Si. 96.
V Trstu, v sredo 2. decembra 1885.

Tečaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva ik Primorsko
-----' _Jn_
•diootf J* BOl.l
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo In soboto o poludne. leto je « f?ld., za polu leta 3 gld., za četrt leta Igla. SO k;. — Posamezi
Cena za vse
-	r „	w	-----— _______leznu številiie se
dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trsta do S kr.t v Borlot in v Ajdovščini no 6 kr - S'trpimne. reklamacij« .n inserate nrojema Opravnlitvo, vi* Torrent«, »Nova tiskar n..
f u• V*odP?*** pošiljajo Ursdnfktu *vis Torru.it«« >Nuoy* Tlpografia;. v*ak mora bitt trankiran. Rokopisi d»<»7 nooehne vrodnontl se ne vrnčajo. — lr.ser,itx (razne vrste naznani a m poslanice) ih zaračnnijo r»o pogodbi - prav ; pri kratkih oglasih z drobnimi cfcann »o plačuje za vsako besedo 2 k:
Vojna ali mir.
Uže večkrat smo mi odločno
Sovdurjali, da obstoji mej Avstrijo in Rusijo dogovor, po katerem jo postavljena meja, do katere gre upliv ene in druge države ; pred tednom smo tudi rekli, da se baš zdaj utegne pokazati, koliko je na tem resnice. In res, komaj so Bolgari zmagonosno prestopili srbsko mejo, ko uže vidimo avstrijskega poslanika grofa Khevenhtillerja najprej v glavnem stana srbske vojske z naročilom srbskemu kralju, naj sprejme premirje, katero bode posredovala Avstrija; iz srbskoga glavnega stana pa je Khevenhiiller kar naravnost odšel v bolgarski glavni stan in tam bolgarskemu knezu v imenu našo vlade rekel, da mora tudi on sprejeti premirje, ker ako bi še toliko bitek dobil in Srbe tudi popolnoma zmagal, vsejedno bi mu to nič ne pomagalo, ker konečno bi prišli avstrijski vojaci na pomoč Srbom. Da Avstrija tako govori, to je uže znamenje porazuma, kajti drugače bi bila taka kategorična zahteva od strani naše vlade jako nevarna in neprevidna in bi utegnola tudi pomeniti začetek velike evropske kon-flagracije.
Ali iz vsega se da tudi soditi, da bi od druge strani tudi Rusija skrbela, da Srbija v slučaju, da bi bila v resnici dospela se svojo vojsko v Sredec, ne bi bila mogla nič dobiti, temu bi so bila gotovo ustavljala Rusija, prav tako, kakor se zdaj Avstrija ustavlja Bolgariji. Nastane pa zdaj prašanje, zakaj je pa Rusija mirno pustila Srbom, da so prekoračili Bolgarsko mejo. Odgovor na to pra-ganje ne more biti drug, nogo, da je Rusija, srdita na Bolgarskega kne*«a. dopustila to le z namenom, da se zopet uvede status quo ante in da Rumelija ostane zase avtonomna dežela pod Turško vsaj navidezno nad-
PODLISTEK.
Rušen.
Zmo lotinska novela Sacher-Masoch a.
Prevel V. H I.
Sultan Mustafa III. je zložil večkrat kako pesmico. Tudi ob času, ko se je godila naša povest, naredil je neko pesen in Saaduia, mlad godec in pevec na sultanovem dvoru, napravil jej je napev. Saaduia j* znal pesni dati tako melodijo, da se je hitro razširila mej ljudstvom, — posebno je bil Ženskemu svetu priljubljen. Marsikatero oko carigradskih lepotic je gledalo — k ir bodi mimogrede omenjeno —- z nemirnim srcem lice krasnega moža! Prvič ho jo pel, v Serajlu,od tod se je širila do palač velikašev in turških mogotcev; po vrtovih in bazarih in celć v stanovanja ubogih sujnjev, N.jprej jo je pel sultan sam, potem so jo poskušali aee in straž niki njegovi • beli in Crni sužnji jo tudi niso prezrli. K malu so jo pevale i orta-liske in kadunje. da, tudi čuvaji in ribiči, ki so veslali po Bosporu.
Porabe H ite — tudi Roz i Atlas zvana — bila j - sužnjici Mustafove soproge, sul-tankf Zemire. Pela je tudi ona ono pes'n svojej gispodanci. Rozo so jo klicili. k-r je ioHa rožno luieče lice. Ko je končala,
vlado. Knezu Aleksandru pa je Ruska s tem dala najlepši dokaz, da je daleč zagazil, ko se je udal Angleškemu uplivu in pozabii na ozko vezi, katere vežejo Bolgarijo z Rusijo. Gotovo je denes žalostno za Srbe, da so tako poraženi in Bog dal, da bi to srbskemu narodu služilo v bodoče za poduk in ravnanje. Ali nič manj žalosten ni sedanji položaj za Bolgare, kateri so toliko žrtovali in se branili, kakor pravi, junaki in ko jim je bil tudi bog Mars tako naklonjen, pa denes morajo zopet deti meč v nožnico.
To je torej kazen za to. da je knez poskusit nekaj storiti brez Rusov in morda proti Rusom, kar pa Rusi smatrajo r:a manj ali več svojo stvar. Gotovo je, da bodo Angleži še dalje intrigovali, ali Bolgarski knez in Hol— garski narod se je do denes lehku prepričal, da je zanj silno nevarno, ako hoče na Balkanu opravljati angleške posle. Sicer pa bi bilo resnično nehvaležno od Bolgarov in njihovega kneza, ko bi Rusiji na tak način povračala žrtve, katere je ona doprinesla, ko je osvobodila trpeči Bolgarski narod turškega jarma.
Vendar pa je mogoče, da so pod nominalnim status quo ante na evropskej konferenci doseže baš to, da ostane Rumelija še turška avtonomna dežela, pa da postane Bolgarski knez Aleksander ob enein tudi gubernator te dežele, da so za zdaj doseže le personalna, mesto realna zveza, kar bi na vsak način za Bolgare pome-njalo stopinjo napredka proti popolnemu osvobojenju; ali i za ta slučaj jo po našem menenje potrebno v prvej vrsti dovoljenja Rusije, k temu pa je tudi treba zopotnega prijateljskega približanja knezu Aleksandra k Ruskej, ker vsak politikar mora razvideti, da bi Ruska odpovedala se svoje] političnoj misiji na Balkanu, ako bi mirno gledala, kako jo druge vlasti spodri-
vajo na istih za-njo v vsakem obziru tako važnih tleh.
Kakor torej stvari zdaj stojo, pokazalo se je, da velevlasti najbrže Še nekoliko zavlečejo konečno rešenje jutrovega prašanjain da najdejo morda vendar pot, da so začasno vravna tu li Bolgarska zadeva. Ali uprav pri tej priliki se je tudi pokazalo, da Turčija no bode mogla več dolgo držati svojega evropskega posestva; kajti vidi se, da je Turčija uže zdaj pod sekvestrom evropskih velevlasti, in k ler je sekvester, bliža se tudi «kant» ali dražba.
Prav tako se je pri tej priliki pokazalo, da res utegne obstati po-razum mej Rusijo in Avstrijo glede zadev na Balkanu in to je za zdaj edino jamstvo za začasni mir, a še enkrat povdarjamo — le začasni in do tistega časa, da udeležene velevlasti spoznajo za prav in ugodno, da konečno likvidirajo svoje račune s Turško> katero denes v prvej vrsti vzdržuje le še Angleška.
Iz slovanskega stališča je pač obžalovati zadnjo kratko vojno mej Slovani; ali ona je uprav te in drugo brate na vsako stran podučila, da je poštena, odkritosrčna politika najkoristnejša, mej tem ko razdvoj mej brati iz zavisti za ene in druge brato spleta biče, s katerimi jih bodo tretji pretepali, in v tem obziru ima pač prav stari pregovor: «l)uobus litiganti-bus tertius gaudet».
položila je liro v naročje ln zrla gospi v obraz. Opazovala jo je z nemirnim očesom, kajti Zjmua je bila zamišljena. Tiho je sedela, čelo jej je bilo oblačno, — pač ne dobro znamenje I
■Komu je sultan zložil to pesen, koga je opeval v njej?« praša konečno tiho.
•Tebi, -- komu pa druzemu?* odgovori Harć.
•N ■ laži ra;|— seže jej sultanka hitro v besedo, — reci raje, je li dobil sultan kako novo suž ijico, kako se kliče, je lepa?»
■Jaz ne vem za nobeno sužnjo, in pa: najlepša izmej nas ne bi vredna bila, da bi tebi sandale sezula raz nogl»
• MolČ I — priliznjenka 1» — zale riči Zemlra ter ulari pred seboj klečečo deklico polahkoma z nogo. — Zapusti me; tigrovko ljubi on, zato pa me uže spoznal« Mustafa nI vedel, kako nesrečo si je nakopal i svojo pesnijo. Nič slabega sluteč pride zvečer v prostore svoje soproge, vesel ln zaljubljen, kakor vedno, ko je stopal po teh tleh. Zemira mu je bila boginja, ona j-^ gospodovala neomejeno nad nje govim srcem. Začudil se je, ko je dobil simo. Vedela je, kako ljubi muziko, a kde so bile danes prelepe sužnje? Te so ga po navadi sprejele, svirale mu in pele, ter vitka trupla premikale po taktu tamburici?
