w UtLUVNtUH MJLtM IVA lUVAKNt S^UKINtUA UKUUJA »tLAN« UtUUNJt NA UUKtNJSKt!
■
NHOM OIIUU
' ^StCNO Nravni odbor 'u*edniški odbor
'l: SLAVKO KNAFELJ
'|J*: redakcijski odbor
li
• 500 IZVODOV
o
o o
D
I. DELAVSKI SVET PODJETJA;
Predsednik delavskega sveta podjetja PERKOVIČ Franc Namestnik predsednika del,sveta podjet-ARH Julij
Stalne komisi .je delavskega sveta podjetja »
1. Kadrovska komisija
1. Arh Silva	predsednik
2. Vavpotič,Fr nc član 3 Golčman Anton elan
4. Pplajnar Vinko član
5. Posavc Vinko član
2. Komisija za delitev OD in nagrajevanje
1. Jerala Vinko predsednik
2. Palhartinger Miro član
3. Babič Franc TO član
4. Lebar Roman	član
5. Perkovič Vera član 5. Jenstrle Harija član
7. Kocjančič Slavko član
8, Goričnik Marija član 9« Gašperin Florijan član
3. Komisija za izume in tehnične izbolj-j-šave
ANJA
&
1. /vrh Julij
2. Legat Franc
3. Mulej Stanko
4. Berce Jože
5. Erman Alojz
predse dnilc
član
član
član
Član
4. Emisija za skupno potrošnjo
1.Regovc Miha ■ predsednik
2. Kolman Tatjana član
3. Knafelj Slavko član
4. Bulovec Ivanka član
5. Dolar Filip član
5. Komisija za zdravstveno in tehnično
varnost pri delu	1 1
1. Likotar Milan	predsednik 1
2. i-ikič Alojz	član j
3» Vrhovnik Robert	član |
4» Zbselj Anton SM	član
5« ^'“encinger Zdenka	član 1 !
Disciplinska komisija	
1. Škofič Ivan	predsednik
2» Potočnik Vincenc	član j
3. Sitar Rok	član
4. Janša Stanislav	namestnik predli
5. Janc Valentin	namest. člana j
6« Zupan Anica	nanest, člana 1
Arbitražna komisija	1 1 \ (,
li Potočnik Janez	predsednik
2» Vrečko Maks	član 1
3* Legat Franc, st.	član
4. Zhafelj Slavko	član 1 1 i
1 II. UPRATCJI ODBOR PODJETJA	
Predsednik upravnega odbora podjetja
JERALA Vinko
Namestnik predsednika upravnega odboraj podjetja
HRIBAR Francka
dlani upravnega odbora podjetja s ls Mlakar Jakob 2„ Pete man Franc 3c Dežman Jože
4.	Potočnik Janez
Namestniki članov UO podjetja s
1» Šiško Rajmund
2,	Lavtar Srečko 3 o Rogove Iviiha
4,Prime Francka
III„ DELAVSKI SVET EKONOM.ENOTE " SMUČARIJA »
J?redsednik delavskega sveta ekonom.enote
JMC Valentin
Nrmestnik predsednika DSEE
PRIMC Jane z
fctlvuia komisija delavskega sveta ekonomska enote {
1,	iiOmisija za.sklepanje in odpovedo -vanje delovnih razmerij
1» Potočnik'Janez predsednik 2„ Mencinger Jože član 3o Primc Janez	član
4.,	Hrovat Antonija član 5o Šiško Rajmund član
S,	Kocjančič Slavko član 7o Gogala Mara	član
IV.	DELAVSKI SVET EKONOMSKE ENOTE " SPLOŠNI OBRAT "
predsednik delavskega sveta Ekonom.enote
POTOČNIK Vincenc
Namestnik predsednika DSEE
DOLAR Filip
stalna komisija delavskega sveta ekonom, enote %
-o Kond sija za sklepanje in odpovedova— 3-ijo delovnih razmerij
lo Vrečk* Maksa predsednik P.o. Bajič Veljko član I 3o Erman Alojz	član
4c Novak Alojz	član
Antolič Alojz član
V.	JSUTOH SVET EKONOivSKE ENOTE " POMOŽNI OBRAT "
Predsednik delavskega sveta ekonom.enot
VRHOVNIK Robert
Namestnik predsednika DSEE
ŠKOFIČ Ivan
Stalno Kor.ii si j a do lav. sveta ekonom. enot<
1. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
1.	Legat Franc,	st	predsednik
2.	I.Jrak Janko	član
3.	Lebar Roman	član
4„	i.iohorč M-rjan	član
5.	Pirnat Ana
član
VI.	DELAVSKI SVET EKONOMSKE ENOTE " UPRAVA "
Predsednik delavslcega sveta ekonom,enote
A R H Julij
Namestnik predsednika DSEE
FIN2GAR Ivan	’	.
Stalna komisija delavskega sveta ekonom., enote s
1. Komisij a !uCj sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
1. Knafelj Slavko	predsednik
2. Dežman Jože	član
3. Likozar 1/alan	član
4. Kralj Ivan	član
5« čenažar Marija	član
i
6	1
7a	/odne nas je	zapustil dolgoletni |
I sodelavec
j	I
VIKTOR ? 0 L E N h 5
zaposlen v skladišču	SGI .	!
1h'i
N
O
cc
CL
>
O
z:
<
-j
CL
LU w
h— <C
>L0 ^
01	CD
> o
bi
o
< CL
z:
>o
LiJ
01
LlJ
^3
•H
A
O
•r-j
rH
•H
E
: >«
j >w 4 U
m
Ulili*'*** ft*. , I.•«111• * 11 il
• r—
IZVRŠITEV PLANA PROIZVODNJE
Skupaj podjetje
,1.472
1.349 H227 !
1.lo4 ! _ 982
859 736 614 : 491 'j 367
245 1
Po obratih
49°/
1.126 mil.
13o rail«
1»,Obrat smučarije
l
2« Splošno lesni obrat 3» Kovinski obrat
4.,Sedlarski obrat
Razlika se nanaša na
65$	in	ostalo,
65%
66% 5o mil*
obrat plastike
VII VIII IX X XI XII
v mil.
Stagnacija proizvodnje v prvih dveh mesecih zaradi pomanjkanja nekaterih uvoznih surovin je občutno zmanjšala možnost doseganja in preseganja polletnih' planskih nalog.
