Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopnajietit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. 158. V Ljubljani, v četrtek 15. julija 1886. Letnik XIV. Radetzkjjev spomenik. Misel za napravo spodobnega spominka najslav-nejemu in najbolj priljubljenemu ob enem pa po celi državi najbolj domačemu generalu vojskovodji Radetzkyju dobila je že trdno podlago. Nadvojvoda Albrecht vzel je stvar v roke in je s cesarjevim privoljenjem izdal sledeč poziv na zbiranje doneskov za Radetzkyjev spomenik: »Kmalo po smrti ne-pozabljenega maršala grofa Radetzkega nastala je želja, temu slavnovenčanemu vojskovodji, ki je bil v svoji 72Ietni službeni dobi pod petimi cesarji v devetnajstih bitkah, ki je bil pravi oče svojim vojakom in svitla zvezda glede domoljublja in zvestobe do vladarja, — postaviti na Dunaji spodoben spomenik. Leto pozneje je nastala vojska, nemila osoda naslednjih let in še marsikake druge zapreke onemogočile so vročo željo za mnogo let. Število tistih, ki so se pa pod Radetzkyjem bojevali, in srčno kri prelivali, se pa od leta do leta krči. Nič več časa se ne sme zgubiti, če hočejo vsaj ti, ki so sedaj še pri življenji Radetzky-ev spomenik videti. Z najvišjim dovoljenjem prevzamem vodstvo tega podjetja; podpirali me bodo pa mnogobrojni tukajšnji generali iz Radetzkyjeve šole in pa razni drugi krogi. Ker sem tudi sam izmed tistih, ki so pod Ra-detzkyjevem vodstvom prejeli krst v ognji, obračam do vseh svojih vojnih tovarišev iz tiste dobe, da me pri tem podjetji podpirajo. Vrednik vojaškega lista „Armeeblatt-a" je že pred nekterimi meseci objavil oklic za prostovoljne doneske, ter so ga v vojaških krogih s takim navdušenjem sprejeli, da so takoj pričeli nabirati. Doneski posameznih, kakor darila celih oddelkov so pač živa priča, da v naši vojski še vedno stari duh živi in so nam jako dober in zanesljiv porok za skupno našo armado in za brambo domovine, za kar smo vsi od kraja poklicani. Prav tako vabim skupno prebivalstvo avstro-ogerske monarhije, ktero ima Radetzkyjevo ime v nevenljivem spominu. Saj jih je bilo na stotisoče sedanjih starih očetov in očetov, ki so služili pod slavnim maršalom. Domu vračajoč se razglašali so slavo očeta Radetzkega in širili navdušenje zanj med priprostim narodom. Prav zarad tega so pa Radetzkega povsod poznali; on je bil najbolj domač junak v celi državi in vsakdo ga je spoštoval in ljubil. Domoljubje, ktero se je pri naših narodih še vedno v krasni luči pokazalo, kedar je to zahtevala potreba, izvestno tudi tukaj ne bo zaostajalo, kjer veljd hvaležen spomenik postaviti junaku, ki so ga po celi državi enako ljubili in poznali. Krajcar, ki ga bo invalid, veteran in priprost kmetič na žrtvenik v ta namen položil, je prav toliko vreden, kakor zlato iz bogatinove roke! Radetzkyjev spomenik spominjal naj bode še naše potomce, kaj vse da je d v a i n osem d ese t-letni vojskovodja doprinašal, ki je ob najtežavnejih okoliščinah od vseh strani obkoljen, trdno stal — opiraje se na zaupanje svojega cesarja, armade in na ljubezen svojih vojakov — in konečno zmago za zmago nad sovražno večjo silo priboril!" Vse temu domoljubnemu podjetju namenjene doneske nabirajo naj odseki, kteri naj se v ta namen osnujejo. Večje svote naj odseki pošiljajo glavni blagajnici I. avstrijske hranilnice na Dunaj, Graben 21. Vsak znesek se bo takoj naložil. Spomenik bo izdelal profesor Gašper Zumbusch, ki je kip ranjcega maršala že leta 1851 po živem možu posnel. Rusi v Osrednji Aziji in njih delovanje tU. Kako Rusija daleč sega in kako važni zamorejo postati kraji, že stoletja zanemarjeni in pozabljeni, poznil se nekoliko iz tega, kar nam „St. Peters-burger Ztg." pove. Ta list piše: »Kakor nam verjetna poročila pripovedujejo, ste reki Tedšen (ali Herirud) in Murghab veliko povodenj napravili na zelenici Tedšen in na zelenici Mrvi; nasledki se še sedaj poznajo. Telegrami in druga poročila so nam ob svojem času pripovedovala, da je zaton Mihaelov nenadoma zamrznil in da je brodarenje po Kaspiškem morji prenehalo. Zve se, da je poleg vse železnične črte, t. j. po severnem pobočju goril: Kuren-Dag, Kopet-Dag in po višavah, ki se raz-tegajo od Paropamisa v Rusko onstran kaspiškega posestva, bilo mraza 18, da, celo 20 do 22 stopinj, in to je trajalo dalje časa, kakih 6 tednov; poleg tega je še nenavadno veliko snega padlo. To se je zvedelo po natančnem opazovanji ua petero vre-menoslovnih observatorijih, ki so postavljeni poleg železnice. Kaj pa da je nenavadno mrzla zima taka bila v svojih nasledkih, da je tudi brez daljne uče-nostne preiskave mogoče jo opazovati. Reka Tedšen (Herirud), ki teče mimo Herata in Serahsa ter precej hitro teče, nareja umetno razpeljano zelenico Tedšen, kjer se je zdaj naselilo pod Mahdum-Kuli-Kanom, sinom nekdanjega našega nasprotnika Nur-Verdir-Kana, pleme Tekincev. Reka teče 400 verst daleč in že v navadnih časih toliko vode s seboj prinaša, da nje premostenje za železnico zahteva mnogo delavnih sil, kar se tiče tehnike, strojev itd. Od Tedšeua naprej, v meri proti Mrvu, je v puščavi kraj Džu-Dzu-Gly, nekako 675 verst od morja; dosihmal gre od Mrva poleg železnice globok in širok vodovod, reki podoben, 70 verst dolg; napeljal ga je iz reke Murghab polkovnik Alihanov, v ta namen, da dobi ta brezvodna proga potrebne vode za delavce pri železnici in za druge potrebe. Pri Mrvu, 748 verst od morja, teče reka Murghab, njene panoge, nekaj