Lepa suit tiika je sedela s prekrižinimi nogami na nizkem divanu; glavo, ponosno glavo z velikimi temnimi očmi, imela je naslonjeno na roko. Prsi ro se jej ivigale burno, razburjeno, pod dolpim kaftanom,
Politični preerled.
Notranje dežele.
Tirolski deželni tbor je 27. novembra izvolil 15 udov v poseben odsek, ki se imajo posvetovati o tem, kako bi se popravile škode, storjene po povodnji.
Hrvatski deželni zbor je 28. t. m. sprejel predlogo glede u-edhe županlj (komitatov) in županijskih ouiiorov z 60 glasovi proti
32, potem predlogo glede predrngačbo nekaterih določeh mestnih uredeb z 59 glasovi proti il4 za podlogo podrobne razprave.
Ogershi minister/ki načelnik Tis\a je obhajal te <i n i desetletnico svojega ministrovanja. 28. novembra so mu v>led tega prišli čestitat cerkveni knez'. Kardinal Hay-nald ga je nagovoril ter se mu zahvalil ta dobrohotnost, katero je vedno kazal do katoliške cerkve, in naglašal, da se bo duhovščina tudi vprihodnje piizadevala, vladne namene zverskimi načeli podpirati. Tisza se je siČno zahvalil, naglašal toliko potrebno slogo mej državo in cerkvijo ter rekel, da se je vedno prizadeval za to, da morejo razna verska spoznavanja vplvati na moralne in verske čute v na.ro lu.
Tiszl je čestital tudi cesar, cesarica, cesarjevič in gr< f TaafTe v imenu avstrijskega m;nlsterstva; sploh pa so bile v Budimpešti velike slovesnosti njemu na Čast.
Vnanje dežele.
Z srbsko-bolgarskega bojilta •Politische Corepp.n poroča iz Sredca: Bolgarskega povelnika Nikolajeva je obiskal srbski polkovnik Topalovič ter po krii'jeven zaulcazu z ozirom na sklepe velevlasti predlagal, naj se boji nehajo. Nikolajev pa je predlog odbil, ker od kneza nema nobenega ukaza. V boji 25. novembra so imeli Srbi veliko zgubo. Ni resnično, da se z srbskimi ujetniki grdo ruvuš. — Poročilo iz Sredca 26. novembra zvečer v «Agence Ha vas: Čuje se, da so se Rusija, Avstrijsko Ogerska in Nemčija obrnole na bolgarsko vlado, da se bojevanje ustavi. Doslej bolgarska vlada ni odgovorila. Pri Vidinu stoje Se vedno srbski vojaki na bolgarskej zemlji. — Poročilo bolgarskega kueza od 28. novembra v Darmstadt: Dva dni smo se trdo bili, vzeli smo Pirot, kamor sem ponoči prišel. — Poročilo iz Sredca od 28. novembra: Mesta Pirot ni posedla glavna vojska, ampak le uekobko bataljonov, ker se je bati eksplozij. Srbska vojska se je na cesti proti Nišu nad 12 kilometrov daleč proti Akpalanki zapodila.27. novembra zjutraj se je začela bitev. Serbi so imeli v ognji Štir divizije, katerim je večji del bolgarske vojske nasproti stal. Srbi, ki so zasedli višine na desnej in levej Pirota, umaunoli so se po živem strelanju iz kanonov. Na levej
ki je bil iz rumene, zlatom pretkane svile in belega hermelina, s kojim je bila halja prevlečena, Tresle so se j j bele ročice, koje so bile polne zlatih zapestnic.
•Čemu si prišel? Mi hočeš mari zapeti svojo novo pesen? — začela je mirno — ne trudi se, nočeml Slušala sem je uže!
■In ji nočeš zop^t poslušati 1?
«Ne!»
• Kaj tako hitro se vtrudlŠ poslušati svojo hvalo?«
•M<»jo hvalo? Must.fi, ne imej me za tako nespametnicol Ta pesen nI za me, ampak za neko drugo/»
«Tako govoriš? Za neko drugol? Kdo je mojo sladko Zemiro, mojo zvezdo, mojo milo cvetko nalagal s tako šalo? —prašil je sultan ozbiljno, — povej mi, golobica moja, da ti prinesem njegovo glavo pred tvoje noge!»
■	Povej ml ti raje, kako se zove nova sužnja, ki te je unela, da si jej na čast zložil tako krasne verze ?»
■	Zemira, pesen velja tebi; to je moja ozbiljna beseda.«
■	Meni? Zakaj me po tem imenuješ zvezdo, cvetko, golob e >? Ali sem bila ponosna, ali hudobna p oti tebi? Na mojih žarkih nisi opekel, na mojih trnjih nisi se ranili A sedaj moraš zve leti, kaj sem jaz. Tvoj) pesen hočmi počeslitil Ni ztd-nje ne bom golobica, z ' kakorŠuo si me imel do ziajl Dokažem ti, da sem tigrovka, žejna s^m krvi, da, daj ml glavo Kislar-
age, kajti gotovo je on tisti, ki ti je pripeljal novo to krasoticol«
«Kaj si se zra s!ila?» — reče sinejoč se Mustafa.
■	Daj mi njegovo glavo — govori sultanka nadalje, vzame beio roko izpod obleke — tu pred mojimi očmi mora pasti, pred moje noge naj se zvali!«
«To bi bilo nepravično in strašno!»
■Jaz sem tigrovka — ne zabi tega!
■Daj se pregovoriti!*
•Ne !•
■	Hočeš, da ti kaj darujem? — Povej kaj?«
•Jaz hočem glavo Kislur-age!»
Ta glava e ločili nju srci. Zastonj je sultan poskušal ornečiti jo z vsemi, kar je imel nježnih, prikupljivih besedi, Zemlra je ostala svojeglava, nepreprošljiva l
•Jaz hočem glavo Kislar-agel« ponavljala je vedno.
aAli naj ukončam zaradi tvoje trme enega izmej svojih najboljših služabnikov?«
■Siimo me pusti! Hodil*
Sultan je vzdahnol iu odšel iz Robe. Ko je bila Žemira Rama, začela je britko plakati. Potem pa kar naclo vstane, dene roke na prsi in hodi po m^hk^j preprogi sem ter tja. Ustavi in posmeje se, ustnica se jej zaničljivo oipre, bila je v resnici Dresunljiva podoba, in dasi ni bila tigrovka, bila je v tem hipu vendar podobna zveri, ki čaka na svoj plen.
(Dalje pvlb.)
E D I N O ST
in desnej Pirota je trajni boj Še do treh popoiudne. V tem času je bolgarska vojska prodrla proti Nišu. V Pirotu ste bili dve t fcploziji. Bati se je, da so v mestu mine. — Poročilo v »Times« iz Carigrada o i 23. novembra: Vsled posredovanja turške vlade z Avstrijsko-Ogersko in Rusijo |e btlo dogovorjeno primirje mej Srbijo in Bolgarijo— V ■Bureuu lieuter se poroča 28. novembra iz Carigrada: Turška vlada je brzojavno nan čila bolgarskemu knezu, naj vojevanje proti Srb ji ustavi. — Poročilo i z Sredca ni 28 novembra zvečer: Knežje brzojavil ti h bjse:t: Z ozirom na skupno noto za-zastopnikov velevlasti in izjave grofa Khe-venhiillsrja, ki je prišel k meni vsled ukaza svojega vladarja in izjavil: Će bomo z vojsko dalje prodirali, pošlje ae avstrijska vojski na pomoč srbskej vej ki; dalje ozirom na to, da zma^onosni tia^ vhod v Pirot vojaško uaSo čast varuje in dobro na&e ime zagotavlja, dovolil sem, da bojevanje preneha, potem o fprem dogovore glede primirja in izrečem svoje poboje. — Srbsko-bolgarske vojne je tedaj konec, ali s temni Še rešeno silno zamotano srbo-bolgarsko-turŠko prašanje; to je gordon-ski vozel za evropsko diplomacijo. Srbija se boiie uže mogla zadovoliti s tem, kar-je imela poprej; klo pa odškoduje Bolgarijo za velike žrtve, katere jej je provzro-eila vojna? To dolžnost ima Srbija, ali s čem stori to,ker je nesrečna vojna tudi njo silno zadela. In kaj bode z Kumebjo ? Nemamo vere, da bi se bolgarski knez nje popolnoma odpovedal. Vse to so pra-šanja, katerih rešitev je silno t< ška.
