1 p. Pol n. Li *» os tuj izv @sr ,CeJsk« tnjiioi«. Oli. _„čntna list«: Celo leiv^ s$n„ četrt leta 16 din. Izven Jugoslavijo. „ Jo leto 120 din. Inserati ali oznanila se fgm&anajo po dogovoru; pri večkratnem |fe*riranju primeren popust. Upravništvo naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban it 113. - 1 *7, šfev. -‘Juhi j ana političen list za ^;r.c ■ ■ «‘STT3fp Poštnina plačana v gotoYiH^ STRAŽA Izhaja v pondeijek, sredo tn pe£s^ Uredništvo in upravnistvo je v Maribor Koroška cesta št 5 Z uredništvom se bi govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interarban št 113. Maribor, dne IS. februarja I.e*nil* XV. m 3 ribaru. V noči od sobote na nedeljo in sicer krog druge ure so vdrli organizirani orjunci na tatinsko roparski način v tiskarno sv. Cirila, ustrahovali z revolverji hišnika, mu grozili s smrtjo, ako bi klical na odpomoč, pet krepkih mož je stražilo hišnika., drugi pa so vdrli v tiskarno v spodnjo dvorano, kjer so stroji za tisk. Roparska orjunska banda je s težkim kladivom začela razbijati po strojih. Po dolgotrajnem razbijanju so popolnoma pokvarili veliki stroj, ki se je uporabljal za tiskanje časopisja, dva druga manjša stroja in še enega malega. Zrezali so tudi na drobne kosce vse gonilne jermene. Ko je banda opravila svoje razdiralno delo, je udrla vrata na dvorišču in izginila v noč. Takoj po odhodu orjuncev je odšel hišnik na policijo in javil tatin-sko-roparski napad. škoda, M so jo povzročili orjunci je zelo velika in še osobito radi tega, ker se bodo morali razbiti in nerabni deli strojev naročiti iz nemških tovarn in bo delo v'tiskarni celo ovirano za dalje časa. V očigled tatinsko-roparskemu napadu na tiskarno pribijemo, da so vdrli in poškodovali tiskarno organizirani pristaši Orjune, ki hinavsko simulira, da se bori za plemenite cilje in za nacijonalistične ideje. No, vlom v tujo hišo, grožnja s samokresi, poškodovanje tuje lastnine pač ni plemenito in tudi ne nacijonalno delo. Nadalje treba pribiti, da je roparski napad na našo tiskarno drugo poškodovanje tuje lastnine na slovenskih tleh. In to drugo roparsko dejanje je izvršeno od članov Orjune namenoma, je bilo natančno pripravljeno in se nikakor ne da primerjati s protipostavnim dejanjem vskipeče mase demonstrantov. Nadalje je tudi iz pisave «Tabora« in «Jutra« jasno, da stojijo za temnimi in roparskimi elementi Orjune kot duševni vodje glavni voditelji demokratske stranke, ki bi se še radi na najbolj ostuden način roparskega nasilja obdržali na političnem površju. Iz ravnokar povedanega je pač jasno in ni potreba opozarjati odgovornih činiteljev, da vodi logična pot demokratsko orjunaškega nasilja in uporaba roparskih sredstev v svrho samoobrambe k uporabi podobnih sredstev, kar pa znači dejanski polom pravnega reda in stanja. Opozarjamo na to vso javnost in odločujoče organe z izjavo, da je to resen apel stranke, ki se zaveda svoje moči! . Voditelji demokratsko-or junaške bande v Mariboru so: Radivoj Rehar, glavni urednik «Tabora«, dr. Avguštin Reisman, mariborski dopisnik «Jutra« in glavni sotrudnik «Tabora«, dr. Cacafura in dr. Štefančič, uradnika pri agrarnem uradu, sokolaša in demokrata Janez Volčič, uradnik pri «fin. oblasti in policijski uradnik Sternad. Kedaj se je izvršil napad Orjune na Cirilovo tiskarno? V soboto je priredil svojo maškerado mariborski Sokol v prostorih Narodnega doma. Na maškeradi so plesali in popivali tudi orjunci od predsednika Radivoja Reharja do že zaprtega «Kirchenräuberja«. Sloka. Napad na našo tiskarno vodi od sokolske maškerade mariborskega Narodnega doma v Koroško cesto 5, kjer je Cirilova tiskarna. Tudi pomeljivo za kulturo in napredek Sokola. Kdo od