Stenografiern zapisnik
osme seje
deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 8. februarija 1898.
Navzoči: Prvosednik : Deželni glavar Oton Detela. Vladni zastopnik : C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Dein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Eecbbach. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Ivan Božic, vitez Franc Langer, Alojzij Loy, baron Friderik Rechbach in dr. Adolf Schaffer. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje dne 4. februa-rija 1898.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga BO. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o nekaterih občinskih taksah v okolišu mestne občine Ljubljana.
4.	Priloga 51. Poročilo deželnega odbora o dovršitvi zgradbe deželne bolnice in o stavbnih stroških do konca leta 1897.
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega praeparatorija Ferdinanda Schulza za uvrščanje njegove stopnje med uradniške z naslovom muzejski asistent.
6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Postojni za dovolitev ustanovilne podpore.
7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo za obdelovanje in popolnitev drevesnice.
8.	Ustno poročilo odseka ze letno poročilo deželnega odbora, in sicer:
a; o § 7. C;
h) o § 11.
9.	Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer:
a)	županstva v Krškem za podporo za vzdržavanje on-dotne bolnice;
b)	Franc Novaka, e. kr. gimnazijskega profesorja v Kranju, za podporo za izdajo „slovenske stenografije“:
c)	Pevc Hedvike, učenke na šoli za umetne tkanje v Scherrebeku, za podporo;
der achten Sitzung
des krainrscherr Landtages
in Laibach
am 8. Februar 1898.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirks-Commisfär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Sr. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Johann Božič, Franz Ritter von Langer, Alois Lop, Friedrich Freiherr v. Rechbach und Dr. Adolf Schaffer. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der VII. Landtagssitzung vom 4. Februar 1898.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 50. Bericht des Landesansschusses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes, betreffend einige Gemcindetaxen im Gebiete der Stadtgemeinde Laibach.
4.	Beilage 51. Bericht des Landesansschusses über die Vollendung des Spitalsbaues und den Bauaufwand bis Ende des Jahres 1897.
5.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusscs über die Petition des Mnsealpräparatvrs Ferdinand Schulz um lhu= Wandlung seiner Stelle ln eine Beamtensielle mit dem Titel Museal-Assistent
6.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses über die Petition der Milch- und Käsegenossenschaft in Adelsberg um Bewilligung eines Gründungsbeitrages.
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in Senosetsch um Subvention für die Bearbeitung und Ergänzung der Baumschule.
8.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschnsses, und zwar:
a)	über §7 0;
b)	über § 11.
9.	Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar:
a)	des Gemeindeamtes in Gurkfeld um Subvention für die Erhaltung des dortigen Spitals;
b)	des Novak Franz, k k Gymnasialprofessors in Krain-burg, um Subvention behufs Herausgabe der „Slove-nischen Stenographie";
c)	der Pevc Hedwig, Schülerin an der Kunstwebeschule in Scherrebeck, um Subvention:
200
VIII. seja dne 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
d)	kmetijske podružnice v Senožečah za podporo mladencu, da se izšola v strokovni šoli za pletarstvo v Ljubljani;
e)	Graških slovenskih visokošoleev, da se jim plača vstopnina v slovanskem bolniškem društvu v Gradcu;
s) posestnikov novih stavb v Ljubljani za oprostitev od deželnih priklad;
g)	županstva v Osilnici za odpust 22% prispevka za zagradbe ob reki Kolpi;
h)	muzejskega društva v Ljubljani za podporo za društvene namene.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka glede visokosti s vote za brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve priklad za
cestne namene (k prilogi 22).	.......
12.	Priloga 53. Poročilo upravnega odseka o zavarovanji življenja in starostnih rent (k prilogi 29.). v
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraja v Senožečah tei združitev z onim v Postojni.
14.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Landol za izločitev iz cbčine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine.
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Šmihel za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine.
16 Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Stranje za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojne
občine.	...	. „	,
17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Kazdrto-Ubeljsko za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
d)	bcr landwirtschaftlichen Filiale in Senosetsch um Subvention behufs Ausbildung eines Jünglinges in der Fachsdjnle für Korbflechterei in Laibach;
e)	der slovenischen Hochschüler an der Grazer Universität
um Begleichung der Eintrittsgebühren in den slavischen Krankenverein in Graz;	,
f)	der Besitzer von steuerfreien Neubauten in Laibach um Befreinna von den Landesumlagen;
g)	des Gemeindeamtes in Ossilniz um Nachlass des 22% Beitrages für Verbauungen am Kulpaflusse;
h)	des Musealvereines in Laibach um Subvention für Vereinszwccke
Mündlicher Bericht des Finanzansschilsses, betressend die Höhe der Geldsumme für unverzinsliche Vorsckjüsse behufs Rcgeneriernng von Weingarten.	......	,,,
Mündlicher Bericht des Finarzansschusses, bctreftend die Gc-nehmigiliig von Umlagen für Straßcnzwecke (zur Beilage 22). Beilage 53. Bericht des Verwaltuiigsausschnsscs, betreffend die Lebens- und Altersrentenversichernng (zur Beilage 29). Mündlicher Bericht des Verwaltuugsansschusses über die Petition der Ortschaft Landol um Ausscheidiing aus dem ©teuer» und Gerichtsbezirke Senosetsch und Zuweisung zu jenen von Adelsberg.	A
Mündlicher Bericht des Verwalttingsausschusses über die Petition der Ortschaft Landol um Ausscheidung aus der Ortsgemeinde Hrenowiz und Bildung einer selbständigen Orts-
Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaft St. Michael um Ausscheidung aus der Ortsgemeiude Hrenowiz und Bildung einer selbständigen Ortsgemeinde.	.
Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaft Stranje um Ausscheidung ans der Ge-meinde Hrenowiz und Bildung einer selbständigen Gemeinde. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Pe-tition der Ortschaften Präwald-llbelsko um Ausscheidung aus der Gemeinde Lwenowiz und Bildung einer selbständigen

Začetek seje ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Beginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag.
«o08S3Se38SZxx=-
VIII. seja due 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
201
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje
dnč 4. februarija 1898.
1.	Lesung des Protokolles der VII. Landtagssitzung
vom 4. Februar 1898.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik VIL seje v slovenskem jeziku. — Liest das Protokoll der VII. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Zeli kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Visoki deželni zbor! čast mi je naznaniti visoki deželni zbornici, da sem prejel od prevzvišenega gospoda knezoškola ljubljanskega dopis, v katerem me obrestuje, da je sv. Oče (Vsi poslanci ustanejo — Alle Abgeordneten erheben sich) izraz udanosti in častitko zastopa dežele Kranjske z velikim veseljem na znanje vzel, da izraža za to svojo zahvalo in podeli deželnemu zboru Kranjskem svoj apostolski blagoslov.
Naznaniti mi je, da so gospodje poslanci baron Kechbach, dr. Schaffer in vitez Langer zaradi bolezni zadržani, udeležiti se današnje seje.
Potom deželnega odbora izročene so bile sledeče peticije:
Društvo ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja prosi za denarno podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Županstvo v Slavini prosi podpore za napravo vodovoda v Slavini, Rakitni, Košak, v Grobiščah in Žejah.
(Izroči se finančnemu odseku, — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Županstvo v Preserji prosi, da se v vasi Rakitna zgradi ljudska šola, da se vpelje kaka obrt ter povzdigne govedoreja.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird im Beriv al-tungsansschusse zugewiesen.)
Der Landesschulrath in Laibaä) legt vor das Gesuch der Lehrerschaft an der belästigen Volksschule in Adelsberg um Erhöhung der Funetiouszulageu und Bewilligung von Theuerungszulagen.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Zelen izroča prošnjo županstva Slavina za rešitev prošnje iz 1896. 1. za napravo vodnjaka v Orehku.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Pakiž izroča prošnjo županstva Struge za odvajanje vode v Straški dolini.
(Izroči se vpravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo odbora „Slovenske Matice“ za prispevek za izdajo in založništvo stenskeda zemljevida slovenskih pokrajin.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kalan izroča prošnjo občine Trata za podporo za popravo občinske poti od Trate skozi Lučine do meje občine St. Jošt.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen)
Gospod poslanec ces. svetnik Murnik izroča prošnjo c. kr. kmetijske družbe, za prispevek k ustanovitvi in vzdržavanju gospodinjske šole v Ljubljani.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Višnikar izroča prošnjo županstva v Velk. Poljanah za podporo za ubogo in bolno Frančiško Pengal.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod načelnik upravnega odseka mi je vrnil prošnjo:
„Centralausschuss des Vereines der Thierärzte in Österreich, in Wien, bittet um Zuwahrung des Intelligenz-Wahlrechtes an die diplom. Thierärzte.“ ki se je bila odkazala upravnemu odseku, ki bi pa bolj spadala v področje odseka za volilno reformo, torej predlagam, da se ta upravnemu odseku izročena prošnja posledobno izroči odseku za volilno reformo.
(Izroči se odseku za volilno reformo. — Wird dem Wahlreformausschusse zugewiesen.)
3.	Priloga 50. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o nekaterih občinskih taksah v okolišu mestne občine Ljubljana.
3.	Beilage 50. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes, betreffend einige Gemcindetapen im Gebiete der Stadtgemeinde Laibach.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltuugsausschnsse zugewiesen.)
4.	Priloga 51. Poročilo deželnega odbora o do-vršitvi zgradbe deželne bolnice in o stavbnih stroških do konca leta 1897.
202
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
4.	Beilage 51. Bericht des Landesausschusses über die Bollendung des Spitalbaues und den Bauaufwand bis Ende des Jahres 1897.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prevzvišeni gospod deželni predsednik ima besedo.
C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein:
(bere : — liest:)
Visoka zbornica!
„Z ozirom na interpelacijo, jki so jo stavili v seji dne 25. januarja t. 1. gospod poslanec Peter Grasselli in tovariši, imam čast visokemu deželnemu zboru naznaniti, da je pravosodno ministerstvo odredilo vse priprave. da se bosta mogla novo sodno poslopje in jetniš-nica v Ljubljani še v teku tega leta začeti zidati.
Zakesnitev v tej stavbni stvari ni nastopila, ker ni bilo nameravano začeti stavbo leta 1896. in ker stavba, s katero so združeni tako veliki stroški, samoumevno potrebuje večih pripravljalnih del“.
Deželni glavar:
Preidimo k 5. točki dnevnega reda, to je:
5. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega praeparatorja Ferdinanda Schulza zu uvrščenje njegove stopnje med uradniške z naslovom muzejski asistent.
5.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Musealpräparators Ferdinand Schulz um Umwandlung seiner Stelle in eine Beamtcnstelle mtt dem Titel Museal-Assistent.
Berichterstatter Areisterr von Wurzbach:
Der Präparator des krainischen Landesmuseums Ferdinand Schulz stellt in einem an den hohen Landtag gerichteten Gesuche die Bitte: „Der hohe Landtag geruhe, die Stelle des Präparators in eine definitive Landesbeamtenstelle mit dem Titel eines Museal-Assistenten umzuwandeln“.
Der Bittsteller begründet sein Ansuchen folgendermaßen :
Dem Präparator obliegt im Allgemeinen das Arrangement der umfangreichen Sammlungen des Museums, und insbesondere die Präparierung der verschiedenen Objecte, namentlich für die zoologische und die prähistorische Abtheilung.
Während der 23jährigen Dienstleistung des Gesuch-stcllers haben sich die Sammlungen und daher auch die Mühewaltung des Präparators bedeutend vermehrt. Insbesondere war dessen Dienstleistung bei der Neuaufstelluug anlässlich der Übersiedlung des Museums in den Neubau, sowie in Folge der Erdbeben int Jahre 1895 und 1897 außerordentlich und andauernd mühevoll und aufreibend.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Es ist ferner ein mißlicher Umstand, daß das Museum nicht von einem zweiten Musealbeamten vertreten werden kann, wenn der Herr Custos dienstlich oder in Folge von Krankheit oder Urlaub abwesend ist.
Überdies hat der hohe Landtag bereits in der Sitzung vom 29. October 1889 beschlossen, dass die Stelle eines Präparators des Museums aufgelassen und dagegen die Stelle eines Museal-Assistenten als Landesbeamten mit den Bezügen und Emolumenten des Präparators creirt werde, welchem Landesbeamten neben den Agenden des Präparators ein specieller Wirkungskreis eingeräumt und eine entsprechende Verwendung in der einzurichtenden Cvn-trole des Museums, sowie in Abwesenheit des Custos dessen Stellvertretung übertragen werden soll.
Nun liegt ein Bericht des Landesausschusses über das Gesuch des Präparators Schulz nicht vor, aus welchem entnommen werden könnte, welchen Einfluß die Ernennung des Präparators Schulz zum Landesbeamten auf dessen Bezüge, beziehungsweise auf seine und seiner Frau Pension hätte, und ferner, ob der Landesausschuss schon jetzt die Creirung der Stelle eines Museal-Assistenten, oder vorläufig die Verleihung des Beamtentitels an den Präparator Schulz befürwortet:
Der Verwaltungsausschuss stellt daher den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Das Gesuch des Präparators Ferdinand Schulz wird dem Landesausschusse mit dem Aufträge zugewiesen, diesbezüglich noch im Laufe dieser Landtagssession zu berichten und Anträge zu stellen“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo vstati. (Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Daljna točka je:
6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Postojni za dovolitev ustanovilne podpore.
6.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschnsses über die Petition der Mild)- und Käsegenossenschaft in Adelsberg um Bewilligung eines Griin-dungsbeitrages.
Berichterstatter Hraf Barvo:
Die Milch- und Käscgenossenschaft in Adelsberg ersucht den hohen Landtag um eine Subvention. Sie führt in ihrem Gesuche des weiteren aus, wie nützlich eine solche Genossenschaft für die Umgebung und zwar durch die Verbreitung der Producte sei. Sie führt ferner an, dass sie bereits als Milchgenossenschaft beim Landesgerichte eingetragen ist unter dem Namen „Mlekarna in sirarna v Postojni“ sowie unter der französischen Bezeichnung „Laiteile et Fromagerie a Adelsberg“. Es ist allerdings zu ver-
203
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
wundern, dass sich diese Genossenschaft auch einen französischen Titel beigelegt hat; Gründe hiefür sind nicht angegeben.
In dem Gesuche ist ferner angegeben, dass zur Errichtung der nöthigen Maschinen und Gebäude beiläufig 1500 fl. erforderlich sein werden.
Wir haben bereits im vorigen Jahre einen concreten Fall gehabt mit der Milchgenosscnschaft in Dornegg, welcher von hohem Landtage ein unverzinsliches Darlehen von 500 fl. gewährt wurde.
Der Verwaltungsansschuss geht auch diesmal von der Anschauung aus, dass solche Unternehmungen unter« stützungswürdig sind, da sie für die Volkswirtschaft nur nützlich wirken können; da aber anderseits zu erwarten ist, dass solche Genossenschaften in kürzester Zeit, wenn sie lebensfähig sind, im Stande sein werden, sich selbst zu erhalten, so hält es der Ausschuss nicht für nothwendig, ihnen Subventionen in Form von Geschenken zu machen, sondern sei es vollkommen genügend, ihnen unverzinsliche Darlehen zu gewähren, welche in mehreren Jahresraten rückzahlbar wären. Von dieser Anschauung ist der Verwaltungsausschuss auch bei dem vorliegenden Gesuche ausgegangen; derselbe konnte sich jedoch in Anbetracht dessen, dass im Gesuche gar keine Angaben über den Wirkungskreis, über die Mitgliederanzahl, über die Statuten, sowie über die Finanzierung enthalten sind, nicht ohne weiteres entschließen, dem Gesuche Folge zu geben und sich unbedingt für die Gewährung eines Darlehens zu erklären, sondern erst nach den vom Landesausschusse einzuholenden Informationen solle diesem die Entscheidung überlassen werden.
Ich habe daher die Ehre, im Namen des Verwal-tungsansschusses folgenden Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Das Gesuch der Molkerei-Genossenschaft Adelsberg wird dem Landesausschusse zugewiesen mit der Ermächtigung, nach eingeholten Informationen über den Wirkungskreis, die Statuten, die Mitgliederzahl und die Finanzierung des Unternehmers der genannten Genossenschaft, derselben ein unverzinsliches Darlehen im Höchstbctrage bis zu 500 fl. zu gewähren, welches vom 1. Jänner 1900 an in 3 gleichen Jahresraten, im Falle der Auflösung der Genossenschaft aber sogleich mit dem ganzen, respective dem noch restie-renden Betrage zurückzuzahlen ist".
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Točka:
7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo za obdelovanje in popolnitev drevesnice.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
7.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in Scnosetsch um Subvention für die Bearbeitung und Ergänzung der Baumschule
odpade, ker mi je gospod načelnik upravnega odseka naznanil, da še ni končno rešena v odseku.
Istotako odpade točka:
8.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer:
a) o § 7. 0;
8. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses, und zwar:
a)	über §7C;
ker gospoda poročevalca, kateri bi imel o njej poročati, še ni tukaj.
Torej pride na vrsto točka:
b)	o § 11.
b) über §11.
Poročevalec Košak:
Visoki zbor! V imenu odseka za letno poročilo imam čast visoki zbornici o § 11. letnega poročila sledeče poročati.
Marg. št. 1. nam pripoveduje o prodaji redutnega poslopja in dveh sosednih hiš, da se je namreč z mestno občino ljubljansko sklenila dotična kupna pogodba in da je mestna občina plačala kupno svoto 27.000 gld. Prosim, da se to vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 2. nam dopoveduje, kaj je deželni odbor ukrenil glede prodaje ali zamenjave zemljišča pri Bežigradu.
Prosim, da se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 3. nam poveduje, da je deželni odbor po naročilu visokega deželnega zbora izrazil vladi željo, da se prejkomogoče ustanovi zavod za gluhoneme in slepe otroke.
Prosim, da se to vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 4. dopoveduje, da so deželna poslopja zvezana s telefonom in prosim, da se vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 5. „Urad za pospešitev obrta in trgovine“ naj se istotako izvoli vzeti na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 6. govori o izvršitvi deželnozborskega sklepa z dne 3. marca 1897, s katerim se je c. kr. vlada pozvala, da kar največ stori v pospešitev in zboljšanje položaja delavcev, provizijonistov. njihovih udov in sirot pri c. kr. rudniškem in gozdnem erarju v Idriji. Deželni odbor je ta sklep primerno prijavil c. kr. deželnemu predsedstvu.
Prosim, da se to vzame na znanje.
204
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
Deželni glavar:
Gospod poslanec Dr. Majaron ima besedo. Poslanec dr. Majaron:
Visoka zbornica! K tej marginalni številki bi si vsojal jaz nekoliki besed spregovoriti. Kakor je že poudarjal gospod poročevalec, smo bili sklenili lansko leto resolucijo, v kateri smo visoko vlado naprosili, naj kolikor mogoče pospešuje izboljšanje položaja delavcev, provizijonistov, njihovih udov in sirot pri c. kr. rudniškem in gozdnem erarji v Idriji. Ako bi bil izrek: „post hoc, ergo propter hoc“ pravilen, bi lahko danes trdili, da smo že nekaj dosegli z našo resolucijo. Izza našega dotičnega sklepanja je c. kr. poljedelsko mini-sterstvo v zvezi dokazalo lepo dobrohotnost nasprot iidrij-skim delavcem. V jeseni lanskega leta je prejšnji poljedelski minister grof Ledebur sam se potrudil v Idrijo, kjer je zaslišal deputacije delavcev in drugih rudniških vslužbeneev z njihovem! prošnjami in pritožbami. V državnem proračunu za 1. 1898, ki sicer še ni potrjen, nahojamo precej večje izdatke pri idrijskem rudniku in če se ne motim, je velik del teh izdatkov namenjen zboljšanju delavskih razmer v Idriji. Poseben dokaz dobrohotnosti pa je naj novejša naredba za idrijske delavce, da dobijo od zdaj naprej drva in žito zastonj, kar so morali prej plačevati, čeprav po nižji ceni. Ne da se popisati veselje, ki je zavladalo, ko se je raznesla po Idriji ta vest. Istina je sicer, da pomeni to izboljšanje v najboljšem slučaju samo par goldinarjev na mesec, a tudi to je istina, da mora ogromna večina idrijskih rodbin računati z vsakim vinarjem. Zato se je to darilo žita sprejelo kot posebna dobrota, in to tembolj, ker se je bilo nekoliko časa bati, da se odpravi limito-žito, oziroma limito-drva in da bo treba vse žito in drva nabavljati z denarjem. V tem slučaju bi nastala v Idriji za najpotrebnejše stvari taka draginja, da bi beda postala neznosna. Zategadelj se ni čuditi, da so tedaj, ko s» je vršila zahvalna daritev v idrijski cerkvi za tiste, ki so k temu izboljšanju pripomogli, delavci kar trumoma vreli v svetišče. Seveda bi bilo veselje splošno in vsestransko, da bi se ne bili prezrli provizijonisti, njihove vdove in sirote, nego da bi se bila dotična naredba raztegnila tudi na te sloje, ki so prav za prav največji reveži, ker jih ne tare samo pomankanje, ampak tudi starost in druge nadležnosti. Toda jaz upam, da kmalu začujema veselo vest, da bodo darila drv in žita deležni tudi ti sloji idrijskega prebivalstva.