Poročilo od 29. novembra iz Bele Palanke, srbskega vira: Srbi so se ravnali po zabtevanji velevlasti in so zapustili z glavno vojsko sovražnikovo zemljo, a ne tako Bolgari, oni so 26. novembra popo-luiine napadli srbske prednje straže pri Pirotu in vstal je hud boj; zvečer so Srbi me?to zapustili i na to so Bolgari plenili prodajaloice. 27. zjutraj so Bolgari napad ponovili, zdaj proti srbskemu središtu, a bili so po kratkem, zelo vročem boji odbiti ter so imeli veliko zgubo, pri tej priliki je donavska divizija zopet Pirot vzela in divjtl je pu licah srdit boj. Ali sovražnikova prevelika moč in otrujenje je Srbe primoralo, da so se odpovedali dobičkov in umaknoli. Bolgarska vojska je imela okoli 50.U00 mož in občutljivo zgubo. — Včeraj zjutraj je šel grot" Kbeveribuller skoz srbsko bolgarske prednje straže. Eno uro pozneje je prišel bolgarski parlamen-ter, da se dogovori zastrau tega in osta-neti obe vojski, kder zdaj stojiti. — Poročilo iz Pirota od 29. novembra : Poveljnik iz Vidina brzojavlji: Srbi so ponoči napali vidinske utrdbea bili so2 veliko zgubo odgnanl in bili so jim trije kanoni poškodovani. Ker se je ta napad zgodil po dogovorjenem mirovanji, naznanil je to Za-nov zastopnikom zunanjih držav v Sredcu, in konzuli v Vidinu so potrdili, da je Srbija dano besede prelomila. — Neko poročilo hoče vedeti, da bo bolgarski knez stavil te le pogoje: samostalnost Bolgarije, zveza Bolgarije z R imelijo, odškodovanje Bolgarije za vojne žrtve.
Carigradska konferenca je imela 29. novembra zopet sejo, a b la je brezvspešna, ker se poslanci ne moreio zjediniti, angleški in ruski sta si popolnem nasprotna; iz konferenčne moke tedaj ne bo kruha.
Turška vlada je izdala proglas, v katerem zahteva o 1 rumeljskega ljudstva in gosposk, naj se odpovedć zmot, v katere so jih zapeljali osobni interesi nekaterih osob, i naj se vrno k pokorščini. Proglas zagotovlja, da sultan v svojej dobrohotnosti dovoli splošno pomiloščenje.
Rumunski državni \bor se je 27. novembra odprl. Prestolni govor ima glede zunanjih zadev te le bese le: Močni z jasno podlago, na katerej stojimo, in s prijatelj 8kimi razmerani do vseh vlad, opazujemo dogodbe onstran Donave popolnoma mirni, pu tudi z vodno pazljivostjo. Vzdržanje od prepira, katerega rešitev ja v prvej vrsii odvisna od velevlast', nalaga nam se samo ob sebi. Vendar nas je v srce zabolelo, ko smo videli, da je vstala neka bojazen glede ohranitve splošnega mitu, ki je za razvoj vseh drŽav tako potreben, In posebno za nas blagonos^n, ker imamo še toliko dela, da dosežemo tisto stopinjo
razvoja i napredki, za kateri se vsa dežela prizadeva.
Papež je imel 30. novembra črno mašo v sikstinskei kapeli za rajnkega španjskega kralji Alfonza. V pogovoru je izjavil, da srčno želi mir mno^o skušauej Španjskej deželi in da se bo, kolikor je v i jt'govej moči, prizadeval, da se mir ohrani in da spletke Karlistov ostanejo brez uspeha, in on upa, da se to tudi zgodi.
Italijanska politika o vskodnjem praša-nji.lz spisov v zelem j knjigi je razvidno, da se je Italij i prizadevala za status quo in za ohranitev miru in z Nemčijo vred delala na to, da spravi s pota vse, kar bi nasprotovalo dobrim razmeram mfj Avstrijo in Rusijo. Na konferenci je Italiji svetovala, naj se interesi Rutnelij^ dobro uvažijo, dase napravi tako stanje, ki obeča trajnost. Pri vsem sočutji Italij* do Srbij« jo izjavil grof Roidlant srbskemu zastopniku, da je Italija sklenola, da se ne loči od mirnih namenov drugih vlad. Nasproti Grškej je grof Robilant izjavil, da se preveč peča z bodočnostjo, premalo pa z sedanjestjo.
Francoska tonkinska komisija je zaslišala generala Briere o tonkinskih zadevah. On je izjavil, da je pomirjenje tonkinsk-ležele le policijska naredba. Prebivalstvo podpira vojake zoper morske rop nje. Posadka iz 6000 francoskih vojakov in 12000 lomači nov hi v mirnih časih zarioščevala. General Briere meni, da bi ae imeli zasesti Lang^on, Caboang in drugi mejni kraji.
Bpanjtii državni \bor je sklican na 27. decembra.
Španjsko kraljico Kristino je kraljeva smrt tako potrla, da je hotela stopiti v samostan, pozneje pa se je boij umirila. Dežela je sicer mirna in tudi Karli&tl govore zmerno; vendar se je iz previdnosti oklical obsedni stan v San Sebastianu, Kartagini. Barceloni i na kanarskih otocih. — Staro ministerstvo je pred odstopom podpisalo Še zapisnik o karolinških otocib in tako to praŠaoje rešilo; novo ministerstvo se je sestavilo, Sagasta je prevzel načelništvo, Moret zunanje zadeve.
Anglelko-birmanske vojne je menda uže konec. Poslanfca iz ftingoona od 30. no vemhra poroča: Birmanski kralj je poslal 26. novembra na britansko brodovje poslanca ter zahteval primirje. Angleški poveljnik pa je zahteval, n;.j se mu poda birmanska vojska in podvrže glavno mesto Mandalaj. Kralj je dovolil vee. Trdnjave z 28 kanoni so se udale.
Deželni zbori.
Istrski.
Seja 26. novembra. Pričujočih je 17 poslancev, vladni komisar i na galeriji okoli 10 poslušalcev.
Deželni glavar prečita dopis poreško-puljskega vladike, s katerim je bil zbor pozvan za dan otvorjenja sej k božjej službi; potem pismo tiž iško-koperske<.>a vladike, da ne more priti k sejam zarad slabega zdravja; naznani dalje, da je dal več poslancem dopust, kolikor mu to dovoljuje hišni red. Nato predloži spise, kateri s* imajo razpravljati, kakor tudi za konske predloge, uže zadnjič omenjene, prošnjo za ustanovitev posebne občine za S. Vmcent in okolična sela, šolsko poro-Či'o, šolski račun za leto 1884 in proračun za leto 1866, ter razne osobne prošnje. Potem se izvolita dva perovodja fdr, Bubba in Doblano^ich) in šest preglednikov, mej temi pg, ZauillČ in Križanac; dalje trije odseki, namreč finančni, polilično-ekono rnlčni in šolsk1. V finančni odsek je bil izvoljen tudi g. Zarabč in v šolski gospod Spinčič. Tem odburom, ko so se ustanovili, izročili so se spisi, aa jih pregledajo in o njih zboru poroče.
Goriški
Druga seja deželnega zbora bila je v Četrtek popoluine ob 5. uri. Najprej se prebere in potrdi zapisnik prve se)**. Predsednik naznani, da vitez Pajer m mogel priti radi družinskih razmer, dr. Venutti pa radi opravkov, drugi poslanci bili so vsi navzočni razen barona Rltterja. Došle peticije izroči predsednik nekaj peticij-skemu, nekaj legalnemu odseku. Dr. Aliram poroča v irueuu deželnega odbora o volitvah kupčijske zbornice in slovenskega velf posestva; obe volitvi potrdita se brez ugovora. Ivan Gasser bil je pot^m poročevalec za vse naslednje predloge deželnega odbora, ki so se brez razprave in ugovora jednoglasno vsprejeli. Učitelju M«tijl Lebanu zvišala se je pokojnina na 200 gld. Potrdi se podpora dovoljena Štu-
dentom Em. Hovainskemu in Al. Ritz-matinu v znesku 80 gld. ter Fr. C itin«lli-ju v znesku 100 gld. Odobii se podpora 180 gld., dovoljena kožarski šoli v Foljanu za leto 1883, ter se dovoli za leto 1886 nova podpora 200 gld.
Prošnje treh učencev obrtnijske Šole v Marianu odstopijopeticij-kemu odseku. Unovi rajnkega učite ja Val. Thonianna poviša se penzija na 300 gid. m dovoli se ji |edenkr;.t podpora 50 gld. Udovi rano-celnika Schaupi podeli se za čas njenega udovstva milostna penzija 120 gld. Vpo-k< jenemu učite ju Gašparju L'ka ju vzviža se penzija na oOO gld. Slednjič potrdi so po 1 pora, dana čip.nrski šoli v Dolenji Otliei v znesku 70 gld. Včeraj je bila sopst seja, o katerej prihodnjič.
DOPISI.