Vsi poznamo primere Herbol lakov, rob -nikov, ščitnikov ( Trenta ), premajhno kapaciteto sušilnice zaradi visoke Vlage lesa ob slabem vremenu itd., ki so v glavnem negativno vplivali na start v začetku leta. To jo vsakoletni pojav, vendar s tem ni rečeno, da mora tako ostati tudi v bodoče. Iz tega sledi,da se je od 61.39o parov izdelanih vseh smuči v I, polletju proizvodnja gibala po mesecih :
Mesec	le se ne	metalne	mladin.	SKUPAJ
I.	5784	47o	. -	6254
II.	8oo2	429	-	8431
III.	88o9	6o9	191	96o9
IV,	779o	8o9	374	8973
V.	7759	806	41o9	12674
VI.	8964	' ‘ 91o	5575	15389
I. polletje	"471o8	4o33	lo249	6133o
»far———					
Iz tabele je razvidno kakšen efekt jjro-izvodnjo je bil po posameznih mesecih, kjer prav januar in februar močno bodeta v oči5 zalo šibka pa sta še marec in april. Prav to vrzel in pa kolektiv-hi dopust polovico julija, bo treba v
II,	kvartalu kot pravimo " prinesti not ", kar pa je še najvažnejše, izvoz zahteva vso proizvodnjo koncem oktobra, izjemoma še nekaj v novembru, Casa je •malo, le 4 - 5 mesecev, v katerih mo -ramo izdelati še 62.666 parov smuči, torej nekaj več kot smo jih izdelali v 6 mesecih I1, polletja ! V tem grmu tiči zajec ! Toda o tem več v članku "Perspektive za II, polletje " ,
Vi, polletju je negativno vplivalo na izvrčitov plana pomanjkanje smrekovega lesa - čista, polčista in I« vrsta, oziroma še bolj prenizke kapacitete sušilnice zaradi relativno visoke vlage lesa na zalogi.
Zaradi stagnacije železnih profilov na- trgu tudi kovinski obrat ni vedno pravočasno izdelal za,lesni obrat sestavnih dolov, t,j, predvsem okove za lestve, ribstole, konje, koze, itd,. .
Problematično je bilo tudi večkratno prejemanje proizvodnih nalogov za enake izdelke, namesto večjih serij ( prislonilne, univerzalne lestve, r'bstoli, itd.) po naročilih kujjcev.
- llsu
Na redno proizvodnjo v tem obratu je
vplivalo več či litcljev :
Pomanjkanja železnih profilov na trgu za izdelavo okove, predvsem za lestve in s tem nepravočasne dobave nekate rih materialov,	,..,
Občasni zastoji pri izdelavi robnikov zaradi surovine, Dur- aluminija za smučarske palico tor konic.
Neresnost kooperacije za plastiko Dur- al palic, (Kamna gorica) za montažo na zaloge polizdelka.
Vmesna vpadanja naročil za popravila izdelava orodja, ter investicijskega vzdrževanja, tehnično rienaštudirani proizvodi ( primer okova za čolne ) in usluge so zniževali večjo produkcijo.
Predvidevanja za ta obrat so narekovat la osamosvojitev tapieiranja in izde-j
5
lave blazin od kooperacije in pa 4o % vseh dur- al palic z usnjenimi ročaji. Zato je bil prvotno postavljeni plan pre cej visok to je 115 milijonov.po PLC ali 8 °/o celotne tovarniške proizvocL nje. Vendar so kasnejše analize pokaza^ le, da s tem ne bo nič, nakar so vplivale sledeče okoliščine; pomanjkanje prostora za mikanj e žime, za tapicira-nje in izdelavo blazin, mncjgo višje cene kot jih ima kooperacija. Po smučarskih X>alicah z usnjenimi ročaji ni povpraševanja, temveč samo po plastiki, ki je cenejša. Nekaj palic v usnjeni izvedbi smo izdelali za potrebe domačega trga, ker smo morali čakati na material za gasilske pasove.
Tako je letni plan brez gornjih dveh momentov ( tapiciranje, ročaji ), po -kazal, da bi so stvarno gibal nekaj nad 5o milijonov din in ne 115 milijonov.
Za II. kvartal pa colo, da je brez ta— piciranja, blazin in jeklenk, ostalo dela le za okrog 9 delavcev.
A
E r m a n ( i/iatija) Helena, delavka NK zaposlena na delovnem mestu eloksira^-nje alu palic, je dne 18. 7. 1964 pomagala pri pretakanju soliteme kisline iz balona. Pri tem ji je kislina brizgnila iz plastične posode in ji delno poškodovala roko ter del obraza. VZROKs nedosledna uporaba zaščitnih sredstev.
Imenovana je še v bolniškem staležu.
V	zvezi z nezgodo je uvedena raziskava.
Volk a r (Jožef) Leopold, mizar KV, zaposlen na delovnem mestu komunalna dola, je dne 14,7. 1964 odstranjeval odpadne deske ter ostali odpadni ma -terial,ki jo ostal po rekonstrukciji smučarskega obrata. Pri ten delu nu jo ob zidu naslonjena deska padla na des. nogo in mu jo poškodovala,.
VZROKs premajhna previdnost delavca. Izgubljenih 6 delovnih dni.
in
n
Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanja ) je podjetje.izplačalo za 382 dni 436.808.- din.
Izostanki so bili zaradi ;
Nesreče pri delu	2 primera	54	dni	izplačano	62.369.- din
Nege družinskega člana	6 primerov	38	dni	izplačano	50.423.- din
Ostalih bolezni	41 primerov	291	dni	izplačano	325.016.- din
Izostanki in dajatve po	oddelkih s				
Tel. orodje, komunala	4 primeri	18	dni	izplačano	24.451.- din
Smučarij a	24 primerov	189 dni		izplačano	202.342.- din
Kov. in sedi. delavnica	8 primerov	92	dni	izplačano	109.328.- din
Razrez, skladišče lesa	4 primeri	37	dni	izplačano	36.335.- din
Uprava	8 primerov	46.	dni	izplačano	64.389.- din
Obrat družb, prehrane	1 primor	1	dan	izplačano	963.-? din
SKUPAJ 49 primerov		383 'dni		J . izplačano	437.808.- din
V	mesecu juliju so se boleznine v primerjavi z mesecem junijem zvišale za 51.099.- din.
KAJ MORA VEDETI VSAK SMUČAR
SPLOSNO O SMUČEH
Razvoj smučarske industrijo v zadnjih desetih letih pokaže, da les sam ne odgovarja več zahtevam današnje tehnike smučanja.
