104. številka. v Vv =4 Trst, v soboto dne 9. maja 1903. „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za Četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnmo je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. Tečaj XXVIII / „ V edinosti je moć I '-■• >, Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, reklamacije ^in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. ObMcija iiroii pravici mm jeziti Da sodišči. Včeraj smo zopet doživeli na našem tr- služila v motivacijo za pozvanje tolmača ! ! Kajti : mi vsaj si ne m rerno misliti, da sta v času, odkar nista več predsednika — po? zabila hrvatski jezik ! ! Osraja torej samo goBpod svetovalec razpravo, ki nam Mcsciie. q njec: {a ie spi0pQ0 ZQano, da ga je vnovič pokaza a v kričeči I-iči, kake ovire drže y pryi vmi rfldi njegovega pretveZnega žeškem deželnem sodišču se delajo na naš h sodiščih izvedenju jezikovne ravnopravnosti in kolike težave Be etavljajo na pat iasni pravici našega slovenskega deželnega jezika. Na zatožni klopi sta sedela cigana Rudolf Brailic in Marija Hudoroviđ. poznanja našega jez ka, kajti — g. svetovalec naj nam ne zameri te naše odkritosti — s p< seboim poznanjem italijanskega jezika se res ne more ponašati. Ako je izjavil on, da ne umeje jezika včerajšoj h obtožencev, po tem pa si moramo misliti, da tudi sloven-Preidimo kar k stvari! Po mnogih in- gkega Qe umeje Ta migel naša ge opira na cidentib, izzvanih od branitelja, odvetnika veakdanjo prak30 od 8trani 8odnih fuakcijo- dra. Cnzzija, je sodni uvor storil sklep, radi narjev Bam;h( kakor hočemo dokaziti nižje katerega smo kar osupnili. Prekinili so raz- j y pravo, da pokličejo tolmača za hrvatski jezik. Veliki sodni okraj voloski, ki šteje ka- Motivacijatemu sklepu je bila ta, da nekateri kib 60 000 Hrvatov, pripada območju dežel- členi sodnega dvora ne znajo hrvatski. nega sodišča v Trstu. Ta motivacija nas je osupnila do skraj- j V imenu pozitivnega državnega zakona nega, ker je res naravnost gorostasna, ako Jn v imenu najelementarneje pravičnosti upoštevamo o«ebe, ki eo sestavljale senat. tudi veminentnem interesu Znano je, da v okrožje deželnega 80- nealjivosti pravosodstva dišča v Trstu spada tudi sodni okraj V0I0- j mega smejo zahtevat! ti tisoči Hrvatov, da eko, od koder sta včerajšnja obtoženca. T a 8e razprave proti njim vodijo v njihovem m^ o k r a j j e — to se iahko reče — i z - terinem jeziku. In fakt je, da se v Trstu ci- ključno hrvatski. Med 60.000 duš vilne razprave v njihovih stvareh že sedaj in z a - sa- rali uveljavljenja ene najpra-vičnejših naših zahtev! Kajti to bi bilo res nezaslišano, goro3tasno, bila bi pljuska v obraz najjasneji pravici, ako bi S3 radi kakih 60 — 70 oBeb en cel narod moral odrekati svojim najelementarnejim pra vicam ! vodijo v hrvatskem jeziku ! Prihajamo do prevažne konstatacije, ki je, da ali ne, 1000 Italijanov. — Ne treba ti rej praviti, da ravno ta okraj — ako abstraliiramo od rL<-ta tržaškega —' nam izborno ozaača dogodek na včerajšnji dajenajveče Število civilnih razpravi. Konstatujemo namreč, da je razlika in kazenskih pravd! In sedaj konstatiramo, Oa so prav tisti tr je sodniki — Codrig, Crusiz, Mts^hfe — sedeli prav v istem nenatu, pred katerim so se dosedaj vršile med hrvatsko govorico v roloskem okraju in slovenščino tako neznatna, da so do sedaj sodniki , ki so le enkrat malo pogledali v slovensko slovnico, v svojo kvalifikacijsko tabelo prav pogumno zapisavali, razprave I zvzemši porctue) s hrvat- da .irnejo in govorijo slovenski in hrvatskimi obdolženci in pričami, H k i jezik, in da ravno tudi gori navedeni a tO vedno brez tolmača ! uradniki (poleg še drugih, seveda) niso v Sedaj pa konstatiramo dalje : takih slučajih delali nobene Svetovalec Codrig je bil mnogo let razlike med obemajezikoma! predsednik kazenskega senata v Trstu in je Zaključujemo : mi ne odnehamo in ne b;l eno leto predsednik slovanskega civilnega odnehamo, dokler ne bo definitivno konec ta-eenata — in je kakor tak torej moral in je klia dogodkom, kakoršnjega smo doživeli na vodil veliko število hrvatskih pravd. Isti je vČesajšnji razpravi. bil v Rovinju predsednik kazenskega senata, Za Hrvate v Istri, v kolikor pripadajo kjer vsaj 70' 0 vseh strank pripada hr.atski našemu deželnemu soiišču, se morajo porab- narodncsti ! Ijati sodniki, ki bodo umeli in hoteli umeti Svetovalec Crusiz je bil v Tistu nekaj tudi njihov jezik, ker resnica ostaja nepre- let predsednik kazenskega senata. Kakor tak mična : scdišča so tu radi strank in ne je Istotako zsslišaval mnogo etrank iz volo- narobe ! Kdor nima potrebne kvalifik»c je skega okraja, ki so bile, seveda, hrvatskega tudi v jezikovnem pogledu, kdor ne odgo- jezika. Is'i gospod svetovalec je bil nekaj varja zahtevam, ki jih narod n »š stavlja let drž. pravdnika namestaik v Rovinju, kjer opravičeno, ta naj gre v zasluženi pokoj in je zastopal obtožbe proti obtožencem, ki so naj napravi mesto drugim, mlajim, jezikovno bili vsaj po 70' 0 hrvatske narodnosti. sposobnejšim ljudem ! Ne moremo torej \erjeti, da sta ta dva Židovski odvetniki in k a - gospoda res podaia iz avo, da ne umeta kov posamični jezikovno n e - hrvatskegajezika, katera izja/a je sposobni uradnik ne bodo ovi- PODLISTEK. Na rojstni zemlji. 