ZZB. itnilta.
P«»l«lwl franke v drUnri SMS.
I Ljuiiiu. * M*lio Zl. Kptinbn
Ul. lito.
ri    ■■—i Đwm a prifit.
i trsti t Prostor 1 m/m X 54 «/« za ni vidne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opravnlitvo „Slov. Naroda" in   Narodna TIskaraa" ulica sL 5, pritlično. — Tolaloa it 90.
Enaflova
v itt|Miavi)ii
celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ...,...„ 42*—
3 mesečno......».21*—
1 ..........7-
t U«M|i«l ta po potil i ¥ ■■■■■aaaln:
celoletno......K 95*—
polletno .   . m.....( 50-—
3 maaačso......„ 26*—
..........9*—
Nov5 naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno  Wk^T P<> nakaznici. Na samo pismena naročila brez potlatve denarje se na moremo ozirati.
■ KmaOov« sttaa U, I, L T*Ufon Mar. 34.
Dopisa sprs-faai
m la podpisan« in zadostno Rokopisov no vrata. ~W
PoMiiMifMi 11«vHlui velja 40 vinarjev.
DseudllKe u Ljubljani.
(Iz vseučjliške komisije).
Dne 20. t. m. popoldne imela je vse-učiliška komisija v dež. dvorcu sejo, ki je bila — stvarno — zadnja.
Po prebranem zapisniku o seji dne 11. t. m. je predsednik poročal, da je bilo imenovanje prvih vseučiliških profesorjev objavljeno v Službenih Novi-nah SHS z dne 13. septembra, in da je po naročilu poverjeništva za uk in bogočastje obvestil o imenovanju s posebnimi dopisi gg. vseuč. profesorje. Le-ti so se kot univerzitetni svet že konstituirali, lizvottvšj si predsednika, podpredsednika in poslovodja (kakor po časopisih že objavljeno).
Predsednik dr. D. Majaron poroča nadalje, kaj se je vse zopet započelo zadnje dni od strani podpredsedništva dež. vlade in od narodnih poslancev v Beogradu, da se pridobi nova »domobranska vojašnica« za nastanitev univerze. Vsled izjav vojnega ministra se je včeraj vršil razgovor z g. generalom Smiljaničem, danes pa ogled na licu mesta, ki se ga je udeležila poleg podpredsednika dr. Žerjava tudi nastanitvena komisija po stavb, svetniku ing, Štembovu in Skabemetu. O tem ogledu poroča posebej ing. Štembov in po daljši razpravi se sklene, da bo posebna deputacija univerzitetnega sveta koj drugi dan zastopala pri vojaškem poveljstvu prošnjo za prepustitev domobranske vojašnice.
Prof. dr. R. Zupančič, podpredsednik univerzitetnega sveta, priobči komisiji oficijalno, da se je univerzitetni svet, konstituiral, in prosi komisijo, da bi sedaj izročila univerzitetnemu svetu ves svoj materijal, ki se tiče univerze.
Predsednik dr. D. Majajron izjavi, da se tej prošnji samo po sebi umevno ustreže, ker je komisija itak zadnji čas rešitev mnogih agend pridržala za kom-petenco vseučiHškega predstavništva. Komisija bo obstojala nadalje samo zaradi svoje subkomisiie za pravno fakulteto dotlej, da profesorji te fakultete, zadržani še v Parizu, naznanijo, v koliko računajo še na sodelovanje sub-komisije.
Ko so se došle vloge odstopne univerzitetnemu svetu, je koncem seje njegov podpredsednik prof. dr. Zupančič izpregovoril naslednje:
Gospod predsednik, slavna komisija!
Danes smo dospeli v boju za narodni ideal do ene tistih točk, kjer se potnik rad oddahne, oziraje se na že dovršeno pot, da potem pogumno napreduje. Boj, sem rekel, in res, borili smo se za ta ideal dolgo zaman. Ali prišla je vojna, prišel poraz ranjke Av-
strije. Brez tega bi bili danes še tam, kamor so nas zapostavile tiste teutonske moči, ki so nas imenovale »narodne treske«. Prva naša dolžnost je torej, da smo hvaležni vsem, ki so pripomogli k razpadu Avstrije, zlasti junaškemu srbskemu delu našega naroda, zlasti tudi tistim Jugoslovan^ skim možem, ki so v prvem hipu razumeli, da je svetovna vojna tudi vojna za naš narodni obstoj. In takih je bilo mnogo več, nego pa naglašamo v svoji skromnosti.
Razpad stare Avstrije je bil sicer potreben pogoj za vresničbo našega ideala, toda ni bil zadosten. Treba je bilo še, da smo se zavedli takoj svoiih kurrnrnih dolžnosti in da smo, ko nam je bila dana možnost, hitro zamenilj idealno hrepenenje z resnim delom. »Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti«. In trdna je bila naša volja, njen eksponent pa vseučiliškn komisija. Vi gospodje ste z neprestano marljivostjo, z nesebičnim trudom in velikanskim delom pripravili tla, na katerih se gradi naša univerza. Vaš predsednik, gospod dr. Majaron, je bil najmlajši med Vami, kadar je šlo za pre-mago težlroč, ki ste jih obilno, veliko imeli. Bili so dnevi, Id bi rekfj. da se ie videlo gospoda predsednica, vedno marljivega, vedno uljudnega istočasno v vseh ljubljanskih uradih. Druga na^a nič manj sveta dolžnost je torej, da smo hvaležni Vam, crosnodje.. Današnji dan Vam mora biti dan največjera zadoščenja, saj Vam smem izražati nado, da boste Vi prvi vzor profesorjem, ki imajo nadaljevati Vaše posle, izražati prepričanje, da Vam bo vedno hvaležna Imbljanska univerza ter da bo vedno z njo ostalo ime Vašega predsednika srospoda dr. Majarona! (Občno ploskanje).
Predsednik se srčno zahvali v svojem in v imenu komisije za izrečeno priznanje, poudarjajoč, da imajo vsi člani kotmsiie najlepše zadoščenje v uspehu delovanja, ki so se ga vsi udeleževali s plemenitim veseljem in se ga bodo zato tudi vedno radi spominjali Prosi g. prof. dr. Zupančiča, naj sporoči profesorskemu zboru vnovič čestitke m želje komis;je. da bi se mn vzvišena in lepa naloga Čim uspešnejše posrečila! Na to zaključi sejo.
Ttioan dr. Ivan Tavčar:
Kol M s kromplrlem ?
Izvoznica! Ta beseda se bo kakor rja zajedla v svitlo jeklo naše države. Postala je to beseda nesrečnega pomena, in naši otroci, kadar bodo tako stari, kot smo mi danes, jo bodo   prejkone še   čutili v svojih
kosteh. Izvoznica je podobna tisti muhi, o kateri pravijo, da zleze iz vode: ena je tukaj, čez pol ure pa mrgoli že cel roj okrog nje in končno jih je cela megla. Pravijo, da žive te muhe samo par dni, potem pa jih zopet požro valovi, iz katerih so prišle. Naša ljuba izvoznica pa ima življenje, kakor iz usnja in že njeno rojstvo je navadno precej drago, tako da so te izvoznice postale za nas prava kalamiteta. Prihodnji naši zgodovinarji se bodo prejkone v precejšnji meri pečali s poglavjem iz-j voznic, in gotovo bo to poglavje ja-' ko zanimivo. Jaz se v daljše podrobnosti ne spuščam, spregovoriti pa sem hotel o izvoznicah, v kolikor bodo te, kakor vse kaže, vplivale na prehrano našega mesta v prihodnji zimi.
Meni se vidi, da so se izvoznice v Beogradu izdajale brez vsakega sistema. Letos v aprilu je naša občina ljubljanska dobila dovoljenje, da mestna aprovizacija nakupi v Banatu 400 vagonov žita in da te vagone izvozi v Ljubljano. Od tistega časa, ko smo pričeli to žito nakupava-ti. na do tedaj, ko je bil nakup dognan, je neko poverjeništvo skoraj vsak dan naznanjalo mestni upravi, da je dovolilo temu in temu. da toliko in toliko živil izvozi za mestno apro-vizaciio v Ljubljani. Zupan je poročal in poročal, da je mestna aprovi-zaciia že sama nakupila potrebno množino žita in da je dobila za ta nakup potrebne izvoznice, pa vse ni nič pomagalo: dotična obvestila so nrlhaiala še naprej, in če bi iih bil človek skupaj seštel, bi bil prišel do rezultata, da je skoraj polovica Ju-trove dežele dobila izvoznice za Hubliansko aprovizacijo! Kaj je ta stvar takrat pomenila, ne vem in me tudi nič ne briga, to pa vem, da bi bila Lmbliana. če bi bilo na vse te irvoznice prišlo blago v Ljubliano. za nekai !et preskrbljena z živili!
Danes pa pišem kot župan ljubljanskega mesta, ki mi mora biti usoda aprovizacije v bodoči zimi pri srcu, še o neki posebni izvoznici, ki se ne tiče Banata ali Slavonije, temveč Slovenije. Ta specifično slovenska izvoznica tiče se našega krompirja, to je tistega živila, ki je vsaj polovic? našega prebivalstva pripomoglo, da se je v teku vojne revno in klavrno, ali vendar preživelo. Liubl'ane brez krompirja si človek oredstavljati ne more, in gorje nam. če v bodoči zimi ne bomo imeli tega prepotrebnega pridelka naše zemlje! Ker pa je ravno mogoče, da nas morda čaka ta obupna usoda, vidi «p mi notrebno. da opozorim mero-
dajne kroge brez vsake hudobne volje in brez vsakega očitanja na to, da store vse, kar je mogoče, da se prepreči nesreča. Ljubljana brez krompirja živela bi še hujše, kakor bi živela tedaj, ako bi se sesedel vodovod v Klečah ter bi ne imela druge pitne vode. kakor ono iz Grada-ščice in Ljubljanice.
Zapišem pa iz polnega prepričanja, da nevarnost obstoji! Iz zanesljivega vira sem izvedel, da je vlada v Beogradu izdala nekemu eksportnemu konsorciju v Ljubljani dovoljenje, da sme s Kranjskega izvoziti 1000 vagonov krompirja, Gospodarska zveza ima dovoljenje za 200 vagonov baje že tudi v žepu, in še celo neki podpolkovnik v Šiški ima dovoljenje, da sme izvoziti na Nemško 30 vagonov krompirja. C e se bodo sedaj izvoznice m no žile ta ko, kakor se množe muhe nad vodo, potem se bodo prekupci drvili za vsakim krompirčkom v deželi, in ko bo prišla zima, bo naša Ljubljana brez vsakega krompirja!
Ena slaba posledica kaže se že sedaj: po ljubljanski okolici in tudi po krajini proti Kranju in Kamniku prikazujejo se tolpe nakupovalcev, ki na vse pretege nabirajo krompir. Vsled tega je cena temu živilu že sedaj poskočila, in čisto gotovo nismo daleč od tiste dobe, ko bo sta! kilogram krompirja v Ljubljani dve kroni. Če-se bo pa izvažal vagon za vagonom, potem niti kmet ne bo imel dosti krompirja in morda ga bo skušnjava premotila, da bo prodal še celo krompir, ki bi moral ostati za seme v kleti!
če pridemo jokat na deželno vlado, se nam odgovarja: »Mi za to ničesar ne moremo, ker vse te izvoznice prihajajo iz Beograda.« Ta izgovor nam ne ugaja. Ko gre za to, da bi Ljubljana od gladu ne Izmrla, mora tukajšnja vlada s celo svojo pe-zo pritisniti na Beograd, da le-ta izda izvoznice za zelo omejeno število vagonov. To število vagonov pa se mora po strokovnjakih določiti vestno in z ozirom na lastno potrebo slovenskih dežel. Lekarsedoma ne potrebuje, tona j bi se izvozilo; vsak vagon, kate-regabisesmeločeztomero izvoziti, tekel bi v škodo našemu zdravju! Zatorej apeliram še v zadnjem trenutku na deželno vlado, da naj prepreči vsako daljše izdajanje izvoznic za naš krompir in da naj doseže, da se tudi že izdane izvoznice za toliko časa sistiraio. da se bo strokovniaško do-
gnalo, koliko izvoziti, ker življenje rabi no, ker se je ju jako slabo vsod za 40% kopali lansko za, ali tukaj consules!
krompirja se sploh sme ga ljudstvo   za lastno
. To je tembolj potreb-
letina letos pri krompfr-obnesla in ga je poman j, nego smo ga iz-Ieto. Obrabljena je fra-
je na mestu: Caveant
Nova bolezen.
Se sedaj me drži strah v kosteh in zima mi leze po hrbtu, kadar se spomnim na tisto pismo. In vendar je že nekaj dni preteklo, odkar sem se prijel z obema rokama za glavo. Nikomur ne želim hudeea, vsaj ne poštenemu človeku, zato svarim vse ljudi Šibkega živčevja, naj previdno bero, kar tu pripovedujem, da ne bi prišel eden ali drugi v resno škodo. Slišal sem pa in celo v listih se o tem bere, da se po Ljubljani iščejo stanovanja in da mnogi ljudje životarijo po železniških kurnikili, ljudje človeške podobe, da bi jim res smeli privoščiti udobnejšega bivanja, četudi le v skromni hiši sredi mesta.
V skromni hiši sredi mesta živi mirno in pohlevno več spodobnih rodbin. Imen jim ne vem, le to mi ie znano, da sta med stanovalci dve ženi, ki sta doaihma! uživali ugled hišnih lastnic. Zakonska žena, ki dandanes stanuje v lastni hiši, je pač v nevarnosti, da jo marsikak revež zavida, ko si trudnih nog išče strehe nad glavo. Pa le dotlej, dokler ne nastopi v tragediji naših dni dramatiška prikazen — policaja.
Gospod policaj je prišel k dobrim krščenim slovenskim ljudem. Točno se je informiral in snažno si zabeležil zaželi ene podatke. Dva dni kasneje, dne 30. avgusta 1919. leta po rojstvu Gospodovem in v drugem letu kraljestva Srbov »Hrvatov in Slovencev, pa je došlo pisanje, ki slove tako - le: Policijsko ravnateUstvo v Ljubljani. Št. 1241/1,Preds. Ljubljana, 19. VIII. Gospej
Alojziji Macin 2n
Francki Porenta
lastnice hiše*
v Ljubljani
.....ulica 5.
Ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu je glasom razpisa z dne 11. avgufta 1919, št. 40/31.314 v smislu naredbe o rekvizicij stanovanj, razglašene* u uradnem listu za Slovenijo, št. 566 dovolilo,   da se rekvirira hiša št. 5 y
......ulici, katere lastnice ste naslov-
Ijenke, za državno oblačilnico.
Vsled razpisa deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb z dne 18. avgusta 1919, št. 4277 se Vas poživlja, da izpraznite hišo št. 5 v .....ulici do 1. septembra 1919.
* Obdržal se je pravopis izvirnika. Imeni sta pretvorjeni. — Opomba pisca.
LISTEK.
ft
Pota in cilii
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Spisal prof. Ant. Melik. Založila »Tiskovna Zadruga«. Ljubljana 1919. I. del. Str. 228. Cena 10 K, po pošti 80 vin. več.) Izšla je knjiga, ki se je človek takoj na prvi pogled razveseli. Ze zaradi njene lepe zunanjosti. Slikarju Iv. Vavpotiču se je posrečilo dati naslovnemu listu pravi izraz. Dcar se dviga k solncu, skozi tmo hrepeni po svetlobi, na razprostrtih perutih plava z mladimi silami z verujočimi očmi proti luči, ki v nji sluti resnico in življenje. »Pota in cilji«. Cilji so znani, pota do njih so različna. Treba jih je razsvetljevati in pojasnjevati. To je menda hotela reči »Tiskovna Zadruga«, ko je začela izdajati to zbirko. Kajti »Pota in cilji« bo zbirka »poljudno - znanstvenih spisov«. Zbirka, kakršno smo že davno potrebovali. Spomnili smo se pri tem znanih drugih zbirk n. pr. češke »Vprašanja in nazori«, »Duh in svet«, i. dr., nemške; Aus Natur uud l
Oeisteswelt, Gesellschaft i. dr. Kaj pomeni taka zbirka za ljudsko pro-sveto, to je znano vsem, ki so se kdaj s tem vprašanjem ukvarjali. Priznati moramo, da je slovenski naslov zbirke srečno izbran in dobro predstavlja svoj namen. Naslov in zunanja oblika pa je pri takih zbirkah važna stvar, kajti tako blago gre na svetovni semenj in priča o napredku svojega naroda. V tem oziru tudi tiskarna M. Hrovatina zasluži nekaj pohvale, kajti tisk je lep in knjiga ima ono lepo priročno obliko, ki se ti sama po sebi ponuja, da nehote sežeš po nji. Po dolgih letih priprav in pripravljanja imamo torej, kar smo želeli. Upajmo, da bo ta mnogo obetajoči začetek imel svoj uspeh In da bomo čez nekaj let imeli pred seboj lepo zbirko, ki nam bo kazala »pota in cilje« v raznih vprašanjih našega javnega in duševnega življenja. Taka zbirka lahko pomeni lep zaklad domače kulture. Drugod so jfh po večini ustvarili vseučfliški profesorji, ki so v njih podajali znanja željnemu občinstvu glavne uspehe svojih raziskavanj iz raznih strok. Zdi se mi važno, da se je ta zbirka začela ob enem z našo slov. univerzo; naši učenjaki bodo imeli
priliko, da v tej zbirki podalo narodu poljudno znanstveno knjižnico, pa tudi naši mladini učni pripomoček, ki smo ga dozdaj morali iskati v raznih nemških zbirkah. Kakor se vidi »Tiskovna Zadruga« lepo in dosledno razvija svoj program: od naših učenjakov in kulturnih delavcev bo odvisno, ali ga bo mogla v polni meri izvršiti. Zbirke še začenjajo navadno z velikim programom. »Pota in cilji« so stopili pred nas brez pisanega programa: pa je tudi skoraj nepotreben, ker je tako lepo izražen v imenu in v naslovni sliki. Vsakemu je na mah jasno, kaj žele ta »pota in cilji«. Dela pa bo prinesel čas s seboj.
Prvi zvezek te zbirke obsega prvi del »Zgodovine Srbov, Hrvatov m Slovencev«. S tem se bo zbirka dobro vpeljala v naši javnosti, kajti take zgodovine smo si vsi želeli in jo nestrpno pričakovali. Ko smo pred enim letom stopili Jugoslovani v skupno državo, smo videli, da nimamo napisane svoje zgodovine. Se več: videli smo, da je sploh ne poznamo. Saj se je nismo učili. !n marsikdo je mislil, da je sploh nimamo. Saj smo še svojo domačo komaj našli sredi nemških kraljev in cesar«
je v. Imeli smo sicer svoje zgodovinarje: vsi deli troimenega naroda: vsak je pisal svojo zgodovino, skupne ni napisal nobeden. Pa bodete rekli: saj je ni bilo. Da, od samega jugoslovanskega navdušenja smo pozabili na to zgodovino. Da bi je ne bilo, ne moremo trditi: bila je. Nekateri so rekli, da je sploh najbolje, da nanjo pozabimo: To pa je prvič nemogoče in drugič nepotrebno: K a j -ti ta zgodovina uči. Seveda, če jo prav poznamo. Prof. Melik si je vzel nalogo, da nam napiše to zgodovino. Ta naloga ni bila lahka: treba je bilo precej priprave: pisatelju se pozna, da se je vestno pripravil: Ime Lobode - Melika poznamo iz temeljitih člankov v »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«, kjer je pokazal, kako dobro obvlada naša nacionalno - politična vprašanja sedanjosti. To pa je mogoče le, ako gledamo ves razvoj in vse dogodke v svitu zgodovine in svetovnega položaja: Zato nam bo ta Melikova knjiga pojasnila nele preteklost, ampak tudi našo sedanjost. — »Zgodovina je učiteljica življenja« — to pravilo velja tudi za današnji čas. Sicer pravijo, da se narodi iz nje ničesar ne nauče — prav tako, kakor
je človek v svoji slabosti nepoboljšljiv kljub vsem težkim skušnjam življenja; vendar upajmo, da smo tudi mi narod, ki po Goethejevem stavku »iz trne k svetlobi hrepeni« in da bomo šli iz svoje temne preteklosti višjemu življenju nasproti. Kar imamo pred seboj je »zgodovina Srbov# Hrvatov in Slovencev« — ne zgodo-* vina »Jugoslovanov«. Ta zgodovina se bo začela šele z letom 1918. Kar je bilo nekaj desetletij prej, je bila samo priprava. Naj bo ta zgodovina bodočnosti za nas vse lepa in častna. Zavedajmo se, ^da dela narod sam svojo zgodovino in v tem bomo našli vsak svojo vlogo in svojo dolž^ nost. Prvi del Melikove »Zgodovine« obsega staro dobo — od začetkov kulturnega življenja na Balkana do 1. 1500. Prišli smo na Balkan kot sinovi enega rodu, skoraj en narod — in kako smo tavali potem vsak zase po različnih potih!! Pisatelj poudarja v začetku, da balkanski polotok ni zaokrožena zemljiška celota in da zato tu ni nastala nobena velika enotna država. Zemljepisne zapreke bi bila premagala le velika skup-n a m i s e 1. Te pa ni bilo do najnovejše dobe. Zato imamo na vsaki drugi strani žalostno* povjst q tem,
Sip »
Ako se to ne bi zgodilo, bo policU-;sko ravnateljstvo prihodni dan na Vape stroške hišo izpraznilo in bi se [postopalo v smislu ministrske naredbe Iz dne dO. septembra 1857, drž. zak. št 198.