Po vsem tem se mi vidi umestno, da kot idrijski poslanec izrekam visoki vladi zahvalno priznanje za to, kar je storila lansko leto za idrijske delavce. Toda ako to izrekam, se vendar ne odpovedujem pravici, da smatram to navedbo le za nekako a conto-plačilo. Ako se, gospoda moja, spominjate tega, kar sem lansko leto pripovedni o delavskih razmerah in se dalje spominjate tega, kar so državni poslanci že večkrat polagali visoki vladi na srce glede idrijskih razmer, potem mi bodete gotovo pritrdili, ako rečem, da s tem, kar se je lansko leto storilo za idrijske delavce, še ni vse opravljeno. Visoka vlada pozna težnje, pritožbe in prošnje idrijskih
- VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
delavcev, vsled Časar danes ne segam dalje o podrobnosti, in gotovo je, da visoka vlada prav stori, ako se postavi na stališče, da to, kar je storila za delavce, še ni vse, kar bi se dalo in moralo za nje storiti. Priznavam, da je' iz finančnih ozirov težko, kar na enkrat raznim potrebam in željam tolike množine delavcev ustreči, a z druge strani se tudi ne sme prezreti, da je erar pri idrijskem rudniku v prejšnjem času, in lahko rečem, skozi stoletja, pri zastarelih ondotnih delavskih razmeri h prihranil ogromne svote. Te razmere se po mojem mnenji ne dajo naprej vzdržati, to pa tem manj, ako ima visoka vlada socialnopolitične svoje naloge pred očmi, katere mora pred vsem najbolje izpolniti pri svojih lastnih podjetjih. Ako pa sem to izrekel, se ne mislim laskati socijalno-politični struji, ki na Kranjskem nikjer ni tako močna, kakor ravno v Idriji. Moja želja je, da se ta struja zajezi, zajezila pa se bo s tem, da visoka vlada z dejanskimi reformami še naprej pokaže, da hoče za svoj delavski stan storiti vse, kar je v njeni moči, ker le tako delavski stan uvidi, da je krivo in napačno poučen o onih faktorjih, od kterih je zavisen. To naj zadošča kot migljaj, ki je pa s tega mesta potreben, ker mora nam deželnim zastopnikom biti na tem, da čim preje nastanejo v Idriji normalne razmere, in v materijalnem, kakor tudi v duševnem oziru. Zategadelj se bom usojal predlagati resolucijo, v kteri ponovimo lanski sklep v tem smislu, da naj visoka vlada nadaljuje akcijo, k toro je pričela z vsega priznanja vredno dobrohotnostjo.
Ker pa sem že pri besedi, si usojam visoko zbornico in s tem tudi visoko vlado opozoriti še na nekaj. Idrija je drugo največje mesto v naši kronovini, ki šteje nad 5000 prebivalcev, med tem jako mnogo uradniških rodbin; vsestranska želja v Idriji je, da bi se ustanovil tu čim preje kak višji učni zavod. Ta želja, gospoda moja, je čisto naravna in opravičena. C. kr. rudnik sicer vzdržuje v Idriji ljudsko šolo, ktero je obiskovalo leto 1895/427, 1. 1896. 442, 1. 1897. 486 otrok.
Ali, kam s temi otroci, kadar odrastejo ljudski šoli? Omeniti moram, da to niso otroci poljedelcev, ki se po dovršeni ljudski šoli lahko porabijo pri domačem gospodarstvu, ampak otroci nižjih in višjih uradnikov, državnih slug, nekaj obrtnikov, trgovcev in slednjič delavcev. Za take otroke je po dovršeni ljudski šoli, osobito pa za otroke uradnikov višje in nižje kategorije, težko dobiti primernega mesta in dela, ako se jih ne more poslati na višje šole. Zategadelj je vedno naj večja skrb idrijskega očeta, kam s sinom, ko dovrši ljudsko šolo?
Malo je takih roditeljev, ki bi bili v stanu pošiljati svoje otroke v srednje šole, katere so bodisi v Ljubljani, v Trstu ali v Gorici, jako oddaljene in koder je drago življenje za dijake. Zategadelj se mi vselej, kadar pridem v Idrijo, toži, da vedno bolj narašča brezposelni proletary at to pa tembolj, ker je znano, da rudnik ni več v stanu vseh sinov idrijskih službencev vsprejemati v svojo službo. Na ta način je računati v Idriji, ako se v tem oziru nič ne ukrene, z elementom, ki utegne postati jako nepriličen, in katerega bi se bilo osobito v Idriji ubraniti treba. Priporočati bi torej bilo visoki vladi, naj vzame čim preje v pretres vprašanje, ali bi se ne dalo v Idriji ustanoviti kako višje učilišče. Saj bi visoka vlada to storila takorekoč za svojo lastno družino, kajti idrijsko
205
VIII. seja due 8. februarija 1898. -
prebivalstvo je prav za prav skoraj vse v delu in službi c. kr. erarja. Ako bi se to zgodilo, bi se ne bilo bati premajhne frekvence že z ozirom na število otrok ne, ki obiskujejo ljudsko šolo v Idriji, in ako dalje pomislimo, da je v zadnjih štirih letih vzlic sedanjim neugodnim razmeram prestopilo kakih 60 učencev iz Idrije na srednje šole. Poleg tega je znano, da oddaje idrijska okolica leto za letom jako znaten in ob jednem nadarjen kontigent na druge srednje šole, tako, da bi bila srednja sola v Idriji z dijaki iz mesta in okolice in iz drugih notranjskih, kakor tudi iz sosednjih krajev goriških dobro napolnjena. Pred blizu 30 leti je bilo v Idriji učilišče za pripravnike. Pred 30 leti sem bil tudi jaz sam učenec idrijske ljudske šole, dasiravno sem imel od rojstvenega doma komaj pol ure po železnici v Ljubljano, in spominjam se, da je bilo takrat na idrijski ljudski šoli vse polno tujih učencev ne samo iz Notranjskega, ampak tudi iz Goriškega in celo iz Tržaške okolice. Zategadelj menim, da bi se izplačalo, vzdržavati tam kako srednjo šolo. Idrijčanom bi bilo znabiti vse jedno, kaka srednja šola se ustanovi, ali sploh šola, ki bi pomagala mladini prestati 12. do 18. leto in doseči podlago za kak praktičen poklic. Z deželnega stališča bi bilo priporočiti, da se ustanovi v Idriji, če le mogoče, realka, saj vedno trdimo da potrebujemo več realistično izobražene inteligence. Gimnazije imamo prenapolnene, realko v Ljubljani pa ne daje toliko in takega naraščaja, kakoršnega bi smeli pričakovati, osobito pa ne takega, kakoršnega potrebuje slovensko prebivalstvo dežele. Zato smem za svojo osebo trditi, da bi bilo najboljše, ustanoviti v Idriji realko, povdarjam pa še enkrat, da je znabiti mojim volilcem vse jedno, kakšno šolo dobijo, samo da bo mogla mladina, ko odraste ljudski šoli, razvijati nadalje svoje zmožnosti in se pripravljati, bodisi za kak inteligenten, bodisi za praktičen poklic. Prosim torej visoko zbornico, da glede na obstoječe razmere v Idriji in na to, da na Notranjskem ni nobenega višjega učnega zavoda, osobito pa ne srednje šole, podpira resolucijo, ktero bom v tem oziru stavil. In tako bi prosil glede na utemeljevanje, kar se tiče delavskih razmer v Idriji in na želje idrijskega prebivalstva radi šolstva sploh, da izvoli visoka zbornica sprejeti nastopno resolucijo:
Visoki deželni zbor naj sklene:
Visoka c. kr. vlada se naprosi, da hvalevredno pričeto akcijo za zboljšanje položaja delavcev, pro vizijo-nistov, njihovih udov in sirot pri c. kr. rudniškem in gozdnem er ar ji v Idriji vsestransko nadaljuje, in tudi uvažuje, kako bi se čim preje v Idriji ustanovil kak višji učni zlasti srednješolski zavod“.
Deželni glavar:
Gospodje ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dr. Majarona, izvolijo ustati.
(Se podpre. — Wird unterstützt).
Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi.
Zeli še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Poročevalec Košak:
Nimam naloga o tem govoriti, ker se v odseku stvar ni razpravljala. Ker pa vidim, da je resolucija potrebna in koristna, jo visoki zbornici priporočam.
Deželni glavar:
Torej prosim glasovati in sicer najprej o predlogu gospoda poročevalca, da se marg. št. 6. vzame na znanje.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Sedaj glasujemo o reslouciji gospoda poslanca dr. Majarona.
Gospodje, ki se strinjajo s to resolucijo, izvolijo
ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Resolucija je sprejeta.
Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje:
Poročevalec Košak:
Marg. št. 7. se tiče shrambe za gledališke dekoracije. Nimam nič omeniti in prosim, da se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Istotako nimam nič omeniti o marg. št. 8., ki naj se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 9. zadeva pouk šolskim otrokom glede nevarnosti ognja in naj se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Tudi o marg. št. 10 nimam nič omeniti. Tiče se Lergetporerjevega deželnega reliefe in naj se vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 11. nam razjasnjuje, kake prispevke so dale razne zavarovalnice za gasilnodruštveni zaklad. Vzame naj se na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 13. podaje računski sklep o nakladi na žganje za leto 1896. Kakor je iz poročila razvidno, se je čisti prihodek leta 1896. proti letu 1895. povišal za 110.766 gld. 56 kr. in iz izkaza na zadnji strani letnega poročila je razvidno, da se je 1. 1896. največ žganja popilo v okrajih Kočevskem, Kranjskem in Ljubljanskem.
Tam pride na eno osebo na leto 5—6 litrov. Malo se ga je popilo v Postojinskem, Novomeškem in Krškem okraju, kjer pride na osebo na leto komaj 1 liter, najmanj pa v Črnomaljskem okraju, kjer je na osebo prišlo celo samo ,/2 litra žganja.
Drugega nimam omeniti in prosim, da se marg. št. 12. vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen).
Marg. št. 13. podaje računski sklep naklade na pivo. čisti prihodek je 1.1896. znašal 84.716 gld. 21 V* kr.
Prosim, da se ta marg. številka vzame na znanje.
(Obvelja, — Angenommen).
206
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
Končno poroča marg. št. 14. o računskem sklepu glede pobiranja užitnine. čisti dobiček je 1. 1896. znašal 16.618 gld. 34Vi kr. Odsek za letno poročilo to z zadovoljstvom jemlje na znanje in ponavlja samo željo in posebno naročilo, da deželni odbor v prihodnje skuša še več okrajev pridobiti v zakup.
Prosim visoko zbornico, da izvoli tudi marg. št. 14. in s tem ves § 11. letnega poročila vzeti na znanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu odseka za letno poročilo izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
9. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer:
a) županstva v Krškem za podporo za vzdržavanje ondotne bolnice.
9. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar:
a) des Gemeindeamtes in Gurkfeld um Subvention für die Erhaltung des dortigen Spitals.
Poročevalec Kalan:
Visoka zbornica!
Županstvo v Krškem je izročilo visokemu deželnemu zboru prošnjo, v kateri navaja, da je velika dobrotnica gospa Josipina Hočevar obljubila županstvu Krškemu darilo 30.000 gld. s pogojem, da sezida mesto v proslavo in spomin petdesetletnice vladanja presvetlega cesarstva bolnico in da tudi vzdržuje to bolnico.
Kakor županstvo v prošnji navaja, bi bila ta bolnica v prvi vrsti namenjena za okrajno glavarstvo Krško, sprejemali bi se pa po možnosti tudi drugi bolniki iz okolice.
Pojasnjuje se v prošnji, kako velikega pomena in kako velike dobrote bi bila ta bolnica za Krško in okolico, zlasti za kmetske prebivalstvo, ki, ako zbole, navadno doma nimajo one postrežbe, katero bolniki najbolj potrebujejo.
Glede osnove, kako se misli bolnica urediti, pravi županstvo, da hoče napraviti bolnico za 20 bolnikov. Svet, ki je za zgradbo potreben, dalo bo mesto brezplačno, s pomočjo darila pa se bo zgradilo primerno poslopje in oskrbela najpotrebnejša oprava. Pri tem računi županstvo, da bo prišlo na eno posteljo z vso opravo vred 1200 g. ustanovnih troškov. Ker pa oskrbovanje enega bolnika, kakor preračunava prošnja, znaša približno 200 gld., pravi županstvo, da se bo vsako leto okroglo 4000 gld. porabilo za oskrbovanje bolnikov in vzdrževanje tega zavoda. Seveda so ti troški v pri-
■ VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
meri z dohodki, s katerimi razpolaga Krško mesto, tako veliki, da gotovo nikdo od mesta ne more zahtevati, da bi vse te troške nase prevzelo, in uprav zaradi tega se je županstvo obrnilo do deželnega zbora v nadi, da bo tu našlo pomoči, da bo Krško mesto laglje prenašalo te nove troške, ki bodo zanje nastali vsled ustanovitve bolnice. Mesto ima — pravi županstvo — tako že 30 % naklado na direktne davke in mora vzdrževati meščansko šolo. Torej troškov ima jako veliko, kar pojasnjuje, da je prošnja popolnoma opravičena. Zato prosi županstvo, oprto na vse te razloge, naj bi deželni zbor nase prevzel troške za oskrbovanje 20 bolnikov ln v ta namen kot podporo dovolil vsakoletni deželni prispevek do najvišjega zneska 4000 gld.
Finančni odsek se je posvetoval o tej stvari in v njegovem imenu imamo poročati nastopno:
Najpoprej so bili vsi gospodje v finančnem odseku tega mnenja, da je dolžnost deželnega zbora, da se blagi dobrotnici gospej Jo sipi ni Hočevar, ki je obljubila za tak namen velikodušno znesek 30.000 gld., izrazi najdostojnejša zahvala za to plemenito darilo. Plemenito je to darilo zlasti z ozirom na plemeniti namen, ker se je blaga dobrotnica spomnila ravno onih revežev, ki potrebujejo največ dejanskega sočutja in človekoljubja, namreč bolnikov.
Dežela kranjska, ki je v zadnjem lOletju veliko žrtvovala in storila na to stran, zgradila je v Ljubljani lepo bolnico s to željo in s tem namenom, da bi ustrezala potrebam cele dežele. Vendar se bo ta namen, katerega je deželni zbor pri zgradbi centralne bolnice imel pred očmi, kakor skušnje kažejo, le deloma mogel uresničiti, ker se že sedaj, zlasti v zimskem času, vedno bolj in bolj kaže, da je tudi velika nova bolnica v Ljubljani premajhna, nego da bi mogla zadoščati potrebam vse dežele. Tako že sedaj primariji raznih oddelkov poročajo, da nimajo zadosti postelj in da zaradi pomanjkanja prostorov bolniki leže na tleh.
To omenjam zaradi tega, da bi izpodbil misel, da sedaj, ko imamo v Ljubljani tako veliko in lepo bolnico, katera se je zgradila z namenom, da bi ustrezala potrebam vse dežele, pač ni potreba deželnemu zboru ozirati se še posebej na manjše bolnice, ki bi se zidale zunaj Ljubljane po deželi.
če je pa torej že potrebno in koristno, da obstoje poleg velike deželne bolnice v Ljubljani tudi manjše okrajne bolnice iz tega praktičnega razloga, ker je bolnica ljubljanska prenapolnjena, je pa to zlasti potrebno tudi iz ozirov na bolnike same, katerim bi bila v hudih boleznih pot v Ljubljano pretežka in ki bi utegnili celo na poti omagati, ako bi hoteli priti v tukajšnjo bolnico. To stališče se je v visoki zbornici že velikokrat poudarjalo in naglašalo se je, da je želeti, da se to vprašanje nekako decentralizira, in sicer na ta način, da se kolikor mogoče pospešujejo posamezni okraji, ki bi napravili okrajne bolnice, katere bi zadostovale potrebam dotičnega okraja.
Iz teh razlogov je bil finančni odsek soglasno tega mnenja, da treba pri tej priliki pokazati deželnemu zboru svojo dobrohotnost nasproti poskusu Krškega mesta, napraviti si s pomočjo velikodušno mu podeljenega darila tako manjšo bolnico.
207
VIII. seja cine 8. februarija 1898. -
Vendar pa je bil finančni odsek, kateri razun prošnje same ni imel nobenih drugih podatkov, ne načrta ne proračuna za, zgradbo nove bolnice, tega mnenja, da naj bi županstvo Krško skrbelo za to, da se podeljena mu glavnica ne zazida vsa, kakor se tukaj v prošnji pravi, ampak je mislil, da bi bilo morda v Krškem mogoče zgraditi tako poslopje za približno 20.000 gld., tako, da bi potem ostalo še 10.000 gld., ki naj bi se porabili v to, da se deloma pokrivajo vsakoletni vzdrževalni troški.
Ker torej finančni odsek razun prošnje ni imel na razpolaganje nobenih drugih pojasnil in podatkov, tudi prošnji ni mogel v toliki meri ustreči, kakor je županstvo pričakovalo, to pa samo zato ne, ker se mu stvar še ne vidi popolnoma dozorela, pač pa predlaga, da naj bi visoki deželni zbor pokazal svojo dobrohotnost nasproti nameravanemu zavodu s tem, da stori zanj vse tisto, kar mu je samo na podlagi prošnje sploh storiti mogoče.
Zato si usojam v imenu finančnega odseka predlagati nastopni predlog:
„Visoki deželni zbor skleni:
Z ozirom na velikodušen dar za ustanovitev bolnice v Krškem se deželni zbor blagi dobrotnici gospej Hočevarjevi najdostojneje zahvaljuje ter izjavlja, da je glede na važnost in korist te nameravane bolnišnice pripravljen podpirati to namero s tem, da svojedobno oskrbi bolnišnici zdravnikovo pomoč ter da je v ta namen voljan vsprejeti tudi del vzdrževalnih letnih troskov“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Pfeifer ima besedo.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Iz včerajšnjega pogovora s krškim županom razvidim, da preblaga dobrotnica želi, naj se zgradba bolnišnice dodela v tekočem letu v proslavo Obletnice vladanja našega presvetlega cesarja. To je pa lahkeje mogoče, ako županstvo ve, kateri letni prispevek more žrtvovati dežela za vzdrževanje te bolnišnice. Sicer finančni odsek nasvetuje primerno letno podporo, za kar je občina krška gotovo hvaležna, vendar bi bilo občini ustreženo, če bi že znala, s katerim letnim doneskom od strani dežele sme računati, da se potem po visokosti tega prispevka more ravnati pri zgradbi bolnišnice. Ako bi imela n. pr. bolnišnica 20 postelj, bi vzdrževanje bolnišnice, oziroma preskrbo vanj e bolnikov stalo do 4000 gld. na leto. Pri siromašnih bolnikih, oskrbljenih v krški bolnišnici, prihranila bi dežela tiste stroške, katere bi sicer plačevati morala drugim bolnišnicam, n. pr. v Brežicah in Zagrebu, tako da bi krška bolnišnica pokrila precejšen del deželnega prispevka. Z ozirom na to sem nameraval nasvetovati gotovo svoto, ali opustiti sem to moral, ker razven prošnje danes nimamo nikakoršnih podatkov, ne proračuna, ne načrta i. t. d. -Zato se moram zadovoljiti s prošnjo, da se nakloni kolikor mogoče velik deželni prispevek za vzdrževanje
- VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
te bolnišnice. Končno z veseljem pozdravljam nasvet, da izreče visoki deželni zastop iskreno zahvalo plemeniti dobrotnici za velikodušno ustanovo, ki sledi dolgi vrsti bogatih darov za cerkvene, šolske, občinske namene in druge dobrodelne naprave, katere omogočilo in velikodušno ustvarilo je za trpeče človeštvo plemenito srce preblage dobrotnice.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo.
Poslanec dr. Tavčar.