5H C. Bphml Ksaver-Šaodor-Ojalakl ; prevel XXX. Tudi Ler je uvide val eeiaj, da si mora prizadevati, da te bo p>koril — da se [tonila pred veličanstvom ne.z >rosnih zakonov prirede, da bo čuval erbaleTa čas Lev ni pričakoval njenih prihodov z nestrpnostjo dvajsetletnega mladiča, ali vsakikrat, ko je začul pred dvorom sani z zastavicami, in potem hitri korak preko stopnic, in slednjič nje prijetni, dragi alt-glas — občutil je silno radost in ni imel več miru v svoji sobi. Moral je iti k deklicama inje tako tudi ostajal pri njimi. Vsako jutro je sklepal za trdno, d i jej razjasni vse in od- Poiitični preg-led. Y Trsta, 9. maja 1903. Trozveza je postala zagonetka. Ali se sploh obnovi ? Ali pa se obnovi, toda — kako bi rekli ? — s toploto, ki bo za nekoliko stopinj manja, nego je bila ona dosedanjega dogovora ? ! Ielarfti po obisku nemškega cesarja Vi-ljelma v Rimu smo popolnoma desorijenti-ram. Če slušamo slučajno bodi kateregakoli oficijoza, moramo verjeti, da je vse ostalo, kakor je bilo in da se ni izvršila ni najmanja sprememba v odnosa ji h med Avstro - ogrsko in Italijo : vse je prisrčno intimno v zmislu najteenejega zavezništva. Če pa malce prisluškujemo govoru dogodkov, Če nočemo prezirati, kar se je te dni godilo v Rimu med dvema vladarjema iz trozveze, in če zovemo potem nekoliko razuma in logike na pomoč, potem se je težko ubraniti misli, da seje vendar nekaj spremenilo! Kakor je bil prirejen sestanek v Rimu med Viljelmom in Viktorjem Gmanuelom, napravlja na te utis, kakor da trozveza že obstoji iz — dveh zaveznic ! Tako sta se vedla, tako govorila oba zbrana monarha in tako govore že dlje časa tudi italijanski državniki, izlasti, odkar so zopet iztrebili tudi pot na Francozko, ki jo je bil zasul pokojni Ciispi, zaveden v to od pokojnega Bismarcka, izlasti pa od tedaj, ko so go3poda v Italiji prišli do mnenja, da imajo tudi oni nekaj iskati na Balkanu. O tem pa so tudi zapazili, da bo njihova pot tjakaj prav gotovo križala avstrijske poti. Tako visi takorekoč v zraku konflikt med interesi Avstro Ogrske in drznimi aspiracijami — Italije. In mej tema državama se ima obnoviti politična zveza ! Ljudje majajo z glavami. Te dui je bil neki sotrudnik sofijske »Večerne poBte« v Milanu in tu je izvedel od urednika znanega, uglednega in običajno dobro informiranega lista »Corriere della Sera*, da se trozveza obnovi, ali da je v tekstu dogovora določeno, da za vsako tsri torijalno povečanje, ki bi jo Avstro Ogrska dosegla na Balkanu, ima Italija dobiti primerno kompenzacijo... Odkrito povedano : svet nima posebnega mnenja o avstrijski diplomaciji, ali to je ven- krije svojo ijubazen. Včasih je celo razmišljal, kako bi mogel zamolčati svojo zgodovino z Blanšo. Ali takoj se je temu uprlo vee poštenje njegovo, pak je začel potem dokazovati sam sebi, kako da je popolnoma neopravičena njegoxa bojazan, da bi se Vera radi miaolosti odvrnila od njega. >Ako me ljubi — zakaj bi?« A da ga ljubi — skoro da ni več dvomil na tem. Njena odprta, kakor bistir vir jasna duša se ni mogla prikrivati, on je čital iz krasnih jej očij, iz vzburjenega in pordečelega jej obraza, iz vsake kretnje, da mu tam pod nežnimi prsi geri žarkim ognjem — gori — zanj ! Mislil je tudi, da je tudi Vera uganila njegovo ljubezen, celo gotov je b'l, da ona ve za to njegovo ljubezen. Vse njuno mejsebojno občevanje je govorilo za to. In vendar je Vera odhajala večer na večer, ne da bi bilo prišlo do kake izjave. A kako divni Časi bo bili to ob v9em tem — tako skupaj proživljeni čas v ozki, cvetjem odičeni sob ci Zlatini! XXXI. Nekoliko dni pred Božičem je bil odšel stari Blinjevid na veliki letni somenj v Med murje. Tako je delal vsako leto. To pot ga dar težko verjeti, da je tako slepa, da bi sklepala take dogovore. Treba Be vendar vprašati : kje naj dobi Italija tako kompenzacijo ? ! Na Balkanu bi bila jedina Albanija grižljaj za Italijo. Vse drugo je izključeno. V italijansko Albanijo pa bi mogla naša monarhija privoliti le tedaj, če bi hotela abdicirati na Sredozemskem morju, če bi si sama hotela zapreti pot po morju v široki svet, če bi se odločila, da izpodreže žile svoji trgovini in industriji ! Ali naj dobi Italija kompenzacijo v sedanjih mejah monarhije? Ali naj dobi naš Trst? Ako bi naša monarhija dovolila v to, bi storila sličen čin samoubojstva, kakor s privoljenjenjem, da Albanija preide v italijansko oblast. Pa tudi to, da bi Avstro-Ogrska hotela žrtvovati južni Tirol, ni verjetno. Verjetneje, nego to, kar je g. Albertini v Milanu govoril z bolgarskim novinarjem, je pa že — ako je le kaj logike na svetu — kar piše rusko »Novo Vreme«, ki pravi: »Minoli so za vedno tisti časi, ko so Nemčija, AvBtrija in Italija sestavljale kompaktno zvezo. Italija je nezadovoljna z Avstrijo radi raznih vprašanj. Nemčija je ljubosumna radi balkanske politike Avstrije in radi tendence avstrijske diplomacije za sporazumno po&topanje z Rusijo. Po vsem temjesoditi, da smo na predvečeru velikih sprememb v odnošajihmed evropskimi dr- žavami.« Logika dogodkov ob obisku cesarja Viljelma v Rimu se res postavlja na stran ruskega lista. Mi avstrijski Slovani bi se morali seveda le radovati, ako pride res do takih »velikih sprememb«, kajti te spremembe bi morale vnanjo politiko nape monarhije navesti na tiste tire, ki edini morejo odgovarjati interesom monarhije. Avstro-Ogrski, ki hoče imeti bodočnost, je mesto edino na strani Rusije, ker le v sporazumljenju z Rusijo mora priti do take rešitve balkanskega vprašanja, ki bo služilo bodočnosti' nase monarhije. A prvi predpogoj taki pametni vnanji politiki bo — pametna notranja politika v Avstriji! Potem še le bo Avstrija povrnena sebi, svojim nalogam in svojim narodom ! Dogodki na Balkanu. Iz Soluna poročajo, da so imeli Turki v Skoplju dne 30. aprila tajni shod, na katerem so sklenili poklati vse kristijane, čim poči prva bomba. Po vsej Macedoniji vlada groz-^ n strah, nihče ni gotov, da bo naslednjega dne še živ. Vsled tega je nastala tam popolna stagnacija v vsem prometu. Vesti, ki so te dni prihajale iz Mona- je morji spremljati Lev. Temu je bilo