orjuncev je že pod ključem? Mariborska policija je aretirala radi roparskega napada na Cirilovo tiskarno te-le or j unce: Kinkelo, ki je stavec pri Mariborski tiskarni. Roleta, ki je carinski posrednik in znanega «Kirchenräunerja« Štoka. Mi smo pa mnenja, da bi spadal v oni kraj, kjer je danes organizirani orjunaš Štoka, tudi predsednik mariborske Orjune g. Radivoj Rehar, glavni urednik «Tabora«. Značilno za tiskarsko podjetje v Jurčičevi ulici je, da je tamkaj glavno ognjišče orjunašev in je tamkaj nameščen tudi že zaprti Kinkele, ki je res strokovnjaško razbijal po naših strojih Hrabrost orjuncev. V soboto so imeli tudi mariborski Nemci svojo veselico pri Anderlu v Radvanju. Orjunci so hoteli v soboto v noči razbiti nemško prireditev in so se krog ene ure ponoči tudi peljali na dveh avto-j mobilih venkaj k Anderlu. Ko ;>o si pa ti junaki ogle-j dali celo bojno polje, so videli, da je Nemcev zelo veliko i in da bi bil spopad ž njimi tudi lahko usodepoln za or-junce. Pustili so Nemce mirno rajati, se odpeljali nazaj . v Maribor in nato uprizorili roparsko-tatinski napad na j Cirilovo tiskamo. ! j gBagBag8B^ggBra«MW»ad Krvava raka. Imamo «belo roko«, imamo «črno roko«, umazana je ena kakor druga in tudi krvava, ker se je udejstvovala v atentatih in zavratnih umorih, sedaj pa imamo še posebno krvavo roko, ki služi Pribičevičevi policaj-demokratski kliki. Ta roka je bila «predvidjena« ali pripravljena že tedaj, ko sta Pašič in Pribičevič skupaj vladala in ko se je izdala parola, da ne bo poprej miru, dokler ne bo tri do štiri tisoč mrtvih glav, sedaj se pa udejstvuje v Pribičevičevi volilni agitaciji in službi tako, da lahko volitve pretvori v pravo meščansko vojno. Ta krvava roka sestoji iz organiziranih .članov Narodne obrane in orjune ter iz drugih podkupljenih, sfanatiziranih ter pokvarjenih elementov. Ta druhal ima vedno pred očmi Mussolinija in njegove uspehe, metoda sile in ambicija diktature je pa vrhunec njene politične modrosti. Cilj terorja je jasen: ostrašiti hoče vse one, ki se dajo, druge, ki so mirni, kakor na primer Radič, pa izzvati, da se jih potem lahko vrže na nelegalno polje ter razbije njihovo dosedanjo taktiko. Kri naj teče! — To je volilna parola Pribičevičevih policajdemokratov. To je zapisano z velikimi črkami tudi v zagrebškem «Pokretu« in kri se je v resnici že tudi prelivala. Razbojniških in krvavih izgredov je bilo v zadnjem času že toliko, da lahko rečemo, da je tudi hrvatska in slovenska zemlja zapadla pod macedon-sko hajdučijo. Glavno zaslugo pri tem imajo orjunci, ki so v Pribičevičevi službi, kar je dovolj jasno raz- j vidno že iz tega, da je šef orjune upokojeni pukovnik ; Pavle Jurišič kandidat Pribičevičeve liste za novosadski volilni okraj. V Kostajnici je porušenih 35 hrvatskih hiš in nahujskana množica napadalcev na hrvatski republikam : ski shod je prišla z razvito srbsko zastavo ter z vzkliki: «Za kralja! Za velesrbsko misel!« — Srbske seljake so nahujskali policajdemokratski demagogi, češ, da je i vsled hrvatskih republikancev kralj in Srbija v nevar- : nosti. Tudi v Srbiji so republikanci, pa tam ne vidi- j mo, da bi se v imenu kralja ropalo in ubijalo. Zlorabo i kraljevega imena in Srbije so si policaj demokrati pri- j branili za prečanski svet in tako so najprej v Koštaj- > niči, potem pa v Cirkvenici pod krinko monarhizma i razbijali in ubijali. j Napad na Kostajnico so vodili policajdemokrat u- j radnik dr. Gliša Tadič, zemljiškoknjižni uradnik Uže- j lac, pop Vranješevič ter neki učitelj. Po izvršenem raz- j bojniškem in ubijalskem napadu, je prvi takole nago- j voril svoje pajdaše — enake razbojnike in nahujskane I zapeljane izgrednike: «Bračo Srbi i Srbadijo! Kar sem od srca želel, to se je danes izpolnilo. Od srca vam hvala! Ko vam sporočim, pa zopet pridite tako številno in oboroženi!