Visoka zbornica! Jaz sem bil mnenja, da se bo morda pri tem važnem vprašanju lahko že danes določilo, kak donesek bi imelo mesto Krško od dežele pričakovati. Imenoval se je v prošnji donesek 4000 gld. na leto; ali iz razlogov, katere je navajal gospod poročevalec, sem tudi jaz mnenja, da nam danes ni mogoče določiti gotove svote deželnega prispevka, in sicer v prvi vrsti zato ne, ker nimamo pred sabo načrta in proračuna te zgradbe in torej tudi danes ne moremo presoditi, koliko se bo od velikodušnega daru gospe Hočevarjeve porabilo za zgradbo samo in koliko se bo morda prihranilo. Ako bi imeli v tem oziru kaj natančnejših podatkov pred saboj, potem seveda bi bila sodba lahka.
Vkljub temu pa, da nam torej danes ni mogoče določiti gotove svote, mislil bi vendar, da smemo z mirno vestjo v svojem sklepu nekoliko več izreči, kakor je obseženo v prej prečitanem besedilu predloga finančnega odseka.
Usojal bi si opozoriti visoko zbornico, kako dobro in koristno je, ako se na deželi ustanavljajo take manjše bolnice in gotovo je dolžnost dežele, podpirati jih, kjer se, kakor n. pr. sedaj v Krškem, lahko ustanove. Glede bolnice v Krškem pa pride še neka druga okoliščina v poštev. Gospodje poslanci dobro vedo, da nas posebno Brežka bolnica vsako leto jako veliko stane, mnogo več kakor 4000 gld. Jaz mislim, da bi potem, ako bi se ustanovila bolnica v Krškem, naši bolniki več ne hodili v Brežice, temveč da bi se lahko zdravili v Krški bolnici, s čemer bi si dežela morda na leto prihranila še več kakor 4000 gld.
Zaradi tega mislim, da ne grem predaleč, ako nasvetujem glede predloga finančnega odseka neko spremembo, da se namreč ta predlog ne bo morda tolmačil tako, kakor da bi finančni odsek želel, da se zgradba bolnice zavleče, kar bi se moglo sklepati iz besede „svojedobno“. Usojal bi si torej predlagati, naj se v odsekovem predlogu namesto besede „svojedobno“ vrinejo besede „takoj, ko bo ustanovljena“, in med besedi „tudi“ in „del“ naj se vrine beseda „zdatni“, da mesto Krško ne bo mislilo, da bo s par stotaki odpravljeno.
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca, dr. Tavčarja, izvolijo ustati.
208
VIII. seja dne 8. sehruarija 1898. — VIII. Sitzung cnn 8. Februar 1898.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospoda poročevalca!
Poročevalec Kalan:
V zadevi, o kateri je finančnemu odseku tukaj poročati, vidi se, da so vsi gospodje poslanci enih misli, da je namreč častna dolžnost dežele, tako plemenitemu daru, kakor smo ga tu zaznamovali, nekako dostojno in častno se odzvati in dati nameravanemu zavodu tako podporo, kakoršno na eni strani more dežela trpeti in kakoršna je na drugi strani za zavod potrebna.
Od strani gospodov govornikov, ki so se v tej stvari oglasili. Omenjalo se je tudi, da se bodo z ustanovitvijo nove bolnice v Krškem izdatno znižali troski, ki jih imamo za naše bolnike v tujih bolnicah, zlasti v Brežicah in Zagrebu. Ti troski so res precej visoki in morebiti se jih bo s pomočjo Krške bolnice res nekaj prihranilo, vendar pa si ne morem kaj, da ne bi opozoril na skušnje, ki kažejo, da se troski, ki jih imamo plačevati za bolnike, ki se oskrbujejo v bolnicah zunaj dežele, dasiravno smo v Ljubljani zgradili tako veliko bolnico in seje ustanovila tudi bolnica v Kandiji, vendar niso snižali, marveč da se celo vsako leto pomnožujejo. Ne mislim torej, da se bo s pomočjo bolnice v Krškem dalo prihraniti Bog ve koliko troškov za tuje bolnice, pač pa bo veliko storjeno za bolnike v Krški okolici in to je razlog, ki mene vodi, da se za svojo osebo pridružujem besedam gospoda poslanca Pfeiferja in tudi gospoda poslanca dr. Tavčarja, katerih namen je bil ta, pridobiti dotičnemu zavodu kolikor mogoče velik donesek od deželnega zbora. Jaz sicer nimam nobenega formel-nega naročila od finančnega odseka, ampak kakoršni so bili glasovi v finančnem odseku, se je poudarjalo, naj bi dežela storila kolikor more, in ker tudi ta dva gospoda ne gresta dalje, mislim, da kot poročevalec finančnega odseka nimam naloge, ugovarjati proti predlogu gospoda poslanca dr. Tavčarja, namreč da se iz predloga finančnega odseka odstrani beseda „svojedobno“ in nadomesti z besedami „takoj, ko bo ustanovljena-1, in da se med besedi „tudi“ in „del“ vrine beseda „zdatni“,
Priporočam torej visoki zbornici, da sprejme ta predlog, oziroma da sprejme predlog finančnega odseka z nasvetovanimi spremembami vred.
Deželni glavar:
Najprej bomo glasovali o predlogu gospoda poslanca dr. Tavčarja, ker sega dalje, kakor predlog finančnega odseka.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu gospoda poslanca dr. Tavčarja, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet, in torej odpade glasovanje o predlogu finančnega odseka.
Daljna točka je:
b) Franc Novaka, c. kr. gimnazijskega profesorja v Kranju, za podporo za izdajo „slovenske stenografije“ :
b) des Novak Franz, k. k. Gymnasialprofessors in Krain-burg, um Subvention behufs Herausgabe der „Slo-venischen Stenographie“.
Poročevalec dr. Papež.
Visoka zbornica! C. kr. gimnazijski profesor g. Franc Novak v Kranju je vložil prošnjo za podporo v svrlio izdaje „Slovenske stenografije“ in „Seznam samo-znakov in okrajšev v slov. stenografiji“. Gospod profesor Novak, znan in vrl strokovnjak je napravil izpit iz stenografije po Gabelsbergerjevem sistemu na Dunaju 1. 1884. in je poučeval na ljubljanski veliki gimnaziji nemško stenografijo, pozneje v Novem mestu poleg nemške tudi slovensko stenografijo in letos poučuje na gimnaziji v Kranju v petem razredu slovensko stenografijo. On je torej izvežban teoretik in praktik, kar so mi tudi drugi strokovnjaki potrdili, in popolnoma mož za to, da bodeta knjigi, katere namerava izdati, res dobri. Slovensko stenografijo pa namerava gosp. profesor Novak izdati zato, ker dozdaj sploh manjka knjige za debatno pisavo Bezenšekova slovenska stenografija namreč ni imela za smoter učiti debatno, ampak le korespondenčno pisavo in zato je ta knjiga prav potrebna. Profesor Novak pravi, da bo „Slov. stenografijo“ obsegala najmanj 60 tiskanih in 60 litografiranih stranij ; ako da tiskati knjigo v 1000 eksemplarih, bo stala po njegovem mnenju nevezana 600 gld. Tiskala bi se knjiga pri tvrdki Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani, litografirala pa ali v Tešino, ali v Pragi ali v Draždanih. Ob enem misli profesor Novak to knjigo tako prirediti, da bo porabna tudi kot učna knjiga na srednjih šolah,
Druga knjiga, ktero hoče profesor Novak izdati, je „Seznam samoznakov in okrajšav v slov. stenografiji“ kot pomožna knjiga. To poslednjo knjigo misli profesor Novak, kakor je tu v prošnji navedeno, spisati tako, da bo obsegla kakih 50 tiskanih in litografiranih stranij, troški za to knjigo pa bodo po njegovem mnenju znašali, ako da tiskati 1000 izvodov, približno 300 gld. kot uzor za „Slov. stenografijo“ bo služil izdajatelju „Tesnopis českv“ ker je ta knjiga aprobirana kot učna knjiga.
Končno pravi profesor Novak, da hoče rokopis, kadar bo izdelan, in predno gre v tisk, izročiti deželnemu odboru, da pregledajo delo stenografi praktiki v Ljubljani, nadalje najboljši teoretik med Jugoslovani profesor Vamberger v Karlovcu in društvo čeških stenografov v Pragi, ali pa C. Ibl, c. kr. profesor na češki realki v kraljevih Vinogradih. Ceno knjigi „Slov. stenografija“ hoče profesor Novak določiti na približno 1 gld. 50 kr. „Seznam“ pa na približno 60 kr. Glede na temeljito obrazloženo prošnjo, v kteri so navedeni vsi stvarni razlogi, ki govore za to, da se ugodi prošnji gosp. profesorja Novaka imam čast v imenu finančnega odseka predlagati:
„Visoki deželni zbor skleni:
C. kr. gimnaz. prof. v Kranj! gosp. Fr. Novak-u se dovoli za izdajo „Slovenske stenografije“ in „Seznam
209
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
samoznakov in okrajšav v slovenski stenografiji“ 500 gld. deželnega prispevka, in deželnemu odboru se naroča, da ta znesek izplača po dovršenem tisku iz kredita za izdavanje šolskih knjig“.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
c) Pevc Hedvike, učenke na šoli za umetne tkanje v
Scherrebeku, za podporo;
c) der Pevc Hedwig, Schülerin an der Kunstwebeschule
in Scherrebeck, um Subvention;
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! V Scherrebeku na zahodnem obrežji Šlezviškem ustanovili so pred nekoliko leti učilnico za umetno tkanje. To učilnico obiskuje sedaj gospa Hedvika Pevc iz Dola od 24. novembra 1897. naprej in ker potrebuje za daljni obisk podporo, obrnila se je do visokega deželnega zbora, da bi jej pripomogel, da bi mogla svoje študije nadaljevati in sicer tako, da bi jej bilo mogoče, po končanih študijah pouk na Kranjskem uvesti. Ona se je že precej naučila, tako da jej je mogoče, več stvari tkati, katere so po šoli Scherrebeški zaslule po Nemškem. Potrebuje pa ona še najmanj tri do štiri mesece, da bi si več uzorcev napravila, ki bi jej potem na Kranjskem, ako bi se tukaj napravila taka učilnica, služili v porabo pri pouku.
Z dovoljenjem prečastitega gospoda deželnega glavarja prečital bom iz lista „Kunst und Handwerk“ ki izhaja v Monakovem, neke vrste, ki jih potrebujem za nadaljno utemeljevanje predloga finančnega odseka.
(bere: — liest:)
„In den ländlichen Bezirken der schleswigschen Westküste blühte in früherer Zeit mancherlei häusliche Kunstarbeit. Die Männer beschäftigten sich an den langen Winterabenden mit der Anfertigung von hölzernem Geräth, das mit Kerbschnittornamenten verziert und oft auch in lustigen Farben bemalt wurde.
Die Frauen verstanden sich auf feine Lcinwandstickerei und Spitzeuklöppcln. Am Webstuhle fertigten sie nicht nur Stoffe für Männer- und Frauenkleidung, sondern auch Arbeiten, die mit der praktischen Verwendung decorative Zwecke verbanden: glatte und plüschartige Bezüge für Stuhl-, Bank- und Wagen-Kissen und vor allem zweifarbige Vorhangstoffe mit geometrischen Mustern, Blumenmotiven und figürlichen Darstellungen biblischen und mythologischen Inhaltes“.
- VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Gospoda moja! (Je premišlamo ta stavek in pogledamo na našo Kranjsko, tudi lahko rečemo mutatis mutandis, da so se te stvari tudi na Kranjskem godile. Zalibog, da se je začelo vse to delovanje našega ljudstva umikati modernim stvarem, in namestu da bi si ljudje sami to ali drugo naredili v svoji hiši za svojo porabo, gredo rajši v kako prodajalnico in si kupijo moderne stvari.
V Scherrebeku oziroma v okolici je pa hišna obrtnija tudi že bila skoraj popolnoma zaspala, kakor pripoveduje pisatelj v članku zgoraj omenjenega lista, in župnik, izvrsten risar, in nek ravnatelj muzeja v Hamburgu so to stvar zopet oživili in sicer tako, da dotične stvari, ki se tam izdelujejo, ne služijo samo kmetu, ampak tudi gospodi, tako da imajo mesta za razne stvari svoje tovarne v hišni obrtni ji v Scherrebeku in po vaseh v okolici Scherrebeški.
Ni moj namen, da bi nadalje razlagal, kako zelo se je ta obrtnija razvila in na kako stopinjo je že sedaj prišla, reči se pa mora, da je na jako visoki stopinji in da bo zadruga, ki se je v Scherrebeku za to stvar ustanovila, gotovo dobro uspevala, ker je, kakor se tukaj pravi, njeno geslo ali njen zakon: „Kein geschäftlicher Gewinn“.
Torej rokodelec je tamošnji kmetijski prebivalec, duhovnik; umetnik in učenjak pa pomagata, da si oni ložje svoj kruh služi.
To šolo torej obiskuje sedaj gospa Hedvika Pevc in, kakor je v prošnji povedano, misli tam ostati do konca meseca maja. Ker je pa prebivanje v dotičnem kraju precej drago, ne more vsega, kar potrebuje, iz svojega žrtvovati in zato prosi podpore.
Če pomislimo, gospoda moja, da smo imeli prejšnje čase v naši deželi — n. pr. na Gorenjskem v Blejski in Badoljki okolici in v Škofjeloškem okraju, ali na Dolenjskem v Črnomeljskem in Metliškem okraju, jako veliko ljudi, ki so znali jako dobro plesti in tkati in to si za svojo potrebo sami delali možko in žensko obleko, preverjeni smo lahko, da imamo na Kranjskem še dosti krajev, kjer bi se morda še lahko zopet vpeljala ta hišna obrtnija, to umetno tkanje. Ker bi bilo morda lahko mogoče, od visokega ministerstva pridobiti dovoljenje, da se na naši šoli za umetno vezenje in čipkarstvo napravi tudi oddelek za umetno tkanje in se tako tudi ta stvar celi deželi odpre, dana bi bila s tem našemu ljudstvu iz vseh krajev dežele, kjer bi imeli ljudje veselje do umetnega tkanja, prilika, da si na ta način more kaj prislužiti.
Finančni odsek je priznaval, da bi ta stvar prav lahko koristila našim ljudem in da je torej tudi jako hvalevredno, da se je ta gospa potrudila in se hoče naučiti tistega, kar je treba znati pri poduku v šoli. Ker bi taka učilnica bila nujno koristna za Kranjsko in ker je prošnja utemeljena, zato tudi nasvetujem v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Hedviki Pevc, učenki na šoli za umetno tkanje v Scherrebeku, dovoli se podpora 350 gld. iz deželnega zaklada iz kredita za obrtni pouk“.
210
VIII. seja dne 8. februarija 1898. —
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ue oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ue, prosim gospode, ki se strinjajo s tein predlogom, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
d)	kmetijske podružnice v Senožečah za podporo mla-denču, da se izšola v strokovni šoli za pletarstvo v Ljubljani.
d)	der landwirtschaftlichen Filiale in Scnosetsch mn Subvention behufs Ausbildung eines Jünglinges m der Fachschule für Korbflechterei iii Laibach.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Kmetijska podružnica v Senožečah je sklenila v svojem občnem zboru dne 30. januarija t. 1. obrniti se na visoki deželni zbor za podporo, da bi se mogel mladenič poslati na Ljubljansko strokovno šolo za pletarstvo, da bi se tukaj izučil in potem doma bil faranom učitelj.
Finančni odsek je mnenja, da se tej želji podružnice c. k. kmetijske družbe Kranjske v Senožečah prav lahko ustreže, ako kmetijska podružnica dobi za ta pouk sposobnega in nadarjenega fanta in ga v prihodnjem šolskem letu pošlje v c. kr. strokovno šolo v Ljubljani, kjer bo vstopil v dotični oddelek. Enako postopali so tudi že marsikod drugod, in tako se n. pr. letos na tukajšnji obrtni šoli poučuje nek mladenič iz Kranj ske-gore in trije iz občine Šmartno pod Smarnogoro, in ravnotako se bo tudi tej podružnici lahko ustreglo, tembolj ker je res želeti, da se pletarstvo v tem kraji vdo-mači, ker se je nadejati, da se bodo pridelki lahko prodajali in spečavali tudi v bližni Trst. Z ozirom na to nasvetujem:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja podružnice c. kr. kmetijske družbe Kranjske v Senožečah se izroča deželnemu odboru v rešitev“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet (id)).
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Preidemo k daljni točki, to je:
e)	Graških slovenskih visokošolcev, da se jim plača vstopnina v slovanskem bolniškem društvu v Gradcu.
e)	der slovenischen Hochschüler an der Grazer Universität um Begleichung der Eintrittsgebühren in den slavischen Krankenverein in Graz.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Graški slovenski visokošolci iz Kranjske so se obrnili do visokega deželnega zbora, oziroma so vložili prošnjo pri deželnem odboru, katero je potem prečastiti gospod deželni glavar izročil visokemu deželnemu zboru. Prosijo, da se jim plača vstopnina in udnina za slovansko bolniško društvo v Gradcu. V prošnji navajajo, da je večina kranjskih slušateljev na Graškem vseučilišču 'revna in težko plačuje 1 gld. vstopnine in 2 gld. udnine v bolniškem društvu. Sklicujejo se na to, da°enako dobroto že uživajo kranjski visokošolci na Dunaju, in opiraje se na to pričakujejo, da jim bo visoki deželni zbor izkazal to milost, katere se hočejo vredne pokazati z dostojnim akademičnim obnašanjem in pridnim učenjem. Podpisalo je to prošnjo 29 vseučiliščnikov, in vodstvo tega društva jo prav toplo priporoča.
Finančni odsek je bil mnenja, da je prošnja utemeljena. in da je to jako dobro, ako vsak dijak ve, da se mu za slučaj bolezni ni treba bati pomanjkanja in da naide pri društvu vse potrebno, ne le zdravnika in zdravil, ampak tudi postrežbo, in ker je visoki zbor enako dobroto tudi izkazal kranjskim vseučiliščnikom na Dunaju, mislil si je finančni odsek, da je tudi ne more odrekati vseučiliščnikom na Graškem vseučilišču.
Z ozirom na to je finančni odsek sklenil predlagati :
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Vstopnina in udnina onih na Kranjsko pristojnih dijakov c. kr. Karl Francovega vseučilišča v Gradcu, kateri so člani slovanskega bolniškega društva graškega vseučilišča, se bodete od leta 1898 izplačevali iz deželnega zaklada pod istimi pogoji, kakor za dijake na dunajskem vseučilišču“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Nihče, torej bomo glasovali.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
f)	posestnikov novih stavb v Ljubljani za oprostitev
od deželnih priklad.
f)	der Besitzer von steuerfreien Neubauten in Laibach
um Befreiung von den Landesumlagen.
Berichterstatter Excellenz Freiherr von Schwegel:
Mehrere Hausbesitzer von Laibach, deren Häuser durch die Katastrophe des Jahres 1895 schwer betroffen worden sind, und die nach dem Gesetze eine Befreiung m Form des Nachlasses der Steuer, beziehungsweise in dem vorliegenden Falle in Form der Verlängerung der Steuerfreiheit zu beanspruchen das Recht haben, haben siä) im
211
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
Sinne des vom hohen Landtage beschlossenen Gesetzes vom .17. December 1896, L. G. B. 9Zr. 52, dnhiic verwendet, dass ihnen anch der. Nachlass der Landesumlagen für die gleiche Zeit, für welche ihnen der Nachlass, beziehungsweise die Verlängerung der Steuerfreiheit von Seite der Regierung infolge des betreffenden Reichsgesetzes gewährt wurde, zu-theil werde.
Diese Ansprüche sind an und für sich vollständig gerechtfertigt und unterliegen nicht dem geringsten Anstande, weil ja thatsächlich der hohe Landtag, als er im Jahre 1896 den Beschluss bezüglich des Nachlasses der Landesumlagen fasste, ganz genau die steuerfreien Häuser der Wohlthat dieses Gesetzes theilhaft werden lassen wollte, welche durch den Nachlass der Hauszinssteuer von Seite des Staates befreit worden sind. Es haben sich jedoch im Laufe der Verhandlungen über den Nachlass dieser Umlagen insoferne Schwierigkeiten ergeben, als thatsächlich das vom Lande angenommene Gesetz nur für die Zeit von 5 Jahren beschlossen wurde, der Moment aber, wo das Verlangen der Steuerfreiheit bei einzelnen dieser in Frage stehenden Häuser gestellt wird, möglicherweise erst nach dem 5. Jahre eintritt, in welchem Falle die Möglichkeit nicht ausgeschlossen tväre, dass der Nachlass der Landesumlagen gesetzlich nicht gewährt werden könnte.
Angesichts dieses Umstandes handelt es sich nun darum, zu entscheiden, von welchen Intentionen seinerzeit der Landtag, als er das Gesetz beschlossen, ausgegangen ist, und ob thatsächlich der Nachlass von Landesumlagen nicht jetzt schon gewährt werden könnte.