težko, da bo moral biti za nekoliko dni odsoten od doma. Seveda mu je bilo največ za Verino družbo. — No, očetu ni mogel odreči. Izostala sta osem dni, ker sta ob tej priliki tudi obiskala stare prijatelje po okolici. Nekoliko ju je zadrževalo tudi slabo vreme. Lev je bil ža kar nestrpen po domu in ko Bta slednjič dospela domov, je bil ves srečen. Takoj naslednjega dne je oil šel v Dragance, a našel je deklico objokano in žalostno v njeni sobi. Ob njegovem prihoda jej je za hip zasejal obraz od veselja, in je — proti svoji volji — vskliknila: — No, hvala B)gu, da Bte došli! — Tu — čitajte ! — in ona je stopila k mizici, kjer je vzala popisane pol pole papirja ter ga nudila Levu. — Mikolaš je zaprosil prodajo — in dražba je odrejena. Lep Bož č Be mi pripravlja ! — in Vera je vzdihnila globoko. In med tem, ko se je Lev jezil in osupneno čital odlok, je nadaljevala : — Pa, prosim Vas, kako more biti to — dražba je določena za začetek januvarja, a meni so bili rekli v Mikolaševi pisarni, da je odložena do spomladi ! ! (Pride še.) Biira, da Be tamkaj pripravljajo atentati z dinamitom, bo se obistinile. V Bredo zjutraj se je tamkaj dogodila velikanska eksplozija, spremljana s podzemeljskim bobnenjem, kar kaže, da bo ustaši, kakor v Solunu, tudi tu izkopali podzemeljski rov, kamor so položili dinamit in ga potem zažgali. Vsled te eksplozije so ee p<» vsem mestu pobile sipe. Kmalu na to so ee dogodile druge eksplozije, katere pa bo bile mnogo manjše. Po mestu vlada grozen strah. Iz Mitrovice dohajajo Badalje vesti, da so Turki v okolici meBta poklali v neki kiist'janski vasi vse prebivalce. Po atentatih v Mitrovici bo turški vojaki po mestu lovili Bolgare in jih morili. Istočasno, ko bo v mesLu eksplodirale dinamitne bjmbe, vršile so ee na več mestih v mona&tirski okolici bitke med ustaši in turškimi četami. Nadalje se je vršila bitka tudi pri Krapesti. AngležSu listi prinašajo brzojavke iz Carigrada, v katerih se pripoveduje, da je ruski poslanik v Carigradu, Sinovjev, odsvetoval turški vladi zapričeti vojno z Bolgarijo. Kar se tiče izmenjave not med turško in bolgarsko vlado, so današnje vesti drugačne, nego so bde prvotne. Zadnje vesti trdijo namrtc, da bolgarska vlada sploh ni odgovorila na turško noto, marveč da je mi-nistereki predsednik Danev turškemu diplo-matičnemu zastopniku le priporočal, naj vzame noto nazaj, ker bo v njej zapopadena obdol-ženja Bolgarije neosnovana. Turški dlplomaticni zastopnik da se je sprva branil to storiti, a potem, ko je dobil instrukcije iz Carigrada, je noto vzel nazaj. Iz Carigrada poročajo, da bo se Albanci odrekli opoziciji proti reformam ter da so navdušeno pozdravljali turške vojaške čete o nj;h prihodu v Diakovo in druga albanska mesta. Rusija v Mandžuriji. V Njučuang je te dni doBpelo več ruskih topov. Med Port-Arturjem in reko Liao je utaborjenih 14.000 mož ru^ke vojske. Močan oddelek čet pa se je odpcslal zasest mesto Tjenčuting. Rusi so baje zgradili ob obali in blizo meBta Ljaogong mnogo utrdb, ki zapirajo pot od Port Arturja do reke Liao. V Njučuang je došlo poleg topov tudi mnogo Živil. Vse to kaže, da ee Ru?ija pridno pripravlja, da bo m' gla Mandžurijo bran ti proti komur-eibodi. porabljajo tudi nedovoljena sredstva v to, da zavlačujejo rešitev prešenj za podeljenje domovinske pravice ! Niti redarstvenih organov ne more ta naša vlada poučiti dovolj natanjko, kako jim je postopati v stvari izdajanja potrdil o 10-letnem bivanju ! Sedaj ni več s temi prošnjami tistega navala, kakor je bil v početku, a še sedaj se na redarstvu izgubljajo kar po 3—4 prošnje na enkrat! Ukljub vsem našim pritožbam izdaja redarstvo na slovenske prošnje laška potrdila, češ, da nima na razpolago uradnikov, ki bi bili zmožni slovenskega jezika ! Vse to bi morala c. kr. vlada preiskati in ukreniti potrebno, da že enkrat prenehajo te protizakonite razmere ! Drugače se še bolj razširi itak že dovolj razširjeno mnenje, da je tu skupna zarota proti — revežem ! V dokaz, kako se v nas postopa s prosilci za domovinsko pravico, naj služi sledeči slučaj : razprava s posredovanjem tolmača za hrvateki j Pred dobrim letom je nekdo vložil na jezik, odvetnika dra. Savo. j mestnem magistratu laško prošnjo za do- Branitelj dr. Cuzzi je še nadalje tiral ; šego domovinske pravice. Ker mu v tem obstrukcijo. Zahteval je stenografa, zahteval dolgem času ni prišla nikaka rešitev, je šel je, da se mu prečitajo odstavki iz zapisnika te dni osebno na magistrat povpiašat, kaj da in ker je zapisnikar prečital dotični odstavek je z njegovo prošnjo? ! Tam so mu odgovo-v slovenskem jeziku, je protestiral proti temu, ! rili, da se je njegova prošnja, katere številko ker da obtoženca govorita hrvatski. bo mu dali — izgubila ! Svetovali bo možu, Predsednik je na to pojasnil, da obto- jnaj vloži novo prošnjo, toda on ni poslušal ženca govorita narečje, ki ni ne prav hrvatsko, magistratovcev, ampak je vložil pritožbo na ne slovensko, vsled česar se zapisnik lahko c. k. namestništvo. piše v enem ali drugem teh jezikov. Sedaj smo radovedni, kaj se izkuha iz Na zahtevo branitelja 3e je razprava te moke ? ! Radovedni smo, se bo li prosilca zopet pretrgala, da je mogel zapisnikar pre- sililo, naj zopet izgubi nad leto čaea in naj ostali členi in tudi zastopnik državnega pravd ni stva pa da ne razumejo tega jezika. Nameetn;k državnega pravdništva, dr. Pangrazi, je na to odvrnil, da obtoženca razumeta tudi slovenski, ker sta bila zaslišana v tem jeziku. On, dr. Pangrazi, da razui-ie tudi hrvatski in sploh da sta si slovenski in hrvatski jezik jako slična. Nadalje je branitelj omenjal, da tudi zapisnikar ne ume hrvatski. Zapisnikar Sancin pa je odgovoril, da