39. številka.
(v Trato, v soboto ijntraj dne 30 marca 1895.)
„IDINOIT»
izhaja po trikrat na tedon r fantih it-•Uiijih ob torkih, ćatrtkih 'n Mbotah. Zjutranjo iidunje ii-haja ob 8. uri zjutraj, vetrno pa ob 7. uri »ečor. — Obojno lsd»njr hIm« : <a la.lan maaae . t. —.Wp, t/van AvatriJ* f 1.«
«• tri . , . a.flo . . i _
ca pol lata . . . .S.— ... ___
¥aa lato . . . 10.— ... 1«.—
Na naročbe brez priltženc naročnin« tr
m j«*l|« Mir. PoiamiĆDu Atevilke n« dobivajo » pro-lajal nii: ah tobaka v lrutu p«i a irn'.. i»¥in TmU po a uri. Ho bo tno reierno iidanje v lratu « n«„ iiven Trsta B n*.
Tečaj XX.
EDINOST
Ojfiasi ritAoiic po tarifu t petitu; ta na«!nr t. deh-liMi črkami »o plavaj proator, k. lik ir t»b» <{a nra.j.iih »r»l" t'o-Uua oitRirtK-c« in jivnutaliva!«, 1 mafi o„-l«*i itd.«- 'afunajo 4>o pogodi.
V»i lopivi ti 11 j 3.. p.lili ,, j .Mini,.).. ; nltrn t';noi in it. ! i. V-mv p, n > .■> . biti frankov ino, k •.* i. 'r m« >» i <■• ,.. »pri imajo. Rokopi- . i it,it*
Naročnino r,»kUu,t ..i •<(..«,, »,.rt> jnina n/trn i'ntitvn uliru Molino pi«. colo Mt. 3, II nadat. O.lp-i roki »manj. to proti« po«(nin<v

15. t. m. potekel je r»k onim čč. gg. ; načini naročnikom, ki ho še na dolgu /it leto i 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne j naloge. O onih čč. gg. naročnikih, ki se ne i odzovejo niti na to, smatrali bodemo, ds ne i ž>lć držati već našega lista ter ga jim usta- ' Vimo tt koncerti tega meseca. Zastano naroč- J nino iztirjali pa bodemo drugim potom. | Ponavljamo prošnjo. <la se nam dopošlje i tudi naročnina z« letošnje pivo četrtletje.
VpravnUtvo.
Nemški liberalci pa antisemitje.
Pred včeraj njem se je pričela na Dunaju velika volilna borba — dopolnilne volitve v mestni zastop Dunajski. To vam je pravi orjaški dvoboj med gospodovalno nemskolibe-ralno stranko in pa med stranko antisemitov. Na izid tega dvoboja smemo in moramo biti radovedni tem bolj, ako pomislimo, kolika je razlika med orožjem in sredstvi, ki jih imati na razpolago jedna in druga imenovanih strank.
Nemškim liberalcem služijo neizmerne svote židovskega denarja, mogočni politiSki upliv mednarodnega kapitala, skoro vse veče časopisje nemško, blagonaklonjenost vladnih krogov in slednjič dejstvo, da je ta stranka imela do sedaj gospodstvo v rokah ; da more torej v polni meri izkoriščati ves aparat občinske uprave pri agitaciji: da more groziti volilccm in jih terorizovati.
Vse drugače stoje stvari z nasprotniki te stranke — z antisemiti. To vam je se mlada, komaj porodi vsa se stranka, brez proSlosti, brez zvez na vzgoraj in — brez denarja. Kolika razlika torej med obema strankama! Boj je to med šibkim, še nedoraslim mladeničem in pa silno oboroženim orjakom. Pri takih okolnostili bi človek menil, da ni možno dvomiti niti za trenotek, kdo zmaga v tem dvoboju; menil bi, da so antisemitje stopiti v boj brez upa do zmage.
Opravičena je taka sodba, ako pošte-vamo le dejstva, kakor se nam kažejo na prvi videz. Ako pa smo trezno motrili dosedanji boj med židovskimi liberalci in antisemiti, ako smo pazno sledili pripravam za ravnokar zapričati veliki volilni boj na Dunaju, uverili smo se, da je mogočni, na videz nepramagljivi židovskoliberalni orjak se strahom in trepetom pričakoval dan boja in odločitve, da pa je njega na videz toti šibki in skoro da onemogli nasprotnik veselimi na-darni, čilo in srčno stopil v ta boj.
Onih, ki imajo na razpolago vse mogoče ugodnosti, polast ila se je moreča malodušnost, oni pa, ki se morajo boriti z nasproststvi od
PODUSTEK. Zlatarjevo zlato.
30
Zgodovinska pripoveat XVI. veka.
Spimil A. Seno a.
V.