Die Petenten, die sich an den Landesausschuss gewendet haben, erhielten von demselben die Erledigung, dass eine entsprechende authentische Interpretation seitens des Landtages selbst erforderlich sei, um das entsprechende an der competenten Stelle veranlassen zu können.
Der Finanzausschuss hat die Eingabe der Hausbesitzer von Laibach genau geprüpst und sich davon überzeugt, dass die Ansprüche der Petenten in dem Gesetze vollkommen begründet erscheinen, dass thatsächlich der Landtag seinerzeit, als er den Nachlass der Landesumlagen bewilligte, im Auge hatte, dass dieser Nachlass so rasch als möglich den Betheiligten zugewendet werde, demnach, sobald die Reconstruction der betreffenden Schäden durch-geführt würde, der Anspruch auf Nachlass eintreten könne, unbeschadet eventueller Terminverschicbungen, die sich ans der specifischen Natur der Nachlässe bei steuerfreien Häusern ergeben könnten. Selbstverständlich muss der Betrag der Landesnmlagcn, deren Nachlass gewährt ivird, genau übereinstimmen mit dem Betrage, beziehungsweise mit dem Zeitraume des Nachlasses der Steuer, der von Seite des Staates gewährt wurde, so dass, wenn für steuerfreie Häuser eine Verlängerung bgr Steuerfreiheit gewährt wurde, die Landesumlagen auch nur für dieselbe Zeit nachgelassen werden können, beziehungsweise die Termine der Verlängerung der Steuerfreiheit maßgebend sein müssen für die Nachlässe der Landesumlagen.
Von diesem Gesichtspunkte ausgehend hat der Finanzausschuss beschlossen, dem hohen Hause folgenden Antrag zur Annahme zu empfehlen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Landtag erkennt an, dass seine Absicht bei Schaffung des Landesgcsctzcs vom 17. Dec. 1896, Z. 52
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
des L. G B., dahin gieng, den durch das Erdbeben geschädigten Hausbesitzern in Laibach, durch zeitliche Befreiung von Landesumlagen eine unmittelbare und rasch wirksame Unterstützung zur theilweisen Deckung der erlittenen Schäden zu gewähren, und dass die dargelegten Ansprüche der Besitzer steuerfreier Häuser, denen zur Entschädigung für die erlittenen Schäden vom Staate eine Verlängerung der Steuerfreiheit gewährt wurde, von diesem Standpunkte aus gerechtfertiget erscheinen, und der Landesausschuss wird demnach beauftragt, in diesem Sinne an competenter Stelle das Erforderliche zu veranlassen".
Im Namen des Finanzausschusses bitte ich diesen Antrag anzunehmen.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Daljna točka je:
g) županstva v Osilnici za odpust 22% prispevka za zagradbe ob reki Kolpi.
g) des Gemeindeamtes in Ossilniz um Nachlass des 22 % Beitrages für Verbauungen am Kulpaflnsse.
Berichterstatter Excellenz Freiherr von Schwegek:
Der Gemeinde Vorstand von Ossilniz hat sich mit einer Petition an den Landtag gewendet, es möge ihm seine Verpflichtung znm Beitrage für Uferschutzbanteu an der Knlpa, die auf Grundlage eines vom Landtage beschlossenen Gesetzes durchgeführt iverden, nachgelassen werden, und zwar aus dem Grunde, weil thatsächlich die materiellen Verhältnisse der Gemeinde derart seien, dass von einer Inanspruchnahme der Mittel derselben znm Zwecke der Bedeckung dieser Post nicht die Rede sein könne.
Es wird darauf hingewiesen, dass die Nothlage in der Gemeinde selbst außerordentlich sei, und dass speciell diejenigen Grundbesitzer, welche hier in Frage kommen, zu den nothleidendsten der Gemeinde gehören, so dass es unmöglich wäre, von Seite derselben die beanspruchten Betrüge einzuziehen.
Die Uferschutzbanteu an der Knlpa wurden auf Grundlage eines Landesgesetzcs durchgeführt, und hat zu den Kosten, welche mit 8000 fl. veranschlagt waren, nach den bestehenden Normen der Staat die Hälfte unter der Bedingung beigetragen, dass 30% der resticrenden Auslagen vom Lande, und 20 % von den Interessenten geleistet werden. Diese 20%, also 1600 fl., sind es, welche heute in Frage stehen.
Nun kann mit Befriedigung constatiert werden, dass bei Durchführung der Arbeiten, für welche 8000 fl. prä-liminiert waren, ein Ersparnis von 1643 fl. erzielt worden ist, itnd auf dieses Ersparnis wurde seitens des Finanzausschusses mit dein Wunsche hingewiesen, dass der Landes-
212
VIII. seja dne 8. februarija 1898.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
ausschuss in erster Reihe genau die Verhältnisse der Nothlage untersuche, welche geltend gemacht wird, dann aber, wenn er sich überzeugt hat, dass die Noth eine solche ist, wie sic dargestellt wird, mit der Regierung nach der Richtung verhandle, dass Staat und Land ihrerseits auf die Quote, welche ihnen aus der ersparten Summe zufallen würde, verzichten mögen, um dadurch eine mögliche Ermäßigung der Verpflichtung, welche die Gemeinde Ossilniz trifft, herbeizuführen.
Der Finanzausschuss ist allerdings der Meinung, dass bei solchen Angelegenheiten, welche eine Verpflichtung von Gemeinden auf Grundlage eingegangener Verträge begründen, eine Nachsicht an und für sich nur unter außerordentlichen Verhältnissen und unter Berücksichtigung einer ganz besonderen Nothlage möglich wäre, weil das Land, wenn es unverzinsliche Vorschüsse gewährt, strenge darauf sehen muss, dass die Verpflichtung der Rückzahlung auch getreu erfüllt werde; es kann also von Seite des Finanzausschusses nicht beantragt werden, heute ohne weiteres aus einen Abstrich dieser Forderung einzugehen und die 20% durch das Land tragen zu lassen. Wenn aber die Verhältnisse wirklich so sind, wie sie dargestellt wurden
—	von Seite der Gemeinde wird darauf hingewiesen, dass diese Verhältnisse dem Vertreter des Landesausschusses, der an Ort und Stelle die Erhebungen pflog, bekannt waren
—	und nachdem der Landesausschuss selbst den Weg angedeutet hat, auf welchem es ermöglicht werden könnte, den angesprochenen Nachlass zu gewähren, so soll dem Landcsausschnsse nicht benommen werden, nach Durchführung der Verhandlungen mit der Regierung die entsprechenden Maßnahmen unter Berücksichtigung der angegebenen Nothlage zu treffen. Allerdings ist zugleich zu betonen, dass ein gewisser Betrag der Kosten schon aus dem Grunde von der Gemeinde jedenfalls getragen werden müsste, weil es sich empfiehlt, diesen Betrag als eine Art Fond zu constituieren, aus dessen Erträgnis diese Uferschutzbauten erhalten werden müssen. Wenn die Gemeinde für die Erhaltung dieser Uferschutzbauten nicht energisch eintritt, wodurch das ganze nicht ohne bedeutende Kosten durchgeführte Werk illusorisch würde, so müsste man thatsächlich an dem guten Willen der Gemeinde selbst zweifeln, und in diesem Falle würde eine besondere Berücksichtigung kaum zu empfehlen sein.
Auf Grund dieser Verhältnisse erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag dem hohen Landtage zu unterbreiten:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Landesausschuss wird beauftragt, über das vorliegende Gesuch der Petenten genaue Erhebungen zu pflegen und darüber in der nächsten Session des Landtages die entsprechenden begründeten Anträge zu stellen".
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Daljna točka je:
h) muzejskega društva v Ljubljani za podporo za društvene namene.
h) des Musealvereines in Laibach um Subvention für Vereinszwecke.
Werichterstalter Ereellen; Areiherr von Schwegel:
Der Musealverein hat, wie während einer Reihe vorangegangener Jahre, auch diesmal über seine Geschäftsgebarung im abgelaufenen Jahre berichtet; er hat über seine Ausgaben und Einnahmen eine genaue Rechnung vorgelegt, und ans Grundlage derselben, sowie im Hinblick auf die ersprießliche Thätigkeit, die er entwickelt, an den hohen Landtag die Bitte gestellt, ihm die gleiche Subvention, wie in den vergangenen Jahren, auch pro 1898 zur Durchführung seiner Arbeiten bewilligen zu wollen. Er bittet um Zuwendung einer Subvention von 400 fl., mit welchem Betrage er bereits durch eine Reihe von Jahren unterstützt wurde, und nachdem die Thätigkeit des Vereines von allen Seiten als ersprießlich und wohlthätig anerkannt wird, so beantrage ich im Namen des Finanzausschusses:.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Dem Musealvcreine für Krain wird für das Jahr 1898 eine Subvention von 400 fl. bewilliget, die aus dem Landesfonde zu bedecken ist".
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Nihče, torej bomo glasovali.
Gospodje, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
10. Ustno poročilo finančnega odseka glede visokosti svote za brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov.
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Höhe der Geldsumme für unverzinsliche Vorschüsse behufs Regenerierung von Weingärten.
Berichterstatter Excellenz Areiherr von Schwegel:
In der Sitzung vom 18. Jänner d. I. wurde beschlossen, dass der Finanzausschuss neuerdings in Erwägung ziehen möge, ob sich eine höhere Summe für die Unterstützung des Weinbaues, als dieselbe bisher in das Budget eingestellt wurde, pro 1899 empfehle, und ob nicht in der Richtung Maßregeln zu treffen seien, um auch von Seite der Regierung eine höhere Summe zum Zwecke der Regenerierung der verseuchten Weingärten zu erzielen.
213
Vlil. seja dne 8. februarija 1898. -
Die Frage ist sehr eingehend im Finanzausschüsse erörtert worden. Den Herren ist bekannt, dass für das laufende Jahr 25.000 ft. von Seite des Landes für die Regenerierung der Weingärten verwendet werden. Angesichts der hohen Ansprüche jedoch, welche von Seite der Interessenten nach dieser Richtung erhoben wurden, hat sich ergeben, dass im laufenden Jahre eine Summe von 20.000 fl., welche in Anspruch genommen wurden, nicht bewilligt werden konnte, weil innerhalb des Budget der Unterstützungen von Seite des Landes und der gleich hohen Unterstützung von Seite des Staates eine Bedeckung nicht mehr zu finden war.
Die Regenerierung der Weingärten in Unterkrain ist thatsächlich eine wirtschaftliche Frage von der allergrößten Bedeutung, das kann niemand verkennen; anderseits kann auch nicht geleugnet werde», dass das Land, so weit seine Mittel reichen, für die Regenerierung der Weingärten, sowie für die Hebung des durch die Phylloxera schwer erschütterten Wohlstandes das Möglichste gethan hat.
Es ist nun erfreulich, eonstatieren zu können, dass von Seite der weinbautreibenden Bevölkerung mit der Regenerierung ernstlich begonnen und wertvolle Resultate erzielt wurden. Nichtsdestoweniger ist noch viel zu thun, und in der Debatte, welche in der gegenwärtigen Session über diesen Gegenstand abgeführt wurde, ist darauf hingewiesen worden, dass die vorhandenen Mittel unzulänglich seien, und dass insbesondere auch von Seite des Staates hier Mittel in Anspruch zu nehmen wären, was nur dann möglich sei, wenn das Land unter denselben Bedingungen auch seinerseits hier Mittel für diesen Zweck bewillige.
Der Finanzausschuss hat sich diesen Erwägungen angeschlossen und beantragt heute, dass für das nächste Jahr der Landesausschuss ermächtiget werde, eine höhere als die gegenwärtige Subvention einzusetzen, und zwar in der Weise, dass einerseits statt 25.000 fl. eine Subvention von 30.000 fl. bewilligt und anderseits eine außerordentliche Subvention von 20.000 fl. für das nächste Jahr in das Landesbildget eingestellt werde, welche Subventionen in Form von unverzinslichen Vorschüssen zum Zwecke der Regenerierung der Weingärten ertheilt werden sollen.
Ich erlaube mir bei dieser Gelegenheit gleich darauf hinzuweisen, dass der Landesausschnss seinerzeit ernsthaft wird bestrebt sein müssen, bezüglich der Rückzahuug unverzinslicher Vorschüsse vollkommene Ordnung einzuhalten, weil die Geldmittel, die von Seite des Landes diesem Zwecke zugewendet werden, so namhafte sind, dass eine Ordnung in dieser Frage, beziehungsweise der Rückfluss der Gelder für das Land von größter Bedeutung ist.
Ohne noch auf einzelne Details, die vielleicht im Laufe der Debate auftauchen sollten, jetzt schon einzugehen, erlaube ich mir angesichts dieses durch den hohen Landtag selbst angeregten neuerlichen Beschlusses des Finanzausschusses im Namen desselben folgende» Antrag dem hohen Landtage zur Annahme zu empfehlen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Landesausschuss wird ermächtiget, behufs Gewährung von unverzinslichen Darlehen zum Zwecke der Regenerierung verseuchter Weingärten in das Erfordernis
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
pro 1899, statt des bisherigen Beitrages einen solchen von 30.000 fl., und außerdem pro 1899, noch einen außerordentlichen, womöglich aus der laufenden Cassege-barung zu bedeckenden Betrag von 20.000 fl. einzustellen. Dabei erhält der Landesansschuss den Auftrag, diesbezüglich mit der h. Regierung in Verhandlung zu treten und dieselbe eindringlich zu ersuchen, den für diesen Zweck und für Krain zu gewährenden staatlichen Beitrag in der Höhe des vom Landtage pro 1899 bewilligten Credites in das Präliminare für das nächste Jahr einstellen und dessen rechtzeitige Flüßlgmachung veranlassen zu wollen."
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
Gospod poslanec Luckmann ima besedo.
Abgeordneter Luckmann:
Mit Rücksicht auf die Finanzen des Landes, finde ich die Beiträge, die alljährlich für die Reconstruetion der Weingärten verwendet werden, und den Antrag, im nächsten Jahre 50.000 fl. diesem Zwecke zu widmen, außerordentlich bedeutungsvoll. Bei der Wichtigkeit der Sache möchte ich nicht dagegen sprechen, aber ich hege die Besorgnis, dass diese Angelegenheit möglicher Weise in der entsprechenden Weise nicht geregelt und die bewilligten Beträge eventuell nicht angemessen verwendet werden.
Mein Wunsch geht dahin, dass diese Angelegenheit gehörig überwacht und dass Cultnrplänc ausgearbeitet werden, an welche sich diejenigen, die mit zinsfreien Subventionen betheilt werden, zu halten hätten, damit nicht Maßregeln getroffen werden, die nicht sachgemäß sind und ihren Zweck verfehlen, denn dann wären diejenigen, welche die Subventionen zurückzahlen müssen, außerordentlich geschädigt, und man hätte ihnen, statt einer Wohlthat, machten schlechten Dienst erwiesen Es sollen also Cultur-pläne gemacht lind von denjenigen, welche Subventionen bekommen, eingehalten werden.
' Endlich soll auch dafür gesorgt werden, dass Reben in genügender Menge vorhanden sind. In Ungarn wird beispielsweise für jedes Joch, welches ein Besitzer zu einer Rebenschule widmet, eine Subvention von 100 fl. gegeben, und demselben außerdem zugesichert, dass er für 1000 Reben im ersten Jahre 6 fl., im zweiten Jahre 5 fl im dritten Jahre an Subvention erhalten wurde. Dadurch werden mehr Rebschuleu errichtet, und das Land gelangt danit in den Besitz der zur Wiederherstellung der Weingärten nöthigen Reben.
Ich erlaube mir daher zu den Anträgen, welche der Herr Berichterstatter verlesen hat, noch folgende Zusatz-antrüge zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
„Der Landesansschuss wird beauftragt:
1. Einen Cnlturplau für die Wiederherstellung der verseuchten Weingärten entwerfen zu lassen, an welchen die Darlehensw-rber zu binden wären bei Durchführung ihrer Arbeiten.
214
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
3. Durch Vermehrung des Aufsichtpersonales das nun int größeren Maßstabe begonnene Reconstructionswerk zu übewachen.
8. Bis zur nächsten Session Anträge einzubringen, nach welchen den Besitzern von Privat-Rebschulen durch Gewährung von unverzinslichen Vorschüssen und käufliche Abnahme ihrer Reben int Bedarfsfälle Subventionen gewährt werden."
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Lnckmanna izvolijo listati.
(Se podpre. —- Wird unterstützt.)
Predlog je zadosti podprt in je torej v razpravi.
Želi še kdo besede?
Vzvišeni gospod deželni predsednik ima besedo.
K. k. Landesprälident Excellenz Areiherr von Kein:
Ich glaube, dass es von meiner Seite nicht nothwendig ist, den Antrag des Finanzausschusses zu befürworten. Wir haben im Laufe dieser Session bereits einmal über die Frage der Regenerierung der Weingärten verhandelt, und schon damals habe ich mir erlaubt, dem hohen Landtage nahe zu legen, er möge dafür sorgen, dass im nächsten Jahre ein größerer Credit dem Landesausschusse zur Verfügung stehe, um denselben für unverzinsliche Darlehen an Weinbauern zu verwenden.
Die Gründe, welche damals angeführt worden sind und welche auch aus dem Antrage des Finanzausschusses hervorleuchten, werden ja von niemanden im hohen Hause geleugnet; auch der Herr Abgeordnete Luckmann, welcher zu dem Antrage des Finanzausschusses einen Zusatz beantragt hat, sprach ja nicht gegen die in Aussicht genommene Summe, sondern sein Wunsch geht eigentlich nur dahin, eine zweckentsprechende Verwendung derselben sicherzustellen.
In dieser Richtung möchte ich mir erlauben, den sehr geehrten Herrn Vorredner darauf aufmerksam zu machen, dass schon jetzt das Bestreben des Landesausschusses und der Regierung dahin gerichtet ist, eine solche zweckentsprechende Verwendung möglichst sicherzustellen.
Was die erste Maßnahme betrifft, die der Herr Abgeordnete Luckmann in Aussicht nimmt, und als welche er die Beschaffung eines Culturplanes bezeichnet, so glaube ich, kann es sich nicht um einen Culturplan handeln, welcher, für das ganze Weinbauland aufgestellt wird, sowie man einen Aufforstungsplan aufstellt für eine größere Waldfläche, für eine Blöße, die neu aufgeforstet werden muss, sondern es kann sich nur um individuelle Culturpläne handeln für jeden einzelnen Weingartenbesitzer in dem bescheidenen Umfange, in welchem sich sein Weinbau bewegt.
Ein solcher Culturplan jedoch wird schon seit 1893 von jedem einzelnen Weinbaubesitzer in der Form eines Arbeitsplanes seinem Gesuche angeschlossen, und auf Grund dieses Arbeitsplanes hat jeder Weingartenbesitzer den Aufwand nachzuweisen, den er machen will und machen soll, um seine Weingärten wieder neu zu bepflanzen. Dieser Culturplan wird von Seite des Technikers für Bekämpfung
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
der Reblaus überprüft und der Kostenvoranschlag richtig gestellt: erst nach Genehmigung dieses Arbeitsplanes, der, wie ich glaube, identisch ist mit betn Culturplane des Herrn Abgeordneten Luckmann, wird die Summe bestimmt, welche jeder Weinbauer für die Wiederherstellung seines Weingartens benöthigt, und von dieser Summe wird nach Maßgabe der vorhandenen Mittel des Staates und des Landes ein entsprechender Procentsatz als unverzinsliches Darlehen gegeben. Ich glaube also, dass dem ersten Wunsche des Herrn Abgeordneten Luckmann bereits Rechnung getragen ist.
Die zweite Forderung des Herrn Luckmann bezieht sich auf eine Überwachung nach der Richtung, dass die Arbeiten, welche gemäß des Arbeitsplanes auszuführen sind, so hergestellt werden, wie sie der Arbeitsplan verlangt. In dieser Richtung glaube ich dem sehr geehrten Herrn Vorredner ebenfalls bereits volle Beruhigung geben zu können; denn von der richtigen Ausführung des Arbeitsplanes hängt die Auszahlung des Darlehens ab, und zwar wird dieses in zwei Raten ansgezahlt. Die erste Rate soll wo möglich vor Beginn der Arbeiten oder bei Beginn derselben geleistet werden, was leider nicht immer möglich ist, weil wir eben daran kranken, dass die Anweisungen zu spät erfolgen. Dies ist also eine Art a conto Zahlung; die zweite Rate wird immer erst dann gezahlt, wenn die Arbeit ausgeführt ist.