: Eventuelne najemnike morate o (vsebini tega odloka nemudoma obvestili s pripomba da se jim tem potom od-pmve stanovanje, oziroma najem istega in da morajo do omenjenega roka 'prostore izprazniti, sicer bi jih zadele gori navedene posledice.
Imena najemnikov morate najkasneje tekom 3 dni tu sem prijaviti.
Proti temu ukrepu ni leka. , .   Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani V kraljestvu Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Vodja policijskega ravnateljstva: ' Dr. Gušrin.
I , Ko sem bil dobral to pisanje, mi je prišlo vroče, oblile so me grenke solze [tn več dni si nisem upal med ljudi na ijcesto. Nerodnost gradi babelski stolp do [neba! Za bolezen so toplice, za barbarstvo jih pa ni. Proti temu ni leka. Nisem fin ne morem biti oseben, vem pa, da v {Ljubljani vlada stanovanjska beda. da p>od njo več ali manj vsi trpimo. In ^vem. da takov državni obrat ne spa-;da v zasebna stanovanja, da [se zanj z lahkoto postavi baraka, če fse neče jx>seči po kaki jahalnici na teleiweis#rki, ali če se ne more nasta-v Vevčah ali v Zalosru   ali kjersi-
Naj pri tej priliki prav na rihoma ipovem: V reševanju stanovanjske krize ;e je že zagrešila marsikaka ogabna ►rutalnost, pametnega se je le malo orilo, Predno bi po nepotrebnem mejit al mirne domače stranke, prav naše [ljudi, na cesto, rajši si ogledam nepo-jjtrebne veseljaške lokale, ki se dado z malimi izdatki spremeniti v začasna ^stanovanja. In ker se dandanes skoro Jne more zidati hiše za zasebna stanovanja, nasvetujem drugo: naj se zgrabijo provizorni hoteli za tujce. Se pred Izimo se lahko postavi več hotelskih poslopij v lažji zidavi, da popolnoma justrežejo svojemu namenu. Preračunal fsem, da se take enonadstropne hiše •amortizujejo v petih letih, ne da bi ko-jga zelo bolelo. Ker pa ni misliti, da bo kr par letih pomanjkanje stanovanj že Jnpvsem odpravljeno, se bo Še za dokaj }!et našla primerna uporaba za ta po-(slopja. Te mpotom bi že za to zimo mo-jgli adaptirati sedanje hotele v^stanova-;nja, obenem pa je naša hirajoča stavbna obrt zaposlena .Toda čemu pa si naj iresen človek glavo beli, če po svoje ivladata notranje ministrstvo in poverjeništvo socijalnih skrbi? Skrivnostna Ebolezen se loteva poštenih, pametnih iudl. Bolan sem. Mene je tako neizre-sram. Kam padamo?
l. Kakor 2e javljeno, je nemško - avstrijski državni urad za zunanje zadeve na thmajn objavil dne 20. septembra dopolnila in dostavke k avstrijski »Rdeči knjigi«. Ti So diplomatični akti o predzgodovini vojne Ife časa od 28. junija 1914 (dan umora nad-i.vjojvode Frana Ferdinanda) do 23. julija 51914. Sledile bodo še nadalje objave dokumentov od časa izročitve ultimatuma v Beogradu do napovedi vojne Srbiji in o aktih do napovedi vojne avstro - ogrske monarhije Belgiji dne 25. avgusta 1914. — (Nova »Rdeča knjiga« ima naslov: »Repub-itfka Avstrija, državni urad za zunanje zadeve«. Uporablja se torej tukaj prvikrat na juradni objavi novo ime nemško - avstrijske pržave, kakor je bilo določeno v mirovni pogodbi.
I Med raznimi dokumenti, obseženimi v jfej objavi, je zelo zanimiv in važen zapis-jnlfc o skupnem ministrskem svetu, obdrža-;nem pod predsedstvom biv§ega ministra za [zunanje posle grofa Berchtolda dne 19. ju-[Jija 1914, ki se ie bavil s pripravami za izločitev ultimatuma Srbiji. Ta zapisnik se i glasi v doslovnem prevodu:
»Prisotni: C. kr. ministrski predsednik ;grof Sturgkh, kr. ogrski ministrski predsed-inik grof Tisza, c. in kr. skupni finančni mi-
nister dr. vitez Bilinski, c, in kr. vojni mitu-ter feldcajgmojster vitez Krobatin, c. In kr načelnik generalnega štaba general pehote baron Conrad von Hotzendorf, namestnik mornariškega poveljnika. kontre-admiral von Kailer. — Zapisnikar: legacij-ski svetnik grof Hoyos.
Predmet: Bodoča diplomatična akcija proti Srbiji.
Predno se skupni ministrski svet konstituira in predsednik otvori sejo, se vrši neformalen razgovor o redakciji note, ki se ima poslati Srbiji, ter s>e določi njeno končno besedilo.
Nato predsednik otvori sejo ministrskega sveta in stavi prejdlog, naj se omenjena nota izroči kraljevi srbski vladi v četrtek, dne 23. julija ob 5. popoldne, tako da bi 48urni rok potekel v soboto, dne 25. julija ob 5. popoldne in da bi se mobilizacijsko povelje moglo izdati še ponoči od sobote na nedeljo. Po naziranju grofa Berchtolda ni verjetno, da bi se zaznalo za naš korak še pred odhodom predsednika francoske republike iz Petrograda: vendar ako bi se to tudi zgodilo, bi on ne videl v tem nikake velike škode, ker smo počakali do konca obiska in tako zadostili zahtevam vljudnosti. Toda iz diploinatičnih razlogov bi se on odločno izjavil proti vsakemu daljnjemu zavlačevanju, ker v Berlinu že sedaj postajajo nervozni in ker so vesti o naših namerah že prodrle celo do Rima, tako da ne bi mogel nositi odgovornosti za nenaseljene pripetljaje ,ako bi se stvar še dalje zavlačevala.
Z ozirom na to izjavo predsednika se sklene soglasno, da se ima nota izročiti dne 23. julija ob 5. popoldne.
Kraljevi ogrski ministrski predsednik si pridržuje pravico, da poda v ogrski poslanski zbornici izjavo, ako bi vest o izročitvi ultimatuma dospela iz Beograda v Budimpešto že v četrtek zvečer. To se vzame na znanje.
Načelnik generalnega Štaba poudarja, da smatra tudi iz vojaških razlogov za priporočljivo, da se akcija čim prej začne. Vojaške vesti, ki jih je v zadnjem času dobil iz Srbije, so pokazale zaporedoma tri različne položaje. — Najprej se je poročalo o kopičenju močnejših srbskih čet z močnimi staleži ob bolgarski in albanski meji: potem je dobil poročilo o pošiljatvah moštva v Staro Srbijo, kar se je pa pozneje izkazalo kot nenevarno, ker je šlo samo za izmenjavo rezervistov. Tri dni sem pa dobiva ?o-pet resnejše vesti. Predvsem se mu javlja, tfa sta bila dva polka, 6. in 17., premeščena iz Nove Srbije v Staro Srbijo. Včeraj pa je iz zaupnega vira iz Bolgarije dobil poročilo, da so tri srbske divizije prestavljene iz svojih dosedanjih bivališč dalje proti severu. Ta vest mora biti še overovljena. Ako bi se izkazala za resnično, tedaj bi se moral izjaviti za čim hitrejšo izvedbo protiodredb.
Nato se razpravlja o vprašanju proglasitve izjemnega stanja v vseh pokrajinah monarhije, kjer prebivalo Jugoslovani ter se po daljšem, temeljitem posvetovanju sklene soglasno, da se izjemno stanje ne sme proglasiti pred objavo mobilizacije, da se prepreči neugoden utis. ki bi ga predčasna proglasitev izjemnega stanja morala izzvati ne samo v inozemstvu, ampak tudi med našim lastnim prebivalstvom. To velja tudi za Bosno in Hercegovino, kjer ima izjemno stanje stopiti y veljavo šele s pričet-kom mobilizacije.
C. in kr. vojni minister daje nato pojasnila o raznih mobilizacijskih odredbah, katere je pripravil. Iz njegovih izvajanj izhaja, da naj se vse potrebno že v sredo, dne 22. julija predloži Nj. Veličanstvu v sankcijo in da se je z obema vladama dosegel sporazum glede gotovih uradnih poslov, ki jih bodo imele Izvesti upravne oblasti.
Potem sklene ministrski svet da se deželni šef Bosne in Hercegovine s privatnim pismom, ki mu ga pošlje skupni finančni minister, obvesti o namerah, ki jih ima c. in kr. vlada glede Srbije.
Na željo kraljevega ogrskega ministrskega predsednika poda načelnik generalnega štaba še nekoliko tajnih pojasnil, tičo-čih se mobilizacije, ter na vprašanje grofa Tisze izjavi, da čete, ki ostanejo na Sedmo-graškem v primeru splošne mobilizacije, popolnoma zadostujejo za vzdrževanje notranjega miru v deželi, ako tudi bi prišlo do lokalnih pobun. Orc za črnovojniške for-
ikako se je brat dvignil nad brata in [kako smo postali igrača tujih sose-gdov: Grki, Nemci, Madžari, Franki, Ifiuni, Avari, Bizantinci, Turki, Bene-jcani — vse to je prezalo na slo vanjske balkanske rodove;   kdor je bil
\ jsflnejši, je vladal Le par jasnih trenutkov imamo v tem času, ko je [višja misel združila narodne sile: najbolj svetla točka je carstvo Dušana Silnega- Ko čitamo o vsem tem, Se čudimo, da je jugoslovanski rod {prestal vse te težke čase. Kljub pritisku od vseh strani smo obvarovan sjvoje središče — le na robu smo imeli nekaj izgub. To priča o življenjski sili našega rodu. Ta zgodovina oam priča, da osrednja balkanskega polotoka ni mogla za dolgo obvladati nobena sosednih držav — ne Rimljani ne Grki, ne Nemci ne Madžari, rte Turki ne Benečani — in da je brnela uspeh vselej osred-jnj a odbojna sila, ako je bila organizirana. V tem je Imnogo nade za našo bodočnost, po-isebno ko v moderni dobi zemljepis-jne ovire odpadajo. Ker se je naša Izfcodovina te dobe po raznih krajih različno razvijala, je pisatelj obdelal posamezne dele posebej, pa vendar iv nekaki skupnosti, tako da dobimo ■dober pregled vsporednih dogodkov. Dobro so očrtani važnejši trenutki,
* pri so «as družili.   Mislim,  da je to
jlgan delo te vrste med uami spJah
I in da bo ta knjiga tudi našim bratom dobro služila. Drugi del se nam obeta za božič. Knjiga je pisana poljudno in pregledno: za svojo osebo bi rabil kolikor mogoče malo tujk. ker imamo dovolj domačih uveljavljenih izrazov. Onim, ki ne kupujejo knjig, ker so jim predrage, bi priporočal, da primerjajo ceno knjige s ceno vina. Za 10 K ni niti en liter najslabšega vina, ki je stal pred vojno 80 vinarjev. V tej primeri stane torej ta knjiga — 80 vinarjev. Cena je nizka. Liter se izpije — knjiga pa ti ostane in imel boš pri nji one lepe trenutke, ki jih ima vsak, ki se poglablja v žalostne in vesele čase naše preteklosti. Kriza našega sedanjega jugoslo-vanstva je v tem. da se nepoznamo in ne razumemo, ker smo zrastli vsak iz svoje zgodovine: naša skupna zgodovina nas bo vse kmalu naučila spoznavati in razumevati — odpuščati in' ljubiti. Zato bo nam ta »zgodovina« prišla zelo prav in bomo iz nje spoznali »pota in cilje« bodočnosti. Naj bi posebno naša mladina globoko pogledala vanjo. Naša zgodovina je zgodovina trpljenja vsled lastnih zmot in prevar, slabosti in nepoznanja: sedaj smo se ozrli in spoznali: vzemimo si svojo zgodovino na pot v bodočnost, ne k nji nazaj — naprej gre naša pot v jugoslovansko zgodovino.
Dr« L JosGfl«
maclje pod poveljništvom častnikov. Vr- | hovno poveljstvo nad njimi prevzame višji general. Za obrambo dežele proti vpadu romunske armade bi te čete seveda ne zadostovale, toda tudi v tem primeru bi mogle vsaj zadržati prodiranje Romunov. Čete so sestavljene tako, da se nahaja med nji-mi zelo malo ogrskih Romunov.
Kraljevi ogrski ministrski predsednik izjavi, da se zadovoljuje s to izjavo, in po- j udarja, da bo kralj, ogrska vlada tudi iz • lastne inicijative skrbela za ojačenje oro2-ništva na Sedmograškem ter v primeru resnih nemirov odposlala tjakaj kraljevega komisarja, ki bo sporazumno z vrhovnim poveljnikom čet pazil na vzdrževanje mfru. Na Sedmograškem se bo takoj po mobilizaciji proglasilo izjemno stanje.
Na željo c. kr. avstrijskega ministrskega predsednika   se  obravnava potem vprašanje, kaj bi morala   storiti c. in kr. j vlada, ako bi Italija odposlala ekspedicijo y Valono.
Predsednik pravi, da tako akcijo Italije ne smatra za verjetno in da se tudi diplomatsko deluje proti njej. Ako bi se pa vseeno uresničila, tedaj bi se je morala c. in kr. vlada vsaj pro forma najbrže udeležiti; vendar je še-prerano, pečati se resno s tem vprašanjem.
Nato prosi kr. ogrski ministrski predsednik navzočne, naj se izjavijo za sklep, od katerega odvisi privoljenje kr. ogrske vlade k vsej akciji, kakor je to poudaril Že pri zadnjem posvetovanju. Ministrski svet bi moral namreč še soglasno izjaviti, da s postopanjem proti Srbiji niso v zvezi nikaki osvajalni načrti in da se ne bo izkušala anektirati niti ped srbskega ozemlja, razen nekaterih popravkov mej, ki jih narekujejo vojaški razlogi. Brezpogojno mora vztrajati na tem, da se izrazi to v soglasnem sklepu ministrskega sveta.
Predsednik odgovori, da se more strinjati s stališčem kr. ogrskega ministrskega predsednika samo z gotovimi pridržki. Tudi po njegovem mnenju ne smemo z ozirom na sedanji politični položaj stremiti za osvajanje srbskega ozemlja, marveč moramo, ako v vojni s Srbijo zmagamo, delati na to, da s kolikor mogoče izdatno od-stopitvijo srbskega ozemlja Bolgariji, Grški, Albaniji in eventualno tudi Romuniji Srbijo oslabimo tako, da ne bo več nevarna. Položaj na Balkanu se more izpreme-niti; vseeno je mogoče, da se Rusiji posreči, da odstrani sedanji kabinet v Sofiji ter pripomore v Bolgariji nam sovražnim elementom do vlade; tudi Albanija j« zelo nezanesljiv činitelj, in on kot voditelj zunanje politike mora računati z možnostjo, da nam ob koncu vojne, v tedanjih razmerah, ne bo več mogoče, odreči se vsakršni osvojitvi, ako bomo hoteli ustvariti na naših mejah boljše razmere, kakor so sedaj.
Kralj, ogrski ministrski predsednik izjavi, da ne more pritrditi pridržkom grofa Berchtolda in da mora z ozirom na svojo odgovornost kot ogrski ministrski predsednik vztrajati na zahtevi, da konferenca sprejme soglasno njegovo stališče. To zahtevo stavlja ne samo iz razlogov notranje politike ,ampak predvsem radi tega, ker je osebno trdno preverjen, da se bo Rusija protivila do skrajnosti, ako bi mi hoteli Srbijo popolnoma uničiti, in ker meni, da bi najlažje in najugodneje vplivali na svoj mednarodni položaj ,ako čim prej zagotovimo velesilam, da nočemo osvojiti nobenega ozemlja.
Predsednik izjavi, da itak namerava poslati podobno izjavo v Rim.
C. kr. ministrski predsednik naglasa, da bo mogoče, spraviti Srbijo po odstavitvi dinastije, po vojaški konvenciji in po drugih primernih odredbah v odvisnost monarhije, akotudi bi bila polastitev srbskega ozemlja po monarhiji izključena. Tudi ne sme sklep ministrskega sveta onemogočiti morda potrebne strategične mejne poprave.
Vojni minister je izjavil, da bi soglašal s tem sklepom, vendar samo s pogojem, da razen mejne poprave tudi ne sme biti izključeno trajno zasedenje mostišča onkraj Save, morda v okrožju Šabca. Potem je bilo soglasno sklenjeno:
Skupni ministrski svet je sklenil po predlogu kraljevega ogrskega ministrskega predsednika, da naj se tako] ob začetku vojne izjavi tujim velesilam, da monarhija ne bo pričela osvajalne vojne in da ne namerava pridobitve Kraljestva. Seveda naj ne bodo vsled tega sklepa izključene stra-tegično potrebne mejne poprave, niti pomanjkanje Srbije v korist drugim državam, niti eventualno potrebno začasne zasedbe srbskega ozemlja.
Predsednik nato konstatira, da se je dosegla v vseh vprašanjih popolna složnost in zaključi nato ministrski svet.
*
Vsebino tega protokola sem vzel na znanje.
Dunaj, dne 5. avgusta 1914. Franc Jožef m. p. A. Hoyos, m. p. tajnik.      Berctitold m. p.
Politične vesti.
= H krizi. Beograd, 26. septembra. Danes so se ves dan vodila neslužbena podajanja med politiki. Dr. Pavlović je opetovano Iconferi-ral s Protićem, Pribičevićem, Davi-dovićem in Laginjo. Dr. Smodlaka in dr. Trumbič posetila sta tekom dneva razne ministre in šefe strank ter razpravljala z njimi o mogočnosti koncentracije. V merodajnih parlamentarnih krogih se trdi, da so se pri teh pogajanjih pokazale nadaljne težkoče od izvestnega dela radikalne stranke, ki hoče na vsak način onemogočiti delo z demokrati ter obdržati male skupine na svoji strani. Vsekakor se more pričakovati, da stooi kriza v najkrajšem času v odločilni stadij. Včeraj se je trdilo, da bo predsednik parlamenta, ki je imel dosedaj samo polslužbeni mandat poizvedeti mišljenje strank, poklican
jutri v avdijenco k prestolonasledniku Aleksandru, v kateri mu bo poverjena sestava koncentracijske vlade. Ako bi drju. Pavloviću sestava ne uspela, tedaj bi se poveril mandat zopet najjačji skupini t. j. Demokratski zajednici. Značilno je, da so danes radikala menjali taktiko. Odločeni onemogočiti koncentracijo, imajo sedaj naslednii politični načrt: prisiliti Demokratsko zajednico, da ona prevzame vlado, računajoč pri tem, da ne bo hotela nobena malih skupin, ki so stale dosedaj izven vlade, vstopiti v tak kabinet. S kandidaturo Svetozarja Pribičeviča hočejo že naprej preplašiti Narodni klub. Drug namen njihovega načrta je špekulacija, da demokratska vlada ne bi mogla obvladati notranjih političnih težkoč in bi se na ta način, kakor oni pravijo, konsumirala. V radikalnih krofih se neprikrito govori, da je koncentracija nemogoča, da ima biti vlada samo radikalna $ Stoja-nuin Protićem in s pomočjo Jugoslovanskega in Narodnega kluba ali demokratsko - socijalistična s Sveto-zarjem Pribičevićem.