Za čudo krenot je proti „Novhr vra-tatnM, koder se je nekdaj hodilo iz Zagreba proti gori. Ko je krenol za ogel tetčevih dvorov,'ustavil je konja pred plotom Krupi-devega vrta. Privezal je Zelenka za steber ter poletel preko vrtu proti zlatarjevej hiši. V vrtu ni žive duše, ni žive duše pred hišcj. Mladenič se je prepadel.
„Ah evo ga, kuma!" kliknol je naenkrat mil glas, kakor vzklik rešen«* duše. Na pragu se je pojavila bleda, kakor marmornat angel j — Dora. Ali mahoma je izgiuola
Mladeuču zažarile so se oči, zažarila j lica. V par skokih bil je prek kamenitih j stopnic v zlatarjevej prodajalnici. Ko je za- j gledal Doro, ostruiel je blažen. Deklica j«
vseli strani, nastopajo samozavestno, kakor da imajo že v žepu konečno, popolno in definitivno zmago.
Morda imamo tu posla neopravičenim pesimizmom na jedni, in nič manj neopravičenim optimizmom na drugi strani P Ne, dogodki izza najnovejše dobe nam pričajo, da so šibki iu siromašni antisemitje zares nevarni nasprotniki mogočnih in bogatih židovskih liberalcev. In da ni to prazno domnevanje, poučila nas je tudi predvčeranja volitev v tre jem razredu Dunajskem : antisemitje so zmagali na vsej črti,
osvojivši si celo staro židovsko d o m 6 n o : o k r- a j L e o p o 1 d s t a d t.
Ta zmaga je velepomenljiva, ker značilna za mišljenje in čutstvovanje širših slojev prebivalstva Dunajskega. Te zmage ne smemo prezirati tudi mi Slovenci, ako smo res trezni politiki, ki umejo opazovati in izkoriščati pojave vsake dobe. Pomisliti je namreč, da nemškoliberalna stranka ni imela nikdar prave zaslombe v nemškem ljudstvu — ki je po svoji večini v konservativnem taboru — ter da je svojo veliko moč crpila jedino le iz krivičnih volilnih rettov, tega sadu zloglasne volilne geometrije pokojnega Schmerlinga, posebno pa iz dejstva, daje bila prestolnica države v njenih rokah. Soglasje med prebivalstvom dunajskim in med židovsko-liberalno stranko bilo je svitel žarek, ki je ogreval to stranko — to soglasje je poveličevalo ugled te stranke ter vzbujalo v javnosti domnevanje, da je ta stranka predesti-novana za voditeljico avstrijskim narodom. Od todi veliki nimbus, s kojim se je ponašal židovski liberalizem in iz kojega je izvajal posledico, da le on bodi absolutni gospodar v katoliški državi avstrijski.
Tega soglasja danes ni več, ker so se ljudstvu odprle oči. Nemški liberalizem na Dunaju bliža se svojemu propadu, a v tre-notku, ko mu je definitivno obrnilo hrbet prebivalstvo v središču države, odigral je svojo ulogo v vsej državi iu na pozorisčute stranke ostanejo skoro le generali — brez armade. In vse kaže, da se židovski kapitalizem v polni meri zaveda nevarnosti, kiinu preti. Iz ravno te zavesti porodil se je sedanji parlamentarni zisteni — Icoallcija. — Nemški liberalci jeli so iskati rešilne pomoči pri onih, koje so dosedaj sovražili in preganjali iz vse svoje duše: volk se je zatekel k jagnjetu, da bi ga to poslednje varovalo pred srdom in nevoljo — ljudstva! Iu res: jagnje je šlo — oprostite morda neumestno frazo! — volku ira led. To je ravno britka ironija, ki tiči v naših sedanjih odnošajili, da hoče konservati zem po vsej sili r ešiti svoje najhujše nasprotnike — in sicer take nasprotnike, ki so zapravili vse zaupanje med svojimi najuglednejšimi dosedanjimi pri-
sedla na veliki komolec svojega očeta. Rn-dečica jo je oblivala, ustnice so se jej tresle, a sjajne oči upirale se blažene v krasnega junaka. Ali takoj povesila je sramežljivo oči. Roke sklenola je na prsih, kakor da je stiskala burno srce, tresla se je vsa, komaj je dihala, od velike radosti ni mogla pregovoriti.
Za njo stala je Magda. Čudno se je bilo izobrazilo jej staro lice, bodisi od bojazni, bodisi od radosti. Mlada sta molčala. Naposled progovorila je starka klepetulja:
„Božja vam pomoč, gospodič mladi, rešitelj moje Dorice! Dobri Bog naj vam poplača. Sam Bog in Mati božja, koliko sera pretrpela straha onega dne. Da ni bilo vas, kje bi bila moja Dorka —spustila se je Magda v jok. „Ni pomisliti ne smem na to, v dušo me zazebe. Ali 2e dolgo ni vas videl Zagreb, na potu, kajpada, po opravkih kajli ? Da, da, pri veliki gospodi vedno je posla polne roke.*
padniki — Dunajčani. Tn da bode za nas Slovence mera te ironije polna, pridružili so se rešiteljem židovskega liberalizmu tudi nekoji naši slovenski poslanci, čisto pozabivši na dejstvo: da poleg v e r s k i h o z i ro v stoji med nami i n i i d o v s k i m 1 i b e-r a 1 i z m o m velika sten a u a r o d n i li interesov.