naravnih, nekaj umetno narejenih, obdajajo Mrv, močijo njegove verste in zarad njih je zelenica Mrv toliko sloveča zarad nje rodovitnosti. Imamo toraj na progi nekaj več kakor 100 verst dolgi dvoje velikih vodi, Herurida in Murghaba, in med njima na pol pota Alihanov, reki podoben kanal. Meseca januvarja je Murghab zamrznil, po gorah je padlo snega, da nikdar toliko, in kaj je učinil ta mraz? Legar, ki je bil poprej med vojaki železničnega polka in med delavci, je h krati zginil; mrzlice so ponehale in Rusi poleg železnice so se prav dobro imeli. Se ve, da so Azijatje rekli: Rusi so mraz s seboj prinesli. Ko pa pride veter od juga, zgine led, sneg se razstopi in ob enem so reke in vodovodi narasli ter prestopali bregove. Obe zelenici ste bili pod vodo. Mesto Mrv, ktero obdaja visok zid iz ilovice, je stalo kakor otok v sredi LISTEK. Moj sprehod z Bleda v Vrbo, k Prešernovemu domu, 5. julija 1886. (Konec.) Zdaj sem stal pred rojstno hišo onega moža, kterega vsa Evropa poznil, vse Slovenstvo s ponosom svojega imenuje, kojega proslavljajo pesniki naši, kterega naša mladina strastno prebira, kterega pesni in izreke skrbneje zbiramo, nego najhujši skopuhi suho zlato! Hiša je zidana, pa s slamo pokrita. Po dolgem stoji od severa proti jugu. K velikim vratom, ki so proti zapadu obmena, vodijo stopnjice. Na levo od velikih vrat je vzidana črna, mramornata plošča, ki pove, da se je v tej hiši leta 1800 rodil dr. France Preširen. Na južni strani hišice je majhen vrtič. Okolu njega sem prišel na izhodnjo stran hiše, na dvorišče. Tii me je zanimalo velikansko gospodarsko poslopje; pred konjskim hlevom je viselo več komatov. Skoraj bi bil v hlev zavil, da bi pogledal, kako pri Ribčevih gospodarijo in živino gleštajo, pa sem se spomnil — da ne kaže. Po dvorišču jo prišlo blizo 121etno dekle, ki je brzo skozi izhodnja vrata v hišo zginilo. Stopil sem za njo. V veži mi pride nasproti priletna, nekaj sključena, sicer pa še dosti trdna ženica. Jaz: »Dobro jutro, mamica!" — Ženica: »Bog daj! Kaj nam bote pa Vi novega povedali?" Pri teh besedah me je s svojimi sivimi očmi motrila. Povedal sem njej, kdo da sem, in da bi rad pogledal hišo, v kteri se je slavni pesnik dr. France Prešern rodil. Ženica se obrne na levo stran, pokaže proti sobi in reče: „Tukaj le!" Vstopiva. Jaz: »No, hvala Bogu. Dolgo sem si želel videti mesto, na kterem je tekla zibelka ljubljenca vseh Slovencev!" Ženica se vsede na klop za peč, ki stoji v jugo-zahodnjem kotu sobe iu reče: »Ja, on se je za Slovence mnogo trudil, da bi njim poropgal." Zdaj še le sem zagledal med posteljo in pečjo blizo poluletno dete v zibeli; ona deklica, ki je preje po dvorišču mimo mene hitela, nje je v plenice povijala. Jaz: »Zdaj bo blizo 86 let, kar so ranjcega Franceta tukaj ravno tako povijali." — Ženica: »Bo, ja! On je bil 11 let stareji ko jaz." — Jaz: »Ali je to dete tudi Prešernovega rodu?" Ko je hotla ženica odgovoriti, stopi v sobo velik, blizo 401eten mož, tamnih las in črnih oči. Nekaj začuden me pogleda, sname klobuk z glave in mi podil žuljevo roko. Pozdravila sva se in sem tudi ujemu povedal, kdo sem in česa iščem. Mož: »No, me veseli. Pa ne zamerite, — jaz poznam profesorja tega imena, ktero ste vi povedali, a tisti ni duhovnik." — Jaz: »Ni ne! On živi sedaj v Brnu, jaz pa služim v M." — Mož: »Jaz sem tukaj hišni gospodar in sin sestre doktorja Preširna. Ona je po očetu kmetijo prevzela. Moj oče, ki so se pisali Volk, so se ž njo oženili, in tako je prišlo gospodarstvo na-me. Svoje dni sem bil tudi jaz v latinskih šolah ; štiri razrede sera opravil v Ljubljani, potem pa sem šel v Novomesto — kjer sem izpregel. Od kraja se mi je hudo godilo pri delu, in dolgov nisem mogel zmagovati, ker sem moral vsem njihove deleže izplačati ; zdaj pa že izhajam. Vidite, to so moja tetica, morja, najhuje prizadet je bil nasip pri železnici, kterega so ravnokar nasuli, ter ni bil vtrjen, ne obraščen, niti zavarovan, kratko rečeno, nedovršen. Rahlo prst je voda lahko premočila, dereči valovi podkopali, in tako je prišlo, da je blizo Mrva železnični nasip pretrgan bil več verst na dolgo. Vidi se, da je bila to sitna stvar, kazala je pa tudi, na kaj se je treba ozirati pri takih slučajih. Treba bode več prelazov za vodo napraviti in jih ob enem vtrditi. Izurjeni in marljivi delavci pri železnici so se na vsih krajih dela lotili, kjer je bilo treba pomagati in varovati. Napravili so potov, reko so preustrojili. Na plavih iz trstike vozili so se zemljomerci po vodi, da so preiskovali kako voda narašča in pada. Visoke nasipe stare trdnjave Mrv so porabili, da so nasipe pri železnici poravnali in mnogo je že naravnanega, po drugi strani so pa tudi varovali človeškega življenja. Nasprotniki transkaspiške železnice so se radovali nad to nezgodo in prerokovali so, da bo kmalo zginila, po eni strani jo bodo podkopale pomladanske vode, po drugi strani jo pa bode sviž iz puščave zasul. Vendar upati je, da bode evropska tehnika in učenost v službi pri taki moči, kakor je Rusija, sprejela in srečno dokončala boj z elementi. Železnica po mirni poti dežele osvaja in razširja izobraženje in omiko v centralno Azijo. Okoli železnice se ljudje naselijo, zasade vrtov, obdelajo polje, pridejo tudi naselitve, nastanejo vojašnice, ktere spremlja telegraf. Razvijajo se kupčijska pota, vlada bode toraj prisiljena ob enem skrbeti za železnico in za nje varstvo. Puste gore