« — Pop se je od njih takole poslovil: «Bračo Srbi! Junaško ste se danes'držali. Danes smo jim razbili hiše, drugič jim bomo pa glave!« — «Ne«, je rekel učitelj, «temveč tako!« in pokazal je, kako se obeša in vrat prereže. — Voditelji ter inicijatorji terorja so že poprej vse pripravili, da izzovejo divjo mržnjo in bes med neukim srbskim seljaštvom. Kakor hitro so zvedeli, da se pripravlja hrvatski republikanski shod, so že začeli širiti vesti, kako Hrvati ubijajo srbske žene in otroke in kako Turki na ražnju pečejo srbske pope. — Uspehi teh laži seveda niso izostali. Imamo^orušene hiše, mrt ve in ranjene, žandarmerija je pa vse to gledala in po storjenem delu je krivce samo na videz zasledovala. — Glavnih se sploh ne dotakne, najaktivnejšim soudeležencem daje čas, da se umaknejo, nekatere male pa zapira ter zopet izpušča. In še pri teh so se našli dokazi teroristične organizacije in akcije, ki bi našega kmeta ali delavca po izjemnih in rednih zakonih spravili za dolgo vrsto let v ječo. Pri enem orjuncu so tako slučajno našli cel zaboj — bomb, našega delavca bi pa neusmiljeno pestili, če bi našli pri njemu zarjavelo bodalo, s katerim je cepil treske. Orjunec z zabojem bomb je nabrž že na prostem, delavec bi pa dolgo sedel radi starega bajoneta. Največja protimonarhistična propaganda je kraljevo ime v ustih orjunašev ter drugih nasilnikov, ki so se udejstvili sedaj po Hrvatski in Sloveniji in ki se udejstvujejo že tako dolgo po južni Srbiji in Črnigori. Ideja te zlorabe ni nova. Tudi baron Rauch je prišel na Hrvatsko v imenu kralja, češ, kdor je proti meni, ta je proti kralju, pa se ni obnesel in obdržal. — če so na Hrvatskem frankovci, potem je skrajno neumno in škodljivo, vse Hrvate zmerjati za frankovce. S tem se narod naravnost tišči med prave upornike in separatiste. Na vseh koncih in krajih se vidijo ter občutijo posledice te nespametne in provokaterske politike. — Kjer je bilo poprej največ navdušenja za skupno državo, tam je danes največ takozvanega «separatizma.« Teror Pribičevičevih ljudi Pašiču seveda ugaja, ker bo Pribičevič vse ono izvršil, kar Pašič potrebuje. Pašič je pa tako pameten, da prepusti Pribičeviču vso umazano in krvavo delo, da nima za to odgovornosti, dogovorjeno je pa, da si uspehe delita. In če bo Pribičevič dovolj dosegel s svojo razbojniško bando, bo dobil zopet mesto na Pašičevi desnici. Protič kontra Pašič. Izvrševalni oclbor Protičeve neodvisne radikalne stranke je pred nekaj dnevi sestavil oklic na narod s podpisom Stojana M. Protiča. Glavne točke tega oklica so sledeče: 1. V vprašanju ustave je prišlo med Pašičevo in Protičevo skupino do definitivnega razkola. Protič izjavlja, da on tega ni hotel, pač pa je hotel tako šef radikalne stranke gospod Pašič, ki je izjavil v svojem volilnem oklicu, da ne mara nika-kega kompromisa v ustavnem vprašanju in da hoče ostati na stališču neipremenljivosti vidovdanske ustave. 2. Protič izjavlja, da je hotel doseči s svojo akcijo samo to, da si obdrži radikalna stranka v ustavnem vprašanju popolno svobodo. To je zahteval interes države in interes radikalne stranke. Toda tudi tega ni hotel gospod Pašič. 3. Kriza v radikalni stranki je torej načelna, nekoliko seveda tudi osebnega značaja. 