Iz Šentvida na Vipavskem 29. novembra. — G. dopisnik iz Vipave v St. 94. Vašega cenjeneg-i lista »E ien ki vse vidi in ve« hoče imeti — to podpis kaže
—	Božje lastnosti, pa Še dobrih človečkih ni imei, ko je dopis sestavljal, kajti videl in ni vedel ničesar, kaj in kako se je godilo z razdeljitvijo za Vipavce, po povodnji 29. avg. t. 1. poškodovane. Posebno se je pa prizadenll podpisanega pred svetom počrnoti.
V obrambo svoje česti in resnice naj pristavim k:atko pojasnilo glede razdelji-tva onih podpor.
Precej po povodnji 29. avg. skibela sta podpisaui in gosp. župnik, da so so prošnje radi poipor na vso strani odposlale. G. Obreza, naš drž. poslanec, in g. okr. komisar sta ogledala osebno škode.
G, Obreza j^ izposloval f. 2000 za razdeijenje po svoj* j previdnosti mej ponesrečene Vipavce in je naročil podp. županu, naj se.itavi v sporazumeuju z gosp. župnikom izkaz poškodovancev z oziroma na več jo poškodovanje in glede na večjo al manjšo uboštvo. Nj. velič. presv. cesar je podelil t u <11 za 4. pol. okraje f. 4000 z določilom, da se razdele mej večje poškodovance, kateri so tudi potrebni.
Podpisani župan je b'l tisti čas bolan in je skl cal v svoje stanovanje iz vseh vasi može, kateri so tudi s žandarmerijo škode cenili, bili so Pavel Rudman, Jos. Fabin in Ant. Mislej obč. svetovalci, Jos. Semenč in Fr Nabrgoj obč. odbornika, da so naznanili poškodovance in cenili škode. Ko je bil dotični izkaz spisan, po-praŠalo se je pri drugej priliki obČ. svetovalce, kdo je več al manj potreben, ter se je na podlagi tega v porazumnji z gosp. župnikom ter v zmislu določila darova-teljev odmerilo zneske po odstotkih in sicer srednje potrebnim manjše, bolj potrebnim više odstotke, imovitim se ve da se ni nič odmerilo. Izgotovljeui izkazi so se odposlali: g. Obreza, c. k. okr. glavarstvu in dež. odboru,
G. Obreza, je razdelil osebno iz svojih rok — v St. Vidu f. 1000, a dar Nj. velič. je razdelil gosp. c. k. okr. komisar tudi osebno — iz svojih rok — mej Šentvidce f. 1475. Ako bi bil g.dopisnik vse to videl, ne mogel bi svetu trobiti »Šentvidski župan je sam sebi in svojemu tovaršu nekaj stotin izplačal, nebrigaje seza druge«.
Res je, da niso bile škode n< katerih
—	a teh je jako malo in so tudi neznatne
—	naznanjene, a to se ne more možem, ki so cenili, v tak greh šteti, kajti niso imeli lastnosti dopisuikovih »da bi vse videli in vedeli«, najmanj je pa tega kriv podpisani, ker, kakor omenjeno, bil je tačas hudo bolan in. se je v dobrej svesti mogel na svoje svetovalce in odborniki zanašati.
Dopisnika pa menda to najbolj peče, zakaj je prav župan nuj več dobil. O tem bodi to le,, povedano: Znano je, da je imel prav Sentvidaki župan, razen nekega tukajšnega posestnika, ki je ob enem za-sobtnk in tovarnar v B-ču, uajvečo škodo, in je tudi tačas vsak, bodisi njegov prijatelj ali Bovražnik, pornilovajo rekel: • Župan ima največo škodo«. Župan pa si ni Ram odmeril zneska, ampak odmerili so mu ga drugi, katerim bo bile okoljščine njegove brez dvoma bolj znane, nego vse» vednemu g. dopisov alcu, odmerilo se je v razmeri škode in po prav tistem merilu, kakor drugim. Da, če celo večja podpora se je podpisanemu na vi.-jem mestu odločila, nego je bilo v izkazu odmenjeno.
Po teh podatkih naj blagovoli si. ob č nstvo 8imo presoditi, na Katerej strani je pravica in poštenost, na katerej pi strast in zavist.	A. Uršlč.
udeležilo se ga je šest loncev in šestnajst gonjačev; ubili so 22 zajcev, eno srno in euo lisico, a ni sreče brez nesreče, nek gonjač je dr bil tri nevarne rane v glavo in eno v roko tako, da so g.i morali v bolnišnico poslat', da so mu iz tan jemali ših.-e. Ta človek je bil ubog ter je z delom preživljal sebe in svoje roditelje, a zdaj ne bo mogel delati dolgo časi, ali celo nikoli več, pa vest?, koliko so mu dali gospodje lovci odškodnine? Dali so mu — dali tri goldinarje. Sram jih bodi!
Iz Rihniškosa trga, 28. novembra. — Milokdaj dojde Vam iz našega trga kakšno sporočilo, da si prav se tudi pn nas ne manjka niti važne tvarne, niti pazljivih bralcev »E iioosti«. — Zaradi tega preide m takoj k predmetu tega dopisa.
Danes dopoludne, od 9. do polujed-najste ure je predaval v poslopji tukajšne šestrazredne ljudske šole popotni učitelj g. G. Pire o živinoreji in sadjarstvu, ter je bilo to predavanje obiskano od več kot 130 slušateljev iz kmetskega in druzih stanov. Opazili smo pri tej priliki, da se naš priprosti narod z vefiko pazljivostjo in zanimanjem udeležuje tacih podukov, le žal, — da so tako — redki in neprimerno — kratki . . .
O i tod se je napotil omenjeni g. potovalni učitelj v Dolenjo Vas, Sodražico in za tem v Loški Potok.
Glede lege za kmetijstvo more se povsem reči, da je v ribniškem okraji Še dokaj ugodna, seveda osobito v ribn, iJo-lini, dočim je n. pr. Loški Potok uže po naravnej le^i — manj s potrebnimi dobrotami obdarjen. — Kakor je pak znano, nadvlada — dejali bi — tu in tam po nekodi lesna trgovina kakor tudi lončarstvo.
Predno preidem k sklepu tega dopisa, sporočiti mi je še nekaj več ali manj važnega.
Te dni se je vršila v Ribniškem trgu volitev občinskih odbornikov in pa gospodarskega odbora. *) Pri prvej so izvoljeni razumni narodnjaki, — In smemo z glavnim uspehom te volitve popolno zadovoljni biti. Ne tako ugoden bil je izid pri volitvi gospodarskega odbora; — a ne da bi me kdo napačno umeli — Tragikomični ta prizor ima namreč ves drug — obraz.
V odbor le-ta zadnji izvoljeni so bili sicer vrli in razumni možje, kako'-: G. g: Andrej Peterlin, Josip Klun ter Josip Zotter, — ali kaj se pripetil — Ker je stari načelnik napravil tu »flasco«, ker je
Sri volitvi propal, sklenol je stari ta Ma-[atija od »Kreuzbirta« — z svojim mladim sinom Tončkom, ki je kot davkarski praktikant — čudna pa asmajšna« oseba ali zver, ta dva tedaj sta sklenola se — maščevat'. Rekuriralo se je zoper volitev, in — bila je — ovržeual Zakaj, to ni lahka uganka 1 A znana je, znana pa, a o tem in več druzem v prihodnjej številki.
—?
Iz Avberja, 25. novembra. — Nedavno ste poročiti o nesreči, ki se je pripetila na lovu pri Gorici; ne vem. kako je z mož-Mii, ki je bil ranjen in kiko ga j« odškoloval gospodič, ki gi je obstrelll. N ij pa povem jaz nekoliko o drugih dveh nesrečah, katerih sem bil na lovu sam p-iči. Lansko I-'to je bil pri nas lov in sem bil tudi jaz zraven; nečemu lovcu pride naproti zajic, lovec brez pomislika ustreli in zadene zajca, pa tudi gonjača, očeta Štirih otrok, za odškodnino in bolečine pa mu da pet pold. To je imH za vse skupaj, Če tudi dolgo nI mogel delati. V dan 23. t. m. je bil pri nas zopet lov,
DomaSe in razne vesti.
G. Dainewtniiivenemu svetovalcu Fr. vitezu Reya de Ca-
stelletto je bil podeljen naslov in značaj dvornega svetovalca. Čestitamo iz sical
Imenovanje. Franc Dolenc, dose-daj gozdni komisar na Tridentinskem, imenovan je bil te dni gozdnim inšpektorjem za Istro se sedežem v Pazinu. Čestitamo l
Seja mestnega zbora bode jutre, v č trt-k ob 8 uri zvečer; najbrže bo zopet kaj novega.
Odprava tržaške svobndne luke. Za gotovo se trdi, da se v nove} carinskej in trgovinske; nagodbi z 0A*i rsko določi tudi skrajna doba, do katere sy moru odpraviti tržaška svobodna Inka in tudi ona na Heci. Treba bo tedaj, da en-keta, ki so zdaj v Trstu posvetuje o luk-nih zadevah, vse potrebno določi.