je zmožen tudi tega jezika. Odvetnik je slednjič zahteval, naj se razprava odgodi. Sodni dvor se je na to odstranil in ko se je povrnil zopet v dvorano, naznanil je predsednik, da se razprava pretrga ter da se bo nadaljevala ob 5. uri popoludne ter se pozove tolmača za hrvatski jezik, ker ne razumejo vsi členi sodnega dvora tega jezika. Ob 5. uri popoludne Be je nadaljevala vesti zapisnik na italijanski jezik. vloži novo prošnjo zato, ker je magistrat Tržaške vesti. Dogodki t Kicmanjih. Z Dunaja amo prejeli danes od zaupne strani nastopne vrstice : »Ze pred kskimi osmimi dnevi je prinesla »Edinost« po drugih novinah vest, da pride na Dunaj križevački katoliški škcf vzhodnega obreda, presvetli g. Drohobecki, v namen, da pojde na nuncijaturo in k ministru za bogo-častje radi ricmaDjskfga vprašanja. Iz gotovega vira doznajemo sedaj, da je bil rečeni presvetli biskup te dni res toliko na nuccijaturi, kolikor pri ministru za bogo-čaetje, radi r i cmao j skesa vprašanja. Dne 7. t. m. pa je bil isti biskup vsprejet tudi od Njegovega Veličanstva cssarja in kralja. B:»k up ee je nenavadno dolgo mudil pred cesarjem, in to prič?, koliko je zaupanje, ki je uživa biskup pri vladarju. A da je čislan tudi v drugih visokih krcg;h, o tem prič i dejstvo, da je bil istega dne gost v rodbini nadvojvode L#eopolda Salv a to rja. Sodimo, da gre biskupu za t1,*, da bi narod v Ricmanjih ohranil k a • toliškicerkvi in da bi rešil iBtegaiz stanja in dogodkov, ki so naravnost neverjetni in so na sramoto dvajsetemu s t o -letj u, soeebno če se še pomisli, da ee gode v srednje evropski državi. Ouje ee tudi, da biskup Drohobecki v riemanjskem vpra ^•anju okrene še d ruse korake.« Tako naša zaupna oseba na Dunaju. Mi pa se za danes vzdržujemo vsake opazke. Komedija in obstrnkeija na sodišču. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila o kazen Bki razpravi proti dvema Ciganoma na tukajšnjem deželnem sodišču.) Ko se je razprava, ki se je pretrgala, da je mogel zapisnikar, praktikant Sancin, sestavit zapisnik, zopet zapričela, je zapisnikar prečital zapisnik. Branitelj, odvetaik Cuzsi, je na to omenil, da je medtem doznal, da obtoženca n sta Slovenca, temveč Hrvata ter da govorita hrvatski in ne slovenski. Nadalje, da od členov senata razume hrvatski le predsednik, Ko se je razprava zopet zapričela, je zakrivil nekaj, česar ne bi smel zakriviti! obtoženec Brajl:d tožil predsedniku, di je že Radovedni smo tudi, ketlaj vdobe de- popolnoma naveličan ia naj ga ali onvobo- krete o podeljenju domovinske pravice vsi dijo ali obsodijo, samo di bo tega enkrat oni, ki radi magistratovih priiožeb do naj- konec. više instance čakajo že tretje leto na defi- Potem je še enkrat zahteval branitelj, nitivno rešitev svojih prošenj ! ! da se mu prečita zapisnik in je hotel videti, j Vsakako pa živimo ml Tržačani v da li je isti pisan v laškem jeziku. nek*m nenavadnem — skoraj bi rekli iz- Slednjič se je ta dolga in zamotana raz- jemnem stanju ! prava vendar končala in obtoženca Rudolf Vlada, magistrat in redarstvo so nam Brajlić in Marija Hudorović eta bila rešena »dobri prijatelji« — zato pa nam gredo tako obtožbe zločina tatvine in je bil le Brajlić po bliskovo — na roko ! ! obsojen na 14 dneven zapor radi prestopka Biskup Nagi na deln. Iz Istre smo tatvine. prejeli : »Naša Sle ga« piše : »Pred nekoliko Predsedoval je svet. Cazzafura ; sodniki mesecev je bil cdprt natečaj za nekatere žup- so bili svet. Codrig, Crusiz in Moscbk. nije, mej temi tudi za pazinsko. Za to je Soglašamo. Včerajšnji »Indipendente« prosilo 5—6 usposobljenih duhovnikov. Pa- prinaša precej dolg članek, ki S3 bavi s se- tronu Montecuccoli, ali bolje: upravitelju danjo nezaslišano draginjo mesa. Kakor smo njegovega imetja v Pazinu ni bil po volji sicer glede polit, in narednih stvari v veduem nobeden prosilcev, ker so bili vsi — Hrvatje, boju z omenjenim liBtom, moremo mi v tem Upravni svet v Pazinu (katerega ni Brneti za- sluČaju podpisati vsa izvajanja »Indipenden- menjavati z občinskim. Op. ured. »Ed.«) je tova«. Kakor emo mi ravno v včerajšnjem predložil škofu zahtevo, naj ne imenuje no- izdanju, tako navaja tudi >Indipendente< benega prositeljev, ampak naj počaka, d o- kaker glavni vzrok tej silni draginji mesa — kler ne bo mogel prositi kateri tisti nesrečni kartel. Italijan, ker Pazin da je italijanska Kdo bi mogel imeti kaj proti temu, ako župnija. 1'azinska župnija pa šteje glasom trgovec, obrtnik in eploh vsaki delavec gleda, ljudskega štetja od leta 1890 2000 Hrvatov kako bi ai pomagal ia zboljšal svoje materi- in 1116 Italijanov. Skof je pa Ugodil za- jalno stanje; ali pomagati sebi in odirati htevl Italijanov, kajti (v kolikor smo ob- stotine tisočev — reveže v, to ni človeško ! veščeni) ne b? imenovan nobeden od prosi* Ob sedanjem »kartelu«, v katerem bo združeni teljev, ampak bo tekom časa odprt nov na- vsi tržaški mesarji, je tudi za revnejše me- tečaj. Med prositelji je bil tudi čestiti žup- Barje preoej slabo, ker morajo svojim kapita- nik-dekan buzetski, Anton Kalac, rojen v lističnim mogotcem slano plačevati naro- Pazinu, kateremu je dotična prošnja že čeno meso, a dobivajo le malenkosten del vrnena.