Že 1934 leta se začnejo uporabljati ce-luloidni in jekleni robniki. Leta 1937 se začenjajo uporabljati celuloidne drsne ploskve, delajo prvi poiskusi metalnih smuči. Drugi večji poiskus z metalnimi smučmi je bil napravljen leta 1948 v Angliji. V Ameriki dela poskuse g.
Herd ki svoje izkušnje z letalske industrije x>renaša na proizvodnjo alu smuči.
Paralelno z razvojem metalnih smuči so pojavlja problem lepljenja; les - motal, metal - metal, umetne mase - metal, u-metne mase - les ipd, Z ozirom na to se začenja uporabljati umetna masa kot vezno sredstvo in industrija umetnih mas ter industrija smuči, morajo sodelovati snmo zaradi usklaj anj a različnih fizikalnih lastnostih lesa in umetnih mas. Edino na ta način lahko proizvajalci |smuči pridejo do dobrih rezultatov, s tem pa tudi prodajalci do boljših uspehov.
DOBKE LASTNOSTI NOVIH i^TERIALOV SO s
1. Visoka odpornost proti drgnjenju bar je važno za drsno in zgornjo ploskev. To podaljšuje smučem Sivi jensko dobo.
2. Mala hichoskopičnost materiala kar da večjo drsno možnost.
Ing. A. Robič
3* Velika elastičnost.
4. Odpornost proti temperaturnim spremembam, tudi od - 30° do + 60° C.
5. Lahka popravila.
6. Možnost obdelave z normalnimi orodji in stroji, ki obstojajo v tej industriji.
		\ \ \		K >		‘ i \ v. • K
■ > % 'v ■ 'N		7/ s / ' /	>' / -■ / •* s	\V\\N		
		•• \ \ \ \ ^ \ v	'	/ , * f / A	\\ v ,	
	. i'	,'	- ■.//" \\		■	1 -.v'
MjJENJE SMUČI s						
Zakaj je potrebno lepiti? Osnovni cilj lepljenja smuči je v tem, da se istim da konstantna oblika. Masivni les pod vplivom vlage dela - t.j. krči in širi. Ta moč se z rezanjem in ponovnim lepljenjem ublaži ali popolnoma, uniči. S številom lamel lahko tudi reguliramo trdoto smuči. Do leta 1956 se je za iz-i delavo masivnih jesenovih smuči uporab-j ljal le najkvalitetnejši les, katerega pa je zaradi širjenja smučarskega športa po svetu začelo primanjkovati.
Lepljena smučka ima večje tehnične lastnosti kot pa smučka iz masivnega jesena, Kot je rečeno, oblika teh smuči je bolj konstantna in bolj elastična. Zato je vaSno, da je lepilo s katerim lepimo vodoodporno in da obdrži tudi
gotovo elastičnost. Les je potrebno zaradi. vpliva vlage izolirati z vseh strani in sicer z lakom ali metnimi masami,
UMETNE MASE ZA OBLAGANJE, SMUČI s
Obloge drsne ploskve:
premazi iz umetnih mas lamele iz umetnih mas
V	zadnjih letih se uporabljajo vedno več trše lamole iz umetnih mas. Za cenejše smuči pa se uporabljajo premazi,
1,	Premazna sredstva so DB lak, premazi na celuloidni bazi t»j» takšna za katera so potrebna lepila, premazi na formaidehidni bazi0
Trgovski, nazivi -• Glozit, Toko dur in podobno.
Lastnost premazov je ta, da so tekoči in se daio nanašati s čopičem, so zadosti trdi in elastični ter'odporni. Ne povzročajo rjavenje jeklenih robnikov* 'Lahko so popravljaj Pred nanosom je. potrebno stare lake in ostalo obrusiti t,j 0 očistiti s Robniki se pokrijejo z lepilnim trakom, pri metalnih smučeh pa jo potrebno alu ploščo razmastitio
Trde lamele iz celuloidnih folij so bile uporabljane še prod vojnoc
Pod nazivom celtana, cologlis razuiromo specialno kvaliteto, ki se je zahvalju-joč lepilom uveljavila za izdelavo smuči, Kot lepila se uporabljajo kontaktna lepila* Ccltaiia zadovoljuje potrebam najzahtevnejših smučarjev in kupcev* Te ploščo so trde j prožne in kljub temu odporne ter lepo drse o Odlučujoči faktor je ‘.udi to? da jo elastičnost konstantna0
lesena rmuči obložene s celtcho obdržijo dlje kot iste obložene z drugim materialom« Po sestavu je celtana podobna lesu, zato se z istim lepo veže in istočasne obdeluje
Polytana je na bazi polivinil klorida, ki pa ima odpornost in drsnost dobro, ki) pa je občutljiva na temperaturne spreme-f mfee. Tudi obdelava istih je težja.
Drsne ploskve na bazi polyetilena F-tex,l Folyteks; Nalten in podobno. Z ozirom | Da to de, imajo primešano snov podobno l parafinu, odlično drse kot je roženo, polyetilen s rim i',e vsebuje parafin, zato I se maže samo z mažami ki vsebujejo pararj fin. Čim mehkejša je obloga lažje se ma-i že. zato se tekmovalne smuči izdelujejo J z mehkimi obbgami. Je pa zojiet manj od- ! porna. Pri metalnih smučeh se uporablja-! jo~trše obloge, zaradi boljše odpornos- !
tii:
Zaradi izenačenih pogojev gospodarjenja -, delovnih kolektivov v kmetijstvu, rudarstvu in elektro-energiji, je Zvezni iz- j vršni svet izdal ukrep o zvišanju cen njihovim proizvodom. S tem je tem ,:>ano- : gam gospodarstva del možnosti, da bodo zlasti v kmetijstvu in rudarstvu zagotovili proizvajalcem večje osebne dohodke j in večjo stabilnost v zaposlenosti. j
Radi vpliva teh sprememb na gibanje ži- '■ vijenskih stroškov, je bilo potrebno za-: gotoviti ustrezno nadomestilo v osebnih ; dohodkih tudi pri našem podjetju zapos- ! lenih delavcev.