4. Zato bo neodvisna radikalna stranka povsod postavila ali svoje kandidatne liste, kjer smatra to za potrebno, ali pa sporazumno z drugimi strankami, kjer ne bo mogoč sporazum z oficijelnimi radikali. Ta stranka ne dovoli, da pridejo v parlament samo tisti radikali, ki se klanjajo Pašičevi diktaturi. Oklic se končuje: «Pred 40 leti je Narodna radikalna stranka po Nikoli Pašiču in po njegovih sotrudnikih in vrstnikih oznanjala, da je za osvoboditev in za ujedinjenje našega naroda neobhodno potrebno, da mora biti kraljevina Srbija demokratična in samoupravna država, da tako postane privlačna sila za ves nag narod. Po 40 letih pa izjavlja ta stranka in njen voditelj, da je narodna samouprava nevarnost za narodno in državno edinstvo ter da zahteva interes kraljevine SHS, da se vrnemo v reakcijo, namesto da izpolnimo srbsko ustavo svobode in samouprave. Leta 1869 so liberalni reakcionarci dokazovali, da je za ohranitev dinastije Obre-novičev potrebna reakcija in njen pripomoček: batine! Leta 1921 in 1922 pa dokazuje radikalna reakcija vsem Srbom, da je za ohranitev narodnega državnega edinstva potrebna vidovdanska ustava z njenimi elementi: z batinami in puškinimi kopiti in bikovkami po ječah, z razbijanjem uredništev in s pretepavanjem onih, ki mislijo drugače kot reakcionarni demokratje in radikali. Namesto staroliberalnih batinašev so stopili novi radikalski in demokratski batinaši. Zato je za ohranitev dinastije in države danes potrebna reakcionarna ustava in banda batinašev. Proti temu pa se morajo dvigniti vsi pravi radikali in resnični demokratje. Vznemirjenost Pašičevih radikalcev. Ko je Protič izdal svoj proglas, je bila nujno sklicana seja akcijskega odbora radikalne stranke. Razpravljali so o odločitvi Stojana Protiča in o korakih, ki naj se uvedejo proti njemu. Protičev sklep, da povsodi postavi svoje kandidate, je radikalne kroge silno vznemiril, ker tega nikakor niso pričakovali. Nekateri člani akcijskega odbora so bili za to, naj se najde podlaga, na kateri bi se sklenil s Protičem sporazum, večina pa je sklenila, da se proti Stojanu Protiču nadaljuje sedanja taktika. Proti zlorabi kraljevega imena. Na seji glavnega od bora Pašičeve stranke je sam Pašič začel pridigati svojim ljudem, naj ne mešajo kraljevega imena v volilno agitacijo, ker je to škodljivo. Malo pozno se je na to spomnil in kako naj sedaj svoje agitatorje odvadi vsega tega, kar že tako dolgo gonijo. Pašičeva bolehavost. Energičen nastop Protiča je Pašiča tako ugnal v kozji rog, da se je odrekel agitatorič-nem potovanju po Vojvodini, Hrvatski, Bosni ter Dalmaciji in se upilil marod. Kot politični maroder je Pašič sklenil, da vobče ne bo šel več na agitacijo. Radikali preganjajo demokratsko uradništvo. Demokratsko časopisje je danes polno vesti, kako preganjajo radikali policajdemokrate. Premestitve demokratskih uradnikov se vršijo ponajveč v Srbiji, Vojvodini in na Hrvatskem. Iz Hrvatske pa so poročila o neosnovanih premestitvah tako malenkostna, da se jim smeji hrvatsko čuteča žurnalistika, ki kliče Pribičeviču v spomin, kako je on pod hrvatskim pokrajinskim namestnikom in demokratom De-metrovičem v najkrajšem času in brez vsakega vzroka premestil 800 učiteljev ter učitlejic in s tem brezobzirno razdrl tolikanj družin. Poprej se niso radikali brigali, ker so preganjali policajdemokratje Hrvate, sedaj se pa ne Hrvati, ker se zasluženo premešča policajdemo-kratske koritarje. Iz demokratskega edinstva. Vsi Člani glavnega odbora demokratske stranke so zborovali te dni v Beogradu. Na dnevnem redu tega zborovanja je bila: volilna kom-panja, pojav vedno novih demokratskih listov ter prepir in pretep med demokratskimi kandidati. Pri tej priliki so ugotovili tudi lepe slučaje demokratskega edinstva — so namreč volilna okrožja, v katerih je 5 do 6 demokratskih list. Nobena jugoslovanskih strank ni doslej tako naglašala edinstva kot ravno policajdemokratje, a baš pred volitvami so postali celi Babilon nerazumljivih zmešnjav. Kandidati