Ti naši poslanci se radi ponašajo kot praktični politiki. Ati z ozirom na dogodke na Dunaja moramo jih vpraša*I: ali je praktično to, vezati se z onim, kojega moč vidno pojema, a brutalno odrivati od sebe tistega, ki se ravnokar pripravlja, da vzame vajete v roke ?
Snj se tudi mi nikakor ne identifiknjemo z nemškimi antisemiti — že zato ne, ker s m o S I o v n n i, oni pa N e m c i. Ali ako nam je zbirati med raznimi Jeitelesi in Au-spitzi, Rosenfeldi itd. in pa Lichtensteini, Luegri itd., ne moremo se obotavljati ni jeden sam trenotek, na katero stran je obrniti naše simpatije.
Nemški liberalizem je zaigral zaupanje ljudstva, ker je bil vselej sebičen in brutalen, ker je ljubil vsikdar le tisto svobodo, ki ruti je dozvoljevala sesati ljudstvu kri iz žil in ki je bil vsikdar ljut sovražnik resnične svobode. Taka s ranka ni vredna, da živi in blngoslovljali bodemo onega —naj pride že odkoder koli hoče —, kojemu se posreči, zadati smrtni udarec sebični, nasilni, intri-gantni, naše gospodarske Življenje zastrupljajoči, v narodnem pogledu nestrpni nem-ško-libevalni stranki. To je stališče, ki je zavzamemo mi v borbi med nemškimi liberalci in antisemiti. S tega stališča sodimo tudi koalicijo in one, ki jo podpirajo.
Politiške vesti.
Državni zbor. V razpravi o proračunskem provizoriji so je oglasil za besedo tudi Malorus Romanczuk. Izjavil je, da bode sicer glasoval za provizorij, česar pa ni smeti smatrati kot izraz zaupanja vladi. Ta poslanec je prav dobro ožigosal postopanje Nemcev ob Celjskem vprašanju, rekši: Ako se Nemci tako slabe čutijo v deželi, po veČini nemški, ukljub kulturi, ukljub vplivne-jemu socijalno-gospodarskernu in političnemu stališču v državi, da se bojo poslovenjenja Celjskega mesta, ako se tam osnuje par borili slovenskih nižjih razredov, torej naj kar iz-roče Celje Slovencem, kajti ako so razmere take, potem dobe Slovenci <'olje tudi brez namerovanih vsporednic.
Seja minolega četrtka je bila zopet jako viharna. — Znano je namreč, koliko nevoljo ie vzbudilo med poslanci dejstvo, da je bila „N. Freie Presse" bolje poučena o sklepih pododseka za volilno preosnovo, nego pa sami
.Oprostite dražestna Dora," posegel je mladenec blagim glasom jezičnej kumi v besedo, „oprostite mi, da sem pri hrumel proti navadi v hišo, ter vas, slabotno, preplašil. Prišel sem po nujnem opravku k gospodarju Krupiču —" a tu je Pavel očito legal, „prišel sem prasat tudi za vaš« zdravje ; kajti Zagrebčani v vojski pravili so mi, da vas je doletela huda bolezen,"
„Zameriti vam, da ste prišli, milostivi gospod," ohrabrila se je deklica, „bil bi greh. Radujem se, da vas vidim; sedaj se vam moreni vsaj zahvaliti, ker ste me rešili gotove smrti ; do sedaj ni tui bili* kedaj, bolezen mi ni dopuščala, dokler ste bili v Zagrebu, h potem dolgo — dolgo ni vas bilo tu. Ali vendar me vesolj, da sl.e se časih spomnili name sredi boja. Bog plati vašej lepej duši, kar ste meni storili, jaz sirota — ne morem.*
Dele so jej roke padle v krilo, solza jej skočila na oko in blažena se je nasmehljala
člani odreka. Poslanci iik« vedeli ničesar, ker so bile razprave pododseka proglašene tajnimi, vzlic temu pa je sklep o osnovi petf kurije došel v javnost potem lista .N. IV Presse*. — Tu ni bilo dvombe, da j.- koji poslanec stvar izdal. Sum je res letel na poslanca Mengerja, kar je izjavil tudi posl. dr. Luager predvčerajnj-m v poslanski zbornih. Ta izjava je seveda razburila zadetega Men-gerja in si ni vedel drugače p uiugati, nogo da je Luegerja nazvul obrekovaleem, čemur so sledili burni prizori. Razburjenje pa je še naraslo, ko je Lueger v nadaljnjem svojem govoru prijel ministra Madejskega, predba-civši istemu, da kot minister skrbi za preskrbljene svoje družine. Govornik je navel, kako je Madejski imenoval dra. Rnsnorja, soproga jedne njegovih nečakinj, podtajnikom v naučnom ministerstvii. Na ta očitanja je. ustal minister Madejski, ves bled samega razburjenja, izjajvivši, da se ne mara ponižati tako nizko, da bi odgovarjal na taka obrekovanja. Na to pa je skočil po konci poljski poslanec Dewicki vskliknivši : Stična obrekovanja morejo iziti le iz ust nesramne druhali.