« skupnega, iz odiranja revežev pridobljenega Tako »Naša Sloga«. »Slovenec« nam pa skupiČka ! izvoli odgovoriti, da-li tudi za može, katerim Da ae rečenim mogotcem zaustavi tako je »Naša Sloga« gla3ilo, velja označenje, ka- odiranje itak že revnega meščanstva, ki se le tero je bil »Slovenec« napisal v svoji 100. s težavo hrani in si vzdržuje revno ekziatenco, številki od 4. maja za vse one, ki niso za- nasvetuje »Indipendente«, naj se ustanove, j dovoljni z nastopanjem škofa Nagla — ozna- oziroma odpro vsaj štiri občinske mesnice ! čenje s »k ri ča č i« ? ! S BlavoBpevi, ki jih je prinašal »Slove-j da bo konec tej grozni dra- Le tako ginji! Na nege ! Na delo magistratova gospoda ! nec« te dni Bedanjemu režimu na tržaški škofij', se bomo še bavili in kakor klasične ( "asi so resni — meščanstvo zahteva od vas, da priče b:mo imeli o tem poročilu od strani li-vršite svojo dolžnost, da mu pomorete, da je vzamete v zaščito pred — odiranjem. Primorska vlada in domovinska pravica. Primorska vlada se res kaj malo br ga za dobrobit prebivalstva. Referentoma za slovenske prizive je primorska vlada določila moža, ki Bta sicer poštenjaka, ali nezmožna — slovenskega jezika Slovenski prizivi leže tam na kupih in v skladih. Nekateri teh bo rešeni, drugi — ker jih goBpoda referenta ne umeta — čakajo rešitve. Temu bi morali odpomoči, ako bi vel-možni gospodje imeli le količkaj zmisla za veliki pomen, ki ga iotfa vprašanje domovinske pravice zi pritožitelje same in še več za naše revne kmečke občine. Ta raša vlada pa nima tudi potrebne energije proti nezakonitemu postopanju magistratovih organov, ki 6t jv, k;j :h pišejo katoliški duhovniki. Nekaj pa bodi že danes povedano gospodom okolo »Slovenca« : ako res velja argumentacija v omenjenih »Slovenčevih« slavoapevih, potem je bil namestnik Rinaldini uzor uradnika — pravičnegi uradnika in čuvarja enakopravnosti ! Tudi on seje znal priučiti po par slovenskih besed, b katerimi je ob otvorjenju deželnega zbora istrskega metal — pesek v oči! In vendar je med nami Slovenci spomin na vladanje R naldinijevo proklet ! Mi nočemo črtati kongruence med Rinaldinijem in Naglom, j ker se vendar le bojimo, da bi poslednjemu delali krivico. Ali če je gospodi v Ljubljani res do tega, da ne bo narod naš Nagla postavljal poleg Rinaldinija, morali bi možki govoriti resnico in svariti, ne pa da nepre- stano vihte kadilnico in delajo oblake, ki naj bi zakrivali stvari ! Na vsaki način pa bodi povedano gospodi, da nas ne prisilijo z ni-kakim sredstvom, da ne bi dalje skrbeli za to, da bo narod naš tudi skozi oblake iz kadilnic videl — resnico ! Eden izmed »Ijubih gostov«! Pred več čaBom že je bil prišel v Trst — v to pribežališče »bratcev« in »blažene« dežele — neki Orlando iz Kalabrije. Pred nekoliko dnevi je tuksjšnje redarstvo doznalo, da je ta — tudi nekaterim »Slovencem« priljubljeni »bratec« že prestal eno kazen radi -— umorstva ! Ker je bil v svoji državi podrejen strogemu redaratvenemu nadzorstvu, ei je domislil, da je v Tratu vse polno ljudi, ki kaj radi podpirajo njemu slične junake in njegov zaključek je bil Btorjen : hajdi v — Trst! Včeraj zjutraj okolo 10. ure pa je Or-landova zvezda zatemnela ; redarstveni nadzornik Scbubert ga je zasačil in odvel v zapore. Pričakovati je kake ojstre interpelacije v laškem parlamentu, aH pa cel<5 morda tudi v našem mestnem svetu ! Pojdimo na Dunaj I (Burka v 4. dejanjih). Ta igra, ki jo bo predstavljalo jutri »dramatično društvo« v gledališču »Fenice«, ima mnogo komike v sebi in je po svojih spletkah in komičnih situvacijah zelo zabavna. Tendenca igre je : razlika med velikomestnim življenjem in onim v trgu na deželi ; naravno je torej, da »junaki« prihajajo v razne zadrege in komične situvacije vsled velikomestnih navad, iz katerih pa se znajo rešiti, se svojim sicer provincijalnim ali zdravim humorjem in naziranjem. V 1. dejanju vidimo tržke honoratijore, (igraje lokalizirana na Vrhniki) ki sestavljajo marjaš-partijo. Tekom leta hranijo ves dobiček igre in ob obletnici sklenejo, da bodo s tem denarjem — vsak iz svojih posebnih razlogov — potovali na Dunaj na razstavo. V 2. aktu pa vidimo našo družbo že na Dunaju v restavraciji pri zajutrku, kjer si pravijo svoje utise velikomestnega življenja. Naročajo si raznih jedi in pijač, a ker se jim zdi račun previsok, ga nočejo plačati, tako, da natakar kliče policaja. Ob opravičevanju pade enemu izmed družke iz dežnika zlata ura, ki mu jo je bil vrgel tja neki tat. Vsled tega so v tretjem dejanju pred policijskim komisarjem in se (timveč, ko jih imajo za tatinsko družbo) prav po svoje branijo. Po prekanjenoati pa ae jim posreči uiti. V četrtem dejanju jih najdemo v posredovalnici. Stara devica L zabeta, tudi člen marjaš-družbe, je že dolgo anoncirala pri dunajskih časopisih ženitno ponudbo. Slednjič fe je nekdo ujel na te limanice in to je baš zopet Člen iz te družbe. Seveda se dotičnik zopet reši iz zagate, dokler ne pade stari devici v zanjke sam policijski komisar, ki zasleduje ubegie namišljene tatove. To je seveda le nit vse igre; mimo tega pa se godijo razni stranski komični dogodki m se predstavlja mnogo drugih postranskih spletk, ki zamotavajo g avno dejanje, dokler se reši vse povoljno. Dramatično društvo, čegar dosedanje predstave so bile bolj resnega ali narodnega značaja, podaja s tem igro-burko, kateri glavni namen je: zabavati in provzročati smeh. Prepričani smo, da se bo vsak gledalec vrlo zabaval. Ker ima društvo z gledališčem in z drugimi pripravami mnogo stroškov, nadejamo se, da tudi to predstavo obišče mnogo in mnogo občinstva, ki se je dosedaj vedno zanimalo za dramatične predstave ter da napolni prostorno gledališče »Fenice«, timveč, ko je vstopnina dolečena zelo nizko (v pritličje 40 novč., na galerijo 20 nvč.) Začetek bo ob 7. in pol uri zvečer. < opozarjamo, dajeuhod v pritličje iz ulice Stadion, a na galerijo iz ulice S. Francesco. Numerirani eedeži se dobivajo v kavarni Commeic.o, a na večer predstave se bodo dobivali pri blagajni. Sedeži na takozvanih »gradina-tah« to svobodno pristopni vsem, ki imajo vstopnico za pritličje. Odposlanci pevskih društev ne pozabite, da bo jutri v