Hrvatske pučke stranke. Na sestanku vrhovnega sveta Hrvatske pučke stranke so bili proglašeni kandidati Hrvatske pučke stranke za celo banovino, Bosno Hercegovino in Dalmacijo. Nosilci kandi- St ran 2. datnih list so: v Zagrebu: dr. Velimir Deželic, v zagrebški županiji: Stjepan Barič, v varaždinski županiji: dr Velimir Deželič, v modruško-reški županiji: dr. Avgust Jurclič, v bjelovarski-križevski županiji: dr. Jos. Andric, v požeški županiji: dr. Juro Kuntarič, v viro-vitiški županiji: dr. Andrija Živkovič, v sremski županiji: dr. Janko Šimfak, v mostarskem okrožju: dr. Dominik Mandič, v travniškem okrožju: Stjepan Barič, v luzlanskem okrožju: delavec Petrovič, v šibeniškem okrožju: dr. Ante Dulibič. Po svetu. Fašislovska Italija. Fašistovska vlada je začela na vso moč preganjati komuniste. Po vseh mestih so aretacije na dnevnem redu in zlasti v Trstu se trudijo, da s komunisti vred zapro še kakega Slovenca. Policija stika posebno za proglasom, katerega je izdal izvršilni odbor III. internacijonale v Moskvi. Ta proglas se glasi: Po dveletnih ropih, požigih in ubojih, izvršenim nad delavskim razredom, so zavzeli fašisti državno oblast. Parlamentarni režim je uničen. Svoboda tiska in celo za polliberalne buržijske liste je udušena. Celokupna zakonodajna, eksekutivna in sodnijska oblast se nahaja ▼ rokah neznatne klike, kateri stoji na čelu Mussolini in ki se imenuje «fašistovski veliki svet«. — To kliko podpira pretorijanska garda od 100.000 ljudi. Za delavce in kmete so abolirane vse državljanske pravice. Fašisti so nad zakonom in kazenske sankcije se njih ne dotaknejo. Vse pravice in vsa državljanska in politična svoboda ne velja za delavske sloje. Pravica zborovanja in udruževanja v internacijonalnem smislu je ukinjena. Delavska imovina se ropa in uničuje. Demoliraj o se delavske hiše, delavce se zapira, bije in ubija. Tudi žene, otroci in starci se insultirajo ter ubijajo. Da bo delo nasilja popolno, pa še sodnije izrekajo strašne obsodbe nad delavci, če se ti branijo pred nasiljem. Fašistom je dana svoboda, da počenjajo najstrašnejše zločine in grozna nasilja. Razven lastne samovolje, za njih ni dru ge oblasti. Teror presega vse meje. Tak je torej režim samovlade in razbojništva, ki se je vsilil Italiji. Delavci! Sedanja situacija v Italiji vam kaže, da bi ta režim, čimdalje ostane, vedno strašnejši, če se ne uprete fašizmu ter ga ne uničite tam, kjer se je ugnezdil. Posebne razmere v Italiji nudijo fašizmu izvanredno moč. Med tem pa postoj in razvoj fašizma ni kaka italijanska specijaliteta, temveč ima svoje izvore tudi v drugih državah. V vseh državah je mala buržuazija, katero so posledice vojne razočarale in katera sedaj čaka, da ji fašizem uredi in poboljša težke življenske razmere. — Poleg tega je pa velika buržoazija, agrarna in industrijska ,ki naravnost plačuje fašizem ter ga podpira s svojim državnim aparatom. ~Za stabilizacijo kapitalističnega gospodarstva, ki je oslabljeno vsled vojne, ne namerava buržuazija vseh držav delavstvo stlačiti samo v največjo bedo, temveč trudi se tudi, da bi v zavesti in volji delavca uničila vsako mogočnost in niisel na odpor. To hoče doseči s pomočjo fašizma, ki se razvija paralelno z ofenzivo kapitala proti proletarijatu ter predstavlja njegovo zadnjo fazo. Nasilje in uboj, glad in beda so sredstva, katerih se poslužuje fašizem, da terorizira delavske mase ter jih vklene v brezprimer-no suženjstvo. Fašizem se ne bori proti tej ali oni politični tendenci delavstva, temveč proti delavstvu sploh, da bi ga popolnoma podjarmil. Fašizem predstavlja tudi bes nacijonalizma, povečuje vojno silo, imperijaiistične težnje ter povsod izziva politične