se imajo obsaditi, reke vravnati, pred vsem se pa mora napraviti vodam skupni odtok, ki bode 800 vrst na dolgo od Kazancika notri do Čarda-Suja zbiral vode in potoke, kterih na sto prihaja iz goril. Azijatje jih imajo za namako zemljišč, odpeljejo jih iz njih naravnega teka, sicer bi zelenico prerezali, napravili si struge in se zopet na onstranskem robu zelenice v reki zedinile. Taka reka bi se ne izhlepela, tudi bi je pesek ne zasul, marveč bi se ohranila ob robu zelenice in si pota poiskala do Easpiškega morja, kakor nekdaj Oksus (Amurdarija), no, tak vodovod bodo morali prej ali slej narediti ob časi povodenj, ki bi obilo vode sprejemal, zdaj pa stoji na vsi ravnini in nima odtoka med gorami na jugu in med puščavo Karakum na severu. Potoki, male reke bi se ne izgubile onkraj zelenic v pesek. Po drugi strani bi pa tudi taka močna reka bila proti puščavi naraven jez zoper sviž, ki počasi zasipa obdelano zemljo, in to tem bolj, ako bi se na njegovem robu drevje zasadilo. Kar so Bokari vsak za-se in posamem po svojih zemljah storili, to bo naša uprava po večem zistematično naredila. Posamezna drevesa (jagnjeta) pri Bukarih popeščenja (zasipanja) niso mogla ubraniti, kakor je to rekel general Ornajev v „Nov. Vrem." Rusija bode stvar bolj znala vrediti. In tako tudi bode. Bil je res skrajni čas, da je kaka evropejska oblast te kraje v roke vzela in osnovala, predno jih niso do dobrega pokončali tolovaji po eni strani, po drugi strani pa neprijazne naravne sile. Rusija je skrbela, da postanejo iz nekdanjih klativitezev pridni delavci in konjeniki, neprestopne in brez-vodne puščave je prestopil železni konj, po reki Armurdarija z brodovi vozijo, kupčija je vživala Lenka, sestra ranjkega doktorja Preširna." — Jaz k ženici: „No, no! Glejte, kako ste Vi podobni slavnemu pevcu, kolikor sem si ga jaz mogel po sliki in po popisu misliti." Ženica se je zadovoljno nasmehnila in zdaj so se njene sive oči prijazno in duhovito svetile. — Jaz: „Zdaj vem, kake so bile Prešernove sive oči, kakšno okroglo lice, kakšen njegov nos." Ženica se je moji zgovornosti v novič nasmehnila. Jaz: „Ker nimamo nobene čisto zanesljive slike Prešernove, bi bilo dobro, ko bi vsaj Vas fotografirali. .Jaz bi rad kaj k temu pripomogel." — „Gospod profesor Zupan so tetico že itak dali fotografirati."— Jaz: „Ali mi zamorete znabiti ktero teh slik prodati?" — Ženica: „Ne! Imam samo eno, ta pa naj pri hiši ostane!" — Jaz: „Prav tako! Imate li ,Zvon' leta 1879, v kterem je obširen ži-votopis Prešernov in tudi ocena njegovih pesni? Tudi hiša Vaša je tam naslikana." — Mož: „Vem za te reči, a ,Zvona' pa nimam." Na to sem obljubil, da jim ga bodem oskrbel, če se mi posreči že drugi izvod v roke dobiti. — Jaz: „To je Vaše dete, kaj ne, oče gospodar?" — Mož: „Je; prvi obrt, spodbudila obdelovanje zemlje, razširila in odkrila zaklade zemlje, n. pr. petrolej i. dr., skrbela bode pa tudi, da goličave zasadi, reke vravnd, raztresene vode zbere v strugo, ktera ima biti varstvo zoper puščavo. Politični pregled. V Ljubljani, 15. julija. Notranje dežele. Konservativni listi se v novejšem času mnogo pečajo z vprašanjem o verski Soli. In res — verska šola v Avstriji in povsod je s konservativnim življenjem tako na ozko spojena, da poslednjega brez prvi niti misliti ne moremo, čem dalje bodo konservativci čakali s predrugačenjem liberalne šolske postave, temveč bodo zgubili svoje moči, svojega pravega poživljajočega mozga. Liberalci dobro vedo, kako dragocen zaklad da imajo v brezverski šoli, za to jo pa tudi tako skrbno čuvajo, kakor punčico v očesu. V Avstriji so pri šolstvu jako čudne razmere. Liberalnega šolstva konservativcev nikdo noče, a ga postaviti na trdna krščanska tla si skoraj nikdo ali ne upa ali noče. In vendar je bodočnost še vedno tistega bila, kdor je imel šolo v svojih rokah. Dokler bodo šolo imeli liberalci v svoji oblasti, tako dolgo se bodo smeli tudi nadjati, da bode bodočnost njihova. Motil bi se, kdor bi mislil, da so liberalci morda že samo z šolo zadovoljni! Kaj še, tudi na odraščene hočejo svoj vpliv raztegniti s tem, da so jim posebno po planinskih deželah jeli društva snovati na liberalni podlagi. Ondi se bodo odrašeni toliko časa podučevati, dokler ne pridejo bodoče volitve, pri kterih se bode sad konservativne malomarnosti že pokazal. Dobro nam bo moralo iti, če bomo le tretjino dosedanjih sedežev zgubili, pa bode morda še celo polovica. In vse to se imamo konservativci liberalni šoli zahvaliti. Za to pa glejmo, da jo čem preje tem bolje za nas, zopet postavimo na versko stališče. Na šolskem polji bo sedanja doba v resnici spominska postala, kajti tolikanj preosnov, kakor jih je novi naučni minister Gautsch vpeljal, se fce leta in leta ni godilo. Še eno ni dognano in že se čuje preosnova druzega. Sedaj imajo na vrsti preosnovo učiteljišč. Najvažneje točke te pre-osnove so: Letne preskušinje se bodo odpravile in mesto njih vpeljale se bodo prestavljevalni izpiti, kakor so ti v navadi na srednjih šolah. Redovi za nravnost, pridnost in napredek se bodo razširili po-dobnt onim na srednjih šolah. Preskušinje zrelosti in one učiteljske sposobnosti se bodo zdatno zboljšale, pismene poskušinje iz realij bodo se odpravile. Iz-praševalne komisije se bodo o tej meri pomnožile, da bode vsako učiteljišče svojo imelo. Naprava učiteljišč, na kterih se bodo izgojevali učitelji za meščanske šole, je tudi ena izmed važnejih