Uile lokalnega volilnega odbora za IV. okraj s tem opozo-rujemo, da bode v nedeljo, G. t. m. seja in volilni shod v Greti pod šanco v ^o-! stilni g. J. M. Ferluge in sicer točno ob '4 uri popoindnć. — Shoda se udeleže mk la tudi rojanski in barkovljanski pevci. I-iti popoludan bode imel svojo dru «o sejo tudi volilni o i bor za I. okraj in sicer tudi ' oh 4 uri pop. v gostilni g. Sancin-Nemcu v Skednju.
Na.i^jati se je, da se obeh sej in shodov udeleži prav dosti voliloev.
Volilni shodi za V. < kraj vršili so se v neueljo v Bazovici, v TrebČah in na Opčinah. — V vseh krajih so volilci brez druzeja izrekli se, da ne marajo za druzega kandidata, nego za dosedanjega, kateri, četudi so se mu hoteli v začetku nekateri gospodje .smijati, vendar je ne-ustrašljlvo potezal se za pravice okoličanov. Naj torej Cikorija in nje maziljeni (»ristaS Še toliko ro^ovili, vsi pravi možje— volilci se bodo drž tli svojega sedanjega kandidata, za katerega se bode tudi društvo Edinost vedno gorko potezalo bi5 zato,
*) Volitev župana so bode vršila dne 1.
dee, 1.1.
EDINOST
ker je Lihonom trn v peti in ker je po-1 fetenjik v vsakem obziru, in sic^r tak, di mu spoštovanja ne morejo o ir Či niti tisti, kateri i i se mu raii smijali.
Novo »pletke me«l<ie«a Ma-rc^in^tva Kakor nam je znano je mestno sur<-šinstvo dalo vpisati le 35 konsoitov ali podružnikov mej volilce zi mestni in deželni zbor, vsih drugih 345 S« noče vpisati in je sporočilo nauiestništvu, da za vse te zadnje nima še v roci do kazov, da so avstr jski podaniki in da jih zato no more še vp1Sati. Morda so Bande], Bratina, Bait, Bole, Bitič, Čehovin, Čer nigoj, Dolenc, Delak, Dakovič, Dus č, Dobfinik, Firm, Fabian, Gomizelj, Gre gorič itd. rojeui v Berohnu aH pa v Flo-renci? Sicer pa je čudno, da anagrafični urad še ne ve, k|e so vsi ti ljudje se slovenskimi imeni rojeni, vsaj jih ima vse popisane. Smešno je torej zanikanje na novej podlagi in vlada je zdaj primorana, da stori konec tej igri »slepe miši«.
General Alborl, pišejo mno^i listi, da je bil odposlan v glavni stan srbske vojske v Nifi, in da je to jako pomenljivo za Avstrijo in Srbijo; ali on je bil zdaj več časa v Trstu, in ako je bil šel v Srbijo, zgodilo se ja to k večerau od nedelje sem. Pa tudi to nI verjetno, ker je odšel v Dalmacijo, v Split, kder prebiva njegova mati, da jo obišče. Omenjeni general je prav za prav Tiža čan, pa hrvatske (dalmatinske) rodbine; njegov brat j? v Trstu trgovec, kateri dela mnogo v notranje kraje, pu tudi z Bosno iu Hercegovino, v Trstu jako dobro poznam in čislan patrijot. General Albori je jako talentiran mož, dober Strateg m se je kot tacega posebno skazal v Bosnt, kder je bil šrf generalštaba in desna roka poveljnik i fzin. vojvoda Virtemberškega.
Napati na Slovence. V nekej Tržaškej kavarni, nedaleč od naše tiskarne, v katerej se zbirajo navadno hudi Lahoni, došla sta v soboto kesno zvečer dva okoličana, eden starejši iu eden mlajši; zadnji se je isti dan še le oženil, stanuje pri sv. Ivanu, on je tam posestnik in izvršuje tudi zidarsko rokodelstvo. Obi ok.dičana v omenjetiej kavarni sta mirno pila svoj -kavo ter se slovensko mej seboj potne njavala. To je bilo nekoliko pred 11. uro zvečer. Blizo obeh okoličanov je sedelo neko društvo znanih rudečkarjev. Ko sta okoličana v najlepšem pogovoru, stopi eden onih rudečkarjev pred nja in se jima roga, zakaj govorita pasji jezik slovenski. Okoličana mirno odgovorita, da je to nju materin jezik, a da poleg tega znata govoriti še italijansko, nemško i u za silo celo madjir.sko, pa da mej seboj najraje po svoje govorita. Na to se jima je začela rogati vsa iationska družba, to .vam je bilo preklinjanje »Ščavov« in surovosti brez konca in kraja. Pri vsein tem sta okoličana mirovala in se ddje po slovensko pomenjavula. Ali ker lahoni niso mogli naščuvati okoličanov z besedami, zato so ju napadli, dva izmej njih hitro zgrabita dva stola in predno stase mo^la okoličana zavedeti, začela sta lahona se stolema neusmiljeno udrihati po obeh okoličanih, vsled tega je ženin dobil hudo rano na glavo in je padel krvaveč na tla, njegovemu drugu pa so napadalci čepi no v par krajih razbili in oba so morali hitro odnesti, močno krvaveča v bolnico. Vseh 7 ali 8 Labonov pa ja po dovršenem zločinu hitro odneslo šila in kopita.
Ko so zadnjega v bolnici'spirali, našli so mu v glavi še deščice zlomljenega stola. Ženin si je dal povezati glavo in se potem dal peljati na svoj dom k mladej ž*ni, katera je vsa prestrašena prvi dan posku sila težave zakonskega stanu. Drug pa je ostal v bolnici, ker je jako nevarno ranjen, in ako popolnoma ozdravi, bode to pač čudo. Iieientarski lopovi so po doprlne Benem zavratnem napadu, meneč, da so vsaj enega ubili, ušli skoz zadnja vrata kavarne in, kakor nam je poročal nek stražnik, videl in nekatere od njib spoznal je drugič, k. stražnik, pa tudi vratar hiše, v katerej je omenjena kavarna ; eden obeh je bil u že nekda v Kopru več let zaprt, a zdaj po milosti Iredentarjev ima neko podjetje, da na postaji in na morju oddaja in prevaža razno blago in s tem zasluži lep denar, ker mu greoo vsi rudečkarji na roke. Dmgi je pa nekda uže znani nekdaj bogati ru'iečkar E., kateremu so tudi La boni v zadnjem času preskrbeli služb ) pri nekej Luhonskej takozvanoj banki, ki pa ima le več oderuške pa politične namene. Kavarnar trdi, da ne ve, kedo so oni ubijalci, markerji prav tako ; sploh nobeden noče nič znati za to, ker vse se boji onih lahonsUiti razbojnikov, ki delajo le z noži, revolverji m petardami.
Tako daUČ je z javno moralo v Trstu] Ali nekateri naši ljudje zahtevajo od vladnih organov, da to stvar strogo preiskujejo in da one uže poznane lonove denejo pod ključ ter z njimi ravnajo, kakor )e ravnati s taki ni razbojniki. Tudi lahonaki in se celo nekateri patrijot'čni listi so vso to stvar z »molčali. Ali molčati k tujemu grehu je velik greh in žtlostno zadosti za Trst, da se hoče javno menenje na tak nač.ii korumpirati. Naj se postopi kak Slov. uec le suniti kaceua liškega po-balina, kak krik in vik raŽenejo vn| italijanski listi; ako pa kak L-«hon Slovenca makar ubije, vse molči. Toda tukaj je ne-
varno tla močiti se slovensko nedolžno krvj) in vlada naj gleia, da v kaiu zi-inori enake napade le iz sovraštva do Slovencev in njih jezika, katerej jako ne-varnej bojeani 5e podvrženi cele mnogi takoz.aui putrijofjV.
kedo se ne bi smejal t T sterca sa roga slovenskim učiteljem kmetijstva ne Goriškej in Slap^nškej kmet. ŠOii, češ da v nekaterih slov. listih strašno surovo pelemlzujejo in da sploh s tem dokazujejo, da vsi skup nič ne znajo. Kolikor nam znano, niso biii nap uli v resnih slovansk h listih surovi ; pač p.i nam je znano, da je bila polemika mej dvema nemškima v Trstu izhajajočima listoma še pred letom tako surova in škandalozna, da tako surove Še nism> našli v slovenskih listih in pri vsem tem je mogoče, da bosta predno bode dolgo oba lista v eno in isto korito vtopila se. Ni pri Slovanih ravno sve zlato, kar se sveti, pa tudi pri Nemcih ne ; pa žrHi bi Slovanom, da ne bi nikoli, tudi v boljših časih, ne postali tiko prevzetni, kakor so takozvani Ve-llkonemci.
Vidi se iz tega, kir je tudi naravno, da <o kulturonosni narodi bolj pozabljivi, mi Slovenci pasi dobro zapomnimo vsako.
Itazptsaill sti 2 službi kancellstov pii gozdnem uradu v Gorici.
Utrinjkt zvezde rcpallce so videli v petek v noči posebno v Ljub-Ijmi in Gorici, bili so tako lepi, veliki in mnogobrojni, da lakth fce ni b.'lo videti. L* mi v Trsti zarad goste megle nismo nič videli.