Tega izbruha poljske strasti pa se je menda sramoval tudi g. predsednik zbornice, ki je posredoval, da ta vsklik ni prišel v zapisnik. Dr. Lueger sam ni reagovat na to žaljenje, ampak zahteval bode v prihodnji seji, da zbornica obsodi postopanje žaljitelja.
Zatem si je dr. Imeger privoščil našega gospoda S t a 1 i t z a ki je, kakor smo že poročali, v svojem govoru napravil globok poklon pred koalicijo. Dr. Lueger je rekel : Slednjič se je vendar našel oboževatelj koalicije. To ju gosp, poslanec Stalitz. Toda obračunati hočem žujim le kratkimi besedami: Saj bi ga ne bil niti omenjat, da ui rekel isti, da hočemo mi krščan-ki socijalisti sež-gati vse Žide. Ne, nismo tako kruti. Zadovoljni snu), ako smo gotovi, da ne sežgejo nas. Sicer pa, ako bi gosp. tržaški poslanec nekoliko bolj poznal odnošaje svoje dežele, došel bi do zaključka, da bi to značilo zboljšanje tržaških odnošajev, ako bi sežgali i/.-veatne osebe. Ako se tržaška trgovina ne nahaja na isti višini, na kateri bi morala biti, so na tem krive le po malem delu železniške zveze, kalere treba, to pripoznavaiir, popoluiti, po velikem delu pa zadevlje krivda tiste o-sebe, ki monnpolizujejn iržaško trgovino iu ki nimajo pred očmi <>nili načel, po katerih bi se morali ravnati. Ako bi poslanec Stalitz bolje motril oduošaje v svoji pokrajini, našel bi, da osebe, ki sestavljajo močno stranko irre-dentistiško, pripadajo uprav tistemu plemi nu, kojemu dela on poklone! Ti so Žid je!
Kouečno je dr. I.ueger očital ministru lMenerju, da je on (Plener) igrača v rokah Rothschilda, ministru \Vtirmbraudu ( a, da je
mladeuču, lik zvezdi, ki se smeje sko/,i tenke oblake.
„Po gospodarju Krupicu ste prašati ?" vpleta s« ju Magda. „Žal mil bode : Ni ga doma. Zares veselil bi se |MI. V Keinete je odšel, baje da popravi krono čudotvornoj Gospej,"
„A zdravje vaAe ?" prašal je nežno Pavel deklico.
„Hvala Bogu, obrača se na boljše. Ali bilo je zlo — vrlo zlo," odvrnila je deklica.
„Na boljše da gre, na boljše, praviš?* zaklepetala je kuma. „hvala ti za tako dobroto. Pa še pritajuje se dete, kakor da niti nič bilo ni. Kaj pa. vse nesreče na svetu zbirale so se nad sirotic". Naj vam povem, gospodičič mi dragi !*
„Pripoveduj, pripoveduj, dobra starka!" rekel jej je Pavel ter sedel na stolico poleg D ore.
(Dalje priti.)
orodje ravnatelja banke Boden-Oredit, Tau-
scliiua. Govornik j^ \ sp-irejal nemško 1»» iro s francoskimi panaoiuti.
Zbornica je vsprejela proračunski provizorij v drugem in tretjem čitanju.
Občinske volitve na Dunaja pritVIe so pn-ilvocrnjiijPiR s lil. razredom. Začftek j« bil skrajno neugoden za nemškoliberalno stranko: prodrla ni niti z jednini samim svojem kandidatom, niti svojo staro „posest", okraj LeopoUUladt, ni mogla si ohraniti, ampak je bil tudi tu izvoljen kandidat antise« mitov. Slabo znamenje za nemškolibfralno gospodo. Ako izid volitev ort minolega četrtka odgovarja mišljenju večino prebivalstva, potem morajo biti liberalci pripravljeni na najneprijetnejSa presenečenja tudi v II in I. razredu. Ali ni da bi se človek smijal: ljudstvo postavlja nemškim liberalcem stolček — pred vrata, a v isti hip so koalirana gospoda istim liberalcem primaknili bližje — mini-sterske fotelje! Težko je odbijati misel od sebp, da so se koaliranei namenoma postavili v nasprotje z javnostjo — tudi nemško.