toček te preosnove. Opomniti nam je pa, da se bodo poslednja le na onih učiteljiščih vpeljala, kjer se bode šolski oblasti potrebno zdelo za naraščaj učiteljstva za meščanske šole sposobnega skrbeti. Najprvo se bo v teh točkah posvetovala enketa v ta namen sklicana, ktera se bo menda tudi na neprimerne razmere ozirala, v kterih so sedaj profesorji na učiteljiščih nasproti onim po srednjih šolah. Vojska veri in krščanski nravnosti, to je dan danes geslo vsem liberalnim listom in reči moramo, da se ga vseskozi verno drže, ter ga tudi jako dobro zvršujejo. Ni je priložnosti, da bi je kolikor toliko in če ne drugače, pa vsaj iz za grma ne porabili v zasmeh katoliške vere in njenih duhovnikov, v zasramovanje pobožne množice, ktera se verskih obredov še vestno vdeležuje. Liberalni časniki prav s satansko zlobnostjo trosijo strupeni fant je pa zdaj tri leta star, in on bo moji materi in pa stricu doktorju Prešernu najbolj podoben, ne samo po licu, ampuk tudi po vsej postavi svoji." — Jaz: „Tetica Lenka! Ali ste tudi Vi kedaj doktorja Prešerna v Kranju obiskali?" — Tetica: „Ne! Jaz sem bila pri svojem duhovskem bratu; pri Francetu je pa bila Katra." O slednjem stavku ne vem, ali sem ga prav razumel. Sedaj sem se še enkrat po priprosti, prijazni sobi ozrl; skozi severna okna se vidi proti Stolu, skozi zapadna proti Triglavu. Peč ima na sprednjem voglu viši vrh ali rog, za njim je pa ob obeh zidih za poldrugi čevelj znižanega prostora, ki se imenuje zapeček. Poprosil sem še za kako cvetlico iz domačega vrta in sem si sam vtrgal klinčekov odrastek, ali kakor bi Šenoa rekel, „ka-ranfil"; on si je svojega vtrgal na pesnikovem grobu, jaz pa svojega na njegovem domu. Šenoin „karanfil" je dal povod slovečemu spisu, moj klinček pa naj svoj prostor najde v našem domačem dnevniku, in naj bode priča, da tudi mi duhovniki Prešerna poznamo, in da ga čislamo po zisluženju njegovem. nauk verskega indiferentizma med priprost narod, ne da bi le količkaj pomislili, kakošen bo sad, ki bo iz tega dozorel. Boj veri in monarhiji, geslo je brezvercev po Evropi; pri nas v Avstriji smo pa toliko na boljem, da se veri javno, državni avtoriteti pa po tihem, bolj na skrivaj boj z nožem napovedujejo. Vspeh, ki ga je liberalno časništvo v tem oziru doseglo, je vže grozen! gorostasen! Vere med tistimi po mestih, ki se k obražemim in olikanim prištevajo, niti toliko ni, da bi si človek oči zbrisal z njo. V najnovejšem času čujejo se pa tudi že pogosto pojave proti državni avtoriteti, kakoršnih pred dvajsetimi leti nisi še nikjer čul, kakor k večjemu med tajnimi zarotniki •— med veleizdajci. Ali je to čuda? Ne, prav nič ne, pač pa bi bilo čuda nasprotno Vprašamo le, ali more ljudstvo drugačno biti, kakor ga časnikarji uče? Ne! Lahko bi bilo, ko bi ravno takih listov ne bralo, toda, tako pa ne! Da je tako, smo veliko tudi sami zakrivili, ker se prvič premalo brigamo za razširjanje zdravega časnikarstva in ker je še to, kar ga narodu podajamo, nekako, recimo: vodeno. Mar-li pa tudi more drugače biti? Naročnikov je mnogo premalo; dopisovalci pišejo prvič l vso navdušenostjo, drugič malomarno, tretje le po sili, in potem, kar nič več. Tu se mora v prvi vrsti kaj zgoditi, vse drugo je zastonj; kaj pomaga godrnjati in tožiti čez židovsko peklensko časnikarstvo, zdraven pa roke križem držati!? Poslanec Friderik Sues je imel 12. julija v Fiinfhausu shod volilcev; ni bilo brez viharja. Opozicija je bila toliko močna, da je predsedništvo prevzela. Posamezni govorniki, med temi tudi župan v Sechshausu Ullemann je Suesa močno napadal. Nasvetovali so nezaupnico in predsedništvo je izjavilo, da je sprejeta. Sues je pa rekel, da ni bilo nasprotnega glasovanja in da zarad tega nezaupnico ne sprejme. Dober izgovor je dober, če ga tudi pes na repu prinese. Židovsko liberalni listi so že zopet vladarskim rodovinam „eno gorko" zasolili, bodisi hote ali nehote, ne bomo preiskavah. Dozdeva se nam pa, da je bila prav dobro premišljena in vendar ni bil noben list zasežen zarad tega. Obravnavali so namreč izgone francoskih princev in so na vso moč obžalovali slabost republike, da si toliko časa ni upala „treh navadnih Francozov" čez mejo potisniti. Po drugi strani jih pa silno veseli, da se je konečno republika vendar le odločila in je sovražnikom liberalizma vrata pokazala. „Ali ste videli, kako so jo cedili čez mejo vsi tisti, ktere iz dna srca, iz vse svoje duše sovražimo", kvakale so enoglasno liberalne časnikarske žabe na Dunaji, ne da bi bila le ena pomislila, da se njihovo kva-kanje tudi na cesarski dvor sliši. Najlepša je pa pri liberalnih listih doslednost. Izgon francoskih princev ji je všeč in edino le to obžaluje, da so se prepozno domislili na to. Ko so pa na Nemškem socijalnega poslanca Singerja iz Berolina na svoj dom poslali, zagnali so pa Dunajski junaki strašanski krik o kri-vičnosti nemške vlade! Kje je tukaj doslednost? če hočejo po pošteni časnikarski poti hoditi, drže naj se strogo resnice in naj oboje obsojajo ali pa oboje — hvalijo, če se jim poslednje že potrebno zdi. Nikakor pa ni mogoče potrditi, da bi se izgon mirnih ljudi odobraval, izgon anarhistov pa bi se obžaloval. To je narobe svet, le čuda, da tudi ne eden list ni bil zasežen, dasiravno je bil namen tako očiten, da bi ga bil vsakdo lahko z roko prijel. Naj pa konservativen katoliški list škodljive in pogubne pege postavodajalstva (celo prejšnega