I
Delavski svet podjetja je na drugem re- j dnem zasedanju cine 31, julija 1964 o zvišanju osebnih dohodkov razpravljal j in sprejel sklep, da se prizna od 10 ju-| lija 1964 vsakemu članu kolektiva pove- i Čanje v višini 3.00C,- din mesečno v ; notto znesku, Ta znesek bo v mesečnem j obračunu izkazan med drugimi osnovami v | brutto znesku 4C933,- din, za dejansko \) izvršene ure, za ne izvršene ure. odnos-- | no opravičene in neopravičene izostanite j se to zvišanje sorazmerno zniža. Na ra- i čun zvišanja bomo izplačali v drugem pelletju 16, milj, več osebnih dohodkov.i
BCTUUČSlIfijjil
I V analizi proizvodnje z;i I. polletje j je bilo v problematiki že omenjeno, da | j so naloge smučarskega obrata v drugi ; polovici leta izredno visoke in da mora | I do meseca decembra obrat izdelati še [nad 62.000 parov vseh smuči in to s
j 1. lesenih lakiranih...... 27.211 parov I
I 2. lesenih z oblogami  15.o46	"
[ 3. metalnih z vložki .....	1,417	"
i 4. metalnih brez vložkov.. 3.6oo	"
j 5, plastičnih............... 379	"
I 6. mladinskih............ 15,ol3	n	!
SKUPNO.... 62.666 parov j
Poleg teh pa še sledi naročilo za do- I I mači trg 3.5oo parov mladinskih in cca j I ll.ooo parov ostalih, za mesec decem - i I ber. Januarja 1965 pa poteče rok tudi j še za 5.ooo parov vojaških smučii	I
I Iz gornjih podatkov je jasno, da bo de- I i la več kot dovolj, nastaja bojazen za-I prek, ki bi event. mogle vplivati na ! | izvršitev teh nalog.
Od 1. VIII, dalje bo obrat proizvajal me sečno s
po 9,5oo parov lesenih smuči po 1.15o parov metalnih smuči	|
IX) 5.0C0 parov mladinskih smuči .	.	j
SA 15 «65 o p vjdov	.-h*"	j
+ 379 parov plastič,	.	j
+ 45o parov vzorci_________________
To so nalogo, Id. bodo terjale ne samo od vodstva i.i delavcev obrata v;nogo naporov, ampak tudi od vseh ostalih služb, ki posredno lahko ulivajo na izvršitev
tega plana,
Les,predvsem dolžinski, je trenutno največji problem nabave. Problem je tudi sušilnica, t,j, sušenje v zadostnih količinah z zadostno nizko vlago in s tem v zvezi izpopolnitev sušilnice. Nadalje lakirnica, ali bolje rečeno sušilnica lakirnice, ki je že domala natrpana, preše in priučitev nove de -lovne silo.
I
Telovadno orodje ima do meseca decembra zajamčeno delo za cca 22.000 komadov hokej palic in 13.000 komadov sank, kar ni tako malo in v primerjavi g prejšnji_ mi leti pomeni znatno povečanje, Treba bo pravočasno pripravljati les in polizdelke iz KO, da no bo zastojev.
V drugi polovici leta ostane proizvodnji le še manjše število dur-al palic, pač pa še kompletna montaža plastike na polizdelek. Nadalje telovadno orodje: CUP- 63, bradlje, konji, koze, drogovi, smučarska okova, karabini, klini, robniki in druge drobnarije. Predvsem okova za nove lestve in čolne, kar pa bi bilo časa odveč, pa še okova za II, ' in III„ delne raztegalne lestve, Z zalogo slednjih ne moremo priti na zeleno vejo, kar najbolj čuti delavnica telovadnega orodja. Sanke, lestvine in nc_ kaj starih bradelj pa so še prioritetne. Za ta obrat je za vse leto proizvodnja j absolutno zajamčena, nekaj manj v stiskalnicah,
P “	n	0
V kolikor ne pride ob koncu lota do event. novih naročil za pasove, kot vsako leto, i>otem je obrat z 9 ljudmi sicer zaseden, Vendar normalno, brez vsa, kršnih nadur. V programu so še že na -ročeni pasoviiji razni nosilci, cevne obveze, pentlje za dur-al palice, fui-role, vrvi, mornarske lestve, pionir jermena in drugo.
e n?j:i treba bati naslednjih let, ko bo4 mc z izvršeno reko n s t ruke i j o tovarne mnogo lažje premagovali proizvodne na- j loge. Pri tem pa Ido nedvomno tudi na - : grajevanje delavcev že letos nad vsemi | dosedanjimi povprečji.
r Si
f/ .
//A 7/
v letu 1963
V celem letu je bilo izdano 672o izvo- | dov 11 Naše smučine ", od katerih je bi— j lo poslanih drugim uredništvom tovar - i niških časopisov in našim upokojencem ali sodelavcem, ki služijo vojaški rok | 36o izvodov.	•	j
Osebni izdatki brutto .... 762.344,-j od tega;	i
4 io stan prispevek 3o,494,-2 0h spl. dop.prisp. 15,247,-1,5% nad,prom,pod, 11,435,-\, 5% dop,ptisp,zd,z,26,682,-ro,6fo dop.inv.zav, 4,574.-
biaterialni izdatki	65o.ooo.-j
3I5UPAJ 412.344.-}
—■	-==	i
I
Iz tega sledi,.da jo vsak izvod našega j tov. časopisa stal cca 210.- din.
’ i i ■ !
Proizvodne naloge za celo podjetje so obširne. Za njihovo izvršitev bodo pot- f rebni maksimalni napori in volja ter uspeh ne bo izostal. Če bomo nalogam za ! II. kvartal kos, potem bo gospodarski .	1
uspeh Elana v letu 1964 izreden. Ne bo f
1o
Z A H V A L A
Sodelavcem iz l/fetalnih smuči " ,	|
sindikatu in vsem ostalim , ki so	I
izkazali pozornost'ob smrti mojega	I
očeta - iskrena hvala !
Lovro Arih
i
MilfnUllti.lOtlltMtUIIOIIiitMIIMflHIMMHIlIlHiltlltllllDMflHIIMiltltliKIHiliettlHIlMtllllOIIHIMIIIMllHMIftltllHIllllltlll
u V., o
<v_
: Kdor se zanima za zgodovino, lahko obi-, šče številna muzeje. V umetnostnem mu -; zeju imajo polog izbora švedske umetno— ; sti iz 18. stoletja še reprezentativno jzbirko slik starih mojstrov, kakor tudi | bogastvo francoskega slikarstva iz 19.