= Nikola Pašič konferira z demo. krati. LDU. Beograd, 26. septembra. Nikola Pašič je danes popoldne posetil naprej Narodni klub, nakar je razpravljal z demokratsko zajednico.
bb Nepoštena borba. Zadnji »Domoljub« piše na uvodnem mestu v članku »Zadnja beseda« med drugim: »Ljudstvo naj gleda, kako si ob pogrnjenih mizah deli liberalna gospoda sadove ljudskih žuljev. In če se ljudstvo drzne javno povedati, da je to oderuštvo. krivica, nebovpi-joča krivica, ga oblastniki pri pogrnjenih mizah srdito pogledajo in vpijejo »Glejte upornike, boljševike«. Ni ravno slučajno, da so ravno v vrstah tistih, ki sedaj tako vneto vpijejo: »kmet kmeta«, vsi bivši kmetski oderuhi, kapitalisti, izkoriščevalci kmetskega ljudstva in lovci za raznimi izvoznicami.« — Ali ni med temi« izkoriščevalci kmetskega ljudstva in lovci za raznimi izvoznicami prav nobenega iz stranke SLS? Čemu -Domoljub« ne pove, da je Še do nedavnega časa »ob pogrnjenih mizah«, kjer se dajejo razne izvoznice sedelo in še sedi mnogo oseb, ki so v najožiih stikih z SLS?
= Uboga Avstrija. Graška »Mon-fags-Ztg.« piše med drugim: »Ni skoro druge države na tem božjem svetu, ki bi bila tako zelo navezana na inozemstvo kakor ravno uboga Nemška Avstrija. Iz inozemstva moramo uvažati surovine, da se oblečemo, in živila, da ne pomrjemo gladu. Kar pridelamo surovin in živil, nam zadoščajo, kolikor jih sploh imamo, povprečno za dva, k večjemu za tri mesece. Zunaj pa nam prodajajo blago samo. ako plačamo v zlatu. In čim več papirnatega denarja izdamo, da kupimo zlato, tem bolj pada kurz v naši kroni. Lahko že sedaj izračunamo, kdaj bo krona popolnoma brez vsake vrednosti, in kdaj nastane polom. S tem se prične lakota, ki bo povzročila nemire, upore in novo strašno revolucijo, borbo vseh proti vsem za vsakdanji kruh.« — To prorokovanje graškega lista ni brez podlage. Bodočnost Avstrije je zares obupna, strašna, in vendar je pri nas še dosti takšnih ljudi, ki hrepene po Avstriji. Le naj gredo tja, kamor iih srce vleče, nihče jih ne bo zadrževal.
= Samo kraljestvo SHS! Prestolonaslednik regent Aleksander ie izdal tale ukaz: Na predlog našega ministra vojne in mornarice in po zaslišanju ministrskega sveta odločili smo in odločujemo: 1.) da veljajo dosedanji vojni zakoni kraljevine Srbije začasno za vse oblasti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2.) da se v vseh navedenih zakonih, določilih, pravilih in predpisih besede »Kraljevina Srbija« zamenjajo z besedami »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«, besede »srbska vojska«, z besedami »vojska kraljestva Srbov, Hrvatov' in Slovencev« in na zadnje besede »srbski podanik« ali »srbski državljan« zamenjajo z besedami »državljan kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Kraljevine Srbije torej ni več, živela kraljevina SHS!
— Pozno spoznanje. V »Neue Ziiricher Zeitung« je priobčil madžarski publicist Merav - Horvath o vprašanju, kdo je zakrivil svetovno vojno, članek, v katerem pravi med drugim: »Neumnost, neumnost in zopet neumnost je zakrivila svetovno vojno, nepoučenost o evropski evoluciji, neznanje iztoka in zapada: —-in infekcijsko ognjišče je bil najmanj civilizirani kot vseh zapadnoevropskih dežela — Madžarska, s svojim političnim diletantizmom, svojimi otroško aristokratičnlmi potezami in svojo židovsko politično korupcijo. In sedaj sledi za petami politična kazen. Glavno je sedaj, da se spravi s sveta ono ognjišče protici vili zaci je, ki jo je tvorila madžarska politika, sicer bo nastal madež po Evropi, ki pomenja mrtvaški madež civilizacije.« Do tega spoznanja so se dokopali Madžari šele sedaj, preje so bili gluhi, ko jim je že ves svet proroko-
vah da drv6 po lastni krivdi v propad.
=5= Orli na Čciktm. Kako češko ljudstvo misli o svoiih Orlih, nam kaže sledeče poročilo v Čeških časopisih: »Orli so med vojno pod vodstvom fanatičnega kaplana Dostala Lutinova hujskali proti našim osvoboditeljem m so se z najbolj krvavimi gesli in s hlapčevsko zaslepljenostjo stavili v službo avstrijske vojaške tiranije, kakor noben drug član češke družbe. Sokolstvo, narod naš, ne more nikdar pozabiti na to žalostno delovanje Orlov, oskrunjeno z izdajstvom domovine in njenih najsvetejših koristi. Zato pričakujemo od voditeljev klerikalne stranke, da to sramoto v naši zgodovini sami Izbrišejo s tem. da ustavijo delovanje orlovske organizacije, ki nima nobenega tehtnega vzroka za obstoj in samo uničuje celotno narodno vzgojo!« — Pristavljamo ,da so pred nekaj dnevi zaprli v Praffl več voditeljev orlovskih organizacij, ker so pripravljali proti revolucijo za Habsburgovce.
as Caillau\. Francija je dežela procesov; ne skrbi samo, da sledi hitro kot v kinu eden drugemu, ampak zna podati tudi ves potek v taki formi, da drži v napetosti ne samo francosko, ampak evropsko javnost. Lep primer za to je Dreyfusov proces. Med vojno pa je postala ta narodna tradicija naravnost manija. Jaures, Humbert, Lenoir, Bolo, Almerevdo, Judet — sami procesi političnega značaja z Landrujem povrhu, ki je cvrl in pekel svoje ljubice in zaročenke. Proces je postal nekako nadomestilo za sladkor in premog, nekaka fatamorgana v puščavi svetovne vojne, skratka političen manever. — In zdaj je na vrsti Caillaux. Mož je že precej znan, politično in družabno, in obeta, da postane še bolj. Družabno se je predstavil širšemu občinstvu nedolgo pred vojno, ko je ustrelila njegova soproga časnikarja Calmetta. Politično pa je bil znan že leta 1911. ob času maroške krize, ko je bil ministrski predsednik. Takrat je bil politični lok med Francijo in Nemčijo tako napet, da je poslanik Cambon zapustil Berolin, češ, da gre v Pariz po instrukcije. Ker pa Cambona le ni bilo in ni bilo nazaj v Berolin, ga je hotela Nemčija priklicati s tem, da je poslala topniško ladjo Panterja pred Agadir... Francosko mnenje ie zahtevalo, naj odgovori Francija z odpošiljat-vijo bojne ladje in naj se nadaljujejo pogajanja na bojnih ladjah... Stopil pa je vmes Cajllaux in pomiril vse, tudi Kin-deriena - Wachterja, ki je rad kazal muskulaturo v berolinskem zunanjem uradu. Od tedaj se je šepetalo o Cail-lauxu to in to...
Prišla je svetovna vojna. Caillaux je zvezal svoj kovčeg in začel potovati po Franciji, Švici, Italiji In Ameriki; detektivi pa za njim. Potoval je, kakor trdi, v finančnih zadevah. Kakor nemška, se je tudi njegova usoda odločila v Amerik!. Nemški veleposlanik v "VVa-shingtonu grof Bernstorff je sporočil v Berolin po kabin: »Naš konzul Luxburg mi sporoča, da se je Caillaux pritoževal pri njem, da ga naše časopisje, zlasti »Neue Freie Presse«, preveč hvali in mu otežuje položaj v Franciji«. Ta brzojav ni prišel v Berolin. ker so ga vjele ameriške oblasti in izročile francoskemu poslaniku... Ko je nato obrazložil Caillaux merodainim osebam v Italiji, da je Francija na koncu moči in da bo morala skleniti mir za vsako ceno, je prišel domov in misUl čakati na svojo uro. Tu pa so ga prijeli in zaprli neznano kam. od koder so ga pripeljali ali na svetlo šele sedaj.
Obtožnica ga dolžr, da je stal od začetka vojne v posredni zvezi v Beroli-nom, dajal Nemcem natančna poročila o Franciji, ki si jih ie preskrbe! v svoji lastnosti kot poslanec, skušal zlasti Italijo prepričati, da je Francija na koncu moči. delal obenem doma s pomočjo časnikov razpoloženje za mir in propagando za svojo osebo, da se ob primernem času polasti oblasti in sklene mir
— vse pa naj bi šlo v glavnem na račun Rusije! Obenem je izdelal memoar »Odgovornosti«, ki ga je mislil priobčiti v danem trenotku — spis, o katerem je rekel Viviani, da Je svinjarija! Obtožnica mrgoli imen, med katerimi se nahaja tudi nekdanji nemški tajnik zunanjih zadev, ki je rekel v zaupni seji nemškega državnega zbora: »Caillauv je naš človek!« Na podlagi Caillauxovih mahinacij in informacij je potem ponudila Nemčija koncem leta 1916. mir in upala s tem izzvati revolucijo v Franciji m Italiji.
Zadeva nudi z različnih stališč snovi za folijante razmišljanj, najbolj zanimivo pa je vendar dejstvo, da se je začela razprava — šele sedaj! Brez ozira na Rusijo diši vse to po filozofiji človeka, ki je daroval veliko svečo svetniku
— a si nt mogel kaj, da ne bi bil daroval svečice rudi Luciferju, češ. človek nazadnje le ne ve, kam pride! Če bi bil prodrl Ludendorff, bi bil postal Caillaux še velik junak in patrijot — in v ta namen si ga je rezervirala Francija! Zmagal pa je Foch — in Caillaux bo, prikrajšan za glavo. To Je tista relativnost vsega človeškega in dotikanje ekstre-mov — danes veleizdajalec, jutri patrijot, ali pa tudi narobe! J. J.
01
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Regentovo potovanje. LDU. Beograd, 26. septembra. Današnja »Politika« poroča: Prestolonaslednik je odložil svoje potovanje v Zagreb, dokler se ne rešijo važna državna vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. Računajo, »da bo prestolonaslednik Aleksander mogel potovati v Zagreb in Ljubljano šele koncem oktobra. Prestolonaslednik bo na vsak način prišel v Zagreb 29. oktobra, na dan proglašenja narodnega ujedinjenja. Poleg dvornega spremstva ga 'bodo spremljali na tem potovanju ministrski predsednik ter hrvatski in slovenski ministri.
— Pot vojvode Mišica v Pariz. LDU. Beograd, 26. septembra. Vojvoda Živoje Mišic je danes ob pol 11. dopoldne odpotoval v Pariz in sicer v spremstvu polkovnika Djoke Budisav-ljeviča, da tamkaj konsultira zdravnike radi svoje bolezni.
— Veterinarska visoka šola v Zagreta. Zagreb, 26. septembra. Izšla je naredba poverjeništva za socijalno skrbstvo, s katero se odreja otvorjenje visoke veterinarske šole v Zagrebu. Prvi semester se otvori s 1. oktobrom t. 1.
— Stavka tipografov. Zagreb, 26. septembra. Danes so se vodila o vprašanju spora med tipografi in novinarji pogajanja. Pogajanja so vodili delegati Novinarskega društva in delegati sindikalnega veča. Na teh večanjih je došlo do popolnega sporazuma in tako odpade eden glavnih razlogov stavke. Ako se ratificira sklep po tipogratih in Novinarskem društvu, bi potem listi pričeli jutri zopet izhajati. Zahteva tipograf o v po povišanju plače se bo razpravljala posebej.
— Bančni uradniki  v Zagrebu.
Zagreb, 26. septembra. Bančni uradniki so stopili v sindikalno zvezo.
— Komunistična časopisa. Zagreb, 26. septembra. Komunistični organ »Istina« bo izhajal kot dnevnik. Komunisti so istočasno sklenili izdajati poseben tednik za ljudstvo.
— Skupen list v Zagrebu. Zagreb, 26. septembra. Stavka tipo-grafov traja dalje. Danes zopet ni izšel noben list razun komunističnega organa »Istina«. Uprave zagrebških listov so se zedinile, da bodo izdajale od jutri dalje skupen list, ki se bo imenoval »Novi List«.
— Brezžična postaja v Beogradu. LDU. Beograd. 26. septembra. Na Baniskem vrhu so postavili brezžično brzojavno postajo. Poizkusi brezžičnega brzojavljenja s Parizom, ki so se vršili zadnje dni, so uspeli. Začetkom oktobra se prščne redno delovanje nove postaje.
Neodreiena domovina.
VVttsofl zahteva neodvisno državo Reko. LDU Milan, 26. septembra. (DKU) »Corriere della sera« je prejel Clemenceau od Wilsona noto, po kateri zahteva, da se zopet uveljavi prejšnji predlog italijanske mirovne delegacije, da naj tvori Reka samostojno državo brez ljudskega glasovanja. Wil-sonov predlog bodo predložili italijanski zbornici. — Ministrski predsednik Giolitti je prejel od Turatffa pismo, kjer izjavlja Turati, da ni naklonjen pustolovščinam, ki si jih vedno izmišljuje vojaška hegemonija. Je pristaš odkritih mednarodnih dogovorov.
— Vojna med Italijo in Jugoslavijo neizogibna? LDU. Berlin, 26. septembra. (DKU.) »B. Z. am Mittag« poroča iz Rotterdama: General Garibaldi je izjavil, da ga je D* Annunzio s svojo ekspedicijo na Reko za nekaj dni prehitel. Njegov načrt, da vkoraka na Reko, je ostal popolnoma neopazen. Aliirani diplomati v Parizu smatrajo D' Annun-ziev prevrat za pravo revolucijo in mislijo, da dobiva D' Annunzio ^ od armade m mornarice, kakor tudi od italijanskega naroda vsako uro večjo pomoč. Vsi znaki kažejo na to, da se v Italiji tvori D' Annunzieva stranka, ki bo dovolj močna, da vrže Nittija, da bo potem kabinetna kriza spravila D' Annunzievo stranko na krmilo in da bo potem D' Annunzio najbrž vso Dalmacijo presenetil z aneksijo. Potem pa bi vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo postala neizogibna.
Pobožne žeiie.   LDU Reka. 26.
septembra. V listu »Vedetta d1 Itaria« in v drugih italijanskih časopisih se zadnje dni govori mnogo o Dalmaciji. Listi vedo tudi mnogo poročati o agitaciji, ki jo razvijajo tamošnji Italijani, ki hujskajo svoje soplemenjake na upor. Na Reki se med italijanaši razširja govorica, da bo v najkrajšem času v Dalmaciji izbruhnila vstaja. Središče tega uporniškega gibanja da bo Trogir in Boka Kotorska.
— Socijalisti in Reka. Zagreb, 26. septembra. Socijalisti so sklicali radi poslednjih reških dogodkov, v katerih vidijo italijanski im-perijalizem. za nedeljo veliko SQCi-
i
Neznosne razmere na Reki. LDU
Reka, 26. septembra. Včeraj so prebivalci vasi Kralj - Zvezde (Op. LDU: Na karti je ni mogoče najti: mora biti zelo mala vasica blizu Reke) dobili od italijanske oblasti nalog, da ne smejo zapustiti svojih hiš, in sicer iz strate-gičnih razlogov. V Kastavščini je nastanjeno zelo mnogo vojske, toda te čete so skoro že v razsulu. Vojaki! uhajajo proti Trstu. Razen tega razsaja med njimi tudi bolezen, tako da so vse opatijske bolnišnice polne bolnikov. Razpoloženje med meščanstvom na Reki je zelo malodušno, ker cene živil rasejo od ure do ure. Z Reke so pilile danes gospodinje nakupovat na susa-ški trg, toda tudi tu niso dobile ničesar.
Amerika mora nepravi t i red na Rekt. LDU VVashington, 36. septembra. (DKU. Brezžično.) O reškem vprašanju piše vNew York American«: Odločitev o reškem vprašanju je Wil-son mirovni konferenci vsilil. Italija je zahtevala Reko in zdelo se je, da ji hočeta Angliia in Francija ustreči. Wil-son je ugovarjal, da p ris toj a Jugoslovanom izhod na Jadransko morje, in njegovo mnenje je zmagalo. Ker so se torej Zedinjene države branile dati Reko Italiji, je bila morafična dolžnost Amerike, pomagati odločitvi pariSke konference do veljave, ako bi Italija ne imela moči ali volte, obvladati situacijo. Po vsej verjetnosti bi morala potem Amerika ooslati čete preko morja.
Stanu svet.
— Konec LJeninove vlade. LDU. Berolin, 26. septembra. (Dun. KU.) »Deutsche Allgemeine Ztg.« poroča iz Kopenhagna: Današnji listi prinašajo senzacijonalno vest iz Stockholma, da se nahaja Ljenin zastražen v Kremlju. Nadkomjsar Denzenski se nahaja v Moskvi in ima začasno vojaštvo v svoji oblasti. Izvedli so izredne odredbe, da bi se mn zagotovila rdeča armada, kar pa bo združeno s tezkočami. kakor hitro se bo izvedela resnica o Ljuninovem podcu. To vest. za katero v Kopenhag-nu ni nikjer dobiti potrdila, je treba sprejeti previdno.
— BoljseviSki poraz. LDU. Bero-Tin, 26. septembra. (Dun. KU.) Kakor poroča »Vorwartsc iz Varšave, so Poljaki pri Kroklazeskem ob Dvini po 10-dnevni bitki popolnoma premagali bolj-ševjške čete. Obkolili so močne bolise-vjške čete in jih uničili. Vieli so 1500 mož in zaplenili mnogo vojnega materijala. Ves južni breg D vine med Dvin-skim in Desno je v poljskih rokah.
— Bolisevlki žele mir. LDU. Amsterdam, 26. septembra. (Dun. KU.) Iz flelsingforsa javljajo »Algemeen rfandelblad«, da je Ljenin poveril iz Moskve se vračajočemu dopisniku »Man-chester Guardiana« Goodeju nalogo, da predloži angleški vladi mfrovno ponudbo.
ZuueznlM.
— Ciemenceeu o nrtrovnj pogodb*. LDU. Pariš, 26. septembra. (Dun. K. U.) Ministrski predsednik Clemenceau je včeraj v zbornici govoril o mirovni pogodbi. Zbornica ga je poslušala mirno in pazljivo, samo socialisti so ga motili s hrupnimi izjavami in medklici. Mirovna pogodba, je rekel Clemenceau, je izvršila stvari, ki nimajo para. Da se more to presoditi, zadostuje samo pripomniti, da bi bila Francija med vojno z velikim veseljem sprejela mir. ki bi ji ne prinesel drugega kot Alzacijo-Lore-no. Zmaga pa je Francijo vsposobila, učinit? še več: reševati ni rode in vstvariati nove države. Posrečilo .se je Franciji, razširiti svoje delovanje na polju osvobodovanja. — Nadalje je Clemenceau povdarjal, da dobro pozna nepopolnosti pogodbe. Ne zahteva, da bi povzdigovali pogodbo v nebo jn se navduševali, v primeri z drugimi pogodbami preteklosti pa stoji ta pogodba kot ustanovitev kaljene osvobojenia edina v zgodovini. Smatrati in sprejeti se jo mora kot celoto. Kot taka je dobra pogodba. Govornik je nato soomi-njal na čas pred vojno, ko je Nemčija obvladovala ves svet. §e bolestneiše pa je bilo zanj, da se je moral tudi med vojno boriti s stranko, ki je bila pripravljena za kompromis z Nemčijo. Leta 1870. in tudi leta 1914. je vojna Francijo presenetila. Napraviti se mora sedaj tako, da se enak primer ne bo mogel več ponoviti. Več socialističnih poslancev je motilo govornika z ostrimi medklici: eden izmed njih ga je obdolžil, da ima rojalistične namene. Ne odgovarjajoč na medklice, je ministrski predsednik nadaljeval svoj govor. Povdarjal je zasluge, ki so jih zaveznrki izkazali Franciji. Kakor med vojno, računa še danes na Amerika tudi ako bi ne bilo pisane pogodbe. Res je, da predsednik Wilson v vprašanju zveze narodov ni imel tolikega uspeha, kakor si ga je želel, dal pa nam je ključ; ki od. pira vrata novega sveta. — V nadaljnjem govora je Clemenceau omenjal jadransko vprašanje, kjer so sozavezni-ki, k! se ne gledajo s prav prijaznimi očmi. Delamo, kar moremo, da bi jih pripravili do sporazuma. Glede dogodkov v Amerjki omenja, da računa trdno s tem, da bodo pogodbo ratificirali. — Nato je predsednik zavračal očitek, da 1 pailameote ni pripuata k
gajanjem, s tem da mu je ustava predpisala tako pot in da bi udeležba zbornice ali tudi le komisij, ki štejejo oelih 360 članov, položaj zelo zapletla.
Italija.
— Državna kriza v Italiji. LDU.
