar Ivo Riberič. Odborniki so prof. Struna. Salda, De Corti, Vaupotič, VraČko, švarc in Sibic. Z za ki ii:Čnimi govori staroste br. Ferša, Dro?vetarja br. Hopeja in podnačelnika br. Pajnkovlča se je zaključil izredni oB- ćni zbor. Novi upravi želimo čim več uspehov. Iz Garale Radgone — Prosvetno delo n» meJL TJMteljertvo narodne šole v Apačah .je pod okriljem Poamladka Rdečega križa na narodni soM v Apačah uprizorilo v letošnjem predpu- stu v Apačah vsestransko lepo uspelo burko >Teta na konju«. Prireditev se je vršila v šoli ter je bila po občinstvu izredno dobro obiskana. Radi tega so ae prireditelji odločili gostovati tudi v Gornji Rad-joni in sicer v majhni posojilnični dvorani, katero je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo. Cisti dobiček obeh prireditev je sel v fond PRK v Apačah. Dlle-tantje (uči tel jatvo sole Apače) so resili svoje naloge z izrednim uspehom ter bi bilo samo teleti, da ne hi hUa to prva in 4 za/hvjn prireditev to vrste v Apačah in tudi ne v Gornji Radgoni, kjer ao gotovi činitelji bili vzrok, da se igra ni ponovila, čeravno je bila to splošna želja občinstva. Tudi na tem polju je doslej primanjkovalo prosvetnih delavcev in prosvetnega dela, kar je zlasti obmejno prebivalstvo silno pogiesalo. Vzrok temu tiči v prvi vrsti v pomanjkanju primernih priiV'utvenih dvoran kakor v Apačah, tako v Gornji Radgoni. Temu pa bo ustreženo, čim bo sokolsko društvo dogradilo svoj društveni dom s prostorno prireditveno dvorano. Iz Ljutomera — .Vova odvetniška pisarna. S 1. marcem bo v Ljutomeru otvoril odvetniško pisarno dosedanji kencipient dr. Lipoldove pisarne g. dr. Jane. Pisarna bo v bivši Zem ijičevi u:bi. — Strvli pri ioii. Ko je imelo Prosvetno društvo na Raskrižju v isfarski šoli na pustni torek svojo pr reditev, je s ceste nekdo vrgel v okno učilnice kos opeke, ki je zdro-bla šipe .n vzncnirrila prireditelje. Od strani prirediteljev je padlo iz treh samokresov neka- strelov, k: so napadalce preplašili. Zadevo raziskuje oroiništvo. ki je že izsledilo napa da ca. — Mura narašča. Rad- južnega vremena sneg naglo kopni in zato so pritoki Mure močno dvignili Muro. k' b» sc znala vsak čas razliti preko breoov. Po Muri p!avafo tudi velike ledene plo.-če, ki so ns mnogih mestih poškodovale murske mline, znajo pa prekucnit? tudi veržejski leseni most, ki se že nagiba Radi velike množine ledu, ki piava Muri je promet z brodovi še vedno nemogoč. — Vinski sejem. Vinarska podružnica v I JUtomeru priredi svoj vinsk; sejem 12. marca v hotelu Zavratnik v Ljutomeru Vabljeni so vsi vinogradniki ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavno svojci vina. Prijaviti se je treba do 7. marca v pisarni ljutomerske občine. Interesenti in kupci se naj osebno prepričajo o kakovosti navih vin. — Zmešnjava Pred dnevi jc banska Uprava postavila na Šoli v štrigovi za upravitelja tamošnjega učitelja Ljubomiia Torova. Predaja poslov se ni izvršila, ker je dosedanji vršilec dolžnosti zbolel in je moral v bolnico v Varaždin. V času bolezni pa je dosedanji vršilec dolžnosti šolskega upravitelja g. 1. Richter d ^bil od ministrstva brzojavni dekret za šolskega upravitelja v Strigovi. Tedaj dva upravitelja, dva dekreta, eden brez vednosti banske uprave v Ljubljani, drugi pa je izstavljen po banski upravi. V tem primeru je bolezen prc-pr^ predajo poslov. — Za regulacijo Mure Za regulacijo Mure v lendavskem srezu je bilo sedaj po banovini nakazano 100.000 din. S tem denarjem