Dogodki pri volitvi v Nitri so vzbudili splošno ogorčenje celo na Ogerskent, seveda le v onih krogih, kjer demoralizacija sedaj gospodovalne stranke še ni popolnoma dovišila svojega peklenskega dela, to je, kjer so si ljudje ohranili le še iskrico — sramote. Glasilo ogerskih Slovakov „Narodnie NovinyM se pa kar nič ne čudijo tem dogodkom, saj so siromašni Slovaki začetkom ustavne dobe doživeli še vse drugačne stvari. Sedaj so katoliško ljudsko stranko le osleparili za kakih tisoč glasov, na slovaške volilce so pa svojedobno kar jednostavno začeli streljati, ko so videli, da so poslednji v večini Vse to, kar se je godilo v Nitri, je zgolj pastirska idila v primeri z nasilstvom, ko je slovaška narodna stranka še aktivno sodelovala pri volitvah.
Žido-liberalci se soveda prav nič ne sramujejo svojih grdih činov, še ponašajo se po dunajskih listih se svojo „eneržijo". No, to so ljudje tiste vrsti, ki se ti vrnejo v hišo skozi okao, ako si jih pahnil skozi vrata. Za novo volitev v Nitri so namreč že postavili svojega kandidata, v osebi velikega beležnika dra. G m e r i k a J a n i 6 a. Sredstva za agitacijo jim pa seveda ostanejo — stara.
Volitve v Italiji se bodo vršile najbrže začetkom maja. Volja g. Crispija se je zgodila. Drugo vprašanje pa je, da-li je stari lisjak s tem dosegel svoj namen, da-li je izbrisal neugodne spomine na razkritja Gio-littijeva, oziroma na dokazane sumile zveze z rimsko banko. Mi menimo, da g. Crispi ne uide svoji usodi vzlic vsem zvitim naporom in vzlic vsej podpori od zgoraj doli. Tudi v novoizvoljeni zbornici najdejo se gotovo ljudje, ki mu zalučajo na mizo obtožbe Gio-littijeve. Kaj potem ? Ali naj zopet razpusti zbornico ? To ne pojde tako lahko v drugič in slednjič bode g. Crispi moral dati zadoščenj« pravici in javni moriili — se svojim odstopom.
Bismarckova osemdesetletnica je
silno razburila duhove na Nemškem. Zasti daje brzojavka cesarja Viljelma, s katero je leta izjavil svojo ogorčenost nad sklepom državnega zbora, mnogo misliti vsem onim, ki so si poleg vsega nemškega militarizma vendar-le ohranili nekoliko ljubezni do parlamentarnega iu do konstitncijoiialnega načela ter do državljanske svobode. Ti življi opazujejo se strahom, da se cesar tako lahkomišljeno postavlja v nasprotje s parlamentom, kar more postati vir večnim konfliktom ter zastrupiti vse politično življenje. Večina državnega zbora ni hotela čestitati Bismarcku in je imela za to dovelj tehtnih razlogov ! ni hotela poljubljati fiibe, ki je svojedobno tako neusmiljeno padala po nje hrbtih. Cesar Viljelm je sodil drugače, ali kot konstituci-jounlen monarh ne hi bil smol tako ostenta-tivno pokazati svoje nevolje. Ako bi se ponavljali taki spori, mora dosledno trpeti ali ugled parlamenta, ali pa — krone.
Itadi omenjenega sklepa državnega zbora se je tudi predsednik L e w e t z o v odpovedal na svoji časti. Na njegovo mesto je bil izvoljen katolik baron Huol. To s« jo dogodilo prvikrat, odkar obstoji sedanja nemška država, da bole parlamentu predsedoval katolik. Tudi drugi po Ipredsednik je katolik.
Različne vesti.
Umirovljen uradnik. Višji postni kontro lor baron O d e 1 g a v Trstu umirovljen je j v sled listne svoje prošnje.
Ravnopravnost na južni železnici Odli-
ii i tržaški rodoljub nam piše: Minole nedelje sem bil v družbi dveh drugih gospodov v Nabrežini. Ob tej priliki sem se pre-j r'č !. da je povsem opravičena stara tožba, da namreč na postaji Nabrežinski ne poznajo slovenskega jezika. Prihod in odhod vlakov naznanjajo pač v nemškem in italijanskem jeziku, ali da bi se na s 1 o v e n s k i zemlji ozirali tudi na slovenske potnike, o tem ni ne duha ne sluha, tako daleč ne sega ravnopravnost pri južni železnici. Nisem med tistimi, ki radi „nergajo* — kakor bi rekel gosp. poslanec Klun —, ali to dosledno iu pre niču njeno preziranje Slovencev na svojih domačih tleh in še celo od podjetja, ki vleče od nas lepih dobičkov, me je pogrelo do dna duše. V imenu primorskih Slovanov moram najodločneje protestovati proti takemu postopanju in se obračam do slavnega generalnega vodstva južne železnice s prošnjo, naj vendar pomisli, da je tako postopanje v nasprotju ne le z načelom ravnopravnosti, ampak tudi tiste uljudnosti, kojo je dolžan vsak trgovec ali podjetnik svojim odjemnikom.