Tržaške novosti:
Vkraden otrok. Neka Čedno oblečena ženska je te dni v Rjanu vkradla 31etno dete, fantička. O tem romanu bomo še kaj poročali.
Blato po Trstu je bilo te dni veče, nego v kaki močvirni vasi ob času najvećega deževja, in Trst je vendar skoz in »koz pokrit s tlakom, pa na tem tlaku, ki je precej blaten če le par kapljic dežja pade, je, kadar je blatno, nevarno hoditi, kajii to blato se prijemlje kakor lim. — Nekdaj pravijo ni bilo tega, dokler je Kro-nest dajal škili za tlak, zdaj pa jih daj" Poldo Mauroner, ki je torej se svojo cikorijo Trstu postal prava egiptovska nadloga. Kaj ne bo še konec tega?
Nov list »Corriere di Luneol«, ki je pisan v takem putrijotičnem zmislu, ki prezira Slovence, začel je izhajati v pou-delek in bode odslej izlazil vsak pondelek. So pa uže fini politikarji zraven 1
Iredentarji, kateri so v soboto ona dva okoličana napadli in nevarno ranili, so isto noč ob 1 uri napadli v francoskej kavarni tudi nekega Hassek-a, odbornika društva Austria. Pri vsein tem pa Še denes sveži zrok uživajo.
Brivec in lovec. B ivec naj rajše lovi resnične in izmišljene novice po mestu, & ne zajcev. To se je poki zalo tudi v nedeljo, ko je nek brivec sel — naravno, prazen — z lova, pa je na cesti /. Opčin proti Trtu zdrsnol, ter padel, pri padcu pa se je tudi petelin pufike sprožil ir. ubogemu brivcu je šel polni strel šiber v desno nogo. — Kričal je pač od bolečine, ali nevarnosti ni nobene ni za brivca ni za zajce. Pustite lov, brivci, ta je le za veliko gospodo, ki ima preveč časa in de-uarja !
h ljubosumnosti se je nek delalec spri v nedeljo zvečer v nekej gostilni v Ro-janu z nekim kamnosekom po imenu Anton Trevisan. Ta je nekda preveč dvoril natakarici, v katero je bil prvi zaljubljen, zato pa je nastal prepir in prvi je rabil celo nož ter Trevisana v nogo in roko močno ranil. — Ranjenca so še tisti večer odpeljali v bolnico, ljubosumnega napai-uilca Da v zapor.
Zgodnja predpustna naznanila. Veteransko društvo za Trst in okolico naznanja uže zdaj, da bode 9.januvarja priredilo sijajen ples v gledališču »Fenice«, kojega dohodki so namenjeni v podporo starih in bolnih vojakov.
Samomor. Nad Kontoveljom na najlepšem razgledu čez morje je v nedeljo našla neka ženska mrtvo truplo mladega 18let ne«a rokodelca z revolverjem v roki in pri njem pismo v češkem jeziku, iz katerega razvidno, da je samomorilec nek Viljem Herajn, krojač iz Češkega, ki je delal nekaj časa v Trstu, a služno zgubil
ICpretl s o «lnij<v Obsojen ie bil na 3 mesci ježe 21 letni Ivan Babuder iz Materije, k»r je vkradel nekemu mizarju 4 nove zaboje vredne okolo 10 gld. — Pekovski pomočnik Jož"f Š« beljak iz Tomaževe« na Krasu bil je obsojen na 6 mescev ječe, ker je svojemu gospodarju pokral okolo 60 gl. denara. — Antonia Marc iz Verdele je dobili 3 tedne, ker je malo dete samo pustila doma pri ognju, da se je dete težko opeklo in vsled opeklin umrlo. — Alojzij Z-dler. Anton Tremu , Rom^o Paguui, Anton Zeler in Anton Ferrant, zadnji pisar glasovitega društva Societži operaja, so bili kaznovani na oh. čntljive globe in zapor, ker so širili kon-fisk irano Številko lista »L'Operajo«, ki posebno udriha po Slovenc h m delalce uči surovosti in upora, namesto, da bi jih učil dobrih in koristnih atvarii.
Goriške novosti. Na Goriškej pošti so bili napravili uradne napise le v
italijanskem in nemškem jeziku; ali poslanec dr. Tonkli se je pritožil pri ministru Pino zarad tega in zdaj morajo drage nad niše pre ielavati.Trma uradnikov 1 — Prišel j-} ukiz, da se morajo oeslej na gorišk h srednjih šolah in na pripravnici več ozirati ni slovenščino. — Pa za Trst?! — Pred nekaterimi dnevi so gor.ŠUi ;lre-dentirji po mestu trosili tajno prokltma-cijo, v katerej je stalo, da v Gorici ne bode miru, dokler ne ho stal tam v gar-niz ji vsaj en bataljon beisaljerjev italijanskih. — Tout comme chez nous.
Krajearskapodružnica «Xa ro<iiie*a Doma* v Ljubljani. Nekaj opizk gg. poverjenikom, ki bi utegnile njihov posel še močnejše olajšati. Kakor je iz tiskanega navoda iu iz uravnave knjižic samih razvidno, so knjižice preračtinjene zi 100 udov in na dobo jed-negi leta, oziroma 12 mesecev s krajcar-skimi, oziroma z de-etkrajcarskimi doneski, te iaj n i pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih. Skušnja nas pa uči in sploh znano je, da se dosti prostovoljnih doneskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zabavah, veselicah in konceitih, pri igrah za posebne ka'.ni, pri t tavah it i. Tu se ne more jemati ozira na donfsek vsace^a posimezntga uda dolične družbe tu se le reče, v tej in tej družbi se |e skladalo za »Narodni Dora» in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno kraje,irske knjižic-1, preračunjene na manjša svotf, lahko prazne, bi sveovali gg. povijenikom, naj oanieinjo takim slučajem Kar cele strani v svojiti knjižicah z napisi, k..knr na pr.: Vesela družba od — do — ; ali Kazni pri iri od — do — itd. To ugaja Um bolj^, ker se nabirajo v tacih slučajih po navaui okrogle svote, recimo 50, 00, kra;-cerjev itd., ne pa 12,24,36, 48, itd. , kar bi se skladalo in vjemaio s posameznimi predali v knjižicah.
Število razprodanih knjižic je v pre-tečnem tednu narastlo za tri krajcarsklh, tako da imamo razprodanih sedaj 21 kraj-carskih knjižic. Dobili smo namreč kot 10. kiajeursko knjižico pod št. 2SJ9 (povrjenik poverjenik g. A. J.) iz KrŠlo ga, kot 20. knjilico pod št. 110 (poverjenik g, J. K.) iz Heke prt Cirknem in kot 21. knjižico pod št. 298 (poverjenik g. J, L. tudi iz Krškega,
Razun tega došel nam je od nekod mesečni donesek na desetkrajcarsko knj -žic.*. Lepa hvala marljivim nabiralcem 1
(Denar in oglasila pošiljati je g. dr, Josipu Staretu blagajniku ^Narodnega Dotua« v Ljubljani).
Vremensko prorokovanje. Mathieu de la D.dme prorokuje za mesec december tako le vreme: Oi 1. do 6. mraz in sneg v severnej Evropi; manj mrzlo bolj vlažno vreme ob jadranskem in sredozemskem morja. Od 6. do 14. občutljiv mraz skoro po vsrj Evropi, vendar p,i lepi jasni dnevi, — posebno ob sredozemskem morju. — Od 14. do 21. lepo vreme, ali hud mraz in sneg po centralnej Evropi.— Od 21. do 28. deževno vreme z raznimi vetrovi, sploh neugodno vreme tudi ob jadranskem morju. Oj 28. do 31. jako spremenljivo, bolj mrzlo vreme. S kratka: še precej ugoduo vreme do 21. t. rn., potem pa deževje in vetrovi.
Brzojavna prevara* Tridenta se poroča: V uan 16. novemhra je umrl v Avio zarad politiškiii spletek iz avstrijskih dežel izgnani natural st profesor Gallegari, le izjemno mu je bilo zi kratek čas dovoljeno prebivanje v Avio. Ker je večkrat in določeno izjavil, da j« hogotaj in tudi v zadnjej uri ni pustil dunovniku k sebi, zato ga župnik v Avio ni hotel pokopati po cerkvenih obredih. Njegova obitelj in njegovi pr jatelji pa so se zoper to pritožni na višjo duhovsko oblast. Rajnki po-kuežeui viadika je vsled tega sklical konferenco, da razsodi prep'r iu hoW je iti h konferenci, pa mu je prišlo slabo iu je k malu potem umrl. Konferenca se je izrekli za župnika ter tudi ni dovolila pogreba po cerkven iti obredih, i u to je naznanila župniku. Ali koj potem je dobil župnik drug telegiam, ki je prvo razsodbo pieklical in župn ku naročil, naj Callegu-rija pokoplje po cerkvenih onredih, in župnik je to tudi storil. Pozrieja pr se je pokazalo, da se ju tu zgodila prevara in zdaj se preiskuje, kdo je poslal drugi telegram. Vsa ta stvar se na vse zadnje konča pred kazenskim sodiščem.