liberalnega) le graja, oj kaka naglica list zaseči in v ogenj obsoditi! In vendar vsakdo ve, (saj bi lahko vedel), da ima list dober namen le na škodljivosti opomniti in da obstoječe duhovske in deželske gosposke vselej srčno brezpogojno spoštuje, da, tudi takrat spoštuje in pokorščino oznanuje, kadar tudi njih del odobravati ne more. Vnanje države. Da se večnih napadov zdivjanih Turkov vbrani, misli Črna gora ob reki Tara, kjer je sedaj njena __ --- Prijazen hišni gospodar mi je, ko sem se za prijazen sprejem zahvalil, blizo broda Savinega pot posvetil. Po poti sva se še razgovarjala o gospodarstvu, zlasti o konjereji, s ktero se on najraje pečd; spregovorila sva pa tudi o rodbinskih razmerah, in ves srečen je ljubeznjivi moj spremljevalec večkrat omenjal ženke svoje, s ktero je dobil „verno srce in delavno ročico, doto, ki nje nima milijonarka". Tako se je sestriču ona sreča nasmi-jala, ktere je stric-pesnik tako britko pogrešal. Pri brodu me sreča blizo 501etna ženka iz Bohinjske Bele, ki je šla svojo hčer v Bresniško župnijo obiskat; kraj nje je stopal štirileten deček. Postalo mi je iz kratkega razgovora hitro vse jasno. Povedala mi je namreč, da hči tam služi, in.^Je pristavila: „Tega fanta imamo, pa ubogi smC" Stisnil sem ženici belič v roko — in sem tako Prešernove spomine za danes sklenil. Prižigalec. državna meja, vseskozi trdnjavice narediti, v kterih bode potem zdatno stalno armado nastavila, kteri bode zapovedovalo samostalno višje vojaško zapo-vedništvo. Ustanovila bode toraj nekako vojno krajino, kakor jo je svoje dni Avstrija morala proti Turkom ustanoviti, če je hotela mir imeti pred večnimi napadi njihovimi. Da vse te nakane izvrši, dobil je vrhovni vojvoda Božo Petrovič nalog, naj se podd na mesto in naj si kraj in lego njegovo natančno ogleda. Kje bo Orna gora za napravo teh vtrdbin potreben denar dobila, si tudi ni treba posebno glave vbijati; saj vemo, da imajo bogatega strica na severu, ki jim je že mnogo posodil brez pisma, in jim bo še to mrvico brsnil, ne da bi ravno intabulacijo zahteval. Saj ve, da je intabu-liran v srcu naroda, kjer ga nihče ne more zbrisati. Pameten pa je na vsak način tav ukrep, kajti ni treba očal, da bi človek videl, da Orna gora brez primernih vtrdbin in zdatne posadke v tistih ne bo nikdar pred Turki mini imela. Da ji pa večno klanje tudi ne koristi, ve vsakdo lahko. Pozornost evropejskih politikarjev obrnjena je v novejšem časi tjekaj gori na sever, na prusko iztočno mejo, kjer so Nemci vse živo vojakov nastavili. Deli prvega, druzega, petega in šestega vojnega kora pomaknili so se prav na avstrijsko in rusko mejo, za njimi potisnile so se pa druge čete iz notranje države. Na ta način so Nemci velik del svoje stalne armade na iztočno mejo pomaknili, ne da bi bila Evropa zapazila kedaj; še le ko so se „pickelhaube" nekega jutra druga pri drugi ondi v solnčni luči zasvetile, zapazila jih je Evropa in čudeč se vprašala: „Od kod pa vi? Zakaj to?" Prav zato, ker so v Berolinskem vojnem ministerstvu spoznali, da je avstro-ruska meja preslabo zavarovana in vse premalo vtrjena. Zato bodo tudi še nekaj tvrdnjav popravili tamkaj okoli, pred vsem bodo pa svojo pozornost obrnili na pravilno vtrjenje Thorna, Poznanja in Konigsberga. Železnice mislijo tudi še popolniti, ker jim sedanja njihova mreža nikakor ne zadostuje, kedar bi bilo treba prav hitro vojakov skupaj nagnati, da bi vse mrgolelo. Gotovo je, da se Nemčija prav po tihem in prav vstrajno oborožuje. Proti komu? Bomo kmalo izvedeli. Grof in grofinja JPariška se bodeta podala ta teden v grad Windsor, kamor jih je povabila angleška kraljica. Poslanstvu katoliško-kraljev-skega časopisja v Tunbridge, rekel je grof: V odločilnem trenotji bodem pripravljen ... če bode tudi dežela pripravljena. Veliko zavisi od tega, ako je kraljevska stranka dobro osnovana. V demokratičnem združevanji je prostost mogoča, ako se naslanja na močno veljavo, ki se povsod spoštuje. — Pri prihodnjih volitvah v splošno svetovalstvo se nadja katoliška stranka dobiti 200 novih sedežev. „Nacional", ki veljA za glasilo Parnella, piše o volitvah to-le: „Irci nimajo vzroka, da bi obupali o položaji. Za njih stvar še ni bilo nikdar toliko upanja kakor sedaj. „homerule" je politika liberalne stranke in ta je poslednjič sedaj zmagala. Prostor, ki nas sedaj loči od naše nezavisnosti v po-stavodajavi, je sedaj veliko manjši nego poprej. Mogoče je, da torievci še za seboj puste liberalce in predlagajo načrt za „homerule", ki bode morda še dalje segal mimo onega, kterega ponuja Gladstone. Kaj tacega se je že tudi zgodilo. Na ta način so torievci dovršili emancipacijo katolikov, taisto je tudi Robert Peel odpravil postavo zarad uvaževanja žita, in Beaconsfield je dosegel, da se je sprejela „Re-form-Akte". „homerule-bili" bode sprejeta, naj že v zadnjem trenotji stvar pospešuje ta ali ona stranka." Vprašanje bode toraj rešeno, ali negotovo je v kaki obliki. Iz tega se pa tudi vidi, da imajo angleški državniki besedo »uboga Irska" le na jeziku in boj za „ homerule-bili" je prav za prav le boj za „moč in vlado". Oe tudi angleške volitve še niso pri kraji, se vendar le ne dA več dvomiti, da je Gladstone propadel. Obžalujemo, da je to res, toda pomagati ni mogoče, in tudi Gladstone sam si ne more. Ko so mu v parlamentu irski predlog odbili, prizival se je Gladstone na narod, nadjaje se, da mu bo ta potrdil, kar so mu spletkarji