Tic Überwachung, das gebe ich zu, könnte allerdings in noch intensiverer Weise geschehen, wenn es nämlich möglich wäre, die Bereisung des technischen Sachverständigen Skalitzky derart zu gestalten, dass er vielleicht die Weingärten noch in einem Momente besuchen kann, wo er begangene Fehler leichter corrigieren könnte, als dies später möglich ist. Eine Überwachung besteht also schon jetzt und ich bitte nur den Jahresbericht über die Regenerierung der Weingärten einzusehen. Dort werden Sie die Berichte finden darüber, wie diese Anlagen von den Privaten hergestellt werden. So viel über die Regenerierung der Weingärten selbst.
Ich komme nun zum dritten Punkte, das ist zur Vorsorge für die erforderliche Anzahl amerikanischer Reben. Ich habe mir in derselben Sitzung, in welcher der Antrag Povše gestellt wurde, darauf hinzuweisen erlaubt, dass die Herstellung der erforderlichen Anzahl amerikanischer Unterlagsreben eine Hauptbedingung für die glückliche Regenerierung der Weingärten bildet. Ich habe damals auch dem hohen Landtage bereits mitgetheilt, dass die Regierung entschlossen ist, int Laufe dieses Jahres, eventuell im Jahre 1899, eine sehr bedeutende, mehrere Joch umfassende Rebenanlage im Gurkfelder Bezirke zu errichten. Die Unterhandlungen wegen Erwerbung des Grundes sind bereits im Zuge; leider ist das Grundstück, welches zunächst in Aussicht genommen wurde, zu diesem Zwecke weniger geeignet und auch nur theuer erhältlich, so dass auf ein anderes Grundstück gegriffen werden dürfte. Jedenfalls ist es aber außer Zweifel, dass wir im Laufe des Herbstes mit der Anlage beginnen werden. Zeigt sich diese Rebenanlage ertragsfähig, und das wird in kürzester Zeit sein, so werden so große Quantitäten von amerikanischen Unterlagsrebeu für das Land Krain zur Verfügung stehen, dass ich weitere Begünstigungen von Privatrebenanlagen, wie sie der Herr Abgeordnete Luckmann in Aussicht nimmt.
215
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
kaum als nothwendig erachten könnte, zumal die Regierung gerade in Krain mit derlei Privatanlagen nicht immer die besten Erfahrungen gemacht hat.
Ich will mich in weitere Details bezüglich der privaten Rebenanlagen nicht einlassen, es würde dies zu weit führen, und ich habe auch nicht das erforderliche Material vor mir, um genaue ziffcrinäßige Daten geben zu können. Ich möchte nur betonen, dass die Regierung auf dem Standpunkte steht, dass für Ausführung von Privatanlagen nur mehr Korporationen, nie mehr einzelne unterstützt werden. Wenn ein Weinbauverein oder eine landwirtschaftliche Filiale sich an die Regierung wendet um eine Subvention für einen Muttergarten, so hat das Ackerbauministerium bisher immer eine offene Hand dafür gezeigt und derartige Anlagen sowohl für einzelne Gemeinden, als für Vereine und Vereinsfilialen auf das kräftigste unterstützt. Auf diesem Standpunkte wird die Regierung, glaube ich, auch ferner verharren, sich jedoch gegenüber der Subventionierung von Privatrebenanlagen ziemlich ablehnend verhalten, zumal ja gar kein Grund vorhanden ist, Anlagen zu subventionieren, welche, wenn sie geschäftsmäßig betrieben werden, einen namhaften Gewinn abwerfen. Derartige Privatanlagen sind eine sehr gute Einnahmsquelle geworden, und die Regierung hat gar keinen Grund, demjenigen, der aus einer solchen Anlage einen Gewinn zieht, auch uoch mit einer Subvention unter die Arme zu greifen. Für diejenigen Weinbautreibenden, welche Anspruch erheben können auf Bezug sehr billiger Reben, wird das Ärar in seinen eigenen Rebenanlagen ausreichend sorgen können.
Deželni glavar:
Zeli še kdo besede?
Gospod poslanec Povše ima besedo.
Poslanec Povše:
Visoki zbor! Besedam Nj. ekscelence, gospoda deželnega predsednika imam zdaj, ko je skoro vso zadevo popolnoma pojasnil, le malo pristaviti, dovoljeno pa mi bodi nekoliko spregovoriti k opazkam gospoda referenta, ki priporoča deželnemu odboru, naj vse stori in skrbi za to, da se bo znatni znesek, ki ga je naklonila dežela Kranjska za regeneriranje vinogradov, primerno obrnil in pravilno izkoristil. Visoki deželni zbor smem pomiriti in dati zagotovilo, da se glede sigurnosti tega denarja postopa z vso strogostjo in da se, kar okrajno glavarstvo morda pusti, od deželne vlade še z večjo strogostjo črta vse, kar ne da sigurnosti za to, da se bo denar vrnil. In tako postopanje je popolnoma opravičeno, osobito zdaj, ko je upati, da visoka zbornica pritrdi nasvetu finančnega odseka, da se da tako visoko svoto 50.000 gld. deželnemu odboru na razpolago za brezobrestna posojila. Gospodu poslancu Luckmannu bodi povedano, da je poleg nadzorovanja, katero izvršuje državni uradnik Skalitzky, tudi deželni odbor dal ukaz potovalnemu učitelju Gombaču, da naj ne le predava, ampak tudi vinograd, čegar lastnik je dobil brezobrestno posojilo, ali pa kako darilo, da si napravi nov vinograd, obišče in se prepriča, ali je
- VIII. Sitzung ant 8. Februar 1898.
pravilno rigolan in kako je zasajen. Po poročilu potovalnega učitelja Gombača je soditi, da se ljudje držijo dotičnih navodil in da sploh umno delajo z vinogradi. V raznih krajih so napravili nekteri veleposestniki, v drugih kmetijske podružnice uzorne vinograde, in ljudje se marljivo drže in posnemajo te vzglede. Potovalnemu učitelju je bil dalje dan nalog, — in to se izvršuje tudi od strani od države nameščenega uradnika, — naj svetuje ljudem samo take trte saditi, ki so za dotično zemljo prikladne in prav ima gospod poslanec Luckmann, ako priporoča, da naj se gleda na to, da bodo ljudje umno in pravilno svoje vinograde regenerirali. Prej je v tem oziru žalibog manjkalo skušenj, in ljudje so porabili prvi nasvet, katerega so dobili, in so potem zasadili trte, ki niso bile prikladne dotični zemlji; a posledica temu je bila ta, da se je pokazala rumenica, chlorose, ki nastane zaradi tega, ker ameriške trte niso sposobne za zemljo, kjer je preveč apnenika, zdaj pa se nasajajo povsod le trte, ki so primerne apnenemu svetu. Ravno tako skrbijo deželna in državna trtni ca in od dežele subvencionirane kmetijske podružnice za to, da se ameriške trte cepijo le s takimi cepiči, od kterih je pričakovati kvalitativno in kvantitativno boljšega pridelka. In res sem sam imel priliko se prepričati na Dolenjskem, da je zdaj vino kvalitativno dokaj boljše, bolj močno, da ima manj kisline, več sladkorja in alkohola, in tako, da moram odkritosrčno reči, da je to vino komaj podobno prejšnjemu. Opravičena je torej nada, da dobimo tudi glede kvalitete boljše pridelke, ki bodo mogli s pridelki tudi izvan mej Kranjske konkurirati. Ako bi lastniki privatnih trtnic oddajali svoje trte ljudem po primerni ceni, bi jaz temu prav nič ne ugovarjal, da bi dajala dežela tudi takim trtnicam podpore, toda dejansko imajo privatne trtnice take cene, da je ljudem nemogoče iz njih jemati trte, Tudi je v deželni budget postavljeni znesek 1000 gld. namenjen le kmetijskim podružnicam, ki bodo napravile take trtnice ter pripravile materija! in cepljenke, ktere bodo vinogradarji potrebovali. Končno naj še navedem, da se bodo, kakor je prišlo od visoke vlade obvestilo, priredili kursi o cepljenju trt, tako, da se bo na ta način od dežele in od vlade vse storilo, da se pomnoži število ljudij, ki bodo znali cepiti, pa tudi, da se bo moglo ljudem dati veliko cepljenk na razpolago.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
Gospod poslanec grof Barbo ima besedo.
Abgeordneter Hraf Mrvo:
Zum Antrage des Herrn Abgeordneten Luckmann möchte ich in Anbetracht der Worte, welche feine Excellenz der Herr Landespräsident gesprochen hat und mit Rücksicht auf die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Povše Einiges zur Aufklärung und Unterstützung beibringen. Es ist richtig wie Seine Excellenz gesagt hat, dass ja schon jetzt ein gewisser Culturplan den Gesuchen beiliegen muss; dieser Culturplan ist jedoch nur insofern nothwendig, als der betreffende sich verbindlich macht, auf eine gewisse
216
VIII. seja dne 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung ant 8. Februar 1898.
Tiefe zu rigolen und die rigolte Fläche mit amerikanischen Reben zu besetzen. Es ist aber ein großer Unterschied, welche Sorten von Reben gewählt werden, und in jedem Kreise, in jeder Gegend, ich mochte sagen, fast in jeder Weingartenparcelle ist das Verhältnis ein anderes. Hier ist die Erde stark kalkhältig, es würde also nur Monticola gedeihen; dort ist die Erde wieder feucht, und es zeigt sich die Nothwendigkeit Solonis zu bauen u. s. w. u. s. w.
Auch hinsichtlich der Edelreiser sind die Verhältnisse sehr verschieden und infolge dessen besitzt der Betreffende oft nicht die Fähigkeit, genau anzugeben, wie tief er rigolen will. Dann ist auch ein Unterschied in manchem Erdreich; in dem einen geht das Rigolen blos bis 70 cm tief, in dem anderen bis 100 cm. Es ist dies für jeden Ort individuell.
Ter Betreffende soll nun angeben, mit welcher Sorte Unterlagsreben er seinen Weingarten bepflanzen, welche Edelreiser er verwenden und in welcher Entfernung von einander er die Reben setzen tvill. Dies geht viel weiter, als jetzt gefordert wird, wenn es sich darum handelt, unverzinsliche Darlehen zu erlangen. Ich glaube daher, dass der Antrag Luckmann in diesem Sinne gewiss berechtigt ist.
Was die Überwachung betrifft, so möchte ich betonen, dass die Arbeiten des Herrn Skalitzky, des Regierungs-commissärs der Arbeiten für die Bekämpfung der Reblaus, hervorragend sind: wir anerkennen vollkommen seine Thätigkeit: er ist ein ausgezeichneter Fachmann; er thut vielleicht mehr als seine Pflicht ist. Er ist jedoch allein und da fällt es sehr schwer überall im Lande herum zu kommen und jede einzelne Parcelle zu besichtigen. Ebenso anerkenne ich vollkommen die Thätigkeit des Wanderlehrers für Weinbau, des Herrn Gombač; aber auch er ist nrcht in der Lage, jeden Weingartenbesitzer aufzusuchen. Und wenn Herr Povse bemerkt hat, dass der Wanderlehrer nach Möglichkeit in solche Weingärten kommt, welche bereits regenerirt wurden, um die Leute zu belehren, so möchte ich betonen, dass eine solche Belehrung wohl gut ist, aber meist post festum kommt Wenn der Weingarten einmal angelegt ist, dann nützt es nichts mehr zu sagen, hier sei eine falsche Sorte verwendet.
Es ist richtig, dass größtentheils die Reben in Gegenden gegeben werden, für welche sie passen; aber man kann, wie ich bereits hervorgehoben habe, auch Gegenden nicht schablonenmäßig behandeln. Man kann nicht sagen, die und die Sorte ist geeignet, sondern das ist wieder individuell; es wäre daher angezeigt, dass derjenige, welcher regeneriren will, einen Anhaltspunkt dafür hätte, dass der Plan, nach welchem er vorzugehen gedenkt, richtig ist. — In diesem Sinne befürworte ich den Antrag Luckmann.
Deželni glavar:
Vzvišeni gospod deželni predsednik ima besedo.
K. K. Landespräfident K.rcessenz Freiherr von Kein:
Mit Rücksicht auf die Ausführungen des Herrn Grafen Barbo möchte ich mir kurz einige Bemerkungen erlauben.
Die Detaillierung des Arbeitsplanes, wie ihn Graf Barbo verlangt, mit Angabe der Unterlagssorten und der Edelreiser, welche auf diese Unterlagen gepflanzt werden sollen, wäre allerdings in gewisser Beziehung ein Ideal; wie aber alle Ideale, so dürfte wohl auch dieses Ideal sich nicht erreichen lassen, und ich würde es sogar al» gefährlich betrachten, wenn man die freie wirtschaftliche Gebarung durch eine derartige polizeiliche Maßregel einschränken und den Weinbauer durch Gewährung oder Nichtgewährung eines Darlehens dazu zwingen würde, gewisse Sorten zu pflanzen, für die er sich selbst nicht immer begeistert. — Ich glaube die Auswahl der Sorten sei der individuellen Erwägung jedes einzelnen zu überlassen, und die Vorsorge für die richtige Auswahl dieser Reben kann nur getroffen werden im Wege der allgemeinen Belehrung der Bevölkerung, nicht aber durch individuelle Vorschreibung einer bestimmter Rebe für einen bestimmten Grund, für eine bestimmte Parcelle.
Wir sind allerdings in der letzten Zeit bezüglich des Kreises derjenigen Reben, welche sich als amerikanische Unterlagsreben eignen, zu einem Resultate gekommen, welches eine Auswahl viel leichter macht als früher, wo man es mit 15, 20, 25 und noch mehr Rebensorten zu thun hatte und gewissermaßen im Blinden tappte. Jetzt haben die Versuche, die Jahre lang gemacht wurden, und die praktischen Erfahrungen, die ich dem Herrn Grafen Barbo, der ja in dieser Frage Fachmann ist, kaum auseinander zu setzen brauche, dahingeführt, dass sich der Kreis der Reben auf circa 3 bis 4 Sorten eingeengt hat, und zwar ans die Solonis, auf die Eiparia portalis und ans die Rupertris monticola. Damit sind jene Sorten erschöpft, von welchen mit Erfolg auf die Widerstandskraft gegenüber der Phyloxera gerechnet werden kann, linb welche mit Rücksicht ans unsere klimatischen Verhältnisse ein üppiges Gedeihen des Weinstockes und rechtzeitige Tranbcnreife versprechen. Welche Sorte auf einem speziellen Grundstücke anwendbar ist, darüber im Arbeitspläne und bei der Ertheilnng des Darlehens abzusprechen — das halte ich für eine in die Privatwirtschaft tief einschneidende Maßregel, die weit schärfer wäre, als wenn das Land bespielsweise bei einer Prämien-Vertheilnng einem Viehzüchter vorschreibt, eine bestimmte Rasse bei seiner Wirtschaft in Anwendung zu bringen. Eine Belehrung der Bevölkerung darüber, welche Sorte sie auszuwählen hat, erfolgt ja in weitgehendster Weise durch die Herren Skalitzky und Gombač, und wer die Vorträge liest, welche insbesondere der Wanderlehrer Gombač, der ja in erster Linie dazu berufen ist, hält, wer seine Reisepläne und die Relaüonen über den Besuch der Vorträge in Betracht zieht, kann sich der Wahrnehmung nicht verschließen, dass von Seite desselben wohl der größtmöglichste Einfluss genommen wird, und zwar in einer Richtung, die gewiss nur vollkommen zu billigen ist.
Dasselbe fast gilt von der zweiten Forderung, dass die Edelreiser, welche in jedem einzelnen Weingarten zur Anwendung kommen, genau bezeichnet werden sollen, wenn überhaupt von einem Darlehen die Rede sein kann. Die letztere Frage betrachte ich noch als viel gefährlicher.
Es hat gewiss große Berechtigung und großen Wert für jeden, der sich mit dem Weinbane beschäftigt aber nicht in der Lage ist, aus allen Fachzeitungen die nöthige
217
VIIJ. seja dne 8. februarija 1898. -
Belehrung zu suchen oder kostspielige Versuche zu machen, sondern der angewiesen ist auf den freundschaftlichen Rath eines Sachverständigen, wenn ihm jene Sorten angegeben werden, ans welche in erster Linie reflecticrt werden soll. Diese Sorten sind solche, welche erstens einmal in unserem Klima reif werden, und zweitens gute, marktfähige und gern gekaufte Producte liefern. Dieser Aufgabe hat sich die Reblaus-Landcskommission vor mehreren Jahren unterzogen und alle Sorten genau bezeichnet, welche mit Rücksicht auf die klimatischen und Bodenverhältnisse im Lande sowie mit Rücksicht auf den Markt, welchen der krainische Wein besitzt, als empfehlenswert für die Anpflanzungen erscheinen. Diese Sortenauswahl, welche die einstimmige Billigung der Fachmänner gefunden hat, bildet ebenfalls eine Grundlage für die Vorträge des Wanderlehrers, und auf der Basis der allgemeinen Belehrung muss jeder einzelne jene Sorten für sich wühlen, welche er als für seine Bedürfnisse und seinen Grund als die zutreffendsten erachtet. Derjenige, der mehr auf die Quantität sein Augenmerk richtet, wird eine solche Sorte wählen, welche vielleicht weniger edel in der Qualität, aber dagegen umso reichhaltiger im Ertrage ist. Wer dagegen edleren Wein erzielen will, wird eben eine andere Sorte ziehen.
Besonders schwierig ist es aber, im Arbeitspläne von vorueherein die Sorte der Edelreiser zu bestimmen, iveil in diesem Momente auch schon entschieden werden müsste, ob sich der betreffende Weingartcnbesitzer für die Grün- oder Trockenveredlung entscheidet. Entscheidet er sich für die erstere, so ist der Kreis derjenigen Reben, welche er mit Erfolg auf amerikanische Unterlagsreben verpflanzen kann, ein engbegrenzter, da er nämlich Edelreben nur aus der Nachbarschaft, quasi aus seinem eigenen Weingarten, nehmen kann. Denn mit Edelreisern, welche nicht frisch geschnitten sind, ist die Grünveredlung schwer durchzuführen, respective das Anwachsperzent minimal, mit frischen Edelreisern lässt sich aber die Grünveredlung mit großem Erfolge ausführen.
Aus diesem Grunde schon kommt mir diese weitgehende Detaillierung des Arbeitsplanes gefährlich vor. Dieselbe ist auch insofern weniger zweckmäßig, als ich überzeugt bin, dass in Hunderten von Fällen, die beim Arbeitspläne in Aussicht genommenen Edelsorten nicht zur praktischen Verwendung werden kommen können, weil es noch immer fraglich ist, ob sich der Betreffende jene Sorten, welche er bei Verfassung des Arbeitsplanes in Aussicht nahm, auch thatsächlich wird verschaffen können. Sic werden aber doch gewiss nicht verlangen, dass jemand, der diese Bedingung laut Arbeitsplanes nicht ausführen kann, weil er die betreffende Sorte nicht bekommt, dafür jedoch eine andere, auch gute Sorte, z. B. statt Mosler, Riesling oder sonst etwas dergleichen wählt, das Darlehen nicht ausgezahlt erhalten soll. — So weit wird selbst Herr Graf Barbo mit seiner Bevormundung der Bevölkerung und mit der Zurückhaltung der Darlehen nicht gehen wollen, denn wir würden ja dadurch zu dem Resultate kommen, dass eine edle Sorte blos auf dem Papier steht, das Darlehen aber doch ausgezahlt werden müsste, selbst wenn diese speziell angeführte Edelsorte nicht zur Verwendung kommt.
Herr Graf Barbo hat noch einen dritten Punkt berührt, das ist nämlich die Entfernung der einzelnen
- VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Rebenstöcke von einander. Dieses Moment bildet einen so nothwendigen Bestandtheil jedes Arbeitsplanes, dass ich annehmen muss, dass auch in den gegenwärtigen Arbeitsplänen dieser Punkt zum Ausdrucke kommt; denn nur, wenn bestimmt ist, in welcher Entfernung die einzelnen Reben gepflanzt werden sollen, nur dann ist es möglich, auch jene Anzahl von Weingartenstöcken zu berechnen, welche für die Cultivierung eines bestimmten Areals nothwendig sind. Also die normalmäßige Bestockung kommt schon im Arbeitspläne an und für sich zum Ausdrucke, und wenn jemand eine andere Bestockung, z. B. statt des quadratischen Verbandes den Dreiecksverband anwenden will, oder wenn er statt der Entfernung von 1 m eine solche von 1-20 m für seine Weingärten vorzieht, so glaube ich, dass auch in dieser Richtung eine Bevormundung von Seite der Regierung oder des Landes, und zwar in der Weise, dass man durch Gewährung oder Nichtgewährung eines Darlehens einen Zwang ausübt, nicht platzgreifen soll, weil in dieser Beziehung der wirtschaftlichen Freiheit ein gewisser Spielraum gelassen werden muss um so mehr, als die Erfahrungen ziemlich deutlich zeigen, dass mit der bisherigen Art der Bestockung vielleicht mancher schlechter gefahren wäre, als wenn er eine neuartige Bestockung gewählt und die Distanz zwischen den einzelnen Stöcken noch weiter gezogen hat, als dies bisher der Fall war. Wenn Sie die Literatur verfolgen und alles in Betracht ziehen, was in den Fachzeitschriften über Anpflanzungen geschrieben wird, so werden Sie in der letzten Zeit bemerkt haben, dass in einzelnen Weingärten, wo man den Versuch gemacht hat, die Weinstöcke auf größere Distanzen zu pflanzen, als dies bisher gang und gäbe war, überraschende Resultate zutage treten, sowohl was die Üppigkeit der Vegetation überhaupt als den Ertrag der Reben betrifft.