0 strašnem viharji na labradorskem obrežji SO p. išla uatančniša poročila iz Monueala. Vihar je vstal po noči od 10. na 11.oktobra ter je divjat več dni. Nad 80 ladij je bilo vrženih na prod in nad 100 ribičev je utonilo. Vse ribiške ladije, ki se niso mogle za časa oteti v kako luko za silo, pogreznole so se ali razbile. Prod je bil na daleč posut z razbitimi ladijarai in mrtvimi ribiči. Le malo ribičev se je otelo. Žene in otroci so t(k»li plakajoči ob produ in iskali svoje može in očete. Zgubili so edino podporo, in to v času, ko je bila strašna lakota na obre-žj • CJže davno je bil tlhji lov tako pičel, da Še ribičev ni mogel preživitl. A zadnje dni so zapazili velik vlak makre), in šli so na lov, a malo se je živih vrnol'. Nesrečo je še to pomnožilo, daje morje potopilo mnogo ribiških koč in da ubožci
nem ijo več streh*. Ni kopnem ostali so skušali uhig* broiolomce oteti, mej tem pa so zgubili vse, kar so imeli.
Knj iževnost-
Knjige družhe sv. Mohora.
(Dalje. G Jej številko 94.)
Koncu koledarja so natisneni spisi »O zavarovanju užitk i ali pokojoin«, »Lov ke kvante«, »Pavola ali drevesna volna«, razne vzgledne pripovedke, »SmeŠnice* in »Zb'rka gosp. zdrav, in drugih škušenj«. Koledarju in imeniku pa kratko ali točno sestavljen »Razgled po svetu«.
LetoŠiije večernice obsegajo imenovano prav zan mljivo povest »Dora«, nekoje peeni, statistični pregled i»rebivalcev avstrijsko ogerske države, »Stalne zvezde ali nepremičnine«, k <er se pogrešajo sloven. narodu lastna imena zvezd, potem »Nekoliko črt c o dragem kimenju in o biserih« spisal J. Subic in nekoliko kratkočasil c in live pesni. Namesto one^a pregleda avstrijsko-ogerakiu prebivalcev bi bili družbi mnogo bolj hvalež'i', ako bi se kdaj odločila tn svet spraviti kak leh -koumljiv, za prostejSi narod napisan zemljepis, ker enakega nemarno doseiaj Še nobenega. Zelo pomanjkiije družbi tudi dobrih pesni, ram česa toži odbor v druž-bmem oglasniku.
Z liu\je je pri človeku najpoglavitnejša reč, radi česa mora vsakdo na svoj- zdravja dobro pazili, da ga ne pokvari iu ako inu ;e telo liakej bolezni podvrž no. da se ozdravi. Prevažni bi bili za diužbo tudi spisi, ki bi obravnavali, kako se more človek bolezni varovati, kaj naj s-tori, ko ga kaka bolezen napade, dokler ne dobi pomoči od zdravnika, ki navadno daleč proč stanuje. Priporočali smo nži l.insUo leto in priporočamo tudi tim potem družbi sv. Mohora, naj bi gledala, da si pridobi kakega v tej stroki zmožnega pisatelja, ki naj bi napisal kaj tudi o zdravilstvu. Nijedno leto ne bi smelo minoti, da ne bi družbin koledar, VeČeroico ali posebna diužbina knjiga ne prinesla kakega spisa o zdravilstvu, kakor deli družita sv. Jeronima v Zagrebu. One redki; zdravniške Jkušnj", ki se nam zde premalo važne, ne zadostujejo, o t-j prevnžriej stroki bi se moralo kaj več in kaj boljšega drnštve-nikom podajati.
Tudi šmesnic v koledarju je piemalo in še te so večinoma stare in znane; smeŠnlc in raznih poredek bi se moralo v Koledarju mnogo več tuba ji ti ter tako niiscere utile dulcl, kolikor bolj humoristično mu kako reč pov» š. tem rajši prosti Slovenec vzame v roke knjigo, ter si debro zapazi, kaj je v njej bral. S časom se morda v družbeni Koledar poiobe uvedo, kar je zelo želeti.
Sv. brata Ciril in Metod slovanska apostola; spisal Mitija Maj ar Ziljski. Bnjjše ni inogla družba obhajati spomina thoč-letnice smrti sv. Metoda, n-go da je izdala to knjigo, delo vzlasti za vzajemnost slovansko neumorno delujočega našega rojaka. Knjigo rosi 26 čisto izvedenih podob, predstavjjujočih glavne dogodke iz živeDja bv. bratov ; koncu knji.:e 5-toji dodatek pojasnujoč ćirilska slo1 a. oči naš v cirilici in pesnica, da more tuii pro-stejši narod imeti pojem o pismu starih Slovanov, pastirski list ljubljanskega po-knežeriega škofa o tisočleinici sv. Metoda iu slednjič bese 1 a o družni sv. Cirila in Metoda. Vsakdo gotovo rad sež< po t• J knjigi, ki v jasnej besedi p ipoveduje ži« venje in delovanje prvih 1 lagovestnikov slovunskib.
(Konec priti.)
Borsno poročilo.
V borsne kroge se je vsled primirja mej Bolgari in Srbi sopet vrnolo zaupanje vsied Česar so kurzi papirjev jako trdni s tendenco, da postanejo še viši mej tem ko knrzi valut rapidno padajo.
Dunajvka IRor*a
dne 1 dicembra
Euotni drž. dolg v bankovnih 82 gld	20	kr.
Enotni drž. dolg v srenru	82 »	0")	>
Zlata renta......10H »	80	■
5°/0 avst. r*n,a ....	100 »	05	>
Delnice narodne banke . .	873 »	—	»
Kreditne de'^-ce ....	286 »	—	»
London 10 lir sterlin . .	125 »	55	»
Napoleon..............9 »	—	*
C. kr. cekini............5 »	9S1/, »
Kr. državnih mark ...	61 »	97	»
Ji predarelskega. Zustenau, Vaše Blagorodje I Zt^m pismeno potrjujem, da -em uže mnogo let bolehal na ž-lodečuetn k ču in da so mi med vsemi pomočkl, koje sjm rabil najveŠ pomogle hvalevredne švicir-ske ktogljice Ifkirja R. Bran it-a in zategadelj jih najgorŠe priporočim vsem O' iirjj ki trpe na enakih boleznih. Z spoštovat j^m Josip Fitz krojač.
Naj se dobro pazi, da vsaka Škatljica R. Brandtovih krojj'c (na prodij po 70 kr. v lekarnah) ima na sebi bel križ na rudečem polju in ime R. Brandt ter naj se vsak i drugačnt ne kupi.
EDINOST
V Rojanu
je na prodaj 2735 kvadrat. metrov zemljišče 10 minut od crkve oguljenega.
Kdor žali kaj več poizvedeti, obrni ro m uredništvo »Edinost'«.
Pno-ltvitiii nu,lki 1(1 niolUv«v
I Up|«niMll kj jjh ,,10ra znati kdor hoče prejeti sv. birmo, s\. pokoro, sv. obhajilo, ln sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
T>||7 čistepa plemena, priporočenega po tržiškemu poljedelskemu društvu, star dve leti na prodaj je pri g. Frauerju na Katinaii (R<.zzol 178).
Tekuće
ZLATO i SREBRO
za pozlačenje in polepšanje okvirov, reči \z lesa, kovine . porcelana in stekla; za pogrebienje, vsakovrstnih stvari iz kovine. Vsakdo lahko sam posrebri ali pozlati, katero koli reč. Jedna steklenica stane 1 gld. v gotovini (tudi v poštnih markah), nli z pouzetjem pri L. Feithu jun. u Brnu (Moravsko).	-1—1

Vsakokratne bolezni, osobito boleZni v nervih. božjast. želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanje v ušesih m slabečutje, glavoboli migrena, b:e dica, hromost ozdrave se gotovo po nafiej uvetovnoznarii, racijonalnej metodi. Pti pljučnih bolezni in naduhi zadobili so pn Ktiritednem ziravenju najboljše vspehe. Prosimo da nam točno popišete bolezen in nam pismu zaupljivo pismo pošljete prib'ilvži mu znamko za odgovor. 2— Privatna klinika Freisnl« u Solnogradu (Avstrija).
SLOVENSKI
£ m
M? m
KI tržaški almanaki
izide v našej tiskarni te rini, to je ve-	{[jLi
nMi lika pola, da se pribije na zid, na njej	Ili]
M	se nahajajo vse	lil
ril važnejše firme Trsta	liDT
LjTI odvetniki, zdravniki, konzuli tujih	(Tli
rJJ vlad, poštne tarife, vozni red po morju	llTff
Ijjj] in po železnici, koltdar za 1880, ž kal a	fr[il
n j zii kolekovanje in sploh vse, kur more	|tfŠ
I« zanimati lake. kateri imajo posla z	f=;| M 1 Trstom.