I stoletja.
jInudstrijski muzej skuša v slikah, z zbirko orodij in naprav kakor tudi s j stroji prikazati razvoj industrije Gote_ ! borga.
(Dalje je zanimiv tudi pomorski muzej ,
' ki prikazuje pomen dejavnosti in razvo-i ja ribištva, pomorskega prometa in lad-j jedelništva.
! Ladjedelništvo je v Goteborgu zelo raz-ivito. Poleg ladjedelnic je tudi veliko i industrijskih objektov ostalih panog.
Če od njih omenim samo dve :
t
; znana tovarna avtomobilov VOLVO in pa i nam mogoče še bolj znana tovarna krog -J ličnih ležajev* SKP ",
j V Goteborgu sem v laboratorijih tehnič-I ne šole delal poizkusna lepljenja z epo-j ksi lepili, ki mi jih je pripravil ing, i P. Jone11. Lepil som v glavnem le alu-j minijaste epruvete in to pri različnih j temperaturah strjevanja, pri različnih j časih in tudi z različnim razmerjem me—
] šanja trdilcev z epoksi lepilom,
I
[ Za osnovo poizkusov sem imel vedno tudi | pod enakimi pogoji zalepljene epruvete I z aralditom AW loG, katerega v naši to-! varni že uporabljamo in na podlagi teh I ugotavljal eventuelne prednosti tega | ali onega lepila.
! V knjižnici omenjene šole sem imel na I razpolago razno literaturo, ki obravna-! va najnovejše izsledke na podr čju epok
A. Volčanšek
si smol. Vse take zanimivejše članke sem laliko tudi kopiral in prinesel kopije s: seboj, da nan bodo služili pri nadalj- i nem študiju o lepilih.
ftazen prakse v laboratorijih sem bil še J v tovarni lopijenih nosilcev v Toreboda: t.j, 2oo kri severovzhodno od Goteborga.|
V	tovarni delajo lepljeno nosilce za i strešne konstrukcije, Tovarna je bila j ustanovljena leta 1919 in v svojem kar- , talogu v uvodu pravijo, da je to najstarejša tovarna, ki dela lepljene no-
• I I
silce nepretrgoma od ustanovitve dalje. Tovarna je .eljena na stare in nove ob-i rate, V starih obratih delajo še na kla, sičen način , v novem elu pa vpeljuje-i jo in dopolnjujejo vedno novo tehnološ-:
ke postopke in postrojenja.	;
!
Predvsem me jo zanimalo dolžinsko spa- j janje losa in lepljenje nosilcev, ki je j pri njih že precej mehanizirano (tekočii trak) in bi ga v naši tovarni seveda v j zmanjšanem merilu lahko v prihodnosti s pridom uporabili.
Postrojenje za prirez, rogličenje, sti-, slani je s sušenjem in transport do štiri stranskega skobelnega stroja je izdelala tovarna SUNDIIMS, ki nam je poznana ( pred iiratidn smo od nje dobili hid -ravlične stiskalnice za lepljenje blo--kov ).
Štiristranskemu skobelnemu .stroju je priključen stroj za nanos lepila, od tu pa gredo lesene lamele v stiskalnice,
Stiskalnic imajo tri vrste s hidravlične za ravne nosilce, ročne( na vijačna vre tena) za urkivij one nosilce in pa visokofrekvenčno s kontinuiranim pomikom tu_
di za ravne nosilce*
Stiskalnica z visokofrekvenčnim ogrevo^-njem omogoča lepljenje nosilcev širine 22 - 45 cm in acbeline 8-15 cm pri pomiku od o,6 m do 1,2 m v minuti,
dTJfc.'
V prejšnji številki neljubih napak s
je vrinilo nekaj
- tresljaji in padci se dogajajo zrr:,di " brezzračnih " ne pa brezwočnih ros-torov.
- Povdarjeno je bilo, da je Gotobcrv
" zeleno mesto - vrata severne Evrope’
- Stadion Ullevi sprejme 52.ooo "gledalcev " ne pa prebivalcev.
G3D
no
t/	a	a
L J
DA JE PRED TEEIvlI LETI 12/ELAs
N o r v e š proda pa se A v s t r i-proda pa se Švica proda pa so Kanada proda pa se J u g o s 1 proda pa se
k a 3, letno j a 7, letno
5,
letno
18,
letno
t n
» .L<J i
letno
200.000
150.000 000.000
80.000
200.000 60.000
000.000
60.000
000.000
12.000
prebivalcev parov smuči, prebivalcev parov smuči, prebivalcev parov smuči, prebivalcev parov smuči, prebivalcev porov smuči.
Da je Elan obiskalo v letošnjem letu 164 tujih kupcev in dobaviteljev in to s
34 Nemcev 32 Avstrijcev 21 Italijanov
11 Švicarjev 6 Francozov 4 Američanov 3 Norvežani 3 Kanadčani 2 Angle ža 2 Folj alta 1 Holandec 1 Turk 1 Šved 1 Libanonec
12
>c) (6)(c
smučka je bila izdelana, kot je bilo ugotovljeno z interpolacijo dne
□	-	te
l'
A
A
i
A
&
ico
; CM
U*
E. L'
m
c\j
I 3o.VlI. s 67.913 jiarov
f-
rH
O
(M m
co CO VD
irv o
^ l g |Parov
sfr! \D Oj O in; vO OM OJ
smuci
in	y£)	N	CO	O'	o	i—l	CM	^
LT\	IfA	iA	IA	IT\	v£>	vo	vO	o	Vo
O O O O ^ ^ O ON |	r“H	rH	rH	rH	rH	rH	r-H	rH	rH
ITv
Ju
y//' [// / v”. II H7 Vi
ff^Tj
- I’Morava M prosim !
- Kaj morava ? Ali ne vidite, da je to vratarnica tovarne " Elan " !
; Les, ki so ga izbirali za smuči, je mo-i ! ral imeti razne ustrezne lastnosti.