Dass auch die speciellen Bodenverhältnisse hiebei eine bedeutende Rolle spielen, glaube ich als Laie dem hochverehrten Fachmanne nicht auseinandersetzen zu dürfen. Ich möchte daher meine Ausführungen damit schließen, dass ich die Bitte stelle, von einer übergroßen Rigorosität und Specialisierung im Arbeitspläne absehen zu wollen, nachdem ich mir davon keinen guten Erfolg versprechen könnte.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede"?
Gospod poslanec grof Barbo ima besedo
Abgeordneter Hraš Aarvo:
Ich habe mir nochmals das Wort erbeten, weil ich glaube, dass ein kleines Mißverständnis unterlaufen ist. Ich habe den Antrag Sudmann nicht dahin aufgefasst, dass eine so weitgehende Bevormundung platzgreifen sollte, wie sie Seine Excellenz der Herr Landespräsident demselben unterlegt. Ich glaube nicht, dass dem Weinbauer aufgetragen werden soll, er müsse diese oder jene Sorten verwenden; namentlich im Hinblicke auf Edelreiser glaube ich den Antrag des Herrn Abgeordneten Sudmann dahin deuten zu können, dass der Weinbauer dazu verhalten werden soll, einen Arbeitsplan nach der Richtung vorzu--
218
VIII. seja dne 8. februarija 1898. —
legen, erstens, wie tief er rigolen will, was schon im Gesetze enthalten ist, und zweitens, welche Sorten zur Unterlage verwendet werden sollen und welche für Edelreiser. Damit ist aber nicht gesagt, dass der Weinbauer diese oder jene Sorte verwenden muss, sondern die zuständige Behörde soll nur zur Kenntnis kommen, ob die Sorten, welche der Betreffende verwenden will, auch passen.
Nehmen wir einen eonereten Fall an, es hätte jemand einen kalkigen Boden und wollte Riparia verwenden; dem würde erklärt werden: „Das geht nicht; wenn du nicht von dieser Idee abgehst, werden wir dir keine Subvention geben". Und wenn er auf Riparia Traminer veredeln wollte, welche ein schlechtes Anwachsungsverhältnis bietet, dann müsste man ihm ebenfalls erklären, dass er für diese Veredlung keine Subvention erhalte. Dahin habe ich den Antrag Luckmann aufgefasst und ich glaube, dass dies auch im Sinne des Antragstellers gelegen war.
Ich möchte aber diese Gelegenheit nicht vorübergehen lassen, ohne eine Bemerkung daran zu knüpfen. Seine Excellenz der Herr Landespräsident hat sich einen Laien genannt, aber die Worte, die wir von ihm in Bezug auf den Weinbau gehört haben, haben uns alle vom Gegentheile überzeugt, und ich kann ihm nur Dank sagen, dass er dem Weinbau ein solches Interesse und Verständnis entgegenbringt, dass ich nur annehmen kann, er sei vom größten Wohlwollen für den Weinbau erfüllt.
(Odobravanje na desni. — Beifall rechts.)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Berichterstatter Excellenz Areiherr von Schwegek:
Gegen den Antrag des Finanzausschusses ist keine Einwendung erhoben worden, ich bin daher auch nicht in der Lage weitere Ausführungen über diesen Gegenstand machen zu müssen. Wenn ich diesen Anlass jedoch dazu benütze, um bezüglich der Debatte, die sich jetzt entsponnen hat und an der Fachmänner theilgenommen haben, zu denen ich gewiss nicht zähle, ein paar Worte beizufügen, so geschieht dies von dem Standpunkte, um zu charakterisieren, ob und in wie weit jene Befürchtungen begründet sind, die gegen die Resolutionen des Herrn Abgeordneten Luckmann nach der Richtung erhoben werden, als würden dieselben irgendwie die geplante Action beeinträchtigen.
Ich glaube in den Intentionen des hohen Landtages kann es nicht gelegen sein, den Beschluss, in so großmüthiger Weise die Regenerierung der Weingärten zu unterstützen, anderseits auf irgend einem Umwege wieder einschränken zu wollen. Nach der Auffassung, welche sich mir wenigstens aus dieser Debatte aufgedrängt hat, ist eine Einschränkung durch den Antrag, wie er von Seite des Herrn Abgeordneten Luckmann vorgebracht wurde, nicht geplant. Derselbe bezieht sich in den Punkten 1 und 2 ans zwei Angelegenheiten, die heute schon in Wirksamkeit sind, man könnte also höchstens sagen, es sei überflüssig gewesen, dass er diesfalls einen Antrag gestellt
■ VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
hat. Nachdem aber nunmehr eine größere Summe zur Verwendung kommt, und infolge dessen ein größeres Arbeitsfeld vorhanden ist, so ist es eine logische Conse-quenz, dass auch die Überwachung dieses Arbeitsfeldes entsprechend erhöht werden muss. Der zweite Punkt also, welcher von der Vermehrung der bereis principiell feststehenden Überwachung spricht, ist nichts anderes, als die logische Consegnenz des größeren Arbeitsgebietes, und wenn bezüglich der Cultur- oder Arbeitspläne gesagt wird, dass dieselben schon jetzt nothwendig sind und immer verlangt werden, so will ich aus der Debatte, die jetzt durchgeführt wurde, nur die Consegnenz ziehen, dass darauf hingewiesen wird, nach welchen zweckmäßigen Richtungen auch in dieser Beziehung die Aufmerksamkeit der überwachenden Organe geleitet werden soll.
Die letzten Ausführungen des Herrn Grafen Barbo erbringen den Beweis, dass ohne die Freiheit der Action der einzelnen Weinbautreibenden zu beschränken, es nichtsdestoweniger in der Pflicht des Überwachungsorganes liegt, eine specielle Überwachung auch bezüglich des Arbeitsplanes durchzuführen.
Ich kann also in den Punkten 1 und 2 nichts anderes erblicken, als was thatsächlich heute schon in gewissem Umfange besteht; anderseits aber finde ich in den Bestimmungen doch nur die logische Consegnenz, welche sich aus der Vermehrung der Arbeit von selbst ergibt.
Was den dritten Punkt „die Privatrebschulen" betrifft, so möchte ich in dieser Richtung nur auf zwei Momente hinweisen, die vielleicht übersehen worden sind. Im dritten Punkte wird kein definitiver Beschluss beantragt, sondern nur verlangt, dass diese Frage studiert und seinerzeit darüber Anträge gestellt werden mögen. Diese Anträge werden sich gewissermaßen aus der Debatte, die über diesen Gegenstand durchgeführet wurde, sowie aus den Erfahrungen ergeben, die wan in dieser Richtung machen wird. Um aber keinem Mißverständnisse Raum zu geben, möchte ich speciell darauf hinweisen, dass der Herr Antragsteller im dritten Punkte insbesondere auf jene staatliche Unterstützung hingewiesen hat, welche in Ungarn der Regenerierung der Weingärten zutheil wird, eine Unterstützung, die anerkanntermaßen gute Erfolge hatte. Wenn also diese Unterstützung im benachbarten Staate hervorgehoben wird, um das Augenmerk darauf zu lenken, ob nicht vielleicht hier Anhaltspunkte vorhanden wären, welche zu Anträgen formuliert, dem angestrebten Zwecke 1 dienen könnten, so glaube ich, dass auch gegen den dritten Punkt durchaus keine Bedenken vorliegen.
Nur zur Interpretation erlaubte ich mir diese wenigen Bemerkungen vorzubringen, die sich mir aus der aufmerksamen Verfolgung der Debatte, welche von Fachmännern über diesen Gegenstand abgeführt wurde, aufdrängten.
Im Namen des Finanzausschusses habe ich selbstverständlich nicht das Recht über die Annahme oder Ablehnung dieser Anträge mich ausznsprechen. Aus der Debatte, welche durchgeführt wurde, werden die Herren die Argumente, welche für die Anträge sprechen, entnommen haben, und auch darnach ihre Abstimmung einrichten. Ich beschränke mich darauf, den Antrag des Finanzausschusses, den ich vorzutragen die Ehre hatte, der Annahme des Hauses zu empfehlen.
219
VIII. seja dne 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Deželni glavar:
Najprej bomo glasovali o predlogu finančnega odseka.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet.
Sedaj pride še dodatni predlog gospoda poslanca Luckmanna; in sicer bomo glasovali o vsaki točki posebej, da bodo gospodje poslanci imeli priliko glasovati za to ali ono točko, če bi ne hoteli sprejeti celega predloga.
Predlog gospoda poslanca Luckmanna se glasi:
„Der Landesausschuss wird beauftragt:
1. Einen Culturplan für die Wiederherstellung der verseuchten Weingärten entwerfen zu lassen, an welchem die Darlehenswerber zu binden wären, bei Durchführung ihrer Arbeiten."
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s to točko, izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel.
Druga točka se glasi:
„2. Durch Vermehrung des Aufsichtspersonales das nun im größeren Maßstabe begonnene Reconstructionswerk zu überwachen."
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tej točki, izvolijo
ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeta.
Sedaj pride še točka:
„3. Bis zur nächsten Session Anträge einzubringen, nach welchen den Besitzern von Privat-Rebschulen durch Gewährung von unverzinslichen Vorschüssen und käufliche Abnahme ihrer Reben im Bedarfsfälle Subventionen gewährt werden."
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem je rešena ta točka dnevnega reda.
Daljna točka je:
11. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene (k prilogi 22.).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Genehmigung bon Ninlagen für Strafzcnzwecke (zur Beilage 22).
Aerichterjlatter Excessen; Areiherr von Kchwegek:
In der Beilage 22 liegt der Bericht des Landes-ausschussks, betreffend die Genehmigung von Umlagen für Straßenzwecke vor.
Beschlüsse, durch welche der Landesausschuss ermächtigt wird, in Ausnahmsfällen höhere als 20% Umlagen zu bewilligen, sind in verflossenen Jahren wiederholt gefasst worden und entsprechen einer Nothwendigkeit, die sich im Laufe der Dinge von selbst ergibt und nicht geleugnet werden kann. Thatsächlich sind diese Erhöhungen in der Regel wenigstens nicht bedeutend, und wenn auch die Grenze von 20% überschritten wird, so dürften diese Überschreitungen kaum mehr als 5—10% betragen.
Ich muss jedoch bei dieser Gelegenheit im Aufträge des Finanzausschusses darauf hinweisen, dass nach den bestehenden Normen Umlagen zu diesem Zwecke bis zur Höhe von 20% der in Frage kommenden Steuer vom Landesausschuffe bewilligt werden können, dass eine Bewilligung, welche 20 % übersteigt, bis zu 50 % dem Landtage ebenfalls unmittelbar zusteht, dass aber für jede Umlage, die 50 % übersteigt, ein eigenes Landesgesetz erforderlich ist. Wenn es sich also um Erhöhungen handelt, welche nicht im Wirkungskreise des Landesausschusses gelegen sind, der nur bis 20% gehen kann, so handelt es sich aber auf der anderen Seite auch nicht um Erhöhungen, die 50% überschreiten, weil solche der Landtag ohne ein eigenes Landesgesetz, welches aber nur mit Zustimmung der Krone erlassen werden könnte, nicht verfügen kann.
Diese Einschränkung und auch den Umfang, innerhalb dessen sich diese Erhöhungen bewegen, müsste ich im Namen des Finanzausschusses zur Kenntnis des hohen Hauses bringen.
Da im übrigen diese Umlagen regelmäßig bewilligt wurden, so habe ich nur eine Bemerkung beizufügen, die sich darauf bezieht, dass diese Umlagen zwar auf alle directcn Steuern erhoben werden können, dass aber in Gemäßheit des Beschlusses, den wir bezüglich der Personal-einkommen- und Bcsoldungsstcuer gefasst haben, auf diese Steuergattungeu die Umlagen nicht ausgedehnt werden können.
Schließlich glaube ich betonen zu dürfen, dass es in den Intentionen des hohen Hauses gelegen ist, bei allen derartigen Bewilligungen von außerordentlichen Umlagen mit größter Strenge vorzugehen, beziehungsweise dem Landesausschusse die Norm an die Hand zu geben, nur auf Grundlage des wirklich nachgewiesenen strengsten Bedarfes unter Einhaltung der allergrößten Ökonomie solche bedeutende Erhöhungen zu bewilligen.
Diese Rücksicht auf die Nothwendigkeit, welche bezüglich der Gewährung höherer Umlagen sich ergibt, und die gleichzeitige Beobachtung der strengen Prüfung derartiger außerordentlicher Ansprüche, beziehungsweise Bewilligungen bestimmten den Finanzausschuss, dem hohen Landtage vorzuschlagen, folgenden Beschluss zu fassen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landesausschuss wird ermächtiget, jenen Be-zirksstraßenausschüffeu, welche mit einer 20 % igen Umlage nicht das Auslaugen finden können, bei streng nachgewiesenem Bedarsc und auf Grund der vorschriftsmäßig
220
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
ausgefertigten und gehörig instruierten Präliminare eine innerhalb der für die Festsetzung dieser Beiträge ohne Erlassung eines besondern Landesgesetzes bestehenden Normen gelegene höhere als 20%ige Umlage ans die directen Steuern sammt Zuschlägen, mit Ausschluss solcher auf die Personaleinkommen- und auf die Besoldungssteuer für das Jahr 1899 zu bewilligen und wegen Vorschreibung und Einhebung derselben das Nöthige zu veranlassen."
Diese also auf das Jahr 1899 beschränkte außerordentliche Ermächtigung bitte ich dem Landesausschusse ertheilen zu wollen.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo odsekovemu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
12. Priloga 53. Poročilo upravnega odseka o zavarovanji življenja in starostnih rent (k prilogi 29.).
12. Beilage 53. Bericht des Berwnltungsausschusses, betreffend die Lebens- und Altersrentenversicherung (zur Beilage 29).
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka poročati mi je o sklepih njegovih, o prilogi 29., to je o poročilu deželnega odbora o zavarovanju življenja in starostnih rent.
Sklepi upravnega odseka so se tiskani razdelili in zategadel so znani. Sedaj le še preostaja, da jih na kratko utemeljim in opravičim in to tembolj, ker se v svoji celoti nikakor ne strinjajo s tistimi predlogi, katere je na tem polju bil stavil deželni odbor v svojem poročilu. Odsek je bil namreč mnenja, da je starostno zavarovanje, kakor rad priznavam, velike važnosti, da je pa vendar pri ustanovitvi takega deželnega zavoda, kakor ga je ustanoviti nasvetoval deželni odbor, treba največje previdnosti in da tu treba postaviti se na stališče, da bi pri ustanovitvi takega važnega zavoda vsaka prenaglenost in površnost, bilo nekaj, kar bi se lahko pozneje občutno in grozovito maščevalo. V stvari sami ni treba veliko govoriti, dasiravno moram priznati in je bil tudi odsek mnenja, da so taki predlogi, kakor predlogi v ustanovitvi zavarovalnice življenja in starostnih rent take narave, da se ne smejo tako hitro metati v zbornico, kakor se to dandanes godi. Kakor veste in ste o svojem času čuli iz ust gospoda predlagatelja samega, vihra ravno na tem polju srdit boj med dvema strankama. Ena stranka, državno socialistična stranka hoče vse zavarovanje podržaviti in spraviti na polje javnega prava, druga stranka pa hoče zavarovanje obdržati na privatnem polju v privatni roki. Jaz sicer nisem strokovnjak na tem polju,
- VIII. Sitzung am 8. Februcvk' 1898.
mislim pa, da mora vsakdo priznati, aajtprašanje, katero stališče je bolj opravičeno, dandanes Je ni rešeno. To vprašanje celo v literaturi ni sklenjeno in sploh akti še niso dokončani.
Kar se tiče zavarovalnice za starostno zavarovanje, treba je tukaj vendar nekoliko se podati na polje stvari same, ker bo ravno iz teh razprav in iz teh izvajanj sledilo, da so predlogi upravnega odseka bolj opravičeni, kakor predlogi deželnega odbora.
Znano je, gospoda, kako se je stvar pričela in da ta stroka zavarovanja še ni posebno stara. Uzor vsem takim zavodom in posebno tudi Praškemu zavodu, katerega je hotel naš deželni odbor posnemati, je zavod, ki se je leta 1851. v življenje poklical na Francoskem, ko je prišel Napoleom III. do nekolike veljave. Takrat so ustanovili tak zavod „caisse de retraite“ in sicer zato, da bi bili delavsko ljudstvo nekoliko na se privabili in pa, da bi dobili za svojo Francozko rento nekako skladišče, katero bi prišlo na korist ubožnejšim in revnejšim slojem Francozke družbe. Ta zavod se je, kakor rečeno, ustanovil leta 1851. in se je od tistega časa večkrat preustrojil in predrugačil. Sedaj se je pa tako lepo razvil in razcvetel, da zasluži, da se postavi kot uzor drugim enakim zavodom.
Principi, na katerih morajo sloneti taki zavodi, so sledeči. V prvi vrsti imajo taki zavodi služiti nižjim slojevim ljudstva, to je tistim, ki žive od dela svojih rok in ki imajo priliko nekoliko si prihraniti in te prihranke tako naložiti, da bi bili vsaj deloma v starosti preskrbljeni. Ako naj se to doseže, umevno je, da se more zavarovati le gotova bolj ponižna renta in da so omejeni tudi vložki, kajti sicer bi berač ne mogel sodelovati, ampak celega zavoda bi se kaj kmalu polastil veliki kapital.
Drugi princip, na katerem morajo sloneti taki zavodi, je prostovoljnost vplačil. Ako je dotičnemu zavarovancu na prosto volje dano, da vplača svoje položke kadar, in da vplača, kolikor hoče, le potem je mogoč tak zavod; prisiliti zavarovanca, posebno našega kmeta, da bi redno donašal, to pa je absolutno nemogoče in zategadel že tukaj omenjam, da je odsek mnenja, da-danes na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od deželnega odbora, ni mogoče misliti na to, da bi se pri nas ustanovila zavarovalnica za življenje na slučaj smrti, in sicer na tak način, da bi se dotični zavarovanci silili: redno vplačevati svoje doneske. Torej ako hoče tak zavod uspevati, mora se na vsak način sprejeti princip, da smejo dotični zavarovanci vplačevati svoje doneske, kadar jim je mogoče in kedar so pri volji.
Tretje načelo, na katero se morajo opirati taki zavodi, je to. da se mora skušati pridobiti kolikor mogoče veliko udeležencev, ki vplačajo veliko malih zneskov; kajti ako je vdeležba majhna, je delovanje takih zavodov nemogoče.
In sedaj nastane vprašanje — iz poročila deželnega odbora to ni'natanko posneti, — ali je res pri takih zavodih stvar tako nedolžna, da dežela kar lahko reče: tukaj založim 50 000 gld. in pravim, to bo deželna zavarovalnica, administracijo pa bodeta opravljali deželna blagajnica, in deželno knjigovodstvo; in ali je, če je dežela to enkrat rekla, položaj res tak, da je vsaka
221
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
kriza popolnoma izključena in onemogočena in da se sme od takega zavoda pričakovati srečen razvoj ?
Gospoda moja, krize pri takem zavodu morejo biti občutne, tem občutnejše, ker svoje denarje vlagajo sami beraški ljudje, ki se tresejo za vsak krajcar in Bog ne daj, da bi našemu deželnemu zavodu kar na enkrat bilo treba, restringirati rento in skrčiti opravičene zahteve zavarovancev. Kriza pri takem zavodu bi bila torej jako občutna in posledice bi bile grozovitim. Upravni odsek pa se je ravno prepričal, da je pri takih zavodih, ah o niso jako premišljeno ustanovljeni in ako nimajo, predno se ustanove, v vsakem oziru dobre in zdrave podlage, kriza jako lahko mogoča.
Torej v čem obstoji poslovanje tega zavoda ? Veliko ni treba praviti o tej stvari, ker je gospodom itak že samim znana.