Berlin, -35. septembra. (DKU.) »Berliner TageblatU poroča iz Lu-gana: Sonniuo je odklonil udeležbo na kronskem svetu, ker ni konstitu-cionalno, da ga skliče kralj. O Gio-littiju pripovedujejo, da smatra za edino možnost rešitve krize to. da se čim najprej vse potrebno ukrene za volitve. Kakor javlja >;Seccolo< iz Pariza, vedno bolj skrbi angleške posebno pa francoske kroge, da ne bi se dala Srbija zavesti k nevarnim korakom, ki bi resno ogrožali svetovni mir. »Popolo d' Italia« zasmehuje člane kronskega sveta kot stare šeme, kanalje in bandite, ki se jih mora obesiti na prvo laterno, revolucija, namreč revolucija nacionalistov se je začela na Reki in se bo končala v Rimu. V enakem tonu piše tudi »Avanti«, ki poživlja vojake, naj ne ubogajo častnikov, temveč naj jih postrelijo. Pariška brzojavka v »Corriere della Serav< namiguje, da se zdi, da Wilson vsem italijanskim zahtevam nasprotuje še ostreje kakor dosedaj. D' Annunzio je izdal manifest italijanski vojski, v katerem pozivlje vojake, naj slušajo samo disciplino domovine in naj v masah dezertira jo.
— Nittijev kabinet pred demisijo. LDU. Trst, 24. septembra. »II Lavoratore« poroča iz Rima od 23. t. m.: Zvečer se je sestal ministrski ^svet, ki je trajal dve uri. Tittoni in Nitti sta poročala o položaju in o razlogih odgoditve zbornice in kronskega sveta. Vsi ministri so stavili svoje portfelje ministrskemu predsedniku Nittijtt na razpolago.
— VVllson grozi Italiji z blokado! LDU. Pariz. 26. septembra. (DKU.) :>Chicago Tribune« poroča: Predsednik Wilson je gladko odklonil sprejeti Tittonijev načrt za podlago rešitve reškega vprašanja. Ne samo. da Wilson noče ničesar vedeti o tem, da bi postalo mesto italijansko, pristanišče, doki in železnice pa mednarodni, zahteva, da naj italijanska vlada D' Annunzia prežene z Reke in tam napravi red. Wilson grozi Italiji z blokado, ako njegovim zahtevam ne bo ugodila. Vendar pa sta »talijanska in ameriška delegacija mnenja, da niti Francija niti Angleška nc bosta na tem potu sledili Ameriki. Francija zato ne, ker se boji v Italiji kot svoji sosedi boljševizma. Angliia pa. ker ji Italija dolguje denar.
S Koroškega.
— Na taboru v Ločah ob Baškem jezeru na Koroškem, ki se vrši jutri 28. t. m., govori tudi poverjenik dr. Vladimir R a v n i h a r.
Kako se god! Slovencem na Nam-škem Koroškem? »Aibelterwflfe« z dne 23. t. m. piše: Rodbina Reichmann p. d. Jesenik v Lipju nad Vrbo je slovensko narodnega mišlienia, vživa pa sp!ošno spoštovanje prebivalstva. Neke julijske noči 1. 1919. je nekdo zahteval, da se mu odnro vrata. Prišlo je do prepira s 701etnim Jcsenikom, neznanci so streljali skozi okno v hišo in starček je bil zadet od dveh krogelj in smrtnonevar-no ranjen. Sin Jakob je prihitel očetu na pomoč, posegel takisto po orožju ter ustrelil enega. Kdo so bili provokaterii? Ustrelleni je bil sin gostilničarja Hudrjt-scha iz Svetne vasi, njegov spremljevalec pa sin bivšega deželnega poslanca Wjeserja iz Škofjega dvora. Baje sta iskala prenočišče, dasi jima je gostilničar Romauh v Dulah. pri katerem sta Pijančevala do polnoči, ponudil prenočišče. Preiskavo vodi dr. Friedl, bivši okraini sodnik v Rožeku. katerega so Jugoslovani radi njegovega krivičnega postopanja pretepli in kateremu se je posrečilo ubežati. V kratkem pride ta slučaj pred porotno sodišče«. — Tako se godi Slovencem v onih koroških krajrh, kjer gospodarijo Nemci. Preiskavo proti Slovencu, ki je v silobra-nu rabil orožje, vodi znani dr. Friedl. ki bo v svoj zagrizenosti gotovo skrbel, da bo Slovenec Reichmann občutno kaznovan, dasi nemški listi sami priznavajo, da je zgrabil za orožje v silo-branu. Značilno je, da je Friedlova rodbina mesece in mesece stanovala še v eraričnem poslopju v Rožeku, dočim je moral slovenski sodnik v Rožeku iskati stanovanje drugod m se potikati po raznih luknjah.
— Nemške laži. »Neues Grazer Tagblatt« z dne 24 septembra poroča poloficijelno iz St. Vida med drugim to-le: V krajih, ki so jih zasedli Jugoslovani, letajo duhovniki od hiše do hiše in razdeljujejo denar, da bi s tem pridobili glasove za Jugoslavijo. Kdor zbira glasove za državo SHS, dobi do 1000 K denarja. Jugoslovanska vlada je pozvala hišne posestnike v onih krajih na Koroškem, ki so jfli zasedli Jugoslovani, na) čim naj-prtj  odpovedo stanovanja vsem
nemško mislečim strankam, da tako očistijo Koroško vseh tujih elementov. V Hainburgu so nabiti lepaki: 1. Cenejše izkaznice za živila dobi. kdor podpiše izjavo za kraljevino SHS. 2. Graščinsko zemljišče, ki so ga občinski funkcionarji že razlastili, dobi v najem, kdor podpiše izjavo za Jugoslavijo. 3. Odškodnino za škodo, povzročeno vsled vojne, dobi, kdor se izjavi za državo SHS in 4. Kdor se izjavi za Avstrijo, bo kasneje izgnan. — Vse te vesti so seveda izmišljene in koroška vlada jih da širiti samo zato, da bi v coni. kjer ima upravo v svojih rokah in kjer se tudi vrši ljudsko glasovanje, povzročila nerazpoloženje proti Jugoslaviji. Toda ljudje so že jeli misliti s svojimi možgani, zato taka sredstva ne bodo več upalila.
— Počtni nahrralnici v Suhi In Monfičah na Koroškem. Poštna na-biralnica Suha pri Libeličah se ie vnovič otvorila ter priklopila poštnemu uradu v Libeličah. Z osvoboditvijo korotanskega ozemlja je prešla nabiralnica v Mohličah pod jugoslovansko upravo. Prideliena je poštnemu uradu v Galiciji v velikov-škem okraju.
Čitalnica v Prevaljak. Dne 13. septembra se je ustanovia v Prevaljah Narodna čitalnica. Prvi občni zbor se vrši dne 5. oktobra ob 9. dopoldne v društvenih prostorih, to je v hiši gosp. Rozmana. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokotstvo.
Tabor Sokolstva.
V nedeljo ob 14. se je vršil v Ljubljani tabor Sokolstva. Ker je dež — lilo je kot iz škafa — onemogočil tabor pod milim nebom, vršil se je v dvorani Mestnega doma. V dvorani se je nabralo toliko Sokolov in prijateljev Sokolstva, da ni bilo za marsikoga več prostora. — Tabor je pozdravil v imenu SSZ in v imenu Jugoslovanskega Sokolskega Saveza starosta Saveza dr   O r a ž e n. V svojem govoru je poudarjal,   da je leto 1914. pri Sokoistvu črno zapisano. Naši sovražniki so nameravali pokopati s Srbi tudi Sokolstvo, toda ni se jim posrečilo.   Lahko je bilo poslati brate na morišče, ali ideje niso mogli zamoriti. Nešteto svojih ljudi so morali v tej vojni Sokoli Žrtvovati. Nešteti grobovi pričajo o veliki ljubezni Sokolstva do svobode. Sokolska ideja je bila navidez mrtva, natihem pa ie delovala na raznih irontah in izpodkopavala temelje naši sto in stoletni ječi. Prišel je krepak sunek od juga in v tem hipu se je ječa zrušila, ne da bi bila pokopala sokolsko idejo pod svojimi ruševinami. K naši osvoboditvi je sokolska ideja mnogo pripomogla. Zato pa moramo biti Sokoistvu   hvaležni in je naša sveta dolžnost da njegovo idejo vsikdar in povsod   propagiramo,   tako da bomo mogli reci:   Kdor je Jugoslovan,   je tudi Sokol. Toda   naše   osvobojenje še ni popolno, pred seboj imamo še veliko nalogo: rešiti iz suženjstva one brate, ki danes še ječijo pod tujčevo peto. Pojdimo torej med narod in širimo sokolsko idejo in ljubezen do domovine. — Za dr. Oražnom se le oglasil k besedi   starosta   primorskega sokolskega krožka brat dr. Fornazarić: V tem trenutku naj izpregovorim v imenu vseh onih, ki tam doli ob morju umiramo. Neizmerna bol nam je tiščala prsa, trpeli smo in ob-upavali, prosili m klicali, a našli smo gluha ušesa in nič pravega umevania našega trpljenja. Vi, bratje, vi edini nas čujte in raz-nesite naš   klic po Širni domovini.   Vi ste naša vojska, borilci za našo svobodo, kot vedno prvi na straži, vi edini, ki nosite v srcu res narod, za katerega ste trpeli. Vi dvigate svoj glas in bodite prepričani, da vam stotisoči src utripi jejo nasproti v pričakovanju rešitve. Težke ure živi nala domovina.    Meje so nezasrražene,   od vseh strani jo obdajajo   sovražniki,   tako da le kakor otok v morju. Kar smo si s krvjo m žrtvami priborili, nam hočejo danes vzeti sovražniki z eno samo potezo zlatega peresa v Parizu. Razkosali so nas in raz-teptali, zapirajo nas in mučijo, da komaj dišemo. Med nas tam doli na jugu in Vas je legla sovražna zloba kot kača od Reke do Triglava. Vas same že ogroža sovražnik  Pred vratmi stoji in se pripravlja na pohod v srce domovine.   O pravem času smo mi tam doli klicali in svarili, toda nihče nas ni čul. Tostran demarkacijske črte dozdevno na varnem vdaja se narod veselju in rajanju. Plesa, smeha In popivanja nI konec Zastopniki naroda se bore za prvenstvo, širi se sovraštvo. Mi, ki smo verovali v narod, gledamo vse to v obupu. Vidimo z grozo,   da narod in njegovi vodniki ne vedo, kaj je svoboda, ki smo Jo tako dragoceno plačali  Bratje, vi ste edfart nosfld svtbode  bratstva in enakosti. Vi ste prvi oznanjali j*mbndo. se borili, ko so se drugi veselili. Vi ste p#*ortti domovini svobodo, na Vas se obračamo t«df danes, ko je naša domovina v nevarnosti; vzemite Ja^v fSfSt-to In branite jo proti vsakomur, naj bodo to zunanji ali «ot*a»H   sovražniki.   AH se spominjate slavnih pohodov v Trst in Gorico. Tafcnrt smo si prisegaH: »Vsi za ©nega, eden za vm«t danes Vas zovemo^ da ne pozabite tega gesla.   Vh-vsl in z-Vami vos narod, čajte naš klic. V »lavnih dnevih •dnf naš op. pomnite nalo prisego, da mi Vam ostanemo mr wroH zemlji vsemu sovražnem UTHisku kljubujoč, zvesti in verni do konce. Zato stopite rodi Vi na plan, bodite zvesti sebi in domovini bodite svesti tuđi mm. kot smo ml Vam zvesti. Zvestoba za s»e»tabol  Dvignite svoj gromki glas,   da bo odmeval po širni domovini: Bi a tre. vsi, kar Vas le rodila Jugoslovanska mmVk pomnite neštete gomile, 4»> katerih nam fe zrasla svoboda. Preveč jedta-eccena ta svoboda, predolgo uthT«Vwvana, ss ubijaj* Is saaai, ker stesr nikdar več
ne vstane. Dvignite svoj glas, da ga bodo čuli voditelji naroda: proč s sovraštvom, strnite se, ker domovina Vas potrebuje, sicer naj pride prokletstvo naše nad Vas. Tam doli umira tretjina naroda in ako bo nekdaj ležal mrlič od Triglava do morja, ostal Vam bo večni nemi tožnik pred narodom in zgodovino, ki Vas bo proklela. — Taborjani so se nato zbrali v impozanten sprevod, ki je korakal z godbo in jezdeci na Čelu po mestnih ulicah in nato na telo-vadišče ob državni železnici v ŠRkL
Ljudski tabor v Ločah na Koroškem. Poživljamo vse brate in sestre, da se udeleže v kar največjem Številu tabora v Ločah v nedeljo ,dne 28. septembra. Iz Ljubljane vozi poseben vlak, ki odhaja Iz Ljubljane ob 4. uri 55 minut. V Ločah nastopimo z javno telovadbo, in sicer popoldne ob V* 4.: 1. Članstvo — ljubljanske proste vaje. 2. Orodna telovadba. 3. Članice — ljubljanske proste vaje. 4. Člani — češke proste vaje 1920. Takoj po »rihodii vlaka se vrše izkušnje za javni nasTop. Glede vožnje veljajo sledeča navodila, ki se jih naj sleherni drži: Vsak brat in sestra mora imeti legitimacijo Slovenske Sokolske Zveze, ako hoče imeti znižano vozno ceno. Legitimacije se dobe pri posameznih društvih ali pa v prostorih Slovenske Sokolske Zveze. Med vožnjo mora legitimacijo na zahtevo pokazati. Vozne listke ne kupujejo bratje in sestre sami ampak jih kupi za to določen brat skupno. Zato se zberejo vsi sokolski udcležniki v nedeljo zjutraj ob 4. pred južnim kolodvorom, kjer oddajo denar za to določenemu bratu. Teb navodil se je strogo držati.
Predsedstvo Slov. Sokolske Zcze.
Sokolska župa Ljubljana I. V nedeljo, dne 2. oktobra ob 20. uri se vrši v zvezni sobi v Narodnem domu druga redna od-borova seja župnega odbora. — Dnevni red: Zletni obračun: poročila; slučajnosti. Vsa župna društva naj se zanesljivo udeleže seje po svojem zastopniku Zdravo! — Predsedstvo.
Deputacija ljubljanskega Sokola, ki se udeleži zleta »Sokola II.« v Škofljico, se zbira ob Vsi. popoldne pred šolo na Grabnu. Udeležite se polnoštevilno. Na zdar!
Sokol Moste pri Ljubljani ponovno opozarja bratsko članstvo na svoj izredni občni zbor, ki se vrši jutri, v nedeljo, dne 28. septembra ob 10. dopoldne v kavami >Mali slorU v Vodmatu. — Ker je ta Izredni občni zbor za nadaljnl razvoj društva zelo važen, poživljamo br. članstvo, da se istega polnoštevilno udeleži! Brate in sestre, ki so zadržanj, obveščamo, da za glasovanje pri občnem zboru lahko pooblaste kakega drugega člana, ki bo pri občnem zboru navzoč. Zdravo! — Odbor.
Dnevne vesti.
~ Prvi juridRmi izpiti v Ljubljani. Dne 25. t. m. so se vršili v Ljubljani prvi juridični izpiti. Dva kandidata sta se prijavila za judici-jelni izpit. Eksaminatorji so bili višja sodna svetnika dr. Gojmir Krek in dr. Metod Dolenc ter odvetnik dr. Fran T o m i n š e k. Oba dijaka sta napravila izpit z zadovoljivim uspehom.
— Podpredsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav je obolel. Do na-daljnega ne sprejema nobenih strank.
— Imenovanja v sodni službi.
Minister za pravosodje je imenoval za deželnosodne svetnike pri deželnem sodišču v Ljubljani:   dež. sod. svetnika Frana Peterlina z značajem viš. dežs. svetnika, začasnega dež. sod. svet. dr. Edvarda P a j n i-č a, začas. sod. svet. dr. Rada K u -š e j a v Celju, začas. sod. svet. dr. Frana G o r š i č a v Kamniku in okr. sod. Frana Pernuša na Vrhniki; pri okrožnem sodišču v Celju: sod. svet. dr. Valentina Flerina v Žužemberku in okr. sod. dr. Frana Z i-hra v Celju; pri okrožnem sodišču v   Mariboru:   sod. svet.   dr. Frana P e i 11 e r j a v Višnji gori, dvornega tajnika Frana P ose gro, sod. svet. Oskarja D e v a v Kranju, okr. sodnika dr. Ivana Vuka v Kostanjevici; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: sod. svet. dr. Jurija Polen-š k a v Trebnjem in sod. svet. Julija Kozino v Vipavi in   okr. sodnika Antona Kudra; za sod. svetnike preko   sistemiziranega  stanja: pri dež. sodišču v Ljubljani sod. svetnika Antona Mladiča   v Šmarju, Ivana Vrančiča v Ljubljani, okr. sodnike dr. Pavla Skaberneta. Petra K e r š i č a  in  dr. Vladimira G o 1 i o;   pri okrožnem   sodišču v Mariboru okrajne sodnike dr. Frana Pihlerja, dr. Ožbalda Ilauni-g a v Št. Lenartu, dr. Frana V i d o-v i č a v Krškem in dr. Jakoba Jana v Kršksm; za sod. svetnike in predstojnike okrajnih sodišč: državnega pravdnika dr. Adolfa K a i s e r j a za Kostanjevico, dr. Milana   G e r š a -k a,  za  Velike  Lašče,  dr. Matija Lavrenčičaza Cerknico, Gvido-na M i h e 1 i č a   za Konjice, Ivana H u 11 e r j a za Kočevje, Jurija G r e-g o r c a za Radovljico, Frana P e č-n i k a   za   Šmarje,   dr. Rudolfa Schmidta   za   Radeče, Josipa Janšo za Kamnik in Rudolfa Potočnika za Rogatec;   za okrajne sodnike   in\ predstojnike: Frana Kussla za Trebnje, Janka Ser-neca za Šoštanj,  Antona Zdol-š k a za Kozje, Antona K a j f e ža za Brdo. Ivana RomolsU ^ SlpjfceS
Stran 4.
„SLOVENSKI NAHOD" dne *8. septembra 1919.
226. štev.
.Gradec, dr. Josipa Tom baka za Marbek, dr. Frana Kotnika za Brežice, dr. Arnolda Pernata za •Laško« dr. Frana Kalana za Žužemberk, dr. Antona Š t u h c a za Ptuj, dr. Milka Kranjca za Kranj-;sko goro, dr. Aleksandra P o z n i k a jza Sevnico, Ivana Kralja za Metliko, Stanislava J e n č i č a za Vrhniko, dr. Avgusta L e i t g e b a za Višnjo goro. dr. Milka Gabra za Ljutomer in dr. Hinka I r g o 1 i č a za <3toinjo Radgono: za okrajne sodnike :pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andreja Novaka, dr. Jakoba Kon-|do in dr. Adolfa Lenarta; pri ^okrožnem sodišču v.Novem mestu dr. Sčitomira Do 1 e n c a.
«— Pri postnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan (za ravnatelja v plač. razredu dr. Janko D e b e 1 a k, in za nadsvctnika ar VL plač. razredu dr. Vckoslav Gre-gorič.
— Pfsmo iz Sibirije. T o m s k, 6. junija 1919. »2e več nego eno leto nižinam prav nikakih vesti iz domovine. iPiŠem Vam večkrat, akoravno imam jako malo upanja, da dospejo moje vrsti-?ce do Vas. No, če dobite vsaj eno poro-"čilo, Vas prav srčno prosim, da javite o tem vsem mojim znancem, osobito ;mojim sorodnikom. Koliko se je med ,tem časom že tam spremenilo! O onih ;Zgodovinskih dogodkih v domovini nismo dobili do danes še nobenih natančnih poročil. Tudi moje življenje se je jmed tem precej spremnilo. Slovenci smo •v prvem jugoslovanskem polku. Tu je tudi moj brat. Btf sem najprej pri Štabu, potem pa so me poslali v francosko mi-isijo. Znanje jezikov mi sedaj zelo koristi, tako da sem tu skoraj neobhodno jpotreben. V polku so Srbi, Hrvati in Slovenci skupaj, le en bataljon je Čisto slovenski. Človek skoro zabi, da se nahaja v Sibirit?, če vidi naše fante, ki tu in tam korakajo skozi mesto prepevajoč »Regiment po cesff gre*. Sibirjaki pravijo, da je to nebeško petje. Naši so oblečeni po rusko, le na čepicah imajo našo trobojnico. Častniki nosijo razun ruske uniforme tudi angleško. Hrana je jako dobra in obilna. Sploh se dobi tukaj za denar še vse. Celo slovenske knjige smo dobilf na tukajšnjem vseučilišču. Morete si misliti, kako smo bili srečni, ko smo po tolikem času videli .slovenko knjigo. Sicer nimajo mnogo, a veseli smo, da imamo le nekaj. Brata ;vidim !e tu pa tam, ker ie vedno pri polku. Ima jako mnogo dela, ker mu je rpoverjen »telesni dobrobit« celega pol-'ka. S pridnim gospodarstvom si je znal pridobiti naklonjenost vseh. O domu se 'govori mnogo, vsaj so to naše edine in najsrčnejše želje, toda kedaj pride oni tsrečni moment odhoda ?! A vi tam si ne .morete misliti, kako nas ona negotovost 5o vsem tem, kar se doma dogaja, muci. Zadovoljen sem, da imam precej dela, ker na ta način vsaj hipoma pozabim na dom in na svoje drage!« — Dr. iIvan P T e s s, kapetan. — Opomba: Računski svetnik Fran Tauses prosi one, ki potujejo v zasedeno ozemlje, osobito na Opčino pri Trstu, naj o tem obvestilo Plesove, oziroma Sorčeve na Opčini Miroslav Pless, hotelir v Devinu, je Imel štiri sinove, ki so takoj početkom vojne šli kot častniki na fronto. Od teh je najstarejši, stotnik Rudolf, padel, 'dva sta v ruskem in eden menda v italijanskem vjetništvu. Ko je stari Pless letos hotel obnoviti svojo porušeno hišo fv Devinu, so ga Lahi na ovadbo nekega italijanaškega soobčana, češ da je ^svojedobno kot župan nastopil proti le-gini šob", aretirali in odvedli v Sardinijo.)