nedeljo ob 10. uri pred-poludne posvetovanje v prostorih »Tižaškega podpoinega in bralnege društva v ulici Stadion št. 11). radi velike Blavnosti na korist družbe sv. Cirila in Metodija. Mi se trdno zanašamo, da ga ni v mestu in okolici diuštva, katero bi ne poslalo svojega odposlanca na to važno posvetovanje. Pričakujemo še več! Vrat pri sv. Jakobu je prostoren, prostora je za tisoče naroda. In katero pevsko društvo naj ne pripozna, da je naša dična družba sv. Cirila in Metodija največe važnosti za boljšo bodočnost v našem Trstu ? ! Delavsko komunmo društvo pri sv. Jakobu je objavilo dvakrat potom »oglasa« v »Edinosti«, da je p. n. udom letni ? a č u n v društvenih prostorih na razpolago ter da istotam dobe vabila na občni zbor, ki se ima vršiti dne 17. maja t. 1. Ako udje nobenkrat v letu ne obiščejo društvene gostilne, pa jim je sedaj dolžnost, da si pridejo po letni račun in da podpišejo sprejem vabila na občni zbor. Čitalnica pri st. Jakobu naznanja svojim p. n. udom in prijateljem, da priredi dne 7. junija t. 1. vrtno veselico na šolskem vrtu slavne družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu s petjem, godbo in gledališko predstavo. Ker za isti dan ni še naznaniena nobena veselica, prosimo, da slavna društva blagovole upoštevati to našo današnjo objavo. Gospice pevkinje in gospode pevce pa prosimo tem potom, naj točno zahajajo k pevskim vajem. Odbor. Pevsko dru>tro »Kolo« naznanja svojim g. pe\«-em in gospicam pevkam, da sa bo jutršnja pevska vaja za mešani zbor vršil« v »Slovanski čitalnici« (ul. S. Francesco št. ob 3. uri popoludne. Veselica društva »Velesile« t Skednju. Dce 19. m. m. je pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredilo jako lepo veselico v dvorani Sancin-Ortš istotam. Odveč bi bilo govoiiti o tem, kako so se izvajale pevske točke, ker umo v našem listu že ne-šrevilnokrat povdarjali vrl no tega društva, ki bi bilo na čast in v ponos tudi marsikateremu meštu. Žal le, da je bila ta veselica tako slabo obiskana, da je imelo društvo celo zgubo. Te pičle udeležbe pa je bilo gotovo v prvi vrsti krivo volilno gibanje — bila je namreč aeJ., dao 11. maja ob 10. uri predpoludne h« bodo val«d mar«d'.>tt tuk. c. kr. okrajnega Bodiaoa za civila« stvari vrši e sledeče dražb« premičnin : ulica Anunzi&ta 1, blak in razni predmeti za ladje ; ulica della Tefa 3, hišna oprava ; ulica del Boschetto 34, voz, konj in konjska oprava ; ulica Seminario 2, hišna oprava ; ulica Sin Lazzaro G, h šna oprava ; ulica Bacchi 5, hišna oprava; Cavazzeni 6, hišna oprava: Šktdeaj 31, hišna oprava : u'iea Fontana 10t h šaa oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj ob 2. uri popoludne 22.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757.». — Danes plima ob 12 predp. in ob H. 12 pop.; oseka ob 2.42 predpoludne in ob 2 45 popoludne. Dober 8?et. Kdor želi nasejati lep travnik, temu pr.poročamo, da ti naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d ■ munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Že 2M let zalaga Mauthner te semena najkrasnejsim nasadom v Budimpešti Marjetin:m otokom. Vesti iz Kranjske. * Na Vrhniki razsaja legar (vročinska bolezen). Bolezen se je p.javila vsled uživanja nezdrave pitne vode. * Osveta nezakonske matere. »Slov. Narodu« p )ročajo iz K. na Pivki o nastopnem elučaju : Dne t. m. na večer Be je vršila v tamošnji cerkvi poroka nekega priprostega kmetskega para. V tem hipu pa, ko je nevesta na znano vprašanje svečenikovo odgovorila z rahlim »da« — je priskočilo k njej neko stareje dekle — z otročičem v naročju in vskliknilo: »Le reci »da« — na, tu ga imaš, sedaj je tvoj !« Ni težko predstaviti si presenečenja vseh : ženina, neveste, svatov in svečenika. Poslednji kar ni mogel nekaj časa najti besede. In tudi tega ne treba pripovedovati, koliko je bilo potem govoričenja po vasi o tem srčnem nastopu nezakonske matere. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trata „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Vesti iz Štajerske. — Slovensko polit, društvo za Spod. Stajarsko s sedežem v Mariboru je sestavilo svoj odbor dne 5. maja sledeče: predsednik dr. Ivan Glaser, podpredsednik prof. Robi?, tajnik A. P. Korošec, blagajnik dr. F. Kosina. Tolovajski običaji proti — pravici! Te dni je slovensko politično društvo v Celju priredilo shod v Teharjih, kjer bo o zadnjih občinskih volitvah nemškutarji pridobili večino, ker se jim je bilo posrečilo, da ' so premamili nekoliko slovenskih kmetov. Vsi oni kmetje se sedaj britko kesajo in so na j shodu burno pritrjevali slovenskimi govorni- ( kom. To peče sedaj nemškutarje, ker vidijo, da bo njihova slava na občini le sila kratka, ker bo trajala le do — prihodnjih volitev ! Umevno je torej, kako razsrjeni so radi zad njega gori omenjenega shoda. V tej jezi so se bili tako spozabili, da bo najeli nekaj pijanih hlapcev, ki naj bi celjske govornike, ako bodo v mraku zapuščali Teharje, napali iz zasede. Tako nizko bo torej padli, tla hočejo s kamenjem iz zasede odločevati v boju za pravice slovenskega naroda na Štajarskem. Ne, ne, in ne! Tolovajstvo more trium-tirati nekaj ČaBa, besnilo more nekaj časa praznovati svoje gnusne orgije, ali Blednjič morata prevladati razum in peštenje, ki po-! moreta do zmage ideji, za katero se bori 99 odstotkov prebivalstva na južnem Štajarskem. 1 Zato naj bcriteiji Eaši — tudi če ee jim dogajajo tu pa tam neljube epizode — ne klc-nijo duhom, marveč naj verujejo v zmago! Ta vera naj jih sokoli v trdih bojih ! Ker v smislu § 49. zadr. pravil občni zbor sklican za o. maja ni bil sklepčen, sklicuje ee ia podlagi istfga zadr. pravil XI. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice" registrorane zadruge z omejenim poroštvom, kateri bode y nedeljo maja t. 1. ob 10. uri pretlp. t prostoriji posojilnice (.Slov. Čitalnica") ulica S. Francesco 2. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letucga računa. 2. Razdelitev čistega dobička. M. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. J ta. :. (B) Listi javljajo, da so VBled konti k ta med nemško-nacijonalnimi in katoliškimi dijaki predavanja in vaje na tehniški viaoki šoli zaustavljene. Izdana je tudi splošna prepoved nošenja barv. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 9. (B.) Konsulama poročila, ki su došla porti o predvčerajšnjih dogodkih v Monastiru, niso toSna. Vsled nekega dejanskega prepira med nekim moba-medancem in nekim bolgarskim mlekarjem, so Be oboreženi Turki vrgli na Bolgare, Porta pa trdi, da so Bolgari izzvali te nemire. Vali je dai koDzulom 7agotovila glede varstva kolonijam. Na prošnjo srbskega konzula je vojaštvo zaseJo tudi srbske šolske zavode. CARKiRAD 9. (B) Giasom turških spo-ločil je bilo v bojili pri Kapari in Orizari blizo MonaBtira 15 Bclg«rov ubitih in 74 raojenib. Turške zgube bo bile majhne. V SereBU so zaprli dva bolgarska občinska tajnika in dva duhovnika. Tudi iz druzih krajev v evropskih vilejetlh prihajajo sporočila o mnogih aretovanjih sumljivih Bolgarov. Rusija v Mandžuriji. LONDON 9. (B.) »Standard« piše, da je vprašanje Mandžurije zadobilo velt-resen zoačuj, ker hoće Rusija s silo dovesti do rešitve tega vprašanja. Ostale vlast' da se paralelno z Anglijo in Japonsko upro takemu kršt-nju mednarodnega prava. »Morning post« poživlja japonsko vlado, naj z orožjom nastopi proti Rus j i. Po prvem nje strelu da bo tudi Aoglija obvezana stopiti v borbo, ako bo Š3 katera druga velesila na strani Rusije. I ♦ I I i i I I R Ž A Š K A POSOJILNICA IN HRANILN registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Francesco štev. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco stev. 2, - Telefon 952. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 57-°/o» na menjice po 6°/0, na zastave po o1^0/«)-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilnični račnn 816.004. ■♦SB^m I CA T. za pekarno se sprejme za 3-letno izšolanje proti hrani in oblačilu. Naslov: „Pekarna", Gradec Sackstr, 84. Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. Novo vrstni1! stiskalnice za oljke in grozdje z novim diferencijalnim pritiskom hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanje, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., pošilja po uajnižjih ceoah IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. Na najvišje povelje Njepveia c. ia kr. apostolskega Veličanstva XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, 'ob- sega 18 397 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 44*2.850 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 18. Jnnija 1903. Jej)na Srečka Stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturab, v tobakarnah, pri davčnih, požtnih. brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddekk za državne loterije. Edina zalega na Kranjskem lekarna Piccoli ,.PRI ANGELJU*' Ljubljana. Dunajska cesta. v Zeleznafc vino I LEKARJA ] Piccoli -ja | Dobha sevlekarnah ^ krepča malokrvne, nervozne in slabotne oseb« Pol literska steklenica velja 2 K. Zunajnti naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se pošlje znesek po poštnem povzetju. Tudi prodaja v vseli lekarnah v 'Trstu. Istri. Dalmaciji. Primorskem, Goriškem in' Tolminskem \h> K. 240 steklenica. ___ ' Išče se gospodičina, ^rak?n marliivs^ katera zmožna popolnoma tudi ; nemščine, za pieeroo. J z u člena ima pred-■oef. Ponudbe pod šifro »Slovenka« na upravo Danega Velik dohod rudečih n crnih trakov r,d gumija za cepljen:e trt. dvakrat rafinirano žveplo Romagie in Cesene. z modr>> galico 3 \ in 5% mešano žveplo, a-igležka modra galica, -Agricol" za uničevanje mrčesov ua trtiih, cveti;i< aa, drevju in zelenjadi, žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja niee. nava „Ratia~ za vezati cvetJjic?. Velika zaloga in izbor rFutterkalk~ za motiti vsakovrstne domsče živali, mlete barve v olju ali prahu. ook>stij, čopićsv. angleško laneno olje surov in knbano in za živali, žeblji, sipe, mast za vozove, vrvij, p;p. ščetk, par-fema e*eoc, vinskega cveta ia »nega za kn. m ne-ralnih voda, vžigalic in voščila družbe sv. C rila in Me oda. zelišč in medicinalnih olj. voščenih ii stea-riuskih sveč. finega in navalDega mili. Cene brez konkurence. =—= Pri:oroč* se za blagohotno podporo £mil Cumar pok. fridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. . ZOBOZDRAVNIK i Univ. Met D.r Mso MM i ■ ki v TRSTU ulica S. Giovanni itv. 5, I. nalstr. Izvršuje zadelanja z emajlem. porcelanom. srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi ^elo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ae brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt d Varstvena znamka: SIDRO- LINEMENT. CAPSICICOIP. < iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blateče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovacju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va'-stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Avstrijski patent št. 4290. GROSSOL Registr. znamka št. 750. je najboljši izdelek za ohranjenje novih in starih kritij od asfaltiranega in ka-tramovanega papirja, kakor tudi vsakovrstnih kritij od kositrovih plošč. „GROSSOI«" je neka vlaknata masa, pripravna za ohranjenje starih in novih kr.tj v kart> nu. Četudi izpostavljena vročini, se ta maea ne taja in ne lušči, temveč- ohranja ve.)no svojo elastieiteto. Vsako kritje, četudi nepopravljivo, T>r,»tane