Poslovanje obstoji ob kratkem v sledečem. Zavaruje se renta, to se pravi, med zavodom in med dotično osebo, ki se hoče zavarovati, se sklene pogodba, vsled katere dobi vložnik zavezo, da vplača gotovo svoto v zavod, med tem, ko se zavod pa zaveže, da po preteku gotovega časa izplača dotičniku gotovo rento, katero potem zavarovanec uživa do konca svojega življenja.
Mogoč je še drug modus, da se namreč zavod zaveže, samo iz obresti glavnice po gotovem času izplačati gotovo rento, med tem ko vloženo glavnico samo obdrži do smrti zavarovančeve, ter jo šele po njegovi smrti izplača njegovim dedičem.
Seveda je v tem slučaju renta primerno nižja. Liziko obstoji v tem, da dotični zavod vendar nekoliko špekulira in mora špekulirati in sicer v prvi vrsti na to, da dotična oseba, ki ima rento zavarovano, prej ko mogoče umrje.
Na tem stališču stoji zavod, dotični zavarovanec pa stoji na nasprotnem stališču ter si misli in želi, da bi dolgo živel.
In sedaj se špekulacija izvrši. Ge dotična oseba hitro umrje, je zavod na dobrem, sicer pa, če dolgo živi, pa pride zavod lahko v položaj, da postane prenizka rezerva, to je, da je tist zaklad, ki mora intakten ostati, manjši, kakor svota obljubljenih rent, in potem gospoda smo pa že pri kraji.
In to se lahko zgodi, ako se računi na tem polju ne vodijo vseskozi natančno in spretno. V tem oziru bi opozarjal visoko zbornico na zavode, ki smejo drugim kot uzor služiti, namreč na francozke „caisses“, ki so dobro urejene, katere ima pa popolnoma država v rokah, in ta jim predpisuje, da se morajo prenizke tarife vsako leto revidirati, ali še odgovarjajo'zahtevam, katere imajo udeleženci v bodoče staviti, in da se revidira tudi prenizka rezerva, ali zadošča in ali je v soglasju s premskimi tarifami. V tem oziru, gospoda, je jasno, da, ako ustanovite v naši deželi tak zavod, ne bodete mogli reči: danes določimo tarifo, sedaj pa čakajmo, da bodo ljudje 60 let stari in potem jim bomo začeli rente izplačevati, kajti kaj lahko bi se zgodilo, da bi bilo naenkrat premalo premijskega zaklada in pa preveč rent. Zategadelj je na Francozkem zapovedano, da se morajo vsako leto premijske tarife revidirati in da izdaja letno tarifo posebna komisija v Parizu z dekretom, katerega mora lastnoročno podpisati predsednik republike sam. Iz tega
- VIII. Sitzung ant 8. Februar 1898.
je videti, kako imenitne so te revizije in kolika važnost se polaga na to, da premijske tarife odgovarjajo istinitim potrebam.
In gospoda moja, v Pragi to tudi ni drugače.
Tam je predpisano, da se mora deželni odbor s celo stvarjo pečati in natanko pregledavati, ali je vse v redu, in še tam niso popolnoma varni, kar dokazuje to, da je že v statutu samem rečeno, da je mogoče, da bi bilo kedaj treba rente reducirati in da je v tem slučaju deželni zbor opravičen, ako si ne more drugače pomagati, restringirati rente.
To je seveda zadnja eventuvaliteta, ali mogoča je in kaj žalostna bi bila zlasti za tako revno deželo, kakor je dežela Kranjska.
Na drugi strani, mislim, mi ni treba razkladati, s kakimi faktorji se bo imel tak zavod baviti, ampak brez dvojbe je, da predno ga ustanovimo, moramo imeti popolnoma zanesljivo podlago. Ta podlaga je morda dana, morda pa tudi še ne. Predno bi se mogel tak zavod za Kranjsko ustanoviti, treba bi bilo na vsak način poznati mortaliteto na Kranjskem in popolnih podatkov o mortaliteti ne bomo mogli dobiti tako lahko.
Pa mortaliteta sploh bi tudi še ne zadostovala; kajti tu treba študirati vprašanje, kakošna je mortaliteta ravno med delavci in kmetskimi posli in sploh med drugimi takimi osebami, ki bi bile nakazane na ta zavod.
Seveda treba, predno se zavod ustanovi, tudi računiti in misliti na obrestno mero.
Tu se seveda lahko reče: Danes ustanovimo zavod in dobimo vlog, recimo z veliko težavo, za 100.000 gld. in v prihodnjih tridesetih letih ostanemo pri obrestni meri 3V2 % ■ Ali kaj tacega se z gotovostjo ne more naprej trditi. Torej obrestna mera, to je že zopet neka podlaga, katero treba v očeh imeti in glede katere je treba popolne jasnosti. In te jasnosti mi nimamo, nasprotno, mi samo vemo, da obrestna mera tudi lahko še bolj pade in da se torej glavnica morda ne bo več obrestovala s 3 ‘/2 %, dasiravno se dandanes obrestuje morda tudi še lahko s 4%.
Torej če se vse te okoliščine v pretres vzamejo, mora se upravnemu odseku priznati, da je opravičen, ako priporoča, da se morajo natančno preštudirati vse te stvari, predno se od visoke zbornice sprejme sklep, da se mora tak zavod ustanoviti.
Predno se to zgodi, mora se- popolnoma izvesti vse tisto, na kar je deželni zbor že mislil takrat, ko se je cela stvar vrgla v zbornico.
V poročilu deželnega odbora, gospoda moja, je citiran sklep deželnega zbora, v katerem so obseženi gotovi migljaji, katere naj bi bil deželni odbor imel pred očmi glede tega celega 'vprašanja, ni pa citiran zadnji odstavek dotičnega deželuozborskega sklepa, ki je po mojih mislih pa ravno najvažnejši, in na katerega je visoka zbornica, ko je lansko leto o tej stvari sklepala, polagala največjo važnost. Visoka zbornica je že takrat, ko je bil stavljen predlog, da naj se ustanovi deželna zavarovalnica, imela to misel, da se ima stvar natanko in vestno preudariti iz zavarovalvo-tehničnega in matematičnega stališča.
Tak preudarek je pa le mogoč po pravem strokovnjaku. ne pa po takih ljudeh, kakor sem na primer
222
VIII. seja dne 8. februarija 1898. -
jaz, ki o celi stvari ničesar ne razumejo. Takrat je bilo dovoljeno deželnemu odboru 600 ali 700 gld., da se začuje strokovnjak. Ker pa deželni odbor doslej ni izvršil tega naloga in ni zaslišal nobenega strokovnjaka, torej tudi upravni odsek ni bil v položaju strinjati se s predlogom deželnega odbora, da naj bi se takoj ustanovil deželni zavarovalni zavod brez ozira na to, ali so se potrebne preiskave vršile ali ne.
Ako se vse to v pretres vzame in ako se pomisli, da se je na češkem omogočila ustanovitev le na ta način, da je dežela žrtvovala celih 500.000 gld. in je razvitek Češkega zavoda pri vsem tem vendar le jako slab, kajti zavod posluje že dve leti in ima šele 1500 zavarovancev, kar je vsekako jako malo, posebno če se pomisli, da se je na ta zavod delalo in agitiralo že leta 1888. in da se je deželni zbor obrnil na vse občine, potem bodete priznavali, da moramo biti jako previdni.
Kar se tiče češkega zavoda, omenjam v dokaz, da ne napreduje tako, kakor bi se bilo smelo pričakovati ju da nima posebnih simpatij med kmetskim ljudstvom, da je kmetskih poslov v teh dveh letih, odkar zavod obstoji, zavarovanih pri njem samo šestdeset.
Vsekakor torej tudi pri nas vsaj v prvih letih ne bo pričakovati posebnega razvitka in za to se je upravnemu odseku zdelo jako umestno, da rešijo strokovnjaki najprej vprašanje, ali je sploh mogoče misliti na ustanovitev deželne zavarovalnice, ako bi dežela dala samo 50.000 gld., kajti po stvari sami je ta pri-pomoč vendar le jako malenkostna, akoravno je svota za naše deželne finance velika. In zategadel pravim, da je jako potrebno, da se najprej reši vprašanje, ali je sploh mogoče misliti, da bi tak zavod, ki bi se ustanovil na podlagi deželnega prispevka 50.000 gld., uspešno deloval z ozirom na naše Kranjske razmere, ki se še niso preiskale.
In zategadel mislim, da sta prvi in drugi predlog upravnega odseka utemeljena.
Seveda stvar je imela za odsek tudi neko delikatno stran in sicer zaradi tega, ker je deželni odbor predlagal, da naj se zavod ustanovi o priliki petdesetletnice vladanja našega presvitlega cesarja. Upravni odsek bi proti temu nič ne imel — to se samo po sebi razume — ampak upravni odsek je pa to občutil, da če ni že danes dane podlage, da z mirno vestjo lahko glasujemo za predlog, da se zavod takoj ustanovi, ne da bi bilo poprej treba izvršiti še kakšnih preiskav, da bi lahko dežela in deželni zbor prišla v neprijeten položaj, ko bi končno morala stornirati svoj sklep in to glede zavoda, ki se je ustanovil o tako slavnostni priliki.
Da se to ne zgodi in da se prepreči ta nevarnost, je b i upravni odsek mnenja, akoravno je sicer za to, da se zavod ako mogoče ustanovi, da treba poprej izvršiti vse potrebne preiskave in da ne gre na tej negotovi podlagi, kakoršno imamo do sedaj, ustanoviti zavoda, s katerim hočemo priznavati tako slavnostni moment, kakor je petdesetletnica vladanja našega cesarja.
Na drugi strani je pa tudi upravni odsek mislil, da se je od deželnega odbora administrativno vprašanje premalo v poštev vzelo.
In administracija takega zavoda, to se mi ne vidi tako lahka stvar, v Pragi imajo sedaj na deželnem za-
• VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
vodu 1474 zavarovancev in administracija je precej draga. Enako draga bi bila tudi pri nas, če vzamemo, da bomo imeli enako število zavarovancev, kaWih bo pa pri nas najbrž še manj in mogoče, da jih bomo imeli samo 700, in potem bo administracija pri nas gotovo najmanj toliko stala, kakor v Pragi.
Pred vsem se glede administracije ne bo dalo izogniti vprašanju, da se naj me zavarovalni matematik, ki bo imel računiti, ali so premijsko tarife v soglasju s premijsko rezervo in ali morda premijske rezerve ni premalo, in takega matematika bo treba nastaviti takoj od začetka. In tak strokovnjak ne bo delal brezplačno, ampak bo zahteval in tudi zaslužil plačo. To je vsekako naravno in gotovo. Na drugi strani pa se tudi ne more kar tako meni nič tebi nič reči, administracijo bo prevzelo deželno knjigovodstvo in deželna blagajnica. Vsi vemo, da je deželno knjigovodstvo preobloženo z drugimi posli in ravno tako tudi deželna blagajnica — vsaj gospodje uradniki deželne blagajnice to pravijo — ■ in tedaj mislim, da se mora ta stvar vendarle nekolike bolj natanko pregledati in da nam sploh treba nekake podrobne podobe o tem, kako se ima voditi administracija pri takem zavodu.
Jaz sem seveda lajik, ampak predstavljani si, da mora tak zavod imeti precej knjig, v katere se vse zapiše in da sploh cela stvar ni tako priprosta in simpel, kakor bi bilo posneti iz predloga deželnega odbora, ki kar na kratko pravi: „Administracijo bosta prevzela deželno knjigovodstvo in deželna blagajnica“. Zato je upravni odsek mnenja, da naj bi se, da se dobi podrobna podoba v administraciji, odposlal kak uradnik deželnega knjigovodstva v Prago, da pregleda, kako tam zavod funkcijonira in si napravi sodbo, kaj vse bi bilo treba pri nas vpeljati ter da nam o tem poda jasna podobo, da bomo videli, kako administracijo je potrebno vpeljati, kedar se zavod ustanovi. To so moje kratka opazke o celi stvari. Priznavam, da je delovanje deželnega odbora glede takih stvari težavno in da je posebno-v zadnjem času pred zasedanjem deželnega zbora poročevalec z vsakovrstnim delom preobložen. Pa visoka zbornica nekako boleha na tem, da meče v deželni odbor tako važna in velika vprašanja. Državni socijalisti, v naši sredi, kar iz rokava stresajo predloge državne soci-jalistične narave in ubogi poročevalec v deželnem odboru ima pa kar na enkrat pred saboj cele kupe vprašanj, glede katerih bi moral, ako bi jih hotel temeljito rešiti, natančno študirati razmere, recimo v Ameriki, v Švici ali na Kitajskem. (Veselost v sredini — Heiterkeif im Centrum.) Glede vseh teh vprašanj ima nalog „v bodočem zasedanji poročati“. To je absolutno nemogoče,, kar se od deželnega odbora vse zahteva in za to mislim, da bi bila dolžnost gospodov poslancev, da so previdni pri svojih predlogih in od deželnega odbora ne zahtevajo, da vse tisto preštudira in premisli, česar dotični predlagatelji v visoki zbornici niso premislili in niso preštudirali.
8 temi besedami priporočam predloge upravnega odseka in mislim, da se bo s kreditom 1000 gld. dalo vse potrebno izvršiti, kar naj se glede tega vprašanja, po nasvetu upravnega odseka za sedaj izvrši.
223
MII. seja dne 8. februarija 1898. -
(Odobravanje v središču. — Beifall im Centrum.)
Predlogi se glasijo :
„Visoki deželni zbor, vzemši poročilo deželnega odbora v vednost, naj sklene:
1.	Deželni zbor vzdržuje svoj sklep, s kojim se je načeloma izrekel za ustanovitev starostne zavarovalnice kot deželnega zavoda, ter izreka na dalje, da je pripravljen k temeljnemu zakladu ob svojem času privoliti donesek v najvišjem znesku 50.000 gld. iz deželnih sredstev, ki naj se pa izplača šele tedaj, kadar bode ustanovitev zavoda v vsakem oziru zagotovljena.
2.	Deželni zbor z radostjo pritrjuje, da naj se svoj čas ustanovljeni zavod — ako se bode dobilo Najvišje privoljenje, imenuje „Frana Josipa I. deželni zavarovalni zavod“.
3.	Deželni zbor naroča deželnemu odboru, da naj preiskave nadaljuje, in da naj pred vsem z vpoštevanjem deželnih razmer dožene, je li mogoče, da se s temeljnim fondom 50.000 gld. sploh da uspešno ustanoviti tak zavod, da dalje v ta namen začuje strokovnjake, ki naj v celi stvari s zavarova 1 no-tehničnega in posebno tudi s zavarovalno-matematičnega stališča izreče sodbo o tem, je b, ce se vzame za podlago temeljni fond 50.000 gld:, pričakovati uspešnega razvitka nameravanega zavoda.
4.	Deželnemu odboru se dalje naroča, da se pri svojih preiskavah z večjo pozornostjo, kakor se je to do sedaj zgodilo, ozira tudi na upravno vprašanje in na troške začasnega prevzetja administracije, ki bi iz tega deželi narasli: priporoča se torej, da odpošlje deželni odbor uradnika iz deželnega knjigovodstva v Prago, kjer naj se pouči o administraciji Fran Jožefovega zavarovalnega zavoda, in posebno o tem, koliko knjig se vodi, koliko je osebja, ki se peča s poslom omenjenega zavarovalnega zavoda i t. d.
5.	Deželnemu odboru se končno naroča, da poizve v ti zadevi . mnenje zavarovalno - tehniškega urada v c. kr. ministrstvu za notranje stvari, in da pri visoki vladi povpraša, ali je upati, da bodo davčni uradi pri nameravanem deželnem zavodu v kakem oziru sodelovali
6.	Za nadaljne poizvedbe, o kojih vspehih imel bode deželni odbor v bodočem zasedanji poročati, dovoli se mu kredita do 1000 gld.“
»Der hohe Landtag, den Berid)t des Landesausschnsses zur Kenntnis nehmend, wolle beschließen:
1.	Festhaltend an dem Beschlusse, mit welchem im Prinzipe der Errichtung einer Landes-Alters-Versichcrungs-anstalt zugestimmt wurde, spricht der Landtag seine Bereitwilligkeit aus, zum Grundfondc ans Landesmitteln einen Beitrag von höchstens 50.000 fl. seinerzeit bewilligen zu wollen, welcher Beitrag dann zur Auszahlung gelangen solle, wann die Errichtung der Anstalt in jeder Beziehung gesichert sein werde.
2.	Der Landtag erklärt seine freudige Zustimmung zum Antrage des Landesausschusses, dem zufolge die seinerzeit zu errichtende Anstalt, falls hiezu die Allerhöchste Bewilligung ertheilt wird, den Namen „Kaiser Franz Joses I. Landesversicherungsfond" führen solle.
VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
3.	Der Landtag beauftragt den Landesausschuss, in der Sache fernere Erhebungen zu pflegen, durch welche unter Berücksichtigung der Landesvcrhältnisse vor allem klargestellt werden solle, ob es überhaupt möglich sei, mit dem Gründungscapitale von 50.000 fl. an eine erfolgversprechende Errichtung der Anstalt zu denken; zu diesem Zwecke hat der Landesausschuss Sachverständige zu hören, welche vom versicherungs-technischen, wie insbesondere auch vom versicherungs- mathematischen Standpunkte aus das Gutachten in der Richtung abzugeben haben werden, ob unter Annahme eines Gründungsfondes von nur 50.000 fl. eine gedeihliche Entwickelung der Anstalt zu erwarten sei.
4.	Der Landesansschuss wird weiters beauftragt, bei seinen Erhebungen eine größere Aufmerksamkeit wie bisher, der Administrationsfrage und den Ausgaben zu widmen welche dem Lande und der vorläufigen Administrationsübernahme erwachsen würden; der Landesausschuss möge demnach einen Buchhaltungsbcamten nach Prag absenden, woselbst sich derselbe über die Administration des Kaiser-Franz Josef I. Landesversicherungsfondes, und insbesondere über die Führung der Bücher, über die Anzahl des beschäftigten Personales und dergleichen genauestens informieren möge.
5.	- Dem Landesausschusse wird zum Schlüsse der Auftrag ertheilt, die Wohlmeiuung des versichcrungstech-nischen Bureaux im k. k. Ministerium des Innern in dieser Angelegenheit einzuholen, und bei der hohen Regierung anzufragen, ob das Land nach Errichtung der Anstalt auf irgend welche Inanspruchnahme der kaiserlichen Steuerämter rechnen dürfte.
6.	Für die weiteren Vorarbeiten, über deren Resultate der Landesansschuss in der nächsten Session zu berichten haben wird, wird demselben ein Credit bis 1000 fl. bewilliget.
Deželni glavar:
O t varjam splošno razpravo.
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. - Niemand meldet sich).
Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo.
Želi kdo besede k 1. predlogu upravnega odseka ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Želi kdo besede k 2. predlogu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Ker ne, izvolijo gospodje, ki mu pritrjujejo, ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejet.
Ako nihče ne želi besede k 3. predlogu (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), prosim gospode, ki se strinjajo, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
224
VIII. soja dne 8. februarija 1898. -
Želi kdo besede k 4. predlogu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejet.
Želi kdo besede k 5. predlogu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Gospodje, ki pritrjujejo teinu predlogu, izvolijo
ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejet.
Končno imamo še 6. predlog.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Torej prosim gospode, ki so za ta predlog, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen).
Sprejeto.
Poročevalec dr. Tavčar:
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo ravnokar v drugem branju sprejetim predlogom v celoti, izvolijo ustati. , (Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so v celoti sprejeti in s tem je rešena ta točka dnevnega reda.
Daljna točka je:
13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraja v Senožečah ter združitev z onim v Postojni.
13. Mündlicher Bericht des BerwaltungSauSschufseS über die Petition der Ortschaft Landol um Ausscheidung aus dem Steuer- und Gerichtsbezirke Senosetsch und Zuweisung zu jenen von Adesberg.
Poročevalec Modic:
Visoki zbor! Podobčina Landol v občini Hrenovice na Notranjskem je vložila prošnjo z dne 29. januarija t. L, da bi se ista odcepila od sodnega in davčnega okraja v Senožečah in priklopila v sodni in davčni okraj Postojnski.
Podpira svojo prošnjo s tem, da vse, kar sploh potrebujejo blaga, bodisi za živež, ali pa za kakovo drugo rabo pri kmetiji, dobivajo le v Postojni. Tako n. pr., ako jim primanjka moke, soli, ravno tako druge reči, katere kmet rabi za napravo kmetijskega orodja, n. pr. železo, ali pa pri zidanju cement, železne vezi i. t. d , dobivajo vse to le v Postojni, katera je bližja kakor Senožeče, in da so sploh v gospodarskem oziru
Vlil. Sitzung am 8. Februar 1898.
popolnoma navezani na Postojno, med tem ko v tem oziru nimajo nikake dotike s Senožečami.