— Zadružna Centrala proti de-zeH Kranjski. »Naprej« javlja: Šu-IsJerSičeva »Zadružna Centrala« je Ivložila tožbo proti deželi Kranjski za plačilo 2 milijonov kron, katere je po (naročim pok. dež. odbornika dr. Uampeta založila za deželo Kranjsko fpri nakupu perila za deželne dobro-"deine zavode. Pri kupčiji je posredo-j.val znani prebrisani ajgent F. Gruška, •neomejen zaupnik dr. Šusteršiča, ka-ftgrernu je spravil tudi njegovo premoženje v Švico na varno. »Zadruž-wa Centrala« je plačala v gotovini 2 jnđHjona kron, ne da bi poprej prejela [le en komad perila. Prišel je preobra* \m sedaj ni ne denarja, ne perila, in od posredovalca F. Gruške ni ničesar 'dobiti. Da tiči za vso to akcijo uma-jzana kupčija, je brezdvomno, ker IKoInica ni nikdar potrebovala tolike 'množine perila in noben pameten jčlovek ne plača nobene svote, naj-{irianj pa 2 milijona kron naprej, ne da jlji videl poprej vzorce ali pa dobil iblago. Sodnijska obravnava bo pokazala, kakšna špekulacija je tu vmes.
— t Kapelnik rlilarij Benišek. (te Beograda je došla vest, da je ondi inenadoma umrl g. Hilarij Benišek. •Zadela ga je kap. Z njim je legel v igrob mož, ki si je pridobil za slovensko gledališče velikih, nepozabnih zaslug. Bi! je Čeh, ki pa se je vživel jv naše razmere s toliko unemo in ».vztrajnostjo, da je bil lahko vzor 'Vsakemu Slovencu glasbeniku. Ko ;|je odstopil prvi kapelnik naše pravite porojene, a hitro se razvijajoče gglfcjpdtjte blagopokojni ktoaliat
Fran Gerbič, je prevzel vso skrb in vse delo za našo opero Hilarij Benišek. Skoraj 16 let, od 1S94 do 1910, je bil njen prvi in edini kapelnik. Bili so težki časi: gledališče je uživalo malenkostno podporo, in slovenskih predstav smo imeli le po 4, kasneje kvečjemu po 5 na teden. Orkester je bil vojaški in gledališču le takrat na razpolago, če ni bil angažiran službeno ali na veselicah. In isti orkester je igral tudi pri nemških predstavah v istem poslopju. Naš zbor je bil le večerni ter je mogel imeti skušnje le zvečer po 1—1 ^ ure! Kolike težave in zapreke za vsako predstavo! A Benišek je zmagoval vse: bil je korepetitor, prepisovalec not za sole in zbor ter dirigent. Vse v eni osebi! In če pregledujem tedanji operni, operetni ter spevoigrski repertoar, moram strmeti, da je znal in mogel Benišek delati take čudeže. Auber (Nema iz Portici in Fra Diavolo). Bellini (Norma), Bizet (Cannen, Biseri), Doni-zetti (Favoritka), Floto\v (Stradella, Marta), Franchetti (Asrael), Glinka (Ruslan in Ludmila), Goldmark (Kraljica Sabska), Gounod (Faust, Romeo in Julija), Halevv (Židovka). Kreutzer (Prenočišče v Granadi), Leoncavallo(Glumači), Lortzing (Car in tesar), Maillart (Puščavnikov zvonček), Mascagni (Cavalleria ru-sticana), Meverbeer (Afričanka), Nicolai (Vesele ženske windsorske), Rossini (Brivec sevillski, Viljem Teli), Smetana (Pojjub, Prodana nevesta), Thomas (Mignon), Verdi (Er-nani, Rigoletto, Trubadur, Traviata, Ples v maskah, Aida. Othello), Wag-ner (Holandec, Tannhauser in Lohengrin), Weber (Carostrelec), dalje A. Foersterjev »Gorenjski slavček«, Parmo ve opere, operete in spevoigre, Mandičev »Petar Sva-Čič«, Zajcev »Zrinjski«, Vilharjeva »Smiljana«, Albinijeva »Maričon«, cela vrsta operet in iger s petjem: vse to je naštudiral in dirigiral Benišek sam! In za kakšno plačo! Da, Benišek je bi! junak-mučenik naše opere. Včasih je obupal in si iskal boljše, mirnejše službe; a nikdar nI minilo po! leta, ko se je moral zopet vrniti. Brez opere mu ni bilo mogoče živeti. Da pa je mogel živeti, je moral postrani tudi še služiti. Bil je dolgo vrsto let navdušen, požrtvovalen pevovodja »Slavcev«; nekaj časa pevovodja »Zidarskega in tesarskega društva« in bivšega trnovskega »Slovana«. Obenem je bil kapelnik Mestne društvene godbe itd. Vrhu vsega pa je dajal še privatno pouk na goslih. Poučeval je hitro, izredno praktično ter je premagoval z genijalno lahkoto vse težkoče. Ni bil tankočuten umetnik, a občudovanja vreden rutincr. ki je bil za slovenske takratne razmere pravi čarovnik. Ko pa se je pojavil v Ljubljani kapelnik mojster Talich, je Benišek sam odložil taktirko in odpotoval v Beograd. Tam je dirigiral orkester po hotelskih restavrantih . . . Vso vojno je pretrpel in prestradal v Beogradu ... Ko so mu pobegnili vsi glasbeniki, se je preživlja! z igranjem na klavirju po kavarnah . . . Bednik! In zdaj ga je rešila smrt. Hvaležno se ga spominjamo!       Fr. Govekar.
= Poziv vsem beguncem! V smislu sklepov začasnega Odbora za zasedeno ozemlje v Ljubljani ter tabora beguncev v Ptuju se vrši dne 5. oktobra t. 1. v Ljubljani veliko zborovanje vseh beguncev, na katerem se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo beguncem iz po Italijanih zasedenega ozemlja, političnih in nepolitičnih. Na tem zborovanju se bo tudi položil temelj samostojni organizaciji. Za danes opozarjamo na to zborovanje vse begunce, pa tudi naše zastopnike. Podrobna navodila se bodo sporočila pravočasno. Začasni odbor za zasedeno ozemlje.
— Obrekovalcl, ki so zlezli pod klop. V »Marburger Zeitung« priob-čujejo Aleksander in Marija Lininger ter Terezija Grubitsfch to-le izjavo: »Dne 28. januarja 1919 smo podali pri štajerskem obmejnem poveljništvu v Mariboru pred nadporočnikom g. Šilihom na zapisnik ovadbo, da je g. zasebni obtožitelj podpolkovnik Fran Zwirn napram demonstrantom, zbranim dne 27. januarja 1919 pred okrajnim glavarstvom izjavil: »Falls An-sammlungen stattfinden, \vird in die-selben hlneingeschossen«. (Ako se ljudje zbirajo v gručah, naj se vanje strelja), s čemer smo dali povod ne-osnovanemu napadu v članku »Gra-zer Tagblatta« z dne 30. januarja 1.1. z naslovom »Ein Dokument«. Ker smo se na podlagi sodnih razprav prepričali, da g. zasebni obtožitelj podpolkovnik Fran Zwirn ni rabil zgorajšnjih besed, prekllcujemo z izrazom obžalovanja svojo obdolžt-tev.« — Tako se v Mariboru obre-kuje. žal, da je malo takih, ki bi si upali nastopiti proti obrekovalcem.
— Mestni denar. Mestna občina ljubljanska izda svoj denar, da s tem odpomore občutnemu pomanjkanju drobiža. Izdala bo drobiž po 20 in 10 vinarjev z veljavo do konca leta 1920,
~~ Sijajna ponudba. »Mariborski
Delavec« poroča, da je dobil vojaški kapelnik v Mariboru Herzog povabilo, naj stopi v japonsko službo. Japonska vlada mu ponuja mesečno plačo v iznosu 20.000 K.
— Pri poštnih uradih Ljubljani 3, 4, 5 in 6 se za čas od 15. oktobra 1919 do 31. marca 1920 v svrho šte-denja z razsvetljavo in kurivom določijo uradne ure ob delavnikih za čas od 8.—14. ure.
— Češka obec porada dne 27. t. m. o ^21 hod. v male dvorane Nar. domu. Ceskc posviceni Členv uvedeni hostč vitani.
— LJcej potrebuje kvalificirano učiteljico za francoščino, Prošnje takoj na ravnateljstvo.
K Borštnikovi smrti. Zagrebški listi so poročali, da je Ignacij Borštnik umrl na malariji. Javlja se nam od najmero-aajneje strani, da je ta vest netočna. Borštnik je umrl na posledicah zastrupljanja krvi, povzročenega po zastarani angini. Slučaj te bolezni, ki je «elo redek, se bode še znanstveno opisal v *Lječničkom vjestniku«.
— Pričetek šolskega leta 1919/20 na mestnih otroških vrtcih* Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 prične se šolsko leto 1919/20 v sredo, dne 1. oktobra 1919. Vpisovanje se pa vrši v torek, dne 30. septembra. 1919 od devetih do dvanajstih dopoldne v šolskih prostorih.
Nadaljevalni ginekološko - porodniški tečaj v občni javni bolnici v Ljubljani se prične v sredo 1. oktobra 1919, ob 5. uri popoldne na ginekološko - porodniškem oddelku. Pismene ali osebne prijave sprejema prof. dr. A! Zalokar.
— Gremij trgovcev v Ljubljani
opozarja vse one svoje člane, ki imajo vajence, na današnji inserat gremija glede vpisovanja vajencev v gremijalno šolo.
Dunajski visokošolci! Z Dunaja sem dobil naslednje poročilo: Vsi inozemci, ki nimajo poštenega opravila na Dunaju, bodo izgnani, kdor ni bil stalno od 1. avgusta 1914 dalje na Dunaju, mora vložiti prošnjo na policijsko ravnateljstvo za ondotno bivanje. V prošnji mora vsakdo navesti vse nacijonale in vzroke o potrebi bivanja na Dunaju. Vsak bo potreboval sledeče priloge: krstni list, potni list, eventuelno domovnico. Od tehnika zahteva policija tudi potrdilo, da res študira na dunajski tehniki. Policijsko ravnateljstvo vpraša nadalje, kje je prosilec bival med vojnim Časom. Potrebno je, da si vsak tovariš vojak poskrbi tozadevno potrdilo od vojaške oblasti.
— Vsi oni dijaki, ki se odpeljejo na Dunaj šele okoli 5. oktobra (ali kasneje) naj se takoj prijavijo, da bo število zadostno in da bo mogoče organizirati transport, na naslov tehnik Metod Pfeifer, Ljubljana, Rimska cesta št. 12.
— Za planinske koče, ki jih je kupilo Slovensko planinsko društvo od »Deutscher und osterreichischer Alpenverein« je to društvo založilo pri Kranjski deželni banki, kakor poroča »Marburger Zeitung« 52.000 K.
— Iz železniške službe. Adjunkt drž. žel. Edvard R e p o v š, dosedaj postajenačelnik v Kočevju, je dodeljen v službovanje prekmurski železniški upravi.
V angleške tečaje se vrši vpisovanje v ponedeljek in torek, dne 29. in 30. septembra od 5. do 6. popoldne in v sredo, dne 1. oktobra ob pričetku na moškem učiteljišču I. nadstr., III. letnik, Resljeva cesta. Pričetek dne 1. oktobra ob 6. zvečer.
— Poštni promet v Prekmurju. V področju ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva poslujejo v Prekmurju naslednji poštni uradi: Beltinci, Gornja Lendova, Fokovci, Križavci, Prošenjakovci, Petrovci, RogaŠevci, Murska Sobota in Veliki Dolinci; v področju zagrebškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva pa: Donja Lendava, Dobronak ter Kerkaszentmiklos.
— Glavna trafika v Celju se odda. Jamščina znaša 150 K. Ponudbe do 16. oktobra 1919. Predložiti jih je v zaprtih kuvertah in pravilno kolekovane finančnemu ravnateljstvu v Mariboru.
— Oddaja tobačne glavne trafike v Središča št. 1 |n"177 (davčni okraj Ormož). Tabačne glavni trafiki v trgu Središču št. 1 In 177 se s tem razpisujeta v oddajo po javnem natečaju. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi prosilci. Takim prosilcem se bo podelila prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobič. ku v letnem znesku 150 oz. 200 K, ki ga bo plačevat! Iz trafikanskega doblelca. Jamščina znaša 200 oz. 290 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. okt 1919, 10 ure. Vsi drugi podatki so razvidni fz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 10. okt. 1919 na uradni .deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v i Mariboru hi pri občinskem uradu v Sre- j dUč*
i      — Od Italijanov zajeti tihotapci.
t Ob demarkacijski črti te ljudje vse-I vprek bavijo s tihotapstvom.   Tudi v j Postojni je tihotapstvo v bujnem cvetju.  Nedavno tega se je več tihotapcev Postojnčanov vračalo preko Cerknice skozi gozd Javornik. Prekoračili so že demarkacijsko črto, tu pa jih je nenadoma ustavila italijanska patrulja, obstoječa iz petih mož, oborožena s puškami in ročnimi granatami. Patrulja jih je preiskala in jim pobrala vse, kar so imeli Enemu s vzeli zlato uro z verižico, tri zlate prstane in 340 lir v bankovcih, drugemu zlato uro z verižico in zlat prstan, drugim   devetim Da sploh vso srebrnino in zlatnino, ki so jo imeli ; seboj, enemu izmed njih tudi 320 dinarjev v bankovcih.   Tihotapci so prosili, da bi jih pustili oditi v Postojno, toda patrulja je bila gluha za   to prošnjo. Odgnala jih je nazaj proti demarkacijski črti ter jih spodila preko meje v Jugoslavijo. Da - li je patrulja konfisci-j rane dragocenosti in bankovce izročila I oblasti, je seveda vprašanje. Najbrže I so si člani patrulje razdelili plen med sabo in se sedaj v pest smejijo tistim Postojnčanom, ki so bili tako nespretni,   da so se   dali vjeti v nastavljeno past.
Vadnica hrvatsko - srbskega jezika, ki jo sestavlja profesor Ilešić, bo v rokopisu kmalu gotova. Knjiga bo namenjena šolam in jezikovnim kurzom ter bo obsezala mnogo vaj.
Kip kralja Petra, ki smo o njem poročali v št. 224, bo razpečavala knjigarna L. Schwentnerja v Ljubljani (ne Narodna knjigarna, kr.kor je bilo tam javljeno).
— Nova kompenzacijska pogodba v Avstriji se dobi v Narodni knjigarni za ceno 50 v, s pošto 70 v.
Novo trgovino v Ormožu sta otvorila gg. Pollak 6c Kopitar. — Glej oglas!
»Rotenburž?r»i« je lepo filmsko delo s predigro v štirih dejanjih, ki se je včeraj prvič predvajalo v Kino Idealu v splošno zadovolinost. — Obljubila mu ie večno ljubezen, ko je odšel v velemesto študirat, a ni ga čakala; njegov prijatelj, dober plesalec, jo je pregovori! in poročil. Leta hite Postal je slaven zdravnik. Nekoč mu pripeljejo bolnico, ki je že obupala nad svojim zdravjem. V njei spozna hčer svoje nekdanje liu-b;ce. Vse sile in vso svojo zdravniško znanost zastavi, da jo ozdravi. Njegov trud in skrb sta mu obilno poplačana: dekle popolno okreva in mu zato podari srce. Igra glavnih dveh igralcev Lije Mare in Fred. Zelnika je umetniško dovršena. — Kino Ideal.
Ho Borštnikovem grobu.
Govor dramaturga gos p. G o 1 i j a.
Ignacij Borštnik! Kako željno smo Te pričakovali, kako navdušeni in polni vere smo Te pozdravljali, ko si se vračal! Poprej Ti ni bilo dano, služiti na rodni grudi domovini, ki si jo tako iskreno ljubil. Pretežno dobo svojega umetniškega delovanja si delal izven meja naše male zemlje čast slovenskemu imenu in sedaj, ko je tudi izza naših gora zasijalo solnce svobode, si se vrnil, da posvetiš svoje visoke sposobnosti procvitu slovenske drame, te nebogljene cvetke na polju naše kulture, mlade sicer, toda polne življenske sile. Videl si, da je slovenska dramska umetnost šc v povojih, da je jedva začela dihati, vedel si, da je treba slovensko dramo, ki naj drži ravnovesje z naglim razvojem na vseh drugih kulturnih popriščih, šele ustvariti. In začrtal si si visok cilj! Vede! si, da je izpolnitev daleč, toda krenil si, brez strahu pred napori in težavami po edini poti, ki pelje do nje.
Z zaupanjem smo zrli vate, vse svoje nade smo položili v tvojo bogato dušo ustvarjaiočega umetnika. Saj ti ni bilo dovolj, da se uveljavljaš samo v svoji umetnosti, ki je bila nedosežna, toda tranzitorična. Čutil si se poklicanega od bodočnosti, da ji pripravljaš in gradiš pot. Klu-boval si temnim slutnjam in odzval si se klicu domovine, da se postaviš tje. kier si ji bil najbolj potreben.
Toda ni ti bilo sojeno izvršiti svojega poslanstva. Komaj s! otresel prah s popotnih čevljev, si nas moral zapustiti, da se nikoli več ne vrneš. Tako tudi zate, Ignacij Borštnik, slovenska zemlja ni imela drugega, nego grob.
Tvoje zadnje misli so bile pri slovenski drami, tvoja zadnja skrb je bila skrb za slovensko dramo, tvoje zadnje sanje so bile sanje o njeni lepši bodočnosti. Kako trdno si veroval vanjo!
In glej, pred obličjem Tvojih ljubljenih slovenskih gora, katerih poet si bil, ti obljubujemo pri odprtem grobu: To Tvojo veliko vero v bodočnost slovenske drame bomo zvesto branil! kot Tvojo dedščino. T! nepozabni, TI nenadomestni Ignacij Borštnik! Ona nam bo opora !n dra-milo na poti. ki si jo začrtal Ti !n ki io bomo morali hoditi — žal — brez Tebe.
Naj Ti bo lahka domača zemljica, Ignacij Borštnik, slava Ti in vječ-naja pamjat
Govor g. Danila:
Nikdar nisem mislil, da bom kedaj poklican govoriti na tem svetem prostoru. Tebi, dragi nam tovariš. Stopala sva skupno po ozki poti, valila skale in polagala kamen na kamen svetišču, kjer naj bi odsevalo življenje, življenje vere in resnice lepe umetnosti.
Bila sva sama. in Ti kot živa baklja poln neutrudljive volje, služI! si vstrajno in stopali so za Teboj liki svečeniku, dobili so vero v svetišče dramske umetnosti, vzljubili Tebe in gledališče.
Vrzeli so se polnile, narod je počel čutiti, da je narod; a bil je slab, obsovražen in Tvoja — naša stavba se je podirala. — »Pala je zavesa«.
Domovina pretesna, premajhna za Tvoje cilje ... Sel si v svobodo — kjer si svobodno razmahnil svoj slovenski talent. In v svobodi si svobodno vstvarjal kot umetnik velike nepozabne like. Postal si enak velikemu Mandroviču, Fijanu. bil si po umetnosti tovariš Strozzljeve in Freudenreicha, ter si proslavil sloves, slovenskega igralca na vsem slovanskem jugu. — A domovina Te je pozivala, in na nase vabilo si prinašal domovini pokazat vspehe svojega talenta in duševnega dela . . .
In sedaj, ko se je dvignila zavesa v novi solnčni luči in je nastopila za umetnost toli zaželjena svoboda, si bil poklican, da zaigraš najvažnejšo vlogo tvojega bogatega repertoira, in da si nam nov Prometej, ki naj odpre vrata konzervatorija, da nam navdušiš in vzgojiš mladino za naše kulturno svetišče ter da bi gledali Tebe, Tvojo umetnost, slušali Tvoj glas, hrepenenje, otožnost in čuli Tvojo bo! in Tvojo dramo . . . Tedaj pa je pala Tebi zavesa poslednjikrat; Ti pa si umolknil za vedno.