I Predvsem me bil dober za smuči prime-| ren cepilni les, ki je bil trd in ne-j žilav (prust) ter je imel goste rasti j ali letine ( lčitne, letne). Redite ga i lesa se je rad oprijemal sneg. Ni bilo j dovolj, da je imel les goste rasti ali j j letine, le- te so morale tudi lepo rav-!
| no teči, torej niso smele biti zavite, i kor so se sicer smuči iz takega lesa rado zvežile. Dalje so izbirali les | takšne 'vrste, ki ga jo bilo lahko ukifi- j j viti, V ta namen je bil najprimernejši :
I trd les, ki hitro raste, zakaj tak les j j je bil trdnejši, a hkrati prožnejši j ulačan. Izvešine so dajali prednost j staremu drevesu, čim starejše je bilo i j drevo, tem gostejše rasti je -imelo obi- ; j čajno in tem boljši je bil tak les za ; smuči. Stara bukev ima na primer goste 1 ■ rasti in je zato rajši drsela po snegu i I kakor pa mlada. Ponekod je bil bolj ce- : J njen mlad les, največ zaradi tega, ker j ga je bilo laže klati in kriviti.
I Že iz naših podatkov o smučeh v zbir-j kah EM v prejšnjem poglavju je razvidno,; J da so smuči na Bloški planoti in drugod J : izdelovali iz trdega lesa, od raznih ! ! vrst losa pa najpogosteje iz bukovega j J lesa, 0 bukovem lesu nam tudi ustno iizročilo potrjuje, da je te vrste les	j
| starinski in da so ga že nekdaj radi ! uporabljali za smuči. Les iz stare buk- : : ve je bilo najlaže klati in ga tudi • i | ukriviti ( ugbniti), in.smuči iz takega !
lesa so, kakor smo že malo poprej na-j vedli, zelo dobro drsele po snegu, V hribih nad Bloško planoto ( Zavrh , Polšeče itd,) so imeli med drugim zlasti v čislih mehak brezov les, za-\ kaj, take pravijo v Zavrhu, smuči iz j brezovega lesa so bilo najboljše, ker so bile najtrdnejše, mimo tega pa mastne in so zategadelj najraje tekle i 1 po snegu. Brezov les najbolj drči, Tu-i cli javorov los so jemali za ta namen«
Ta les se je dobro krivil in smuči, izdelano iz tega lesa, so dobro dr so le po snegu, 'toda bile so prekrhke in so I so zato aiade zlomile. Jesenov les je začel prevladovati šele v novejšem šašu, Cenili so ga zaradi gostih rasti j in v veliki meri tudi zategadelj,ker J so ga najbolje in najlaže ukrivili. Vendar so bile smuči iz jesenovega le--sa pretežke in njegovo rasti šo se ' p hitreje izrabile kakor bukove, Smuči ; so seveda izdelovali še iz raznih dru-t gih vrst lesa. Tako je bil v ta namen ! dober češnjev les, dalje višnjev, ma-končen, brestov, hruškov, a tudi jelov,; toda zelo poredko,- Smuška palica je • bila yečidel iz smrekovega ali lesko-vega losa, jemali pa so zanjo poneko4 tudi jelov, brestov ali jesenov les, | Po stnrem so na splošno najraje uporatk ljali palico iz smrekove sešice, Toka, j palica je bila lahka, a hkrati močna, i
I
Bukev ali katerokoli drugo drevo je 1 bilo najboljše za. smuči, če je bilo { posekano med veliko in.malo mašo, to i
]
n-
11
i i
j je v času med 15. avgustom in 8, sept..
IV	tem času posekani les je bil po mfte-jnju Bločanov najlažji, se jo najbolje !krivil, a tudi trdpn je bil, V decembru lposekani" les je bil sicer najtrdnejši,
Itoda smuči iz lesa, posekanega v tem I času, so bile-pretežke. Za marsikoga pa I je bilo brez vsakega pomena vprašanje ,
I kdaj naj-se les za smuči poseka.
iPrav po starem, marsikje tudi še v no— [vejšem času, so radi poiskali za smuči
iv	gozdu krivo ali krovljasto raščeno j bukovo drevo, krovio, ki navadno raste I v bregu. Takšen ukrivljenu les je bil za ! radi tega primeren za smuči, ker ga ni i bilo treba še posebej kriviti, pa tudi j krivina iz krivo raščenega lesa je bila I najtrdnejša in najstanovitngša tor se J ni nikoli zravnala.
I Sicer pa so od posekanega drevesnega
debla za siuči najraje izbrali njegov j spodnji del, prvi hlod od korenin na- j prej, odritek imenovan. Stari Bločanje: sc takole presojali drevo v tem pog- j ledu; spodaj je ulačnfc, pri vrhu pa j krhko. Pri obdelavi lesa za smuči so j pazili, da je bil sprednji del smuči S| od vrhnjega dola odritka, zadnji del j pa od njegovega spodnjega dela. V tem j pogledu je bilo krivo raščenemu lesu j ravno obratno, zakaj tali les je bil ; pogostoma iz kfcive bukove korenine.
Po starem so primerno dolgo drevesno j deblo ali hlod (krcel) preklali čez \ sredo po dolgem tor nato iz obeh po- j lovic stesali plohe za smuči, če je | bil drevesni hlod debelejši, so ga ce-j pili proti žreu ali strženu tudi na četrtine oz. na osmine ali zgbnte,po-J tem pa iz vsakega zgonta stesali ploh.i Če so tesali plohe iz cepljenih polo- j •vic, je bil v tem primeru les s kraja ; ali pri krajniku najboljši. Pri kla^ j nju lesa jim je rabila posebna sekiraj zrajven pa še bet in železna klanfca ali kajla po imenukaluenca, pri obte-i sovanju cepljenega lesa v ploh pa po-j sobna široka tesarska sekira malarin | ali ž&tlaka, Obtesani ploh so nato j obrezovali■z erzivnikom toliko časa, i doklera ni bila smuč izgotovljena,ali' po bloško, dokler ni ploh dobil prave| mere smuči. To-delo so ponavadi oprav-j-ljali na erživnem stolu. Kdor pa tegai stola ni imel, si je pomagal tako,da je en konec ploha namestil v kot, tam j kjor se hušna klop stika z zidom, drugi konec pa je naslonil sebi na prsi i in tako obrezOva.1 les. Namesto rezil-j nika jim je rabil tudi oblič (oblč), | ki pa o njem ustno izročilo potrjuje,j da, ga je po starem malokdo imel. Z i rezilnikom ali obličen ali še s ka- .j terim drugim orodjem so posneli ro - | bovo na zgornji plati smuči, primerno j oblikovali krivino in podobno.
2i>kor smo že* navedli, je bil cepljen i los najboljši za smuči. Dober pa je | bil tudi žagani les, vendar še daleč I ne tako kakor cepljeni. Starejši Blo—| Čanje pravijo iz dvojega izkustva, dal smuči iz žaganega lesa niso tako rade j
drsele po snegu kakor iz cepljenega.