V Postojni je tudi okrajno glavarstvo, so zdravniki. odvetniki , lekarna in železniška postaja, torej sploh vse, kar na deželi biti zamore, med tem ko pa v Senožečah vsega tega ni.
Landol leži nekoliko vstran od državne ceste, katera pelje čez Postojno in Senožeče v Trst. Na isto se pride iz Landola v vasi Dilce. Od tod imajo potem daljave v Postojno le 6'/2 km, med tem ko je v Senožeče 12 V2 7.'i« daleč. Tudi po bližnjici je ravno tako razmerje, to je, da je več kot za polovico bližje v Postojno kakor v Senožeče.
Navajajo nadalje v svoji prošnji, da so vasi Bukovje in Predjama dalje od Postojne kakor pa Landol, a vendar spadajo v Postojnski sodni okraj.
Kadar se nameri, da se pozvane stranke, ali pa da imajo sploh pri sodniji opraviti, iz treh vasij: Bukovja, Predjame in Landola, tedai morajo stranke, prvih dveh vasij iti čez Landol, gredo potem skupno s strankami tretje vasi do državne ceste — do vasi Dilce, kjer se ločijo. Iz prvih dveh vasij gredo v Postojno, in stranke iz Landola morajo v oddaljene Senožeče. O slabem vremenu, bodisi o snegu ali pa pri silni kraški burji, jim gotovo ni prijetno hoditi v Senožeče in zamuditi s to hojo najmanj V/a uro več, kakor zamudijo oni iz Bukovja in Predjame v Postojno. Ako preračunamo zopet pri njihovem povratku l'/2 uro več pota, imajo potem pri vsakem najmanjšem opravilu v Senožečah 3 ure več zamude, kakor bi zamudili, ako bi se v telesih k Postojnskemu sodnemu okraju.
Treba je pa pri tem še vpoštevati, da bi stranke lahko pri uradnem potu še vse svoje privatne posle opravile, kar sedaj ni mogoče, ker za enaka opravila morajo še en poseben dan zgubiti in tudi posebne troške imeti.
Pripeti se tudi, da so klicani na en dan k okrajnemu sodišču v Senožeče in k okrajnemu glavarstvu v Postojno. Na obe strani pa jim ni mogoče iti, treba je izostati ali v Postojni ali pa v Senožečah, potem pa zgube zopet en dan, da se odzovejo poklicu v enem ali drugem kraju.
Landolci plačujejo že sedaj nekoliko davkov v Postojno, nekoliko pa v Senožeče. To je tudi velika, neprijetnost, in imajo v tem zopet precejšno zgubo časa in več stroškov kakor treba. Včasih treba jim je iti navlašč v Senožeče za kakov mali dolg na davkih plačati, med tem ko bi v Postojno lahko davke tudi po drugih osebah poslali, ker s Postojno so tamošnji prebivalci vedno v dotiki.
Prečital sem tudi prošnjo ravno teh prosilcev za ustanovitev samostojne občine Landol, katero so vložili na visoki doželni zbor in v kateri tudi povedo, da, ako-bi že mogoče ne bilo, da bi Landol postal samostojna občina, da bi se vsaj združil z vasjo Bukovje, katera spada že sedaj v Postojnski sodni okraj, in bi torej; s tem združenjem postala primerno močna občina, katera bi po vsej celoti spadala v Postojnski sodni in davčni okraj. Tako bi se ustreglo prosilcem, in vse sedanje ne baš prijetne razmere bi se dobro poravnale..
228
VJll. seja dne 8. feb rila ji j a 1898. -
Prošnja je dobro utemeljena in po mojem mnenju upravičena; priložen ji je tudi naris tistega kraja. Podpisana je od podžupana in dveh odbornikov, vendar je treba še nadalje poizvedovati, kako da mislijo o tem c. kr. oblasti, namreč iinančna direkcija, okrajno glavarstvo, sodišče, nadsodišče, vlada in končno tudi občinski odbor. Nasvetujem torej v imenu upravnega odseka sledeči predlog:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
Prošnja podobčine Landol v občini Hrenovice se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da preiskuje razmere v svrlio ločitve podobčine Landol od sodnega in davčnega okraja v Senožečah, in spojitve iste z sodnjim in davčnim okrajem Postojnskim; končno pa, da na podlagi svojih poizvedb poroča o tej stvari v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, ob enem stavi primerne predloge.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Zelen ima besedo.
Poslanec Zelen:
Visoki deželni zbor! Kot zastopniku dotične vasi, ki prosi, da bi se odtegnila od sodnega okraja Senožeče m prišla pod Postojino, in pa ob enem kot zastopniku Senožeškega trga, zdi se mi potrebno, nekatere stvari pojasniti, katere bo slavni deželni odbor potem morda lahko porabil pri svojem tozadevnim poslovanju.
Da nima vas Landol v Senožečah nikakega opravka, to ni istina, kajti ravno Landol in vse vasi iz senožeškega okraja imajo vedno opraviti s Senožečami, ker le skozi Senožeče pridejo ljudje do zaslužka. Novcev dobijo namreč le v Trstu, kamor vozijo skozi Senožeče svoje pridelke, slamo, seno, les itd. Druge poti nimajo za to.
Prošnja pravi, da je od Landola v Postojino 5/4 ur, v Senožeče pa 3 ure hoda. Tudi to ni popolnoma res, ampak skoraj ravno narobe je. Iz Landola v Postojino je 2 ure, iz Landola v Senožeče pa tudi samo nekoliko več kakor 2 ure, to je v oba kraja po stezah.
Reklo se je, da imajo Landolčani vedno posla v Postojni. Ne vem, kak posel bi bil to. V šolo hodijo otroci v Hrenovice, kamor imajo 1/2 ure. pod župnijo spadajo i v Hrenovice, pošta je 1/i ure daleč v Hrašah, štacune imajo v Hrenovicah, v Landolu in v Hrašah, tamo lahko vse kupijo, kar potrebujejo, in torej ne ostane za Postojno noben drugi opravek, kakor da nosijo tja denar v davkarijo.
Dalje se ugovarja, da imajo ljudje tudi pogostoma opraviti pri okrajnem glavarstvu in da so poživljam na jeden in isti dan k sodišču v Senožeče, k okrajnemu glavarstvu pa v Postojno. Na ta način, pravijo, imajo dva pota, med tem ko bi vse lahko ob enem opravili, če pridejo pod Postojnsko sodišče. Gospoda moja, tak ugovor pač ne velja.
Na Kranjskem imamo 32 okrajnih sodišč in samo 11 okrajnih glavarstev in eni kraji imajo pač sodišče in okrajno glavarstvo, drugi kraji pa zopet samo sodišče.
• VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Potem govori prošnja, da morajo ljudje pri dveh davkarijah davke plačevati. Potem bo to tudi tako, zakaj vasi Landol in Brinje — to v prošnji ni povedano — imata posestva pod Hrenoviško in pod Šmihelsko občino in torej bodeta prej ko slej davke imela plačevati v Senožečah in v Postojni.
Reklo se je pa, da jim v Postojno ni treba samim hoditi v devkarijo. ampak da novce lahko tudi komu drugemu izroče, ki ima ravno v Postojni opraviti, in če pride zjutraj eksekutor, je popoldne že lahko denar v Postojni.
Gospoda, tudi v Senožeče jim ni treba samim hoditi, ker je vsaki dan dosti ljudi, ki vozijo v Trst pridelke na prodaj skozi Senožeče.
Potem pravijo Landolčani, da se bodo združili z vasjo Bukovje v eno občino. Da bi Landolci hodili v Bukovje v občino, to bi bilo narobe, ker imajo bližje v Hrenovico.
Jaz torej ne vidim nobenega opravičenega uzroka za to, da bi se Landolci izločili iz Senožeč. Sodni okraj Senožeški je že tako hudo skrčen. Pod Napoleonom I. je štel 28.000 duš, sedaj jih šteje samo še 7000 in tako se vedno ščiplje in ščiplje, da bo nazadnje še morebiti popolnoma izginil.
Končno naj še nekaj omenim. Pravi se, da je vas Landol celih 16 km oddaljena od Senožeč. Ge bi se na to hotelo iti, potem vas pa opozarjam, da najdemo gotovo dobro četrtinko vasi na Kranjskem ki so od sodišča oddaljene nad 30 km in na Kočevskem imate Vas Orni-potok, kije od sodišča oddaljena celo 72 hn! Oddaljenost 16 km torej pač ne pride v poštev. Sicer si pa poglejmo nekatere vasi Postojnskega okraja. Tako ima Vas Vovče v Postojino 4J/z, v Senožeče 1 uro; Vas Gepno v Postojino 4V, ure, v Senožeče 11/2 uro; iz Buj do Postopne je 5 ur, do Senožeč samo 2 uri; iz Gorenje Košane v Postojno 4V2 ure, v Senožeče samo 2 ure in iz Dolenje Košane imajo v Postojno 4 72, v Senožeče pa samo 2 ure. Če bi se hotelo torej na daljavo gledati, potem pa se ne sme gledati samo za Landol, ampak potem morate regulirati vsa sodišča na Kranjskem.
Torej jaz ne nasprotujem načeloma prošnji Lan-dolcev, ampak po mojem mnenju ni čisto nobenega povoda, da bi se odtegnili od Senožeškega okraja. Kakor sem prej omenil, je toliko vasi na Kranjskem ki imajo nad 30 km do okrajnega sodišča, da pač tudi Landolci zaradi tistih 16 km ne bodo opešali na poti v Senožeče.
Prosim, da bi velestl. deželni odbor hotel ozirati se na moje besede, kadar bo stvar vzel v pretres.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica!
Podžupanstvo v Landolu se je do mene obrnilo s kratkim pismom, v katerem priporoča, da bi zahtevo tamošnjih vaščanov, da se izločijo iz Senožeškega okraja
226
Vlil. seja dne 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
io priklopijo okraju Postojnskemu. v visoki zbornici zagovarjal. Po poročilu upravnega odseka sodeč, zdelo se mi je, da mi ne bo treba tej želji ustrezati. Potem, ko se je k besedi oglasil gospod poslanec Zelen, sem bil pa še posebno prepričan, da bodem imel tem manj povoda za to, ker si nisem mogel misliti, da se bode poslanec dotičnega okraja, ki je sam dejal, da zastopa tudi to vas, obrnil v svojem govoru proti opravičenim njenim željam. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Ge so opravičene, to Vam ni znano!“) Gospod poslanec Zelen je sicer v Senožečah doma in je bil morebiti večkrat v Landolu, kakor jaz; vendar pa smem trditi, da so mi gospodarske in druge razmere tega kraja, kjer sem že večkrat bil, prav dobro znane. Sicer pa kakor rečeno, govorim tukaj na prošnjo Landolske pod-občine.
Torej gospod poslanec Zelen, ki pravi, da zastopa to podobčino, oglasil se je danes proti opravičenim njenim zahtevam. (Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Sem tudi pojasnil, zakaj!“) Tudi jaz hočem pojasniti stvar in ako hoče gospod poslanec Zelen biti tako prijazen, da me posluša, mi bo pozneje lahko odgovoril, ako se ne bode strinjal z mojim pojasnilom.
Ni dvojbe, gospoda moja, da je gospod poslanec Zelen govoril jedino le v interesu Senožeškega kraja, v katerem je sodišče in v katerem slučajno prebiva tudi on. Nerad bi on videl, da bi njegov rojstni kraj, njegova najožja domovina kaj izgubila, ako bi se nekoliko vasi od nje odcepilo; ne pomisli pa, da je treba, kadar se imajo reševati taka vprašanja, dobro premisliti koristi jednega in drugega dela. Ko bi bil gospod poslanec Zelen to storil in nepristransko premislil obojne koristi, kakor je to storil častiti gospod poročevalec upravnega odseka, moral bi bil absolutno priti do istega zaključka, kakor upravni odsek in njega poročevalec, gospod poslanec Modic.
Gospoda moja! Vsaj ni potrebno hoditi tja na Notranjsko, ampak vzemite v roke samo karto generalnega štaba in videli bodete takoj, da vas Landol leži takorekoč pred pragom Postojnskega trga, dočim je iz Landola do Senožeč jako daleč. Nikakor ni pretirano, ako častiti gospod poročevalec pravi, da je od Landola do Senožeč skoraj 3 ure hoda, v Postojno pa samo 5/4 ure. Pa ako tudi vzamete za merilo oddaljenosti hitrejšo hojo proti Senožečam, kakor je to očividno storil gospod poslanec Zelen, imate od Landola do Senožeč še vedno najmanj 2 uri, v Postojno pa nikakor ne več kakor ®/4 ure hoda.
To pa, gospoda moja, je velik razloček in naravno je torej, da Landolci žele priklopljeni biti bližjemu kraju kot sedežu sodnega okraja.
Gospod poslanec Zelen zanikava, da bi Landolci v Postojni imeli kaj opraviti. Kdor razmere na Notranjskem le količkaj pozna, pa ve, da je Postojna središče Notranjske, v katero se steka vse njeno življenje ravno tako, kakor se v Ljubljano steka življenje vse dežele. Landolci imajo v Postojni svoje trgovinske zveze ter hodijo tje tudi po drugih opravkih zlasti k okrajnemu glavarstvu. Pri sodišču in davkariji bi po tem takem lahko vse spotoma opravili, in zaradi tega je popolnoma
umevno, da želijo — kar bi to bilo zanje boljše in prijetneje — da se priklopijo Postojnskemu okraju.
Gospod poslanec Zelen se sklicuje za to, da je po Kranjski deželi mnogo občin, ki so še veliko bolj oddaljene od sedeža okrajnega sodišča, kakor pa vas Landol od okrajnega sodišča Senožeškega in navaja, da je občina črnipotok od okrajnega sodišča v Kočevji oddaljena celo 72 km. Da, gospoda moja, to je res. Takih občin imate na Kranjskem, pa tudi po drugih deželah. To je čisto naravno, ker ne morejo vsi kraji biti jednako blizu sodiščem. Iz tega pa vendar še ne sledi, da bi se morale take občine, ki imajo sodišče takorekoč pred nosom, siliti v oddaljenejši okraj. Mislim torej, da sije gospod poslanec Zelen jako slabo izbral ta argument, če je to sploh kak argument,
Končno se je gospod poslanec Zelen skliceval na to, da je v Postojnskem okraju nekaj vasi, katere so prideljene temu okraju, katere pa bi imele bližje v Senožeče. To je res, toda daljava po zraku ne pride tu v poštev, temveč merodajna so občila. Kdo, gospoda moja, bi hotel trditi, da se iz Buj laglje pride v Senožeče, kakor v Postojno. In vendar so Senožeče veliko bližje. Pa iz Buj v Senožeče je treba iti preko visokih hribov kjer pogosto razsaja grozna burja, med tem ko se v Postojno bodisi peš, bodisi z vozom prav komodno pride po lepi gladki cesti. Torej oddaljenost sama še ni merodajna, ampak ljudje morajo imeti na razpolaganje tudi občila; ta so pa ravno v Postojnskem okraju boljša.
S tem, mislim, sem izpolnil željo, katero so mi Landolci izrazili. Priporočal bi le deželnemu odboru, da bi uvaževal besede gospoda poročevalca upravnega odseka in razloge, katere navajajo Landolci v svojej prošnji, končno pa tudi besede, katere sem si jaz dovolil izpregovoriti, ker sem videl, da gospod poslanec Zelen sicer zastopa ožji svoj okraj, da je pa Landolce popolnoma zapustil.
(Poslanec Zelen: — Abgeordneter Zelen: „Zato, ker jih imam rad“!)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede V
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.,
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Poročevalec Modic:
Na govor gospoda poslanca Zelena opomnim samo toliko, da o tej stvari še ni izrečena končna beseda, ampak deželni odbor bo vse razmere dobro preiskal in uvaževal tudi pomisleke gospoda poslanca Zelena, pred no bo visoki zbornici predložil svoje poročilo in konkretne predloge. Podpirati pa mi je to prošnjo tembolj, ker je gospod poslanec Hribar, ki dotične kraje, kakor se se mi zdi, prav dobro pozna, navedel jako tehtne razloge za izločitev.
V drugem vzdržujem predlog upravnega odseka, ki se tudi od nobene strani ni hotel ovreči.
227
vm. seja cine 8. februarija 1898. — VIII. Sitzung am 8. Februar 1898.
Deželni glavar:
Preidimo na glasovanje.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Na vrsto pride:
14. Ustno porodilo upravnega odseka o prošnji vasi Landol za izločitev iz občine Hrenoviče in ustanovitev samostojne občine.
14.
15.
15.
16.
16.
17.
17.
Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaft Landol um Ausscheidung aus der Ortsgemeinde Hrenown und Bildung einer selbständigen Ortsgemeinde.
Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji j Šmihel za izločitev iz občine Hrenoviče in ustanovitev samostojne občine.
Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaft St Michel um Ausscheidung aus der Ortsgemeinde Hrenowir und Bildung einer selbständigen Ortsgemeinde.
Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Stranje za izločitev iz občine Hrenoviče in ustanovitev samostojne občine.
Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaft Stranje um Ausscheidung aus der Gemeinde Hreuowiz und Bildung einer selbständigen Gemeinde.
Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji vasi Eazdrto-Ubeljsko za izločitev iz občine Hrenoviče in ustanovitev samostojne občine.
Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Ortschaften Präwald-Ubelsko um Ausscheidung aus der Gemeinde vrenowiz und Bildung einer selbständigen Gemeinde.
Q,™l‘v0böina Hrenoviče je jako velika, ker šteje o409 dus.
2.	Občina Hrenoviče nima naravnega središča kajti vas Hrenoviče je tako majhna, da se ne more smatrati za središče tako obsežne občine.
3.	V skupino Hrenoviče spadajo vasi Bukovje, Gorenje m Predjama, ktere leže v Postojnskem sodnem okraji, druge pa v senoseškem.
4.	Ako se te izločijo, kar se namerava političnem potom storiti, se znižajo dohodki občinski.
v 'b Hruge vasi so važnejše nego Hrenoviče, ker plačujejo več davka in dovolj za uzdrževanje lastne občine v 6. Sedanje doklade 25%—35% se bodejo gotovo zvišale na 30—40%—50%.
V -^aravna lega podnaroških podobčin namigava njih zdi uženje, tako tudi lega ostalih podobčin v drugo skupino.	&
8.	Imajo dovolj inteligence v podobčinah, da bi mogla opravljati posel občinske uprave.
9.	Oddaljenost podobčin od središča 1% uro, in slednjič, kar smatrajo za glavni argument:
10. V malih občinah more se združiti mesto tajnikovo z onim občinskega sluge in čuvaja. Tu ni povedano, kakošnega čuvaja da hočejo imeti, ali poljskega ah nočnega čuvaja, vsekako pa bi imela ta oseba noc in dan zadosti dela.
Ker sicer ni nobenih takih podatkov, da bi mogel upiavni odsek v tej zadevi kaj konkretnega nasvetovati, in kei se tudi merodajni faktorji o tem vprašanju še niso zaslišali, si usojam v imenu upravnega odseka staviti, sledeči predlog:
„Visoki deželni zbor skleni:
I lošnje podobčin Razdrto-Ubelsko, Landol, Šmihel m Strane za izločitev iz velke skupne občine Hrenovke m ustanovitev samostojnih občin, se odstopijo deželnemu odboru z naročilom, da zadevo preišče, zasliši merodajne faktorje, visokemu deželnemu zboru s tem poroča ter stavi primerne nasvete.“
Deželni glavar:
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Ker zadevajo točke 14, 15, 16 in 17 dnevnega reda isti predmet, prosim dovoljenja, da smem o vseh teh točkah skupno poročati.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
, . Tu imamo štiri prošnje vasij: Eazdrto-Ubeljsko, Šmihel, Stranje in Landol, ki spadajo zdaj vse k občini Hrenoviče, a žele, da bi se iz te občine izločile in napravile deloma samostojne občine po teh vaseh, deloma se združile v druge majhne občine. Razlogi, ki so v teh prošnjah navedeni, so približno identični, in so sploh vse te prošnje izdelane po jednem in istem kopitu, zlasti pa se navajajo sledeči razlogi:
Otvarjam razpravo.
Zeli kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto in s tem je dnevni red končan.
Naznanjam, da bo prihodnja seja v petek dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Na dnevni red pridejo sledeče točke:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
I inančni odsek ima sejo jutri ob 10. uri dopoldne, upravni odsek pa danes popoldne ob 4. uri.
Konec seje ob 2. uri 15 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 15 Minuten Nachmittag.
Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila A. Klein & Comp.
34