Odšel si prerano — zakaj si nas zapustil! Tovariš, bodi Ti slava; Tebi nepozabnemu očetu drame, vzvišenemu učitelju drame; Ti drama nepozabne drame.
Kulturo.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: V soboto, dne 27. septembra: »Striček Vania«. Abonement B. —
V nedeljo, dne 28. septembra Dopoldne: »Snegulčica in škratje«. Izven bonnementa.
— V nedeljo, dne 28. septembra zvečer: »Striček Vanja«. Izven abon. — V ponedeljek ,dne 29. septembra: »Dnevi našega fiv-Ijenjac. Abonnement A. — V torek, dne 30. septembra: »Striček Vanjac. Abonement D.
— V sredo, dne 1 .oktobra: »Dnevi našega življenja«. Abonement B. — Opera: V soboto, dne 27. septembra: »Madame But-terfly«. Abonement C. — V nedeljo, dne 28. septembra: »Pikova dama«. Izve« abon. —
V ponedeljek ,dne 29. septembra zaprto. —
V torek, dne 30. septembra: * Postil jon \z Lonjumeau«. Abonement B. — V sredo, dne 1. oktobra: »Madame Butterfly«. Abon. C.
Iz gledališke pisarne. Ker Je bilo dramsko gledališče radi smrti gospoda Ig. Borštnika tri dni zaprto, veljajo vstopnice, kupljene za predstavo pretečenega torka, za predstavo v ponedeljek, dne 29. septembra: vstopnice .kupljene za predstavo pre-tečene srede, veljajo za predstavo v četrtek, dne 2. oktobra.
K predstavi Postiljon lz Lonjumeau«' dne 21. in 26. septembra. Oblika, v kateri imamo priliko slišan" iz lanskega repertoir-}a ponavljano opero, me je sprijaznila t dejstvom, da se je bilo odločilo gledališko vodstvo za uprizoritev tega že precej ra-starelega ^iela. Glavna zasluga za celotno dober utis gre gosp. kapelniku Brezovšku, ki je opero lahki komiki in gracijoznemu slogu primerno spravil na oder. Pozna se tako orkestru kakor zboru vestnost v na-študiraniu, s kakršno se lahko ponaša s strogo disciplino in ljubeznijo do stvari ta dela izvežban ensemble. Že po diskretno nijansiranem spremljevanju orkestra (v to svrho je tudi po številu goda! srečen) In njega prožni prilagoditvi petju solistov smemo soditi muzikalni okus gospoda dirigenta. Želim mu skorajšnje še boljše prilike, da pokaže svoje temeljito znanje in strokovne zmožnosti. — Miljeju, kakor ga slikata v skromno - naivnem načinu glasba in libreto, ie podredila režija scentčne slike, kostume, soiKro in nepretirane komične nastope. V poslednjih sta pogodila pravo mero gosp. Rumpl in Trbuhovič, gosp. RumpI prav dobro tudi komiko v petju (stakate itd.). Kot postiljon brillra v neštetih visokih c gosp. Drvota, kateremu pa žal preveč manjka čut za ritem, kar se skoro mučno občuti pri njegovih nastopih skupno z drugimi pevci, bodisi v duetu aTl tercetrh. Gdč. Richterjeva poje Magdaleno lepo, da jI pa koloratura kot visoko - dramatični pevki teče malo težko, je razumljivo in bi bila večja izrazito koloraturna partija njenemu glasu gotovo na škodo.
Ljubljanska garnizlfska godba. V soboto, dne 27. septembra ob 17. url prome-nadnl koncert v Zvezdi.
Vala orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v ponedeljek, dne 29. septembra ob 20. uri. Polnoštevilno!
Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« ima danes ob 19. uri 30 mlnnt skupno vajo, nato važen pogovor. Polnoštevilno!
— Odbor.
— Vstopnice za koncert Z- Cirila Ličarja, slovenskega umetnika, in Vilme pl. Thierrv, se od danes naprej prodajajo v trafik? v Prešernovi ulici. Koncert se vrši definitivno dne 3. oktobra. Upamo, da bode slavno občinstvo upoštevalo slovenskega umetnika Ličarja ln pevko umetnico hrvatskega anodfc •
— Operna 1 koncertna pjevačka škola prol. Milana Rcizera, Zagreb, Ma-žuraničev trg br. 5, I. kat., teleion broj 1701 (preporučena po upravi kr. hrv. zem. kazališta u Zagerbu), utvara se L lis tlop a d a. — Upisi od 20. rujna dalje. Poduka u solopjevanju, individualna i na podlozi stare talijanske i pariške škole od početka do usavršenja. Osim toga posebni operno - dramatski tečaj, počimije 15. X. Usavršivnoje i korektura glasa, gimnastika disanja. Korrepeticiia, ensemble, repertoir, ritmičke vježbe itd. Deklamacija, mimika, pozorišne kretnje, literatura, prakt. po-zorišna naobrazba. Kao učitelji sudjeluju još: Ančica Kernic, dr. Cihlar-Nelia-jev, operni kapelnik Mihajlo Senkar. — Prospekti na zahtjev poštom!_
Sport.
Football - tekma »Ilirija« proti »Slovan«. ŠK »Concordia« je za 27. in 2S. septembra napovedani tekmi odpovedal. Vsled tega se vrši v nedeljo, dne 28. septembra tekma med domačima rivaloma »Ilirijo^ in »Slovanom^. iSlovan« je proti karlovški »Olimpiji« dne 14. septembra pokazal tako dobro formo, da ga bo ^Ilirija« morala vpo-števati kot resnega nasprotnika. Poleg tega j e»Slovan« svoje prvo moštvo medtem še cjačil z novimi igralci. — Športni prostor ie z novo tribuno Slovenske Sokolske Zveze zopet mnogo pridobil. Publika bo imela z nje neprimerno boljši pregled na Igro kot iz katerihkoli drugih prostorov. — Pričetek tekme ob 16. uri, blagajna se otvori ob 15. uri. — Vstopnina: Sedeži na tribuni 6 kron, stojišča na tribuni 4 K, drugi sedeži 4 K, stojišča 2 K.
— O carinjenju nam pišejo iz trgovskih krogov: Ovire v blagovnem prometu na naših železnicah so znatne. Resne težave dela preskrba za premog, zlasti v Srbiji trpi promet pod tem v zadnjem času. Lokomotive imajo rade svoje muhe. in z vagoni ne gre kakor bi bilo želeti. Na gotovih progah osobje daleko ne ustreza potrebam redne službe. Skladiščne in tovorilne naprave so bile že v normalnih razmerah povod stalnim pritožbam. Nove, narasle potrebe ustvarjajo naravnost mučen položaj. V poslednjih tednih se je začelo v blagovnem prometu osobito na postajah Maribor in Zagreb, pa tudi v Ljubljani občutevati posledice prepočasnega zacarinjeva-nja. Carinska služba nas postavlja sedaj že pred velike in težavne naloge, ki pa bodo izvestno še narasle, ko dobi promet svojo svobodo. Carinilo se je prej v lukah in obmejnih postajah daleč od nas m brez nas. le mal del so opravljale naše carinarnice. Delo se je silno namnožilo, priprave so pa ostale stare, osobja je premalo, manjka posebno veščega in spretnega. Vrjiutega je opravljati službo po novih predpisih. Na carinarnici v Ljubljani je le ena tehtnica in samo dva izvoda carinske tarife. Poslovanje trpi, ker manjka strokovnjakov zlasti za tekstilno blago. Dotok vagonov je večji nego jih zmore carinska odprava. Zastajanje voz je vedno večje, kopičenje grozi udušiti promet. Finančno ministrstvo je odposlalo oddelnega načelnika gospoda Dimitrijeviča. da se prepriča o položaju. Delegat se je zelo zanimal za potrebe in prosil za predloge, da se izboljšajo razmere saj za silo. Važno bi pri tem bilo, da se vsled pomanjkanja carinskega osobja za nejasne primere pritegnilo strokovnjake iz trgovskega stanu, ki bi se seveda zaprisegli. S temi carinskimi izvedenci bi se orecej ugladilo pro-
met. Ne more biti dvoma, da se odpirajo sedaj lepe prilike carinski špediciji. Nasvetovalo se je tudi, da se pospešuje odprava tovorov z blagom,
čigar carinjenje ne dela težav. Tako blago, navadno v celih vozovih, tvori ogromen del carini podvrženega blaga. Jasni primeri naj bi ne bili zadrževani po kompliciranih primerih, ki jih je komaj 15%, Dalo bi se še pospešiti carinjenje morda v tem in onem pogledu, če bi bila varnost blaga na vožnji večja, tako pa dela nevarnost izgube blaga med vožnjo velik riziko. Oviro dela tuđi okolnost, da so carinarji iz raznih krajev, ne poznajo še krajevnih potreb, iti še manjka enotnosti. Težave so reSne in velike, pa tudi te se bo zmoglo z dobro voljo in energijo, vrnila se bo pač tudi disciplina in delo-voljnost. Mi slovenski trgovski nismo bili v carinskem pogledu razvajeni v Avstriji, za naše prometne in kupČijske potrebe dunajski kakor tukajšnji nemški birokratje niso imeli umevanja. Ljubljanski carinski urad je bil zapostavljen zlasti, ker je imel na čelu poštenega Slovenca, v vsa* kem oziru. Delali so krivico našim uradnikom, kakor so zanemarjali tr^ govca. 7e\9 nam je dobro delo, da je prišel poklicani in merodajni gospod oddelni načelnik finančnega ministrstva osebno k nam. Prepričani smo, da se potrudi izboljšati, kar sc pač more sedaj izboljšati.
— Preložitev svojega sedeža iz Av-str^fe v Čcho - Slovaško je doslej sklenilo 44 industrijalnih dmžb s kapitalom 400 milijonov kron. Ker dela ovire tod likvidacijski davek, se vrše pogajanja med dunajsko in praško vlado. Med Češko - slovaško in dunajsko vlado se je dogovorilo, da se obojestransko pripuščajo družbe z omejeno zavezo k kup-eijskemu obratovanju nod določenimi pogoji.
Sejmi v novomeškem   okraju so
vsled kužnih bolezni pri govedi, ovcah in kozah do preklica prepovedani. Več v razglasu, ki ie nabit na mestni deski.
Upreti porotnem sodišča.
Usoda tihotapca. V krogih usnjarske branše znani čevljar Franc Kralj iz Tržiča se je bavil s tihotapstvom in posredovalnimi kupčijskimi posli med Dunajem Gradcem. Ljubljano in Zagrebom. V Nemško Avstrijo je vtihotapljal razna živila, zlasti maslo. mast. slanino in tobak, prodajal je pa rudi usnje in zlatnino. Pred ljubljansko poroto se je moral v petek dopoldne zagovarjati zaradi treh dejanj, označenih v obtožnici kot hudodelstvo goljufije. Prvo dejanje: Od Antonije Kadivec je prevzel usnje v vrednosti 4620 kron. Usnje je prodal, a Kadrvčevi denarja ni odštel. Drugič je v Gradcu pri tvrdki H. Suttner prevzel v komisijo zlatnine za 8650 K. Zlatnino je v Zagrebu prodal za 8800 K. Za ta znesek je kupil v Zagrebu 130 kg masti in 20 kg tobaka, kar je skušal spraviti na Dunaj, toda zagrebška policija mu ?e vse zaplenila na kolodvoru. Tretjič je prevzel od gospoda Ferdinanda J. zlatnine za 14.800 K, da jo proda nekim Hrvatom. Tudi ta posel se mu je ponesrečil. — Porotniki so z 8:4 glasovom potrdili vprašanje krivde v slučaju Kadivec, toda pod 4000 K, soglasno pa zanikali krivdo v drugih dveh slučajih. Porotno sodišče je Krilia zaradi goljufije (§ 179 in 200 k. z.) o b s o d i 1 o n a pet mesecev težke ječe. — Zavarovalni zapor od 5. junija t. I. se mu šteje. — Predsednik porote sodni svetnik N a g o d 6, državni pra vdnik O g o -r e u t z, zagovornik dr. F r 1 a n.
Društvene vesti in prireditve. I
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani I
vabi k širši odborovi seji v torek, dne 30. septembra ob 1x20. uri v pismonoško dvorano na glavni pošti.
Bleski izvoščeki prirede v nedeljo, dne 5. oktobra izlet v Svetlo jamo na Babjem zobu. Gostje so dobrodošli. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na drugo nedeljo.
Zabavni večer priredi A. D. J. T. v
Kamniku v nedeljo, dne 28. septembra od 5. popoldue naprej s sodelovanjem dam-skega odbora. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, ples itd. Buftet, kavarna in pijača. Raznoterosti. — Ker ie či^ti dobiček prireditve namenjen inenzi in knjižnici ljubljanskih tehnikov, vabimo v^j obrtnike in prijatelje dijaštva k polnoštevilni udeležbi. Preplašila se hvaležni) sprejemajo. Ker se \ i veselica v prostorih kamniške Čitalnice, v kateri so sedaj razstavljene stare narodne noše, opozarjamo cenj. občinstvo, naj se te razstave udeleži že v nedeljo dopoldne. •
— Izurjeno kontoristko išče Zveza trgovskih nastavljencev, zmožno slovenske stenografije in strojepisja. Služba začasna. Brezposelne imajo prednost. Oglasiti se je med 18. in .0. uro v društveni pisarni, StrellsTca ulica 12.
Filatelija. Sklicuje se v smislu pravil ustanovni občni zbor Jugoslovanske Filate-listične Zveze, sekcija Ljubljana, na ponedeljek; dne 29. septembra ob 8. zvečer v t rtni salon gostilne ^Češnovar« v Kolo-dvorski ulici (vis - a - vis hotela ^Ilirija*). Dne.vni red: Sprejem članov; volitev; razdelitev naročenih katalogov; oddaja znamk ln drugih filat. potrebščin; slučajnosti. Vabljeni so vsi filatelisti Ljubljane in okolice.
— Franc K r i ž a n i č, t. č. poverjenik.
Od I. splošnega društva jugoslovanskih vpokojencev smo prejeli: N? res, da naše društvo deluje za vsakega posamezniku, res na je. da delujemo po pravilih le za svoje člane. Ni res, da je bil odbor izvoljen nepravilno, res pa je, da je bil odbor izvoljen iz srede predlaganih članov od občnega zbora soglasno. Ni res. da se je člane tolažilo: ko bomo imeli kup volilnih glasovnic, se nas bodo bali, res pa je, da je društveni predsednik člane bodril, rekoč: »ako bomo edini tudi z glasovnico v roki, nas ne bodo povsod odganjali, ampak bomo tudi mi soodločevali«. Ni res, da si je želela kaka oseba splezati do časti občinskega svetnika itd. (smešno), res pa je, da se oseba, kateri se to podtika, ni nikdar udeleževala agitacij ali kandidature in da ji gre edino in samo za zboljšanje bednega stališča vpokojencev. Ni res, da smo pobirali za vožnjo v Beograd in nabrali nad 2400 K, res pa je, da so naši člani prostovoljno določili tozadevni prispevek, kateri je znašal od 4. julija do 20. avgusta 191S — 370 kron 40 v za stroške dveh odposlancev. Ostalo društ-
- . nremozetrje. koITkof se ga nc potrebuje, pa je naloženo v Mestni hranilnici ljubljanski pod št. 125.569. Ni res, da zahtevamo od članov, da plačajo kar za pol leta naprej. Res pa je, da člani prostovoljno vplačajo mesečni prispevek po 50 v naprej za celo leto 1919., da ni nepotrebne poti in dela. Ni res, da društvo ni še nič storilo. Res pa je, da društvo intenzivno dela; dokaz: razni uradi in pa podpora, ki se ravno nakazuje vpokojencem. Ni res, da je dobila neka oseba.dovoljenje, česar brez društva ni mogla doseči, res pa ie, da je oseba vložila tozadevno prošnjo pri obrtni oblasti pod št. 13.069 že dne 10. junija 1918. ko se Še o društvu, ki je bilo usta-novlieio šele dne 4. aprila 1919. nobenemu sanjalo ni. Res pa je. da so vpo-kojenci južne železnice ostali brez do-klad, temu krivi so tisti, ki namesto, da bi delali, samo zabavljajo. Ni res, da je deputacija v Beograd nepotrebna, res na je, da je potrebna. Dokaz Zveza
odposlancev društev vpokojencev v Jugoslaviji; sicer pa odloča tozadevno društveni odbor in člani — ne pa bivši član g. Franc Mazi, kateri je bil zaradi rovarenja v društvu po 5 9. društvenih pravil iz društva črtan in se bo moral za to zagovarjati pred sodiščem. — Za I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani: Načelnik Bole.
Najnovejša poročila.
D' ANNUNZIJEVI NAČRTI.
LDU. Lugano, 26. sept. (DKU). Kakor poroča »Seccolo* iz Pariza, so angleški posebno pa francoski krogi v skrbeh, da ne bi se dala zavesti Srbija v nevarne korake. D* Annunzio je izdal goreč manisest Dalmatincem, v katerem obljublja osvoboditev Dalmacije do Kotora. Njegova vojska pazi na zahod, da zabrani, da ne bi bili sinovi odrezani od živega materinega telesa.
PRIBIČEVIČ SESTAVI NOVO VLADO.
LDU. Beograd, 26. sept. »Samouprava« doznava, da ima izgleda g. Pribičevič, da mu poverjen mandat za sestavo nove vlade. »Samouprava« pravi: Mi smo s svoje strani mnenja, da bi bilo treba Pribičeviču poveriti mandat za primer, da se da komu iz demokratske zajednice ker vodi v njej naj-jačjo skupino Prjbičevič in bi se moralo z ozirom na številno razmerje v bloku naših demokratov poveriti sestava nove vlade najbolj avtoritativni osebnosti.
JUGOSLOVANSKA STRANKA.
LDU. Beograd. 26. sept. Jutri se ho vršjl v Beogradu shod takozvan. ljudi, ki nameravajo osnovati novo jugoslovansko stranko. Za ta shod so bili izdani lepaki, ki so podpisani od odbora za osnovanje jugoslovanske stranke.
LDU.Beograd, 26. sept. Radikalci in narodni klub so imeli danes dopoldne sejo, na kateri so razpravljali o notranjem položaju. Dosedaj se glede rešitve notranje krize ni ukrenil niti eden dalekosežnejši korak. V vseh krogih prevladuje mnenje, da se bo kriza v najkrajšem času rešila. V poučenih krogih se danes širijo glasovi, da bo predsednik dr. Draža Pavlovič dobil mandat za izvedbo pogajanj z parlamentarnimi krogi. Obenem se širijo vesti, da sc bo sestava vlade poverila demokratski zajednici in da bo kot bodoči ministrski predsednik designiran dr. Pavlovič.
LDU. Beograd, 26. septembra Doktor Smodlaka je pričel živahno akcijo pogajanj z strankami. Postavil si je za nalogo, da napravi pot nujnemu sporazumu med narodnim klubom in demokratsko zajednico. Danes je imel ponovna posvetovanja z Narodnim klubom, kj so trajala dalje časa.
Raznoterosti.
