117 Glasnik SED 62|2 2022 Drštvene strani Jelka Pšajd* * Jelka Pšajd, univ. dipl. sociologinja kulture ter etnologinja in kulturna antropologinja, muzejska svetovalka, Pomurski muzej Murska Sobota; jelka.psajd@guest.arnes.si. Že 16. znanstveno-strokovno srečanje Vzporednice slo- venske in hrvaške etnologije je bilo 9. in 10. junija 2022 v Bistri (blizu Zagreba). Tokratni glavni organizator je bilo Hrvaško etnološko društvo (HED); Slovensko etnološko društvo ga bo pripravilo čez dve leti. Naša dvodnevna gos- titeljica je bilo Društvo Ekomuzej Bistra. V petih sklopih se je zvrstilo 24 referentk in referentov. Slovensko polovico Vzporednic smo zastopale nasledn- je etnologinje: Alenka Černelič Krošelj kot predsednica SED, soorganizatorka in moderatorka, ki je predstavila tudi prispevek z naslovom Črno-belo bogastvo ter kruh, potice in kolači iz Posavskega muzeja Brežice; Jasna Fa- kin Bajec z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, ki je spregovorila o odnosu do kruha med mladimi v času revščine in izobilja; Maja Godina Golija z Inštitu- ta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki je analizira- la prehrano civilnega prebivalstva v Mariboru med prvo svetovno vojno; Barbara Sosič iz Slovenskega etnograf- skega muzeja, ki je predstavila prehransko kriza po drugi svetovni vojni, kot jo razkriva muzejska dokumentacija, Mojca Ramšak z Oddelka za etnologijo in kulturno an- tropologijo FF UL, ki je problematizirala pitje alkohola med epidemijo covida-19, in Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki je predstavila prispevek z na- slovom Odnos socialno šibkih skupin ali posameznikov na podeželju do prehrane ob njenem pomanjkanju. Žal se Marinka Dražumerič iz Slovenskega etnološkega društva, ki bi morala spregovoriti o hrani v Beli krajini med prvo in drugo svetovno vojno, srečanja ni mogla udeležiti. Zora Slivnik Pavlin, dolgoletna članica SED, in Polonca V odo- pivec z Občine Ajdovščina sta Vzporednice z zanimanjem spremljali in poslušali prispevke. Prvi dan sta se nam med poslušalci pridružila še Mateja Habinc in Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Hrvaške referentke in referent so bili iz različnih institucij in krajev: Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške, Društva Ivana Perkovca iz Šenkovca, Etnografskega muze- ja Zagreb, Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu, Mestnega muzeja Požega, Inštituta za hrvaški jezik in jezi- koslovje v Zagrebu, Inštituta za antropologijo v Zagrebu, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v Zagrebu, Mestnega muzeja Korčula, Oddelka za konservatorstvo v Požegi, Pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega primorja na Reki, Domovinskega muzeja Slatina in Muzeja Moslavina Kutina ter Društva Ekomuzej Bistra. Zaploskali smo kolegici Sani Sardelić, ki se je na Vzporednice pripelja- la najdlje – z južnodalmatinskega otoka Korčula. Naj izpostavim samo nekaj vzporednic na temo prehrane med hrvaškim in slovenskim prostorom: tradicionalna hra- na je spoj gastronomije in kulturne dediščine; nadomestki za kruh ob pomanjkanju moke so bili želod, tropine, pravi kostanj ipd.; kruh kot osnovno živilo je revnemu prebival- stvu vedno zadostoval, in šele njegovo umanjkanje je po- menilo lakoto; v pomanjkanju in kriznih situacijah je bilo prehranjevanje enolično; dediščina kruha je zelo povezana s prijetnimi in manj prijetnimi čustvi. Zanimiva se mi je zdela misel Mirele Hrovatin iz Ministr- stva za kulturo in medije Republike Hrvaške, da na seznam nesnovne dediščine ni treba vpisati vsega in naj pustimo skupnosti, da prepozna, kaj je zanjo bistveno in pomembno. Aktualne so bile opazke, ki jih ne bi smeli kar tako pozabiti: ugotovitev Sani Sardelić, da sprememba odnosa do hrane v sodobni družbi pomeni spremembo odnosa do okolja; Maje Godina Golija, da so krizna obdobja tudi čas inovacij in pri- lagodljivosti; in Mojce Ramšak, ki z raziskavo ugotavlja, da je alkoholna industrija v času epidemije covida19 z uporabo novih tehnologij in lahkotnega nagovarjanja želela oziroma poskušala legalizirati pitje alkohola. Povabljeni smo bili tu- 16. VZPOREDNICE SLOVENSKE IN HRVAŠKE ETNOLOGIJE: HRANA IN PIJAČA V ČASU KRIZE – PRAKSE PRIDELAVE, DISTRIBUCIJE IN UŽIVANJA Bistra, Hrvaška, 9.–10. junij 2022 Referentka Barbara Sosič z moderatorko Alenko Černelič Krošelj (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Glasnik SED 62|2 2022 118 Drštvene strani Jelka Pšajd di na prihajajočo razstavo Lica gladi: sit gladnom ne vjeruje (Obrazi lakote: sit lačnemu ne verjame) v Etnografski mu- zej Zagreb, katere cilj je opozoriti na pojav lakote v sodobni družbi. Ko govorimo o specifični gastronomski manifesta- ciji, pa ne moremo mimo predstavljenega Bljak festivala na otoku Krk kot dela karnevalskega dogajanja, kjer je mogoče okušati specialitete ljudske prehranske dediščine, s poudar- kom na sestavinah, ki jih danes ne uporabljamo več vsak dan (in ponekod že postajajo kulinarične posebnosti), npr. svinjskih in kokošjih nog, ledvic, vampov, kokošjih vratov in druge bljakavosti. Sproščene, zabavne in prijateljske so ekskurzije, zaradi katerih se iskreno veselim Vzporednic na slovenski in hr- vaški strani. Ker jih pripravljajo domačini, so poučne in strokovno pripravljene, z upanjem, da udeleženci vidimo tisto, česar na navadnem izletu ne bi nikoli. Tako smo se v petek popoldan zapeljali po Bistri in okolici, si ogledali prikaz interpretacijskega kostumiranja, prisluhnili pripo- vedovanju zgodb o baročnem dvorcu Oršič v Gornji Bistri in si ogledali še sakralni kompleks Sv. Nikola v Poljanici Bistriški. Večer smo zaključili s člani Ekomuzeja Bistra, ki so nam zapeli nekaj ljudskih pesmi. Poslušali smo jih ob okušanju lokalnega vina in pogač. Med odmoru med posameznimi sklopi smo lahko spremljali prikaz veščin tradicionalnega rokodelstva – izdelavo bistriškega nakita. Za konec verjetno ni treba dodati, da smo bili deležni iz- obilja hrane in pijače ter gostoljubnosti domačinov – po- manjkanje in izredne razmere so bile le besedna znanost. Uvodni nagovor Klementine Batina v parku baročnega dvorca Oršić v Gornoj Bistri (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Pogostitev s tradicionalnimi zagorskimi jedmi (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022). Ročno izdelana moška okrasna ogrlica, imenovana kravatlina, je ena od oblik kraluša, ogrlice iz steklenih zrnc, ki je obvezen element lokalnih pripadnostnih kostumov (foto: Zora Slivnik Pavlin, junij 2022).