Almah velja le 5o soldov	K^j]
ln Uedor ga hoče imeti, naj ga precej	IjJ;-naroči.
Le solidno blago
se samo preporoda!
Radi izvenredno ugodne razprodi je v partijah tkanega sukna mi je možno isto narejene. dokler j-) še kuj zaloge, prodajati za mnogo manjšo ceno ntgo se navadno godi.
Jedna zimska suknja širok«, velika in močim kot dilja, v vsakovrstnih barvah z švicarskim vezenjem in načičkana gbl.
Jedna obleka za 1-6 l.-tne d.*eke iz iste robe in barve, lepo odiČena ali načipkana gld. 1. Ako se jih več skupi dujc se rabat !
Pošilja se proti dopuSUjatvi denarja ali pu z povzetjem. Nusliv:
Ign. Herzog,
Bač |. Se tenstattengasse I.
NB Razun navedene, imam tudi veliko zalogo razne drugo obleke in perila za gospode in gospe.	5
'gBggl^EgSMre^^
OBBSiiiSMCSiPiiiio
Zdravilni plušter
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična 111 tudi take, ki so se uže spr menile v raku, ustavlja Še rako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čud-dno pomaga v ooleči ah materinskih 1. t. d. 00 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neŠtevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobita se h v lekarni 11-24	lt o v iN, Corso št. 47.
Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarnlčarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala iu zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa nspehi prvih tnk. zdravnikov.
Ta čaj jn sestavljen iz samih rastlin In čisti kri. ima dober okus in velja en zavoj za ^ dni OO n.
Omanje na lekarna izdeluje tudi pile za prest enje života in proti mndrona. iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. iu se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Enn šk^ntljn volja 30 fitold	1—24
P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa Noldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zalo^n v Trstu v lekarni R o v 1 m , v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih o 1 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, razun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . : Plačuje vsak dan od 9. do 12. ura opoludne. Zneske do 50 gld. prav nrecei. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. 7. od povedjo Ji dni, čez 1000 gol i. z o 1 poved jo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......
Posojuje na državne papirje avstrij« Bko-ogrske do 1000 gl. po ... i više zneske v tekoč°m ra-
denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po

52-47
V tej lekarni
govori
se tudi slovenski.
fl«^ Iščejo se
age "ti in potovalcl za prodajo kave, 6aja iu rajža v privatne hiSe prot p hč' 300 ma k iu lohrej nrovizijj. Hamburg. I. Stiller & C!.
Odlikovan na rastayi 1 1882.
Anton Bonne
krojač
piazra S. Catterina N ro 1 prvo nadstr priporoči se »lav. občinstvi).
Obleka.
pi najnovejšem kroju, hnportncija najfinejšega avRtrij<k"ga In Inostrai -ske «a blaga	5—
najnižje cene.
Valvazorjeva zgodovina:
•KhrB <le» llerzoffHium«Uraiii>
perva izdava, dobro ohranjena in še dnine knjiga raznega zapopadka in raznih jezikov so naprodaj. Kje? pove iz prijaznost
Uredništvo.
Slušajte in strmite!
13.500 komadov
čezramnih rut,
popolnoma dovršenih, tudi za nnjveče dame, r v*eh le mogočih rnadnih barvah, sivih, rujavlh, črnih, rudečih, modrih, belih, škot-skih, turških itd. s.i proda zarad preselitve po for. fl. komad po rošimm povzetju od pcgilja	8-12
Exportwaarenhaus «zur Austria»
Wien, OberdObling, Mariengasse 31 |
Marijaceljske
želod crne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo iiri vseh boleznih na želodcu. Neim-Cenljive dobrote je posebno v liv ii)i-bov pri netočnosti, sla bosti želodca, uko z grla. smrdi, napei janin, kisb m pehanji, koliki, Želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcijpri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako bidl iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v Želodcu, proti glistum, bolezni na vranici in jetrih ln tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiorn vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar .k angelju varhu*	22-52
I>.	Kremsler,
Morava.
V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju .1 Seravalio blizo starega sv Antona.
Neprodirne proti mrazu in mokroti.
Samo 2 for*.
Novolznajdene, 11 ijbol.Šc gostotkane ni goika
BURGER JACKE.
Ni nič boljšega, trpežnejSega. cenejšega in priležnejlega ou teli novo i z n a j denlb praktičnih meščanskih jopiče v za gospode iu dame, dečke in dekbcp, katere je mogoče vdobiti v sivi, ruja-vi, temno modri in črn i barvi in so bile o i vseh oblasti priznane radi.
1.	«vitkosti po vsakim telesu«
2.	«drženja istomerne doplote».
3.	«prihranjenja druzih dragih oblaSII» 4 V ceno. trpežna, lepa moderna
obleka«.
Kdor nosi jedn «mefičanski» jopič je najboljše obvarovan za zimo proti mrazu, zategadelj bo ie tolo^o vsakdo rad izdal mil znez'dt, kajti s tem varuje lastn zdravie. Vfobivajo se tudi:
I 300 zimsk h merlno-volnatih spod njih hlač vsake barve za no^rode in dame 1. kak. for. 1 40, II. kak. po for. 1-20.
IOOO parov močnih i < gorkih nogavic; /a 8 pare sitno for. 1 90.
IftoO parov močnih, gorkih, kratkih nogavic za zimo; ii pare smin tor. 140.
OOO ž"n>k h spo.injih sukenj trikos močne in cork»* kot ki iuhovjna z krasnimi 8—5 prožnimi borduraml in francoskim nb^ivom; poprt j 5 for. se.laj samo for, |*70 E lina razprodaja, ki poSilja tudi po poštnem povzetju pri	2—
RABINOVICZ
BeČ. III. Hintere Zollamtsstrasse 9
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da jo odprl v ulici Barriera vecchia £t. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svlnatlh, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja ežuike in solčinke.	21 — 24
tudi dežni
Giulio Grimm.
Jfi ^Tu jfj cfj ^Tj CTj kTi kTi LTJ ^Ti kTi kTi kTi kT< iTj iTt
Viil«£SJ»IJJA I VELIKA PARTIJA
sukna
(3—4 metie), v vseli barvali za cele inoŽKe oldeke, poSilja proti povzetju po 5 yld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
koja se nehl dopa-se zamenjati.
tvarina (sukno), dala, more
ostankov preprog
(10—12 metiov) pošilia p-oti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se nebi dopadala, more 20—21 se zameniti.
-jsi" - '-T

Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Las?aro Br l.-A.
Ovaj tikver, koji se uzimlje lnješnn sa vodom, kavom, vinom, teom il juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazuje u že udi-u i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuč slabinu i tromost i pospji-žujnč t.ek, On Čisti polagano, uniŠtuje gljiste ublažujući kroničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah.
Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmah, proizvirućlh koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri.
Ono pako što sačinjava pravu osebinu likora u zdravstvenoj struci jest, što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosj,i od škodnih posliedlcab, kojo čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t:m likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad.	10—14 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakljr.Šnlcah
LA FILIALE IN TRTESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Industria
VERSAMENTI IN CON 1 ANTI
Banconote: 3 °/n annuo Interesse verao preavviso di 4 glornl 3' ( » » » > a »8*
3';vb »	n	»	» »30 ■
Per le lettore di versamento attunlmento in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda dol rispettivo preavviso
Napoleoni : 3 °|0 annuo Interesse verao preavviso di 30 glornl
3'u" » ® » » » 3 mesl 3'[{ *» ■ » » »6» Banco Giro: Ban onole 2'/jVo »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vinima, Praga, Pust, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstndt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Itlagenfurt, Fiume Agram, franco spose.
Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons llt°l0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, intoresso da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi, » effetti G°/o interesse annuo «ino 1* importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883	48-43
Resnica traja najdaljše.
Kupil sem na nekej dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plaht za hišno rabo in za konje iu to me opoBobljuje, da morem prodajati po 1® foi*. I SO komad lepih, denelih nepokonSljivih
KONJSKIH PLAHT
te plahte so 190 centimetrov dolge, 130 c< ntim. širok« 7, ruznobarvanlml hor^urnmi i deb(d«. kakor deska, torej nepokončljive. Oiipož Ija so le proti pred plači ali pa proti povzetju. Vsaki dan se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in «0 povsod priljubljene ker rabijo tudi kakor po^t'djsko pogrinjalo in so poprej stale VtS kakor še enkrat toliko. Adresa:
Exportwaarenhaus «zur Austr!a»
Wien OberdOblin. Mariengasse 31.
V lastnej hiši.
Opomiin. Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po ponarejen ju mojih naznanil, opominja s-« s tem vsacega da kakor redna in solidna hiša znana llrma «Exporthaus Austria« nema nobenih podružnic, ampak da una svoj edini sedež v l)^l>liiiK-u in da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta.	b—12
Lastnik drufctvj. «KDINOST« - l/«l«tft:> »r« ndi/ovotm ureoni^ VIK I OH DOLENC.
\.>V„ iiRKarna V. DOLENC v inn,