*   S habsburškega dvora. Pod
naslovom »Cesar Fran Josip in njegov dvor« je nedavno tega izšla knjiga, ki riše škandalozno življenje na dunajskem dvoru. Knjigo je napisal visok dostojanstvenik, ki je imel natančen vpogled v razmere na bivšem cesarskem dvoru. Knjiga navaja to le sodbo bivšega ministrskega predsednika dr. Korberia o avstrijskih nadvojvodih in nadvojvodinjah: »Kar počenjajo ti nadvojvode in nad-vojvodinje, je naravnost nečuveno. Hočejo pač na vsak način dokazati javnosti, da je dinastija propadla in degenerirana. Sicer pa se jim ni treba več tako truditi, saj že zdavna vsi vemo, da se s Habsburžani ne da več ničesar napraviti.« V kniiei se obšir-
no popisuje življenje zlasti treh ct* sarjevih   nečakov nadvojvod Frana! Ferdinanda,   Otona  in Ferdinanda* Karla. Najbolj razuzdano izmed vseh je živel nadvojvoda Oton.  oče zadnjega avstrijskega cesarja.   Oton je popival in pijančeval v polni unifor-j mi z vlačugami v najbolj zloglasnih lokalih,  kjer so se godile stvari, ki Jih   sploh ni mogoče   popisati. Pri takšnih orgijah je Oton navadno nastopal v Adamovem kostumu. Nek< c si je pri tej priliki   opasal  sabljo in-njegovi pijani tovariši so ga potisnili iz salona ter mu pred nosom zaklenili vrata. Ko je trkal na vrata in prosil, naj mu odpro, je prišel mimo angleški veleposlanik, ki ie v svoje nemalo začudenje spoznal v Adamu cesarskega princa. Oton je nastopal na Dunaju javno v družbi najzloglasnej-ših vlačug. 2 njimi je bil v najintimnejši korespondenci. Še danes se dobi na stotine takšnih pisem.Vsa pisma se odlikujejo po svoji nepopisni surovosti in pokvarjenosti. Dokazujejo, pa tudi, da nadvojvoda Oton ni znal napisati brez pravopisnega pogreška niti enega stavka, tako da so bili šo-larčki, ki so pohajali meščanske šole, proti njemu naravnost učenjaki. Zanimive stvari navaja  knjiga   tudi o RudoHovi hčerki   Elizabeti, katero slika kot damo.  ki se prav malo razločuje od navadne cestne vlačuge. Elizabeta Windischg:ratz,   mati šte-f vilnih otrok, ni imela samo najintimnejše razmerje z mornariškim čast-, nikom Egonom Lerchom, marveč ji je bil dober vsak mlad oficir, ki ji je prišel nasproti. Ko je bivala na letovišču na Brionskih otokih,  je prišlo tamkaj do javnega  škandala, da je vsa publika zahtevala, da se io mora odstraniti iz poštene družbe. Take in slične anekdote so nanizane v gorL imenovani   knjigi.   Priporočamo t!-' stim. ki še vedno skrivaj gore za' Habsburžane, naj si 'jo omislijo in jO' pazljivo prečitajo. Ako imajo še kaj, možganov  v  glavi, bodo nemara spregledali
Darila,
Upravništvu našega lista so poslali:
Za oslepele slovenske vojake: Smole Marija, poštarica v Zavrčah, zbirko 40 K.
Za Ciril - Metodovo družbo: Marija Sojer v Blokah pri Novi vasi 50 K.
Za društvo »Akademičnl dom«: Častniki III. bataljona mariborskega (45.) peš-polka, slaveč zavzetje Št Pavla v Lah, dolini ln srečno končane ofenzive na Koroškem, zbirko 530 K.
Srčna hvala!
t Bolniški sladkor se v torek, dne 30. septembra ne bo delil na magistratu, ker ga aprovizacija sedaj nima v zalogi.
Poizvedbe.
Gospa, ki je našla note, se prosi, da naznani svoj naslov v našem upravništvu
Izdala teli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«.
Pojasnilo.*)
Z ozirom na notico v »Jugoslaviji« z dne 26. t. m. vljudno naznanjam, da se, naj dotični odjemalec ali trgovec natančno prepriča o kakovosti in ceni kupljenih ovratnikov, predno kompromitra pošteno in vsestransko solidno trgovino.
Tvrdka P. Magdič.
* Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon.
Pouk v Klavirju š^r-Jn?1^
Ponudbe na Franjo Mrkva, Gnštanj, Koroško. 9589
Niaraihi* Svetovna  zgodovine (Dr l'afflUUaJ. Ullsteins We!tgescbichte) 6 popolnoma novih knjig Halbfr. za K 1400. Kongresni trg 6/111. 9612
581 K nagrade zasebnemu uradniku
nemeblirano sobo s Dosebnim vhodom. Ponudbe pod .mirna sobica 9619" na oprav. Slov. Naroda. 9619
. partitura Hoffmannove pri-m . povedke, Rigoietto. moderne in" tehnične, se prodajo. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda*.
9606
uTfllhfalba manufakturne stroke s 15 rlUUflJdllVd letno prakso Išče mesta najraje v Ljubljani, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Cenj. ponudbe pod trgovina J. & M. Kranjc, Vrbnika. 9617
Za samostalan
ififtfji|i a provinciji )[JilII] 11 traži se vješta kuharica, koja razumije i gospodarstvo voditi. Plača po dogovoru. Listovi na adressu: Ana Romanic, Zagreb, Gorji grad, Opatička ulica 27, pritličje levo. 9625
lenima nonsdba. ros ti z 2 otrokoma,
ti&ni posestnik, se želi v svrho ženit-ve seznaniti s pridnim dekletom, starim od 25 dp 35 let. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se ta-taj vrne, na uprav. Slov. Naroda pod
,ym,w$: 9586
9609
VrnHnnrn novo, prodam. Šiška, Kme-illKUKlllU, tijska ulica 234, zgoraj
i. bluza in m ™e Sr^ž**
Cena 400 K. Vegava nI. 12/11, na levo Ogleda se 3—5 pop. 9610
njjjjb išče stanovanje in hrano pri Uljdfi boljSi dru2ini. Ponudbe pod „Dijak 1000"/9583 na upravništvo .Slovenskega Naroda«. 9583
Otenta ali Mo lffi£i.125;
do trgovine, sprejme 0. Št ur m. trgovina z mešanim blagom, Metlika, Dolenjsko 9601
Drtutaislks Prva moč* *m°"na °D2n
rlUUdJulnd, jezikov in enostavnega knjigovodstva, se sprejme. Obširne ponudbe pod .Trajno mesto" na
upravništvo „Slov. Naroda". 9607
Starija dobra kavana i sobarica
sa dobrim svedočbama Jata ž i se za manju porodicu. Ponude sBti na adresu: Dr. Radojčič, Zemnn, Jugoslavija. 8,592
fiilfho liro oženien vrtnar brez otrok, JIUlUl ItlC zmožen vseh vrtnarskih del, tudi vzamem vrt v najem, najrajši na kakšni graščini ali kako boljšo vrtnarijo v Jugoslaviji. Ponudbe na upravništvo tega lista pod nvrnaar 9434. 9134
HiffPOnIOtrl norrnaIne mcrc (kalibri) MIIFUUIcllI, in po risbah, orodje za mehaniko, predmeti vsake vrste do velikosti 1X2 m, se ponikljujejo. Žepna vž.gala lastnega izdelka event z bencinom za dva meseca se takoj dobavijo Te?trna oradja J. Beg«*, trtic, Kemike, seštet leteče, OrteeUja. 0613
fbi unitrntr v dobrem stanju ku-uRI fUtllBn plm tako|. Ponudbe pod .otrok 9623" na upr. SI. Nar. 9623
tfnni Cfl rflDUerm železna blagajna. Po-ntltll )C nudbe na M. 0swatitsch, Celje.
9604
V/nnim dobro ohranjen dinamo stroj liUjjlH! i »/i do 3 HP. predvojno delo. Ponudbe pod .Stroj/9602' na nprav. Slov. Naroda. 9602
RJanainir-irln * leno pisavo se takoj DIaydJtliLallld spraime. Vešča k nji govodstva ima prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov povo upr. SI. Nar. 9547
Rrinio ^V°> črno, letošnje, na razpo-DlliljC, lago 5 vagonov, takoj po 60 lir za quintal franco postaja Buzet (Pin-guente) Istra. Ponudbe na Caizitni, Buzet. (Pinguente), Istra. 9608
Ddn «dkMi ssar^njss^s
na račun. Kupim tudi eventuelno hišo na prometnem kraju. Ponudbe naj se blagovolijo poslat) na gospo H. Barblč, Marije Tereiije cesta it 1. m. nad. 9620
Zeoitoa ponudba. f^aA^
s 4 letno hčerko in nekaj tisoč kron denarja Zeli znanja z boljšim obrtnikom, ne pod 35 let starim. Sprejemajo se resne ponudbe s sliko poitnolefeče štev. 33, Ljutomer. 9506
Za M» itiaui» mki
konverzacijo in za poduk v angleščini (Touss. — Langcnsch.) liče uradnik v Ljubljani, eno ali več gospo-dičen. Naslove sprejema upravništvo Jagoslaraiske Berze" Ljabljasa Koegresal t* J. 9599
Iftarl linrinilr išče manjšo mesečno so-mmll UldUIlM bo za takoj. Naslov pove upr. Slov. Nar. 9595
dve   skoraj novi
moški
Prodana se obleki za srednjo velikost.
Kje, pove upravništver .Slov. Naroda"
Drftffo VB ^ODro ohranjen pudel pri-rlUUfJ oE praven za pisarno ali trgovino. Vpraša se: Kolodvorska ul. 32. 9629
poučujem
Francoščina ali srboMioo
proti pouku klavirja ali proti honorarju. Ponudbo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,€• K. 26 9371*
MflfliftkS sarn°stojna aranžerka, slo-mvnlillO, venSčine in nemščine zmožna, se spre I me tskof. Stanovanje in hrana ev. v hiši, po dogovoru. Dopisi na: Roza Pere - Welskv Celje, Gosposka ulica 4. 9591
Nagrada! jidobro ohr,n]ena
Monopol registru, blagajna, in več starih sodov od žganja v velikosti po 200, 300 in dva komada po 960 ltr. Stvari se lahko pogledajo in ceno izve pri Aiton Naglic, trgovca v Starah pri Celjn. MZ7
- Jn^tibe -
kratkočasite zgodbe, spisal Blaž Mila Najzabavnejše berilo as samske in po r ocene! Ceni a poStino K 450. Na roča se ▼
Naroda! knpgaral
4Pflfforin za nove sodc ter izurjenega MlldllC kolarja išče Delniška pivovarna v Laikera. 8792
Drflfia tO nia'° n°šen& moška zimska rluilu oC suknji in ena obleka. Privoi štev. 3, I. nadstropje, levo- 9574
M vaooiov zrelega sadja "»Z"
postaja Ptuj kupimo. Ponudbe na tvrdko Simon Hntter sin Ptuj. 9367
Kositeroe posode od ameriškega pe-
trninh kupnje Sever & Komp., Ljubljani, llMKjd Wolfova nlica 12. 9515
Kvečje število založnih kartonov za čevlje in drobnarije. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 9518
I oeaa mrniira 'n kremo za zobe ka-LUK miKIll! lodont priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana, pod Traače. štev. 1.
9355
Ul...   neokužen,   za konja Iščem, po [M!?, možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod .Hlev 9463" na upr. Slov. Nar.
RoDniefflvserr0%sXaipS
Ljubljana.
PS34
Proda se majhna gostilna l1^
na Štajerskem v lepem kraju. Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 9463
njUk išče stanovanje š hrano v mestu llljdn ali okolici. Ponudee pod „Dijak" 9489 na upravništvo .Slovenskega Na-
roda'
9489
RonnneT trgovsko aaobražen, vojašči ne DByiUCL, prost, išče mesta v kakšni pisarni. Ponudbe pod ..Begaaec 9487" na upravništvo tega lista. 9487
Karbid In karbidie svetnike rf«p
vsako množino tvrdka MARTIN SUMER.« Konjice. 9465
Vili IS v LJuDljani ali v najbližji Rl|)l iC okolici, če mogoče ob progi električne železnice, dostojna bisa ali vila. Prednost Ima hiša z gostilno, hotelom ali (kugo trgovino. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Hiša z gostilno 9588". 9588
Preprodolold!
cigaretnega papirje Golub, Raily, Club Patent in raznih drugih vrst. cigaretnih tuljcev, kreme in lastila (biksa) za čevlje, toaletnega mila. papirnatega blagaJcakor pismenega papirja v mapah, papirja aa police, svilenega papirja ter raznega drugega blaga dobite ,po nizkih cenah prt firmi Malier t Of laika. Zagreb, JelaOccf trg 31. poleg (Raiedae ttjam.) ' "
Kopim Uto sli Kilo v oiloifcl
v vrednosti do K 120.000-—. Naslov, pove upr. Slov. Naroda. 9356
Sprejme se takoj :irrToboKhnik
Dr. gcbwak, sotoaArsmlk mm Je-
9664'
Kot ribi koioaijoi želim udeleiiti pri'
kakem zanesljivem trgovskem aH industrijskem podjetju. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 9357
lenraM M steklena vase sa mamoe-napiOUl H lado, damski zimski klobuki in damski Čevlji št J8 v kantini bivše cokrarne, Ambrožev trg stev, B ttef J
6156
78
Stran 6.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 28 septembra iim.
22b ttev.
LUBJE
(za čreslo) smrekovo, lepo, suho, letošnje, več vagonov, je naprodaj. Ponudbe na J. oerae v Kranjski gori (Gorenjsko).
945/
SMnUjen Knjigarna
aH knjigo-vodklnja bilance vešč, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v stavbenem podjetja G. Tdnnies, Ljubljana. 9441
Ril firiTl I ^stcn' ^oniač borovnicai ulj jjllu! jc najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Robert DlehI, Celje. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od 30 1 dalje. 9477
Ttflrii l<nkor tudi VCv učencev se : lleujl sprejme proti dobremu plačilu v ■trajno dek>. Anton Stetner, mestni ' tesar stil mojster, Ljubljana, J ©rano va nllca SL 13 4844
Inhittsa v vseh modernih slogih pri-nfBMllU poroča po zmerni coni Fran 'Škafar, Ljubljana, Rimska c 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo. Kupujem toJi les vsake vrste. 1072
kapi takoj
Kontrabas
Ljublj. garniz. godba. — Ponudbe na: kapet. dr. Čerioa, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14/1. (Movi Svet). 9476
Koiota naprava lov motor, malo
rabljena, izdelek graške tvornice vagonov, se z rezervnimi sestavinami in jermenskimi ploščami vred ceno proda. •Naslov v upr. Slov. Nar. 9526
PaftfVf sriiri ^čem v najem. Imam svoj
rVCoiimulifU inventar brez stolov in miz Prevzel bi jo najraje v Celju, Mariboru ali Ljubljani. Prevzet je po dogovoru. Posudbe pod „Rcstavrater 9466" na uprav. Slovenskega Naroda. 9466
treznega   ln zaneelflvega hlapca za konje z dobro plačo in hrano. Biti mora vajen tudi vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, mestni tesarski mejster, Ljubljana. Lisbartova ulica 25. 9492
Predajo se v Kranju
tri stavbene parcele posamezno ali pa" vse skupaj/poleg glavne ceste. Dajo se tudi v najem. Več se izve v imovini x detniki M. P e eni k, -    if. 9499
Hapajd smrekov les. £bk£*S
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
fuj« m takoj v najem opremljen Ufffl K lokal za trgovino s skladiščem esajatoelno tudi stanovanjem v pri-jsfenem mest« na Gorenjskem, na zelo prometnem prostoru. Kje, pove uprav-niStvo .Slovenskega Naroda-. 9534
HftaeiniHf^ w Di Dila ve^a stroje-DW|^lI!l»M, ptsja in koHkor icHko
knjigovodstva, se Išče za takoj ali s
k,;novembrom za veHko msmifaJcturno
iljno trgovino. Naslov pri uprav.
»kega Naroda. 9550
M 9 00418^83, nefa* šivala ?°id ftma veselje do otrok in drugih domačih opravil Služba stalna. Vsa oskrba v ?Mst Plača po dogovoru. Ponudbe na noravništvo ,SIovenskega Naroda" pod ^BaJna siožba' 9488. 9486
Mm 'h jeifloe šote
štetje, spoanje in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa ^priporočata Brata Sever, zalaga pohištva 'in tapetniška delavnica. Ljubljana, Kolizej tVabimo na ogled. 9377
ne* taMnu
stfajepisju, zmožna slovenskega in nemškega jezrka v govoru in pisavi se takoj sprejme pri: „Kranjski trarnici željeene i bravarske robe u Kamnika." y ponudbah naj se natančno označijo zahteve. 9311
R nJri roni na feiBto ffipst
rlščfi mladenič (absolvent srednjih Sol), fki bi podnčeval za tretjo realko in če-Mo vadnico. Dotičnik bi imel dovelj •časa nadaljevati svoje lastne Studije, mana m stanovanje v hiši. Naslov se we v upr. SI. Nar. 9549
Kajiomdia io immM
(perfektna samostojna moč) vešč slovenskega, nem-
jezika. KcmtoristiBia ša moč)
___________ strojepiska in stenograf inja,
jvjŽSča slovenskega in nemškega jezrka se savejne pod ugodnimi pogoji za ta-'kpj. Ponudoe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilne zahteve pod na upr. SI. Nar. 9363
stare aH nove od 25 do 35 cm preresa za 2 atmosferi pritiska V poljubni dolžini posameznih cevi kupi 140 celotne dolžine jtadi manj. JOSIP PETRIC v Rečici ob Paki in prosi ponudbe.
iiiitoiiM vina
st N mM ffli proda.
ji M, KM Vi lisam
Kupčljska poslovalnica .
sprejema od trgovcev in obrtnikov blago vsake vrste v komisijsko prodajo. Pisarna Ljabljana, Jurčičev trg 3.
9361
NAZNANILO
Podpisani vljudno obveščam tem potom vse svoje cenj. naročnike, da sem radi vpoklica k orožnim vajam primoran svojo delavnico do 22. novembra t. I. zapreti.
FANC CIVC, krojać,
Sp. Šiška, Celovška cesta 23.
I
naprodaj še 3—4 dni in sicer: ena kobila, kostanjeva let 168 cm in en žrebec. temnosiv, 8 let, 172 cm. — Pojasnila daje M Reš, Mestni trg št. 11.
9590
Proti dobremu plačilu
iščem svetlo prostorno nieblirano ali prazno
^nt*^f*%A0BlV pri mirni stranki,
^tJKtJ kjer bi mogel ne-^aW BasV ^SV koliko izvrševati
svoj pok.ic. [m Hgra|j0 dobi, kdor
skrbi. Cenj. ponudbe pod .čevljar 9697" na upr. SI. Naroda. 9597
Koncipijcntfl
sprejmem takoj.
Plača po dogovoru. — Prosim ponudb.
Dr. Franjo Lipold,
odvetnik, Maribor, Marijina nI. 10.
		
1		--i
Ordinarij dež. bolnišnice
dr. Pogačnik Jos.
zdravi zopet redno
očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
Uradno dovoljena, ie 20 let ob* stojeća najstarejša Ifnbljanska
posredovaioica stasovaDj in boljših služil
G. Flux
Gosposka ulica 4, L nadstropje levo.
Uee nujno : 2 gospodični k otrokom, mnogo kuharic in sobaric, 2 komorni hišni, 2 komorna sluga, hotelsko kuharico, kasirko v Maribor, več deklet za vse. Priporoča se inteligentno osob-je vsake vrste. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor.
Pravo rumeno domače
milo n pranje
1 kilogram K 16'— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 ir. pol kg K 56 — franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jnnker, Zagreb, 15., Petrinj-ska nI. 3/UI Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Prvovrstna
vozno Mm
plašče in cevi
priporoča tvrdka
IGN. VOK
specialna trgovina šivalnih strojev in koles. LJubljana, Sodna ulica st. 7. 7334
pšenico, rž, oves, fižol i. 1. d. prodaja na debelo po ugodnih cenah. Franc Majdic, Kranj trgovina s deželnimi pridelki. 9311
Priporočam najino vedno velilio zaloso
Slivovke Ruma
Tropinovca $ Brijevca
Konjaka — (medicinal)
Olja — (fino namizno)
Olja — (strojnega)
ter vsakovrstnega špecerijskega blaga. Oddaja se samo na debelo.
Gregorc & Veriič
LiBtljaaa, cesta na GonsiAa fttez. 7.
Svinjsku mast slaninu, meso i kobase
u vagonima i malim količinama nabavlja se najbolje kod stare i poznate specijal. tvrdke Julio Sahni idil n n laproaa, Poslovnica: Pr era devi ćeva ui. 24, tel. 7-48. Zastupnik tvrdke M. Gavrilofiča sinovi d. d. — Tražite ponude!
Ribje olje
je priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, pospešuje tek in čist: kri. Dobi se in razpošilja po pošti drogerija Sanltas, Celje, Kolodv. ul. 5.
Srna
(( znamka jamci nedo-setno kakovost mila.
IGNAC FOCK. tovarna mila ln sode KRANJ.
Bukova drva
oglje, samrakov les, deske in trama kupnjo ?,fROAT1A",
gozdna lnd. delniška družba v L|nbl|aal, Marile Terezije
oesta Itev. 2« 8206
Hapravite ponudbe xa vet vagonov namiznih
jabolk
kakor tudi jabolk za mošt in drugega sadja. Dalje kupujem suhe gobe in razne druge deželne pridelke. Ponudbe pošljite na Jos. Rohrmao, Ptuj. 9257
Kupi se vsaka množina
bnkovik in hrastovih drv bokov, ogljik in tesan les.
Množina in cene naj se v ponudbah označijo 8880
MttM M., Miribop.
setio&irak! množim
Jer snova ulita si. 11.
8388
Oddati Jo lega garnitura za
jedilno sobo
miza, kredenca^ 6 stolov, velika dvoje-vratna belo lakirana omara in zelo dobro ohranjen glasovir (Mlgnon). Poizve se pri gospej Artm&n. Sv. Jar ob joZ. žel.
9517
Javna dražba!