Protest proti proslavljanju BIsmircka. Novoizvoljeni okrajni znstop Ptujski odposlal je naslednji krepki in umestni protest n a-r a v n o s t k n e z u IJ i s m a c k u v Fried-richsruhe: „Kakor p r raj > časniki, nahaja se na kupi, katero nameravajo nekateri podariti V. S. v imenu »nemške Štajerske" v znamenje svoje udanosti, tudi g r b tu e s t a Ptuj. Ker po zadnjem ljudskem štetju na Štajerskem stanuje poleg 847.000 Nemcev tudi 400.000 Slovencev, in se v mestu Ptuj med 39^4 prebivalci nalmja 621 Slovencev, v okraju Ptujskem pa stanuje poleg 46.486 Slovencev samo 465 Nemcev, je okrajni odbor P t u j s k i sklenil vložiti protest proti temu, da bi se mislilo, da so vsi prebivalci Štajerske s teui korakom n e k a t e r n i k o v zadovoljni. T a k o r a k n e ž a 1 i s a m o pat rijotič nega čustva vseh Slove n c e v, a m p a k g o t o v o tudi velikega števila štajerskih Nemcev, k a r s e s t e m V. S. daje na znanj e."
Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila iu Metoda so darovali : gospica Pita-inic 1 krono, g.a Zinka Kibar za zgubljeno stavo 5 gld., g.a Bratina 1 krono, Josip Mozetič 1 krono, Fric 10 nč., .Josip Turk 1 krono, rodoljubka 30 nč., g.a Pogačuik 1 krono, Kud Stolfa pridobljenih v igri 4 nč*, g.a Kranja Marink 20 nč., g.a Amalija Fabčič 20 nč, Lorenc Šalamun 20 nč., Jakob Gre-goriu 30 uč., Fran Kocjan 10 nč., narodna žena 50 nvč., Blaž 10 nč., Krt Josip 10 nč., v pušici rodoljubne Maše Dolenčeve 2 gld. 14 nč., g.a Mici Smrdel 1 krono, Josip Mah-nlč 10 nč., Josip Kompare 20 nč. — Nadalje so darovali pred občnim zborom sledeči gg.: Rodoljuben župnik 3 gld., Legat 1 gld , g.a Franja Smrdel I gld., g.a Antonija Gaber-šček 1 gld., g.a Genovefa Mahorčič 1 gld. in g.a Krista Cazafura 1 gld. 50 nč. — Prisrčna hvala vsem blagim darovateljem in da-rovateljicam ! Bog jim plati I
Preziranje domače obrti. Čitamo v „Slov. Narodu* : V seji občinskega sveta Ijubljan-dne 27. t. m. je poročevalec o porabi dotacije za tukajšnjo veliko realko konstatoval naslednji, na prvi pogled skoraj neverojetni slučaj: Ravnatelj realke g. dr. R. J u n o-w i c z naročil je za učne zbirke dve omari — v Stanislavu na Gališkem. Obe omari staneti tia licu mesta 80 gld , a embalaža, vožnja do Ljubljane iu prevažanje s kolodvora v realko pa 102 gld, S Oe povemo dalje, da sti bili omari naročeni v tamošnji kaznilnici, potem si naši čitatelji lahko razlagajo razburjenost, ki je zavladala v občinskem svetu vsled takega nečuvenega postopanju gosp. ravnatelja Juno\vicza. Ljubljanski lesni obrtniki slove vsled svoje spretnosti in svojih fini h izdelkov daleč po svetu; med seboj imamo dvorne založnike in druge izborne tvrdke, a gospod ravnatelj — ki je, mimogrede omenjeno, tudi zaupni mož pri deželni vladi za povspeSevanje kranjske obrti (!t) — naročuje v galiških k a z n i 1 n i c a h !! Čestitamo Ljubljanskim obrtnikom na tako gorečem zastopniku njihovih koristij !
Fran Ontfftftek v Trstu Našo vest o
koncertu slovečega vijolinista Oudrička po-polnjujemo s tem, da bode Oadfiček koucer-toval v gledališču „Politeama Rossetti* v ponedeljek, dne 1 aprila t. I. Koncert prične ob 8. uri zvečer.
Razpisan« tluiba. Razpisana je služba višjega komisarja finančne straže za Primorje v IX. pl. razredu, odnosno služba komisarja tinančne straže v X. pl. razr. Prošnje v štirih tednih predseduištvu c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu.
Viftja dekliška lola v Ljubljani. V seji dne 27. t. m volil je občinski svit ljubljanski predsednika in 6 članov kuratorija za višjo dekliško šolo. Predsednikom je bil izvoljen član občinskega sveta gimnaz. ravnatelj Andrej S e u e k o v i č, članovi kuratorja pa obč. svetovalci dr. Ivnrol vitez B1 e i-w e i s, župan G r a s s e 11 i, Fran O r o ž e n, Ivan S u b i c in Ignacij Valentin čič ter ravnatelj učiteljišča H u b a d. — Prvi letnik višje dekliške šole odpre se že letošnj«jesen.