ovrgli. Toda glej tudi narod je sedaj rekel: Ne 1 in je večinoma take može volil, ki se s „homerulom" ne strinjajo. To je pa ravno dokaz, da Angleži niso še politično zadosti zreli, da bi mogli objektivno presoditi dolžnosti, ktere imajo kljubu vsemu upiranju vendar le do Ircev. To je tem bolj obžalovanja vredno, ker razven sebičnih kramarjev angleških ves svet prav nič več ne dvomi, da je irska samouprava le še vprašanje časa; rešiti se bo morala na vsak način in to prav kmalo, če si bodo hoteli Angleži mir ohraniti. Da so se sedanje volitve za Irce tako neugodne izvršile, bode tudi več Angležem nego Ircem na škodo, kajti angleški parlament se s tem nekaki razbitosti približuje, kakoršne do sedaj v angleški zgodovini ni bilo kmalo. Tudi Angležem se bodo oči odprle. Iz Afganistana se v London poroča, da je nemogoče misliti na vravnanje mej, dasiravno se že od lanskega leta ruska in angleška komisija za to poganjate. Rusija namreč kar nenadoma zahteva, da se ji odstopi nekaj Afganistana, kar spada že od nekdaj, kar so pomni, k Afganistanu. — Spominjamo se, da smo že o svojem času slutili tako, da Rusija nalašč odlaša določiti stalne meje, da bode potem vsak čas, kadar se ji bode ljubilo to vprašanje zopet spravila na dnevni red. Afganistan pišejo, beri pa — Orno morje in Carigrad. Iz Carigrada se sicer piše, da hoče Turčija sedaj, ko je grško in vzhodno-rumelijsko vprašanje razrešeno, razpustiti redit-batalijone in rezerviste, tako hitro vendar tega ne verjamemo in rajši čakamo še par dni, nadejajo se, da se bode vse preklicalo. Izvirni dopisi. Iz Celja, 14. julija. Pri današnji porotni obravnavi dr. Glautschnigga proti državnemu poslancu Mihu Vošnjaku je bil poslednji krivega spoznan. Sodnija mu je odmerila, da mora 140 gld. plačati; »Slov. Gosp." pa zgubi 60 gold. kavcije. Pri znanih razmerah, kakor vladajo zdaj po Spodnjem Štajarskem, se nad tako razsodbo nihče ne čudi. — Stvar, za ktere voljo se je vršila dr. Glautschniggova tožba, je menda znana, vendar jo kratko opišem. Ob lanskih državno-zborskih volitvah je razposlal dr. Gl. neko surovo knjižuro proti g. Mihu Vošnjaku, kije kandidiral za mesto državnega poslanca. V „S. P." in v „Slov. Gosp." je kratko odgovoril g. Miha Vošnjak in v poslednjem listu nekako rekel: „to je laž." Zaradi te besede je vložil toraj dr. Glautsch-tožbo. Domače novice. (Sodelovalca) pri cesarjevičevem velikanskem delu: „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild" za zeleni Štajar sta gg. Šuman in Fr. Hubad. Prvi, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, dobil bo nalog sostaviti jezikovni del; drugi, profesor v Gradci, bode pa opisal narodno življenje, navade in pravljice. Slovstvo se bode pa za vse Slovence skupno sestavilo po sotruduikih, ki se bodo še le določili. (Čehov) ne bo v Ljubljano. „Slov. Narod" pravi, da se mu je iz verodostojnega vira iz Prage izvestilo, da nameravani zabavni vlak zarad neugodnih zdravstvenih razmer na jugu izostane. (Izlet na Bled) napravi tukajšno tiskarsko drušvo v nedeljo, kjer se bodo spominjali Gutenberga. Izlet se napravi le ob ugodnem vremenu. (Spomenico) o naših šolskih in političnih razmerah sostavili so slovenski poslanci sedaj pred svojim odhodom iz Dunaja, ktero so potem po de-putaciji, obstoječi iz gg. dr. Poklukarja, dr. Viteziča, Mih. Vošnjaka, prof. Šukljeja in dr. Tonklija, izročili ministroma Taaffeju in Gautschu. (Zarad pogreba č. g. Franca Guselja) moramo popraviti, da ne bode v petek, ampak zarad zadržekov v soboto 17. t. m. ob 9. uri dopoludne. (Izvolitev novega predsednika c. kr. kranjske kmetijske družbe), deželnega glavarja gosp. grofa Thurna, je presvitli cesar potrdil. (Kegljanje na dobitke) bode v nedeljo 18. t. m. v Škofjiloki na korist bolniške matice tamošnje prostovoljne požarne brambe na Štemarjih. Popoludne ob 4. uri na vrtu na Štemarjih koncert godbe 17. pešpolka baron Kuhn, po kterim sledi zvečer ob 9. uri razdelitev dobitk. Vstopnina za osebo 40 kr., družine (tri osebe) plačajo 1 gold. K mnogobrojni vdeležbi vabi najvljudnejše odbor. (Gnojne vile znamenje črne vojske.) Včeraj dopoludne prišel je neki kmetski fant iz Št. Jurja pri Kranji z gnojnimi vilami v rokah v pisarno g. predsednika deželne sodnije ter zahteval zaslišan biti, kako se črna vojska vstanovi. Odvedli so ga na mestni magistrat in od tam v bolnišnico na opazovalni oddelek. (Račun) je pokladal državni poslanec g. profesor Šuklje v soboto svojim volilcem v Novem mestu, kako da je rabil izročeni mu mandat. Volilci so mu izrekli soglasno zaupanje. (Razpisano) je učiteljsko mesto za zgodovino in geografijo na c. k. državni gimnaziji v Novem mestu. Prošnje do 15. avgusta c. k. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. (Razpisana) je služba poštnega odpravnika v Gradacu pri Črnomlji do konec t. m. Nese 150 gl. letne nagrade in pa 40 gold. pavšala. Varščine se zahteva se 200 goldinarjev. (Novega advokata dobi Trst.) Preselil se bo namreč tjekaj odvetnik gosp. dr. Fleischer iz Laškega Trga. (Pomorstvena razstava v Havru.) Dne 1. maja 1887 se otvori v Havru pomorstvena razstava, ktera hode trajala do 30. septembra 1887, oziroma se podaljša do 15. oktobra. Glede pomorstva, ribarstva in elektricitete je razstava mednarodna. Natančnejša pojasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. (Turške carine.) Turški carinski oddelek v Carigradu izdal je do vseh carinskih uradov navod, kteri obsega zvrševalne propise Turčije k retorzijskim naredbam na nektero uvozno blago rumunskega izvora. Po tem navodu se dado turškim carinskim uradom naslednji prepisi: če pride tako blago iz drugih dežel, zahtevati se mora certifikat, v kterem mora biti naznanjen kraj in pristanišče, kjer se je izdelalo in od koder se je odpeljalo. Ti certifikati morajo biti, če blago pride iz pristanišča, kjer ima turšk konzul svoj sedež, od tega potrjeni, ali če pride blago iz kakega drugega kraja, pa morajo certifikati biti potrjeni od carinskega urada dotičnega pristanišča. V tem slučaji se pobira od blaga carina v dozdanjem znezku. Z blagom, ktero nima omenjenega certifikata, ravnalo se bode, kakor bi bilo rumunskega izvora, ter se od njega pobirala carina, kakor od rumunskega blaga. Da se iz Avstrije, Italije, Francije, Španije in čez Gibraltar iz evropejskih pristanišč Atlantskega oceana došlemu blagu, katero ni bilo v nobenem grškem pristanišči, dA daljšava, se v slučaji, da dojde brez certifikata o izvoru, dovoli primerni obrok, da se isti oskrbi; med tem pa se sprejme za carinsko diferenco poroštvo ali pismena zaveza, da se eventualno ista pozneje doplača, če se certifikat v določenem obroku donese, se poroštvo odpusti, drugače pa se ima izterjati carinska diferenca. Omenjena nova carina se ima plačati v livres turques po 100 pijastrov, ali v srebernem turškem denarji po zdanjim kurzu 18V2 pijastrov in za razloček, kateri 1 — 2 pijastra ne znaša, se sprejmejo metaliki po kurzni vrednosti. (Strah pred kolero) je na Reki zdatno večji kakor pa nevarnost sama. Vs« beži iz mesta kamor kdo ve in zna. Posebno veliko jih je pribežalo na Kranjsko, kjer so se Lahi iz Trsta in Reke po raznih mestih in drugih letoviščih naselili. V Škofji Loki jih je menda toliko, da ne dobiš praznega stanovanja, če bi ga prav drago preplačal. Kdor hoče iz Reke v Zagreb, se mora podvreči dvakratnemu pre-kajevanju. Poslednje v Zagrebu traja poldrugo uro. Na dalmatinske otoke ne sme nikdo, ker so se Dalmatinci strogo zavarovali proti vsakojakim pošiljatvam iz okuženih dveh mest, naj bodo tiste že blago ali pa ljudje. Izhod iz Reke proti Hrvaškej je s kordonom zabranjen, na našo stran pa prost, če nas Bog ne bo kolere varoval, ne vemo kaj bo! Razne reči. — Kardinal-nadškof Pariški je toraj umrl. V življenji je bil neverjetno delaven. Na Montmartre je začel zidati cerkev Srca Jezusovega, za to cerkev je dalo pol četrt milijona oseb nad 16 milijonov frankov. Visoka šola v Parizu, ktero je on ustanovil se ni mogla tako razširiti, ker je ljudovlada razglasila postave, tej šoli neprijazne. Kulturni boj je tudi v njegovi nadškofiji silno divjal, in mu prizadeval silnih stroškov in truda. Prihodke so mu znižali od 50.000 na 15.000 fr., in doklado za kardinala, 10.000 frankov, so odpravili. To sicer njega ni brigalo, sam za-se je potreboval za hrano 2 fr. 50 cent. na dan; a dobrotnih zavodov ni mogel podpirati. Brezverskim šolam je bilo treba navsprot verskih šol, že sedaj imajo te 50.000 učencev, stale so pa te šole že 17.000 milijonov fraukov. Marcijevi dekreti so opovirali pa-stirstvo in nadlegovali redovnike, vendar je kardinal nekaj župnih cerkvA razširil in kljubu neprijatelskim oblastim nekaj novih župnij ustanovil. Ker so po javnih bolnišnicah prepovedali duhovnom vstop, je ustanovil svobodno bolnišnico k sv. Jožefu. Več dobrodelnih zavodov je bilo na novo osuovanih ali razširjenih. Začasno so tudi sprejemali duhovne, ktere je kulturni boj pognal iz Pruskega. Kar bi nihče ne verjel, hvalijo ga tudi liberalni listi. V politiko je segal toliko, da je branil cerkev. Pro-testoval je pri zbornicah, pri predsedniku ljudo-vlade zoper nekrščanski poduk, preganjanje redovnikov, zoper ugrabljene cerkve sv. Genovefe itd. — Pogodba. Hišnik: Ali ste prečitali pogodbo o najemščini? — Najemnik: Da, le hleva pogrešam; drugo je vse v redu. — Hišnik: Cemu Vam bo hlev? — Najemnik: Tistega osla bi notri zaprl, ki bi to pogodbo podpisal. | Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 17. u. zjut. 14. 2. u. pop. |9. u. zvee. 735 64 73294 73199 +17-4 -1-25-7 +18-4 si. jzap. si. jug. si. jzap. dei. jasno n n n » j o-oo Telegrami. Dunaj, 15. julija. Dosedanji voditelj Dunajskega redarstvenega ravnateljstva Kraus imenovan je za redarstvenega predsednika. Trst, 14. julija. Uradno sporočilo pravi, da so od včeraj pa do danes opoludne trije za kolero zboleli, ena oseba je pa vmrla. Reka, 14. julija. V poslednjih 24 urah je na Reki 6 ljudi za kolero zbolelo, 3 so pa vmrle. Pariz, 15. julija. Narodna veselica izvršila se je brez vsake nerodnosti. Tudi nesreč se ni toliko primerilo, kakor druga leta. Le cerkev Jory se je po lampijonih vžgala in pa dvoje ljudi je ranjenih. London, 15. julija. Pogodba med sv. stolom in Kitajem se je sklenila in si bo sv. stol takoj v Peking začasnega nuncija poslal. London, 14. julija. V soboto se snidejo ministri na besedo, potem se bo pa Gladstone odpovedal. Takoj na to sostavil bo po nasvetu Hartingtona Salisbury nov kabinet. Umrli so: 13. julija. Marija Ka«telic, krojaeeva hči, 6 let, Poljanska eesta št. 18, ošpice. — Janez Kunaver, nadpaznikov sin, 16 mes., Poljanska cesta št. 13, božjast. — Anton Lindtner, uradnikov sin, 6 let, Ulice na Grad št. 2, davica. — Julijana Herman, usmiljena sestra, 37 let, Kravja dolina št 11, jetika. V bolnišnici: 12. julija. Anton Breeel, delavec, 26 let, jetika. 