I Po žaganem lesu so začeli v večji mori ! j posegati šele kasneje, in to predvsem v j tistih krajih, kjer so obratovale žage I ali pa so bile le- te kje' v bližini na -j sosednjih ozemljih. Večidel so si kar I na žagi dali urezati primerno velike I žaganice iz bukovih-plohov, ki so jih I nato obrezali ali pooblali. Nekateri so j tudi doma kar sami prižagali los c tako ; is-anovano podoužno žago«, Pri ton so mo-j ral? paziti, da niso žafeali čez les, to I sc pravi, žagati je bilo treba točno J vzdolž letin. Žagani les je bil za smuči I bolj"! pri krajnikih, kakor od srca. -
! po obdelavi lesa za smuči ;jo prišlo ha j v’sto naslednje opravilo } krivljenje I smuči. Pri tem opravilu so ravnali takole: najprej so omehčali sprednja dela j smuči, da sta bila prožna, vlačna, uga-| nijiva, skratka sposobna za krivljenje, i zatem so ju šele ukrivili.
| Smuči so omehčavali na razne načine : s I parjenjem v gnoju, v segreti ali kurjeni j peči, na ognju in naposled tudi v vreli I vodi. Najpreprostejši način patjenja j losa je bil po starem parjenje v gnoju,
I V tem primeru so smuči s sprednjima konce?-‘ ua zakopali ali potaknili v vroč gnoj na I dvorišču, kjer so jih pustili lo do 14 ; dni. V tem času je gnojna kislina dovolj I omehčala les za krivljenje. Taka v gnoju j sparjena krivina pa ni bila ravno naj ~
I boljša. Po krajši uporabi se je rada . zravnala. ~ Parjenje smuči na ognju ali I v segreti oziroma kurjeni poči jo prav tako zelo staro^ Pesneti ga moramo že I iz poročila, ki ga je leta 1845 objava! j Podgrivarski - Bovle v Novic ali. Zadevno I mes to se v tem poročilu glasi takole s ! Sprednji konec šmečev*„ujo nekoliko za-i la’i vi jen, kar se lalikb naredi, če sc v to | rabo odločena in gladko razoblana deska
I pri ognju ogreje in umetno zakrivi.
I
j o o o
■a mm
Stanje delovne sile na dan 1.7. 1964 Podjetje;
V	rodnem delovnem razmerju :
moških	254	
žensk	244	
SKUPAJ	498	
V začasnem delovnem		razmerju:
moških	5	
žensk	5	
SKUPAJ	lo	
vajenci	3	moški
Inštitut '		
V rednem de lovnem razmerju ;		
moških	11	
žensk	2	
SKUPAJ 13
Obrat družbene prehrane
V rednem delavnem razmerju
žensk 6 SKUPAJ 6
Stanje delovne sile na dan 31. 7. 1964
Podjetje
V rednem delovnem razmerju;
moških 253 žOnsk 214 SKUPAJ 497
V začasnem delovnem razmerju:
moških 5 žensk 5 SKUPAJ lo vajenci 1 moški
Inštitut
V rednem delovnem razmerju:
moških 11 žensk 2 SKUPAJ 13
Obrat družbene prehrane
V rednem delovnem razmerju:
žensk 6 SKUPAJ 6
GIBANJE DEL07NB S1IE _
V juliju so se zaposlili v podjetju: ŠKOFIČ HELENA— ekonomski tehnik v knjigovodstvu,
| OVSENIK SILVO - ključavničar, do sede. j
vajenec v obratu vzdrževanja,
RESMAN JANKO - kov, strugar, dosedaj vajenec v obratu vzdrževa — nja,
JANC ALOJZ - ključavničar v kovinskem obratu
Novim članom kolektiva ŽELIMO IJSfOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA pri izvrševanju
njihovih nalog !
V	juliju so odšli iz podjetja s
PAPLER Anton - vratar - po samem zakonu, zaradi invalidske upokojitve,
v
KOROŠEC Stanislav - gasilec - po spora —
z umu
KOSMAČ Janez - sedlar - na lastno željo pred potekom odpovednega roka,
GRAČNER Marija?-snažilka — po sanem zakonu, zaradi invalidske u-pokojitve,
PODOBNIK Jože -mizar - po sporazumu, na lastno željo.
POROKE-
Poročili so se s
JANŠA Marta - pomočnik vodje finančnega knjigovodstva in ŠVAB Valentin - mojster v splošno-lesnera obratuo
ČESTITAM 0
in želimo mnogo sreče na novi živijenski poti.
= R 0__J_S_ T _V_ A
Rodili so se ;
v
Skofic Florjanu	-	deček
Rezar Jožetu	-	deček
Dintaric Marjeti	~	deček
Kovačevič Kristini	-	deklica
provenuvni sHida in REKREACIJA
Bojcu ^ajc
V letu 1961 in 1962 je pri Zavodu za so-j cialno zavarovanje obstojal preventivni sklad, s katerim je bilo omogočeno tudi | našim delavcem, ki so zdravstveno ali J socialno ogroženi, da pridejo do cencne-] ga in zdravju potrebnega letnega oddiha.I
V lotu 1963, kakor tudi verjetno v prih.j letih ta sklad no bo vog obstojal, prod-) vseo zaradi velikih finančnih izdatkov Komunalnega zavoda za soc. zavarovanje, i obstoja pa možnost, da so koristi sklad,j ki je ostal našemu podjetju kot refunda-| cija Komun.zavoda SZ za bolovanje in 1 nesreče pri delu. Tako je v letu 1963	|
v	podjetju ostalo 035,000,* din, ki so i namenjeni predvsem za preventivne nemer-C| oziroma za kritje izdatkov za bolovanje I in nesreče pri delu,
I
Z ozirom da so zdravstveno in socialno | ogroženi delavci lahko finančno ugodnej-j še koristili letni oddih, je komisija | za HTV predlagala upravnemu odboru pod- | jetja, da se 2o našim delavcem omogoči | koriščenje tega sklada v zdravstvene-preventivne namene, to je brezplačno le-| tovanje na morju ali v planinah z ozirom na zdravstveno stanje delavca«	i
I
v	^	v
Ce upoštevamo d. tacijo sindikalne podružnice , ki jo dobi vsak član kolektiva.,če j koristi letni dopust za rekreacijo, so I izdatki za letovanje’2o oseb znašali
din 354.000,- ali 17,700,- din na osebo.)