Poskušen samomor. SOletni bivši gostilničar Ruggero Morel, stanujoč v ulici Coro-tieo hšt. 5, skočil je predvčerajšnjem zjutraj v morje raz obrežje v ozadju lope za prodajo rib. Mornarji tamo blizo zasidrane italijanske ladije „Bella Sicilia" spravili so nesrečnika na kopno in pozvati zdravnika z zdravniške postaje. Ta je ukazal odpeljati Morela v bolnišnico, ker je videl, da ima bivši gostilničar zelo razburjene živce. Morel je bil že lani na istem kraju skočil v morje. Bržkone se mu meša v možganih.
lipuičena na svobodo. Kuharico Marijo Leban, ki je bila v poslednji porotni razpravi vsled verdikta porotnikov rešena obtožbe tatvine, izpustili so na svobodo že ini-noli četrtek ob 8. uri zjutraj.
Nov Lloydov parnik. Dne 9. aprila t. I. ob 9. uri zjutraj spustijo v morje nov velik parnik, kateri dobi ime „H a b s b n r g*. Tem povodom zgradi Lloyd pri arsenalu posebne tribune, na katerih bode prostora za 100 gospej. Peseben paviljon bode za zastopnike oblastnij in povabljeno gospodo.
Statistika tržaška. V tednu od 17. do 22. t. m rodilo se je v tržaški občini 97 otrok (50 možkih iu 47 ženskih); poleg teli bilo jih je 5 mrtvorojenih. Umrlo je 147 oseb (72 možkih iu 75 ženskih). — V razmerju na število prebivalstva pride 47.63 rarličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 5 slučajev davice, 1 si. vročinske bolezni, 23 si. jetike, 36 si. vnetja sopnih organov, 5 g|. kapi, 1 si. nenadne snu-ti iu 1 samomor.
Darilo Bismarcku Iz Italije. V mestu Tu-rinu živi par sto nemških naselnikov. Le-ti so si izmislili odposlali stavljencu Bismarcku „praktično* darilo. Dali so izrezljati lep sodček, držeč 60 litrov in ga napolnili z izbornim — pelinovcem. „Železni* kancelar si bode torej mogel „ogreniti" zadnje dni svo-jega ži rijcnja, kolikor se mu bode zljubilo, ne oziraje se na sklepe .rajhstaga". Iu to darilo imenujejo Torinski Nemci »praktično*. Menda z ozirom na „rajhstag" ?
Požar na Krasu. Dne 25. t. m nastal je požar v mladem gozdu na višavi pri Doberdobu, okraja Tržiškega na Goriškem. Ogenj je provzročil neoprezen kmetic, ki je vrgel gorečo žepljeuico v suho travo. Ta se je takoj vnela in ogenj je prijel tudi mlade smreke. Vel je močen veter, ki je ogenj sselč hitro raznese! na vse strani, vendar pa se je posrečilo ljudstvu pogasiti ogenj, predno je uničil popolnoma nasade. Pogorelo je okolo 6000 mladih smrek.
Povodenj na Hrvatskem. „Hrvatska" od četrtka poroča, da mesti Zagrebško že trideset let ni doživelo take strahote kakor sedaj, ko je Sava preplavila lako na široko, da je minole srede segla do mesta samega. Vsa ravnina pod Zagrib >m je pravo morje, iz kojega strle le debla dreves in deli liiš. Človeka popade groza, k > gleda ta poplavljeni prostor. Celo ljudi v mestu so močno vznemirile vesti, došle iz Krškega, da namreč Sava še vedno narašča, na srečo pa je voda že v četrtek padla za dobrega pol metra. Čudna je bila lutos zima zares. Do preko Božiča nenavadno mila in blaga, potem še v marcu — ko smo v Trstu vajeni gledati že lepo cvetje mandeljnov — neizmerno stroga, sedaj pa take povodnji, kakoršnih ne pomnijo že leta in leta. Ubogi kmetje, kedaj dovrše letos svoja pomladanska dela!
Policijsko. lOletuega brezposelnega Jos.