13. julija. Katra Bercič, gostija, 50 let, jetika. Tujci. 13. julija. Pri Maliču: Siener, trgovec, iz Berolina. — Bosenberg, Heller in Hauseli, trgovci, z Dunaja. — Alojz Lešerjak, trgovec, iz Haide. — Karol Bauer, trgovec, iz Gradca. — Jožef Zakrajšek, poštni ekspeditor, iz Velikih Lašč. — M. Miacola, trgovec, z družino, iz Trsta. Pri Slonu: Papon P. de Ladegne, zasebnik, iz Pariza. — Weiss in Aufmuth, trgovca, z Dunaja. — Teodor Kbnig, trgovec, iz Budapešte. — Avgust Barbimeš, tovarnar, iz Vrhnike. — E. Mondesar, uradnik, z družino, iz Zagreba. — A. Neuberg, potovalec, iz Fiinfkirehena. — P. Turk, posestnik, iz Drage. — Janez Mešar, župnik, iz Boh. Bistrice. — Ant. G-lobocnik, posestnik, iz Železnikov. Pri Južnem kolodvoru: P. Bollo, c. k. profesor, z družino, iz Trsta. — B. Fešuš, zdravnik, iz Reke. — Jožefina Augustin, zasebniea, iz Reke. — Anton Petrič, usnjar, s soprogo, iz Rateč. — Emilija Petz, inženirjeva soprogo, iz Beljaka. — Ana Keržišnik, zasebniea, iz Rovigne. Pri Avstrijskem caru: Pavel Aubel, c. k. žandarin, iz Novegagrada. Vremensko sporočilo. ue z aan neKoiiKo oblačno, večinoma soince. Jasna noc. Srednja temperatura 20'5° C., za 1'5° nad normalom. I>nnajska borza. (Telegratično poročilo.) 15. julija. Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 85 „ 90 4avstr. zlata renta, davka prosta . . 118 „ 95 „ Papirna renta, davka prosta . . . 102 „ — r Akcije avstr.-ogerske banke . . 878 „ — „ Kreditne akeije...... 278 „50 „ London.......126 „ 20 Srebro.......— „ — o Francoski napoleond......10 „ 011/, „ Ces. eekini.......5 „ 94 , Nemške marke......62 „ — n Oglas. lOOO knjig ..Lira in Cvetje" zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine. S spoštovanjem Katarina vdova Dolinar. (5) Via Ferriera St. 823. Okrajne in potovalne sprejema vziijeinno xtiva.x-ovn.liia bnnka „Slavija" v Pragi. Ker je sedaj po košnji in žetvi in vsled pekočo vročine najpripravnejši čas za sklepanjo vsakovrstnih zavarovanj proti požaru, žoleti je, da bi slovenski rodoljubje prevzemali zastope vseskozi narodno zavarovalnice „Slavije". Svoji k svojim! bodi nam vedno geslo ! Trud, ki je združen z zastopniškim poslovanjem, povrača primerno glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani (na Kongresnem trgu št. 7) kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe. (2) v Ljubljani napravi fjGT Kupujte srečke pogrebnega društva »Marijine bratovščine". Društvo Marijine bratovščine k® katere namen je jjiiiuljjLubu uurnu j kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta loterija je z odlokom vis. e. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena. Osnovana je na podlagi 50.000 srcck po £50 krajcarjev, ki bodo zadele SOOO dragocenih in vsakemu koristnih dot»itkov v skupni vrednosti 5000 g-ol/„7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob ',',5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/a^ popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob l/a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. Prihod v I^jubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne. Naznanilo. Drugi snopič novo isertaje JR. Andree's Allgomoinor Hand-Atlas jo ravnokar došol. Skupno delo izšlo bo v dvanajstih mesečnih snopčih po 1 gld. 24 kr. in naročila nanj sprejema »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Nil. Pregledi in zemljovidni uzori so vedno in brezplačno na razpolaganje. (4) Dr. Iiiesov izumil je staroslavno in vednoveljavno AvgMo esenco življenja, ktera je posebno dobro domače zdravilo za bolezni v želodcu in vse druge iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: če človeka glava boli, če se mu no ljubi jesti in piti, če ga slabosti napadajo, če slabo prebavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečiea ali če ima krc v želodcu, če so mu dela zgaga, «•■ dep. schutLiMri«. ge je hipohonder, če ima zlato žilo. Esenca življenja je najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri. (16) Prava je le tista, ki ima zgorenjo znamko. Dobiva se na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri J. G. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem). D" FRANC ZUPANC preselil se je v Šelenlmrgove nli c e štev. 3, I. nadstropje na levo (v Koslerjevi hiši). Ordinira vsak dan dopoludne od i) do 10 ure, (2) popoludne od 3 v našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo- tržnicah knjiga: Die la ndw irtschaftlichen Gesetze u. Vtrordn u nge n des Herzogth u m s Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasnili izdal na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6 pSl v 8°. Cena mehko vezani knjižici je JO, po pošti J J kr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze za Kranjsko: postavo za tičje varstvo, pokončavanje mršesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenice, v obrambo ribaretija itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o ptičjem varstvu>, tpredenici», v šestih različnih podobah, je zaklenilo in povezalo občinstvo. / Izvaja gospodična <)ZIA> A. Novo! Prvikrat! Originalno! Pojav mlade dame h praznega cilindra. Pri predstavi svira godba c. k. pcš-polka Baron Kuhn št. 17. Vse natančneje poved6 plakati. 5£a«otek ol» š*. url. Vstopnice se prodajajo od srede od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 7. ure popoludne pri gledališkej blagajnici. Gledišče je dobro prezračeno. (4) I I. i I i i i i x i i. i i. i sx i i i i i