popolnoma oepremočljivo pet let ako 8e rarnaže z GrosSON. „GROSSOLk< ee rabi v mrzlem stanu, ne da bi bilo treba catronti peska. GROSSOL" ee ne taja in ne lušči. GROSSOL*' pe ne C6u»ši in ne eeoi. Vsaka maža sb zmesjo iGrossol« traja pet let t?r prihranio novo kritje. Dcbrc kakovost naše zmesi potrjujejo spričevala obldstnij :n zasebnikov. Pripravne ščetke za nam a zanje kritij pošilja ob jednem naša tvrdka. Tržiška tovarna olja, maže za vozove In kemičnih izdelkov Kollar & Breitner, Tržič (Monfalcone) pri Trstu. Karton za kritja, lesni cement, asfalt, katram, naftalin, karbolinej, ogljenčeva kislina, Grossol itd. Paziti je na ponarejanja ter prepričati se po naši znamki. TRGOVINA Z ŽELEZJE3I CAHL GRSZNITZ Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Naznanilo. Udaao podpisani si eaati naznanjati cenjenemu občinstvu v me;tu, oki liei in na deželi, da je prevzel od g. Leopolda Štrekelj dobroznano zalogo olja, kisa, mila itd. na trgu Barierra veccliia št. *2. V isti ee nahaja vpdno bogat izbor svežega blaga, nadalje predmetov za pranje in toiieto. Na deželo sa pošiljajo proti povzetju poštni zavitki od 5 kg., a večja naročila pa. po železnici ali parobiodu. Cene ugodne. Za mnogoštevilni obisk ee toplo priporoča Ivan Millonig. Nova rašča lasij! JVa tisoče zdrav u ilov ta- i u inozemskih pri-i pvroiajo Lovarrinoco vodo za lase in brado i itd., ako rastejo jtomanjkljico. Lovacrin-voda za la^e podeja. moškemu, ženski m otroku krasno in polno glivo la^, r,upravlja vsake j lf.se goste, dolge, polne, bi i sreće in mehke kakor scila ; vzdržuj« isLe inladeniško sveže in lepe, obvaruje proti izpadanju in vzdržuje \kožo glave čisto in zdravo, vs e i <"esar glava ne opleši. Predčasno osivel lasje postanejo po uporabi Lovatrina, nn da Kijih bilo treba j barvati, zopet naravne. Lovacrina je najboljše ! kosmetiško Bredstvo za negovanje lasij in I brade, isti je preskusen od zdravstvenih ; oblasti ter priznan od najslovitejših uče- i njakov. Cena veliki steklenici »Lacrimac, ki za-i došča za veo meseeev 5 kron, 3 steklenice i \'J kron, 6 st'kl-nic 20 kron, steklenice za i poskusnjo K 2. — Raspošilja preti povzetju, ! ali, ako se denar predplača, evropejska zaloga : TKE. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrase 45. Zaloge v Trstu : Lud. Nagelechmidt, prodaja na debelo in drobno, ulica S^n fcsel a-»tiano 1, E. Zernitz ulica Stadion '2, Josip Ž gon, ulic i CaBerma 8, Ageizia ZuMin, Cor.-^o 21, Ivan Angeli, ulica Canale 5 Ivan Cillia. BORISKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavszo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni Član društva iu se obrestujejo po 41/s°/o> ne da bi se odbijal rentn, davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/o i" nu vknjižbe po 5 7*°/o (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje bran. yio£ leta 1900. Kron 1,; Poštiio-hrau. račun št?. 831315. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, vod- njake. pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji / in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, ) železne pohištvo in pred ognjem varna blagajne, nagrobne križe in ograje ter j orodje za vsako obrt. ^ o o o ooo t o o o EcltETie?! 1 stana pri zlata len t Fmi Z. Ellc.betlne ali«. S. Zahtevajte povsod f- voščilo (biHs) - v korist družbe sv. Cirila in Metoda Podpisani javlja, da je prevzel poznano pekarno g. Tram- _ __ Fn<;rnln 3tv 2 O P"ih tovarn, posebno pa snovi za moške in puza, V ia r O S C O i O 5>W. g Jengke obleke>%raj-cef ovratnike, ovratnice, tu Prodaja vsakovrstne moke, Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega -oo M. Aite trgovina z manifakturnim blagom ul. Nuova, ogel ui. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. b: dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. ^ 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go \J 0 kakor tudi povečala pro3tore s« tem, da je A ^ ustanovila zgoraj omenjeno podružnico inB.\a ji 0 da more v polni meri zadostiti vsem zah1 ojbz V ceaj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blaeo najbolše kakovasti in najmodernejše iz i ___ _____»n TMnJSta in 0 o se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst . claH^ir in drU£TO Sore- ft blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. A in Opčine, \ ekoslav Plesni^ar ul. btadion. Ivan KrUtia, SiaOClC IH UrUgU. Opic y hJ ll^mh«}« »li nUt, .a. Pletenine, svile- V Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, tudi krtih V DekO. Josip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul, Ghega. J^rild LUUI »vimii v v okolici: Fran Suman. Anton Sancin v Skednju ; PripOTOČa Se lldanO Skapin in Pirich, Anton Bak, Stank<> Goiina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Čergol. Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah ; Jaka ^toka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Seles pri Rihard Grom. sv. Križu, Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. Na prodaj so železni okovi ;a okaa, vrata in [od skladišče. Naslov ulica 0 0 0 bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile nine raznovrstni okraski za šivilje in kituičarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. g^F" Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI Špitaiske ulice štev. 2. P0I110vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunp:rin obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. — Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi ■ Vinkuluje in aivinkuluje vojaške ženitninske kavcije. JEstompt in inkasso menic. Borzna, naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. ■ ■ ~ —— Promet ■ čeki in nakaznicami.