J. iz Zadra in IBletnega njegovega tovarila
Emilija G. iz Tolmina se prijeli stražarji v
novem pristanišču in ju zaprli, ker sta bila ukradla več velikih škatelj užigalnic. — 1 kletni krosnjar Josip Benčič iz Trsta je moral v zapor, ker j« haje ukradel vratarici Marijeti Pellis novčarko z 3 gld. 80 nč. iz žepa. — 45!etno kuharico Marij > Si-mončič iz okolice Brežiške so zaprli, ker je ukradla iz odprtega omarja, stoječega v nekem stanovanju v ulici dei Forni št. 6, razna oblačila, vredna 76 gld. —
Koledar. Danes (30.): K viri n, mučenec , Angelika, vdova. — Jutri (31.): V. postna (tiha) nedelja. Modest, škof. — V pondeljek (I. aprila): H u gon, škof; (Božje glave). — — Mlaj. — Solnce izide ob 5. nri 50 min., zatoni ob 6. uri 20 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 10'5 stop., ob 2 pop. 15 stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 29. Sinoči je bilo sprejemanje pri ministru Madejskem, kojega so se udeležiti minister grof Kalitoky, ministerski predsednik knez \Vindischgraetz z ostalimi avstrijskimi ministri, diplomatje, generali in odlični krogi dunajski.
Brno 29. Nad vojvod inja Avgusta porodila je sinoči princa.
Budimpeita 29. Poslanska zbornica je vsprejela predlog odseka, da se peticije o narodnem gibanju odstopijo ukupnemu minl-sterstvu v posvetovanje.
Potarburg 28. Gledi ovacij nemškega cesarja knezu Bismarcku piše nemška ,Pe-tersburger Zeitnng", da je bila cesarju Vi-Ijelmu očevidno prisrčna želja, pripraviti Bis-marka, da pozabi, da se ga je odslovilo iz službe. Isti list opozarja potem, da je po vsej Nemčiji opaziti neko otožnost, med tem ko vladata v Friedrichsruhe (posestvo Bismar-ekovo) slavlje in sprava. Ruski listi ne drže rezervirano.
Madrid 23. Ministerski svet je sklenil pomnožiti vojsko na Cubi. Kraljica regentinja je podpisala dekret, s katerim je general Rivera imenovan generalnim kapita.iom v Cubi. Ministerski predsednik Canovas je sam priznal, da so dogodki tamkaj jako resni ter da treba upotrebiti vsa sredstva, da sa reši to vprašanje. 7000 mož odide sedaj 3000 pa je pripravljenih, da odidejo za njimi. Če treba, hoče vlada poslati tudi 100000 mož, da uduši ustajo. (Cuba je najvažnejša spanj-ska naselbina v Ameriki. Ur.)
Pariz 28. Poslanska zbornica je 458 proti 38 glasom vsprejela zakonski načrt, s kojim se dovoljuje trimesečni proračunski provizorij.
Tr|i(owln»l<o brtojnvke.
Enaltapaita. Plonli** spomlad 7 16-717 Pronica jia jenon 189"» « 98 do 7.— Ofn* «• "pomlad »1.41 H W IU xn «poiulad 5 93 5-95. Koru« za m.kj-juni tf*fii> # 67.
PAoniea m>*a o.I 7h kil. f. « 75—7—, od 79
1,;1 f. 7--705 ol 80 kil. f. 7 05-710 .».1 91
kil. T. 7 10-7 15, od 89 kil. for. 715—7.20.
leoinun H 6 1-8 20; prouo 0 20—« 80
Plenica: Tr< bolju, stalon malo ponudbe. Prodaja 14-0 rut. »t. Koruza Ovu*, ili primanjkljaj Vroino: duž.
Praga. Nonilliiiritul sladkor ta inaro f. 19.45'/, maj 1250, nova lutina 12.90.
Praga. Ceiitrlfu^al no»i, po.itnvljoii v Trat in 4 carino vrod, »dpoiiiljatcv p>-oin>j t, 'J8.25--29. Mar«
Avg. f. 29.^0--.— Concatc-d za marn-aprtl 2J.50
—•—. Cotvorni asa mare BO'75. V glavah (nadih) niai c SO "5
Havro. K«»n tt>uito<4 £<<u I avora^n »a mar« 94.25 za juli D5 25.
ila.iiburg. Santo* «oo<l averuifo za maro JA 75 mn) 77-50 »ptemlinf 77-50.
Dunajitka borza 29. marok 1SSS
včeraj dane«
Državni ilolg v papirju .... '01.45 101.45
„ „ r »robni ... 101 FO 101.40 AvHtrijnka roma v zlatu . , . 1-24-40 121.30 „ v kronali . . . 101.20 101.2»
Kreditno altuije.......410.05 4u8.»0
London 10 lisi........122.45 122 40
Napoleoni......... 9,70 9'HD1/,
20 mark ........U.M7 11.»rt
100 italj. lir........4d.l5 46 —
Naznanjam slavnemu obiustvu da sem odprla gostilno
Via Valdirivo štev. 19.
Točim izvrstno istrsko vino :
črno po 36 nvč. liter belo „ 40 „
Izvrstna kuhinja in točna pi»strežba. Spoštovanjem Jožefa Čuček.
Dve stanovanji
vsako z dvemi sobaiui in kuhinjo,
se oddati takoj pri
Matiju Bole tu v Rojanu hit. 158.
Lastnik politično društvo .Ediuost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.