bodo regulirali Muro pri Gornii. Srednji in Dolnji Bistrici. Pri delih se bo zaposlilo omog brezposelnega prekmurskega ljudstva, obenem pa bo konec nesrečnih poplav, ki so prebivalce teh vai»i pripravile vsako leto ob najlepše pridelke krasnega in rodovit ga polja. Tudi naše vasi ob Muri bi želele isto vsoto denarja, da bi bil enkrat konec poplava min neprestani bojazni pred njimi Iz Ptuja — Ogenj je Izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnica Franca Kunsteka v Sp. Jablanah. Kljub temu, da so takoj prihiteli gaallcl iz Cirkovc. je pogorelo poslopje do tal z vso zalogo poljskih pr del-kov. zlasti veliko slame in sena. tako da se ceni škoda nad 20.000 din. Kako je nastal ogenj, se ne ve. — NSnie*tu venca na krsto pokojnega zdravnika g. dr. Stuhca Bele je darovalo Društvo banovinskih uslužbencev, okrajni odbor v Ptuju 100 din Protitube: kulozni ligi v Ptuju, primarij g. dr. KUhar pa 100 din za mestne reveže. — Odlikovanje. Banovinski cestni nadzornik Močnik Štefan je bil odlikovan 3 redom sv. Save V. razreda. — Z živinskega sejma. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 85 volov, 21© krav. 11 b kov, 14 Juncev. 63 telet, 64 ko>-njev, 1 ovca, skupaj 457 glav. Prodanih je bilo 242 glav. Voli so se prodajali po 3.5o do 5.50. krave 2.25 do 4.60. Wki 3.50 do 4.75, junci 3.25 do 4, teleta 3.75 do 5 din za kg žive teže, konji so se prodajaJi po 500 do 4.000 din za komad. Svinj je blo pripeljanih 161 kom., od katerih je bilo prodanih samo 45 komadov. Prolesv'ri stari od 4 do 6 tednov so se prodaja1! po 80 do 120 din za komad, debele svnje po 7 do 850 in plemene svinje po 6.50 do 7 din za kg žive teze. Slovenskim goricam davčno uprava Sv. Ana v Slov. gor., 10. februarja Ko so bila po svetovni vojni po državni razmejitvi razmejena tudi nova področja davčnih uora", je bil na novo organizirani sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priključen k davčni upravi Maribor. KrajU ki so pred vojno gravitirali k mnogo bližji davčni upravi Cmurek, so bili po priključitvi k Mariboru radi oddaljenosti davkarije prizadeti, saj je več krajev oddaljenih od Maribora Co 40 km. Neprijetno Je za našega obmejnega davkoplačevalca, če mora v davčnih zadevah potovati tako daleč. Za vsako zadevo v slučajnih pomotah se tako dolga pot v Maribor ponaj-večkrat ne izplača, ker je združeno potovanje s stroški in davkoplačevalec raje utrpi izgubo radi previsokega davčnega predpisa ali nepravilne odmere ln raje zabavlja čez vse, kar se mu zdi nepravilno in iSče vzrokov tudi tam, kjer Jih v resnici ni. Ako pa potuje v svrho popravkov morebitnih pomot ln nedostatkov v Maribor, niti ne more pri enkratnem posredovanju svoj« zadeve urediti in mora tro31U denar za večkratno potovanj«. Vse te ne- prijetnosti, Id vzbujajo nezadovoljstvo, b* se lahko odstranile, ako bi Imel okraj svojo lastno davčno upravo. Nujno potrebno je, da ee na sedežu sodnega okraja ln zemljiško-knjižnega, urada, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ustanovi za podroC,le tega okraja lastna davčna uprava, ki tod ustregla davni Želji davkoplačevalcev. Že večkrat je bila zadeva ustanovitve prepotrebne davkarije pri Bv. Lenartu predmet živahnih razprav, a vsa je ostalo pri starem. Ponovno apeliramo na rnerodajne Činitelje, da končno ust rese Jo upravičeni želji lenarškega sodnega okraja po ustanovitvi samostojnega davčnega urada, ki bi povezal gospodarsko ln kulturno enoto okrija v davčnem pogledu.