I
HTV komisija je pri izbiri kandidatov upoštevala vse kriterije, vendar pa se | moramo zavedati, da je kljub sodelova- j nju sindikalne podružnice in zdravstve- | ne službo v podjetju težko med 5oo de- j lavci dobiti res tisto, ki so najbolj | potrebni oddiha iz socialnih ali zdrav- I stvenih razlogov. Prepričani smo, da bodo ta sredstva na razpolago še v pri-j hodnjih letih, s tem bo dana možnost j predvsem neposrednemu proizvajalcu za I tako rekreacijo,koristno njegovemu zdroy
\
V	sedlarski delavnici nekej škriplje .
Organizacija* norme, nadurno lelo, odnosi !
Kaj je na stvari ?
Ali vhodna kontrola reprodukcijskega materiala včasih zaostaja za normalnimi reklamacijskimi roki ?
- Dur- al palice, bonding film, vijaki itd,.
C2SI!
Dosti je govora o pomanjkanju materiala na domo-čem trgu, Predvsem železnih profilov, kar nega -tivno vpliva na našo proizvodnjo.
Analiza tega v eni izmed naslednjih številk nebi bila odveč !
Elm raste, gradi in se veča.
Kakšna je perspektiva podjetja ;0 dograditvi hale B ?
IftuT'	\
(
Ropot ekshavstorjev iz obratov je v zgornjih pisarnah oglušujoč, da se jo težko sporazumevati medsebojno kaj šele telefonično. ICratkomalo moti delo !
Kako to izboljšati ?
OSKOi
Konstrukcija je idealno rešila problem ventilacije pri kopirnem stroju z odvodom amoniaka kar na hodnik.
SLOT
n
Rada bi vedela, kedaj sc pogovorimo o negativnih pojavih.
2o sestanku.
Dobro bi bilo popaziti na blagajnika včeraj sen ga videl kupovati teletino brez kosti.
"PAUZA
Mi boš zrihtal drva? Nemogoče', vse predelamo v smučke.
£aj ?! Nikamor ne gremo, zakaj ->a plačujemo naročnino .
BELE NOČI - sovjet o barvni film
25 * ■/'III,	1964	-	torek	0]j	po	uri
26, VIII,	1964'-	sreda	ob	18	in 2o	uri
ZADNJI MiK, - amer.yostorn barvni
27» VIII«	1964	-	četrtek	ob	2o	uri
28. VIII'-,	1964	-	potok	ob	lb	uri
29. VIII.	1964	-	sobota	ob	2o	uri
30. VIII.	1964	-	nedelja	cb	16	in 2o	uri-
CRNA KRONIKA - špan. ar gen t, C S
28. VIII,	]964	-	petek	ob	2o	uri
30. VIII.	196'4	~	nedelja	ob	18	uri
31. VIII. 1964 ponedeljek ” 2.o uri
V	SVETU KOkEBIJE - ameriški film
1»	IX,	1964	•-	torek ob 2o uri
2»	IX.	1964	-	sreda ob 18 in 2o	uri
KLUB ,MjA1)IK - angl,-,zabav,glazb..,barv,-.CS
3.	IX.	1964	-	četrtek ob 2o uri
4.	IX.	i.964	—	petek ob 2o uri
6,	IX«	1964	-	nedelja ob 16 in-2o	uri
15 * IX„ 1964 - torek ob 2o uri 16. IX* 1964 - sreda ob 18 in 2o uri
REŠITEV, SANICE 11 prejšnje številke s
Vodoravno? 1, april, 6, prenos, 12.srenja; 14. krutost, 15okopa* 16,sel, 18. motarj, 19« Ei'dt 2o. strok, 22-, raba, 23. to-, 24,- korobač. 26„ en, 27. torba, 29. ulomek, 32» 'borr 33»IS, 34.hrt, 35. Nevada, 37o kavni, 39. so.4o0 tombola,
42o EK, 44, trna, -3-7• Mirko, 48. sto, 49o omela, 51. oko, 52. tanit, 53» jata-gan, 55«turnir, 57. ananas, 58. Onaka„
Srebala sta Škofič Janez in Alenka.
I, nagrada - Kbsol Anton
II.	nagrada - Škofič Lenka
VUJJUKAVNUS prostor,kjer se ustavi j njo prom,vozila, 8.vrsta pokrivala, 14*preostala količine, 15.glav.mesto Turčije, 16.drobci nesnage, 17. izumrla vrsta goveda,19.veliko alžir.pristan.,2o. ekgioz.telo,21.nekdanji najmanjši kovan denar,23. žival,ki živi pod zemljo, 24.števnik,
25.vrsta klobase,27.medmet,28.oblika rastlin.stebla,29.oče, 3o.kratica za"Ljudska pravica",32. izdelki iz zlata,35.igl.drevo,36.življ.tekoč., 38. korobač,,39.čepice, 4o.ine slov.pisat.loirnika,42.'letoviško mesto pri Opatiji,43. park,44.majhen obad,brencelj,46.obrekovanje,48.shramba za avtomobile,49. letopis, zbornik.
NAVPIČNO: 1. roganje, norčevanje, 2. osminsid. el, 3. zid, 4. ljubkovalr EO .ime za očeta, 5.ljubkoval.žen.ime, 6.oblika pomož.glagola,7.delovna skupina, 8. skupina potnikov v puščavi, 9•začetnici po vojni umrle slov. pesnice,lo.organ vida,11.ladjica,čoln, 12.popravijalec ur, 13.znamenit nemški idedistič•filozof(immanue1),18.reka na Hrvatsken in v Bosni, 211 zenska iste starosti, 22. ime ameriške filn.igralke Hayworth, .25»žabja okončina, 26. znak za kalcij, 28. okrajšava za "tega leta", 3o. orodje za odmetavanje, 31. premor, počitek, 32* obrtnik gradbene stroke, 33. kratica za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, 34. Odisejeva domovina, 35. živalska zgodba, 36. geometrijski lik brez oglišč, 37. uporabljanje, 39. pijača, Id jo pijemo scv.io ali pa z dodatkom mleka ,
41. pesem hvalnica, 43. mutast, 45. rugi sciuoglasnik in zadnji soglasnik v abecedi, 47. enaki črki.
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo!
Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna!
V	lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna
Prehodi morajo biti vedno prosti!