V nedeljo, dne 28. t m* pop. ob 3. prodal se bode v Črni vasi na javni dražbi velik travnik, k! leii tik Drelse-tovih travnikov. 9483
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fuchs Selenburgova ul.
jem staro zlato is srebro šjih cenah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928
!!! Komati za m!!!
Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolence. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17—03.
Prvovrsten hotel
in
prvovrstno kOVOFIlO
v lepem mestu na Štajerskem
se proda. ~i)M
Pisma pod „mi I Jona 1-2 9561* na uprav.
Slov. Naroda. 9561
m stolerje
9565
sprejme
tovorno stolov
g. tajil iial [ji.liane.
Miši - podgane stenice - ičnrkl
li Ha zalaga nora peglilti ako isetrebite SMJa lajoelj lalniesa ia tavaadl svaljesa sraietra fcaksr: vred ssljaalai ■Mte 6 K. sa seeaaae k mM stase K 6*—; u Marte K •aeaeeaa neCaa ttattara u •teške K ; saKeratac aaljvv K 3*—; sraiek prati ml—m 5 K; stalila preti aiesi ari Ijeeefe S K; Bazna u asi pri Zlvlai 2 K; sratefc ia asi v eMekl ia pa iktara
rila S K; tiaktsra prati mrtmm sa sadja !■ aelaaladl (uničevalec rsstlin) K S*—. PoSilja po povzetju Zarot za ekspert
Marija Sever,
ucltel]ica klavirja     9584 Jurčičev trg štev. 3
sprejema vsak dan od 11.—12. ure,
Ilija Paran©!
trgovec v Sabou v Srbiji,
ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pšenice in sicer franko šlep Sabac. Iiče direktne zveze za prodajo živil tudi za v bodoče.
pro
7359
Sveža jajca
kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina  Ed. Supaoz
§274
Prittova, Slov. Štajersko.
nove kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, izvzemši papirnate, kapaje kem. tovar., Moste
I
se prodaja na debelo in na drobno ravno tako tudi lepa metrska bukova drva. M. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. 9570
Klobuki v popravilo
se zopet sprejemajo.
J. KETTE, LJUBLJANA
Knpim več vagnnov raznega sortira nega
SADJA
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi nt SIRC - KRAH J. Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh deželnih pridelkov.
otesan in ž<igan, de^ke, podboje in latve, paralelno rezane, kupuje v vsaki množini proti promptni dobavi Ms-41 oso d. d. sa industriju 1 trgovinu drva, N*sice. 9375
Zastopstva
za Nemško Avstrijo prevzema le od dobave zmožnih prvih tvrdk, branža egal, Han s Fercher, aiport in eksport agentura in komisija. Solnoejrad (Salz-burg) Muglsn. Prima reference. 9296
I ROMAN I
vmijaH
se odda
u tanin, ftjfliiikj peztiji.
Reflektanti naj dopošljejo svoje naslove administraciji Slovenskega Naroda, nakar se začno pogajanja. 9614
Prva i
Dalmatinova nllca št. 3. L nadstr.
prevzame izvrševanje vseh vrst reklamacij, revizijo tovornih listov daje informacije v vseh strokah železniškega prometa. Gospodarski promet. 9304
Za plovitev
krajnikov in desk 50—100 vagonov po Dravi do Barcsa se tičejo izurjeni, kavcije zmožni podjetniki. Ponudbe (nemšk^) do konca septembra na Ho Rmana d. (L v Celju, Hotel Evropa. 8250
Nekoliko tisoč raznih i.........
sodov in stojal
proda takoj   OttO Klein,   Pardublce. Cechy.
Pozor, kamnoseki ln kiparji!
Količina zlata
za  zlatenje črk in drugih  stvari se dobi  po jako nizki ceni pri
Ivana Novaku v Stožloah 63, p. Jeiloa pri 9567 LJubljani*
Streljivo vsake vrste in vsako mnoiino prodaja tovarna orodja
OROVLJE. E
Zastopstvo tovarne Roth, Dnnaf.
Popolnoma moderno urejeno ■
tvornico za kislo zelje
in 6—7000 raznih sodov ^BJT proda OTTO KLEIN, Pardublce, Cechv.
Dražba.
Dne 30. septembra 1919 ob 10. url Javna dražba onega žrebca noriške pasme v jahalnioi državne trobčarne na Sein pri Llnbljani.
ržavna žrebčarna na Selu.
Alojzij Rismondo Annie Rismondo roj. Mikuš poročena 26. sept. 1919.
Split
Trst.
Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah išče v vseh po-sojilniških poslih izvežbanega
uradnika
Nastop takoj; plača po dogovoru.
9600
Nagrobne vence ~
izvoza prosto nudim komad po K 10*— do K 80*—. Moderno
vezani. Dobava mogoča v 5 dneh. Denar je nakazati na Češko banko Union (Bohmische Union-Bank) v Celju. Eksport nagrobnih vencev, cvetlic, palm
A. Amort, Eggenberg b. Oraz.
Kupim deske in drva
deske 4 m dolge (smreka in hojka)
15 15 6
5 5 3 50 20
5 vaaonov 13 aH 15 mm od 13—32 cm široke
20 »   » 13—32
25 » 26   »   »  16—32 » i 33,40 In 52 mm » 16—32 » i 25/50 mm late 30/50   » »
50/50, 50/80 in 80/80 mm stafcl bukovih cepljenih drv in lepih krajnikov.
Natančne ponudbe z zadrto ceno franko vagon naložen pod: »Les 1919 9253* na upravništvo »Slovenskega Naroda* 9253
OsnanMa UM.ON-PROPAOANDA MARIBOR.
oddelek Oflasne odpravo.
3ndnstrija za razsvetljavo ir. z o. z.
Maribor, Gosposka ul. 8, telef. 267
nudi:
Odd. I. Sastave aleatar naprav lnći ia aaeai v vsakem obsegu za vse vrste toka, telefonske in signalne naprave vaeh s vrh.
Odd. 11. Tiailaa sa^pros. Dobava vseh elektrotchn. tvarin, strojev za razsvetljavo in žarnic, posebno bakrene vodne tvari ne po vagonih iz inozemstva, strojno olje in mast.
Odd. Ul. atiajaia talna. odd. aaotait I Zgradbe kompt. tovarn vsake vrste kakor: vodovode, turbine, tovarne za obdelovanje lesa, vžigalic, železnic, parne naprave, trepalnice, oskrbe vode, livarna, tiskarne, bencin in dieaeljeve motorje ter odda poljedelske stroja.
06^623
31
42
6
6
štev. 226.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. septembre 1919.
Stran 7.
tehka in trda vsako množino pripelje na dom družba ,»lmpex" Manrova hiša, Krakov trg stav. 10, I nadstropno. 9188
Odvetnik Dr Viktor Sušnik
naznanja, da je otvori! svojo pisarno 9275
v Pliberku, GuštanjsKa usta štev. 7.
Konzervne steklenice :.: vkuhalni aparati :.: i
pri trgovini % ielesnino in lalogi stroiev
Fr Stuptc a, Ljubljana, Marije Terezije c 1.
Zahtevajte cenovnike.
Zahtevajte cenovnike.
Itn Nuulam. Dna K/1
NnudorterstraiM 68.
_ Praga I., Kaprova O.
Velika zalosn dvigal in orodja.
Aparati za mazila.
9335
Preporučamo gg.
trgovcima i preprodavači) —  izaalu alikn ——
novo
j2l fe. Regenta Mmbn
izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40% popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Ćelan 1 Popovao, Zagreb, Berialaviceva ulica 17. 9307
zdrava in izbrana kupujem vsako količino. Ponudbe brzojavne in pismene z  oznako cene in količine prosim na
Vladimir Kersnik, Rrapina. 9449
Razpis.
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel voinjo x avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem 9209
Pavel Štele.
M
t*
Ves inventar Jugoalovanake milarne v Šiški (za pošlo
pjem ljudske šole) je naprodaj bodisi v celoti, bodisi v posamez nih delih (stroji itd.) Reflektantje si morejo ogledati milarno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ponudbe z navedbo cene je vložiti najkasneje do
15. oktobra 1919
pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v L;ubijani, Sodna ulica št 1.
Ljubljana, dne 18. septembra 1919. 9342
Gospodarska kom. za stvar, demobilizacijo.
Za predsednika: Ing. Rueta, 1. r.
Barva - kemično - čisti
vau-kovretno blago, obleke
oere »ir »vetlolika ^ *
Uubl|ana, Poljanski nas. 4 Podruf., Selenbugovaul. 3~
tovorno JOS. REICH,
Dunajski modni salon
vabi cenjene dame na ogled ozir. nakup najnovejših vzorcev damskih oblek in klobukov.
fanin tri rini • od ponedeljka, 29. t. m. od srede, dne 1. oktobra JdlllU lil lihi. 1.1. v Ljubljani, Aleksondrova cesta štev. 16
(nasproti opernega gledališča) II. nadstr. vrata 6, v času od 9. do 12. in od 14. do 18. ure
Sl ^%ttaW5S takoi Pri bolJši ljubljanski rodbini. !(□] g]| sbaV Wmmf mm Eventuelno brez pohištva in drugo, [fo
li_:-—|0
Dežni plašči
sveže blago, iz najfinejše švicarske gume, dokler traja zaloga. Razpošilja se po povzetju. P. n. trgovci popust.  Prva Kranjska
razpošiljalnica
SclNMri) & Bas, imunima, Dvomi ttjjtj.
\1
Vrlo dobro sredstvo s kojim more vsakdo sebi sam impregnirati ovratnike, • manšete itd. Istim se sredstvom namaže dotični komad čim več tem bolje in potem posuši. Nesnaga se more vrlo lahko z vlažno cunjico izprati. Jedna steklenica sredstva zadostuje za več mesecev ter se prihrani novce in perilo od pranja, s čimer se kvari. Jedna steklenica stane K 10*— Izdeluje in prodaja: , Danica poduzeće11  AS.  Telchner, Vinkovci. — Preprodajalci dobijo velik popust in reklamo! 9002
za likerje, rum in 0%!k JIH 4^S*a    žganje dobavlja v vsaki
jSfe^i Eflii HL. množini, ker je dovoljen
^Qa0 w 9 ^Bi ^Hs^    izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni
Prva dunajska parna tovar. eter. oli, esenc in barv
J. FEIGL, SOHN & Co, Wlen XV. L,
Friedrichsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1372
Specijaliteta: Kingston  rum  Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilu. 8683
Trgovci! |J
8££
ZOR!
Ker se nam je posrečilo kljub visoki valuti italijanske lire nabaviti veliko izbiro raznega manufakturnega blaga po zelo ugodni ceni se g. trgovcem priporoča, da si našo bogato zalogo sedaj ogledajo, ko so še zelo ugodne cene. Za cenj. obisk se priporočamo. 9344
SIREC & DROFENIK, CEUE.
ŠRuMorm se zopet dobiva!
Proti srbenju,  svrabn, 11 sajam, nečistostim kože
zahtevajte v najbližnji lekarni najbolje preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha originalno mazilo Scaboform!
9558
za moške obleke se razpošilja m po K 150.—, K 200.— in K 225.— po celi Jugoslaviji. Pošljejo se vzorci, ako se po porabi vrnejo. 9280
TRGOVSKI DOM
R. Stermecki, Gelje 306, Slov.
Cene
nizke!
Bogata zaloga!
Ne maže, ne pušča barvnih madežev, je brez duha. Po vteranju prašek Scabolorml Dobiva se v vseh lekarnah.
naznanja svojim članom, da se bo vršilo vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo za one vajence, ki še niso obiskovali šole "v ponedeljek in torek, to je 29. in 30. septembra t. L, oba dneva od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne v gremijalni pisarni Gradišče 17./I.
Potrebne tiskovine se dobe v gremijalni pisarni.
V četrtek, dne 2. oktobra t. 1. se zbero vsi vajenci, ki so šoloobvezni, v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini.
Načelnik: Ivan Jelačtn. - .
Iščem tioBrejalouskega
PSA
istrljanskega aH jazbečarja
Samo proti skazovanju v terenu. Ponudbe pod ,pes/9563" na uprav. .Slovenskega Naroda. 9563
I Lepo črno letošnje I 1   1        ®       • i
ussc
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jela£in, Ljubljana Emon-ska cesta 2, 8955
preje fr. mopf,
m LJUBLJANA, a
Šelenbnrgova nI. 6. Na'starejša trgovina glasbil, strun, gramofonov in glasbenih potrebščin vseh vrst
Popravila v lastni delavnici strokovno in cenofi
snsnaiisiiiiisniisiiB
JgJ m—*:__l—.... 13
ajiaiaiHiiHSiaia
i m i
Baterije žarnice vseh tipov elektrotehn predmeti jen fep za kraljestvo SHS
"lor.KoPof .^čar Ljubljana m.
Prevoz
vsake vrste blaga-
Odprema in doprema
ter reexpedicija najbrže in najsigurneje.
• t
Prevoz
Transportno 1 prometno društvo
Telefon i nt er urban štev. 2 — 20
Zasreb, Ilica Dr. (5 ^.s^au*.
Z vsemi Informacijami služimo takoj in brezplačno.
Komisijenalni del.
Vskladisčenje
v velikih in suhih skladiščih.
Strokovna ocarinjeni«
hi
predaji za lastni
račun.
M2<
v
Anton Cerne
i /. *   GRAVEUR ▲ &>A%». in aav^
Dvottv^
in i Jugoslavijo!
Prevozi s spremstvom ali brez njega, priskrbovanje uvoznic, izvoznic in pre-voznic, akreditivov, mejnih odprav, prevzemanje reekspedicij.
Za jugoslovanske transporte lastna odpravnica v Upnici (Lelbnitz) Ernovž, Spilje (Ehrenhausen, Spielfeld)
Adolf Bluni & Popper
Internationale Spediteure Dunaj (Wien) II. Taborstrasse Nr. 22.
Lastne hiše v Anversi, Anschi, Berlinu, Bremenu, Budapešti, Duisburgu, Hamburgu, Hassntnu, Kdlnu n. R., Londonu, Nev Yorku, Pasavi, Pragi, Skalmierzvcan, Dečinu ' n. L. (Luabe), Trstu, Varšavi.
Naslov za pisma: ADOLF SLUH * POPPEB.
Brzojavi: Btumolf. Brzojavi: Blumolff.
35^0
QU
^51542
AMERIKA
EVROPA.
Stalna amerikanska vzorna razstava
Colgate & Co, MoM-Tork, toaletno milo, parfnmerija, T, D. Barrj Co», Brockion Man, E. E. Tajlor Co.f Boston Mamf moški čevlji, Wataon Shoe Co., Ljon Mase, ženski čevlji, Standard KI d Mig. Co. Boston, zgornje usnje; Tabor-Wheolor Co.,
Boston, podplati, in drage svetovnoznane amerikanske tvrdke
vspostavljajo zopet Izključno prodajo za Jugoslavijo.
Ozira se samo na Interesente s fiksnim zaključkom.
BSF*  Ker {e adeleina celo živahna, se priporoča, da lnteresoutl osebno Interveniralo. ~WB
Glavni reprezentant: WILLIAM SALZMANN, Dunaj IX., Wasagasse štev. 2.
Vidic & Kotnp. Vič, Ivan Knez, Brdo
mmm strešnike
(utorni crep) in zidno opeko
Vprašanja na F. P. VIDIC & Komo., LJubljana.
Prvovrstna dunajsko papirno veletrgovino num
PAPIR VSEH VRST
(Lesa prosti9 tiskalni, srednjo Bol pisalni papir, papir za zavijanje klobukov, svilnati Itd.) po solidnih cenah točno s skladišča ali na naročilo.
Tisoče zahvalnih pisem na ogied.
Zajamčen uspeh.
Bujne, lepe prsi
dobite ob rabi med.
727
3r. ji Rixa kreme za prsi gSf3£8r55»SnS
uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 10-—, velika   pušica, zadostna za uspeh
K 15-—. Poštnina posebej. —
Kos. dr. A. Rix preparati, Dnnai IX., laklerergasse 6 E.
Zaloge v Ljubljani: drog. Kane in „Mrlja". Zatoge v Mariboru: lekir. Schutzengel, Mar. pom. in parf.Wa!frao.
V Trstu: Pa.-f. Andreurzi, Corso 5.
Jon)
Sternovo
(cklBto mm in uzsajoliSCe
Dunaj (Wien) 1», Werdetorgasse 12.
Prvovrstni dekliški penzionat, nadaljevalna šola, ljudska Šola, licej s pravico javnosti. Spričevala z* drž. veljavnostjo.  Posebna nega. glasbe in tujih jezikov. Pripravljanje na državni izpit iz glasbe. Reference prve vrste. Prospekti. Skrbljeno je za najboljšo prehrano in kurjavo. Telefon lntemrban št. 23s27.
« %A «*:?*figanV<e«y..
I. specijalna izddovalnica za
razpisuje za šolsko leto 1919/20 ustanove
!.) dr. Tr. Repoeesth devet po K 300 za dijake visokošolce,
2. ) za obiskovalca Vinarske in sadjarske šole v Mariboru eno po
K 700,
3. ) za obiskovalca Kmeti jake šote v St Jnrjn ob ]ninl železnici
eno po K 400.
4. ) za obiskovalca Dri a me ebrtne šole v LJubljani eno po K 600.
Pravico do ustanov ad 1) imajo dijaki slovenske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo, spričevala o izpitih in indeks. Navesti je treba tudi študijski semester ter ako že dobiva prošnji k od drurod kako podporo.
Pri podelitvi ustanov ad 2—4 se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike jz mariborskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico ter zadnje šolsko spričevalo.
Vse prošnje je vložiti pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 15. vinotoka 1919.
Havnatelistm
Prvo Jugoslovansko stavbno podjetje za
KURILNO TEHNIKO.
Zastopstvo: Nunska nlica štev. 10, Ljubljana,
se priporoča za projektovanje in izvršitev
OPEKAREN
krožnih peči za opeko in apno,
DIMNIKOV ZA TOVARNE. Ni'X;
Vzidavanie vseh vrst kotlov. 9456
r Pohištvo n
Spalne, jtdilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložkt modreci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega tapeeiranega pohištva v vsakem slogu od proste do najf. izvršitve po jako nizkih cenah
pri rvrdki za pohilt^o KAREL PREISt Marfhor. Stolni trg 6 Svoboden ogledi Ceniki lastonj
Za kompenzacijsko  pogodbo Jugosievtja-Avstrija
se nudi godna prilika za prevzetje našega
Za prodajo naših tovornih in osebnih avtov (znamke Horch) iščemo za tukajšnji okraj ter za druga večja mesta spretne, stroke vajene gospode oziroma kapitalno podprte firme, ki bi prevzele prodajo na lastni račun. Cenjene ponudbe z navedbo zaželjenega okraja prosimo na:
filriigRMiHbaii
Begunci! Begunke! Posestniki!
Na prodaj je v sežanskem okraju na Primorskem (pol ure oddaljeno od postaje)
lepa domačija
(kmečko poslopje in stanovanje, oveni. —— s pohištvom- ———
Tik hiše je vinograd s sadovnjakom. Posestvo je preskrbljeno z vsemi potrebnimi kmetijskimi orodji. Proda se posestvo skupno ali pa po delih. Ravnotam je naprodaj stroj „Brion" za košnjo, stroj za čiščenje pšenice (Trijer) stroj za sejanje žita in za mrvenje koruze, stiskalnica za seno, praktična tehtnica derimalka, osipalnik in Čistilnik za plevel. Cena je nizka, ponudbe na: Pr. RoiOf 9581 Toma] št. 73.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvorrva s is oktobrom v Ormotn faeaartti gostilne pri Selaca)
ter Miki Monijaliiin Manom, ftffliiii pridelki, ii-
in IgaBjra na debelo.
Zweigniederlassung Dunaj (Wien), I- Stubenring št. 4.
V zvezi s prvovrstnimi tu in inozemskimi tvrdkami bodeva položaju postreči vedno z dobrim blagom in nizkimi cenami Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo se za obilen posel ter cenj. naročila najtoplejc priporočava in beleživa
Z odličnim spoštovanjem
POLAK « KOPITAR.
Okovi za konjsko opremo
iz črno lakiranega pristnega niklja in medi.
Zapone obroiki brzde
patentne verižice mnoiinski predmeti
(za Instalacijske
namene)
po vzorcu ali skici«
aaflr* FERD. SCHAR & Co.
Zaloga vzorcev: Dunaj (Wien) L, Rotenturmstrasse 25. — Tvornica: Schwechat bei Wien.
ustan. 1847
Naznanilo.
Novo otvorjena veletrgovina
z
vinom in žganjem
LUDOVIK DEKLEVA
Sp. Siika, v Vodnikovi hiši. Gosposvetska (Celovška) cesta Si 76.
8518
^7355254
603^4829
003144