boje. Imperijalistični boj je ena glavnih točk fašistovskega programa in tako mora fašistovska oblast prej ali slej dovesti svet do imperijalističnega klanja, kjer bo pokazala isto besnost kot v socijalnem boju. Fašizem se hoče razširiti po vseh državah, da bi rešil svetovno krizo kapitalizma na škodo delavskega razreda. Fašistovski pokreti se že pojavljajo v Madžarski, Nemčiji in Poljski in evropske vlade z njimi simpatizirajo. Nevarnost je velika in potrebna bo internacijonalna akcija proletarijata. Delavci in kmetje! Treba bo, da si pridobite moč vseh zdravih elementov ter da organizirate enodušni moralni blok proti fašistovski Italiji. Lozanska konferenca, ki je sedaj zopet odgodena je po celem svojem poteku kazala zmago vzhoda nad nesložnim zapadom. Nasprotje med Francijo in Anglijo je vedno večje in vedno več se o tem piše po svetovnih listih. Tako se bere v vodilnih španskih listih, da je bila Francija za to ponudila Turčiji separatni mir, da jo zaplete v vojno z Anglijo. Francija, da je tudi v Lozani ves čas intimno občevala z rusko delegacijo ter delala na to, da bi se Rusija in Rumunija glede Besarabije sporazumeli. Vse to za to, da bi Rusija mogla brez strahu pred kakim napadom od strani pomagati Turčiji. Francija, da je v to svrho tudi odmenila gotovo vlogo Jugoslaviji in Bolgariji. Glavni namen Poincare-ja je bil baje ta, da da Angliji na Orientu opraviti, da ne bi mogla mešati Francozom računov v Evropi. Obenem se trdi, da nezaupanje med tema dvema državama rapidno raste in da se Angleži z vedno večjo nervoznostjo vprašujejo, zoper koga Francija građi^ tako velikansko zračno in podmorsko brodovje. Španci tudi menjo, da se Anglija v ruhrsko afero le zato ne vmešava, ker da je prepričana, da bo Francija prišla v veliko zagato. Baje lozanska konferenca le za to ni bila naravnost razbita, ker so Turki izprevideli francosko igro, ki naj bi jih bila zapletla v oboroženi konflikt, katerega sami nikakor ne želijo. Angleški listi pridno pripisujejo vso krivdo konferenčnih neuspehov Franciji", angleška delavska stranka je priredila veliko ma-nifestadio, na kateri so govorili člani parlamenta. — Pod Nelsonovim spomenikom se je izpostavila podoba Trockega. Sprejela se je resolucija, naj se Anglija popolnoma loči od Francije, naj se odpokličejo vse oku- pacijske čete in naj se reparacijsko vprašanje predloži konferenci vseh velevlasti, vkijučivši Rusijo in Nemčijo. Naposled je stranka izjavila, da se bo uprla vsakemu poizkusu, zaplesti se v kakšno vojsko. — Lozanska konferenca je stala 6 do 7 milijonov švicarskih frankov in za same brzojavne in telefonske vesti so izdali nad en milijon. Nov atentat ha Poljskem. Na Poljskem prihajajo atentati na dnevni red in sedaj je. začela celo visoka pravoslavna duhovščina reševati svoje spore z orožjem. Bivši rektor pravoslavnega semenišča v Holmu, arhimandrit Lapiszenko, je izvršil atentat na metropolita Jaroszeckega. Metropolit je mrtev; atentat je izvršen iz maščevanja. Dnevne novice. Naša kandidatna lista vložena. Načelstvo naše SLS (dr. Jerovšek, dr. Hohnjec, dr. Leskovar, prof. Vesenjak^ žebot) je v petek, dne 9. februarja, vložilo pri tukajšnjem okrožnem sodišču našo kandidatno listo v potrditev. Ker je demokratska stranka že vložila svojo listo, ne bo naša škrinjca prva kot leta 1920, ampak druga (2). Opozarjamo vse naše pristaše in zaupnike, da opozorijo volilce, da je naša škrinjica druga. Volilci naj skrbijo, da bo dne 18. mai^a polna, vse druge pa ! prazne! Naše kandidature v Prekmurju. Za namestnika kandidata SLS, g. Josipa Klekla v volilnem okraju Dolnja Lendova je bil izbran odvetnik dr. Karel Šabec. Radikali kandidirajo v Prekmurju znanega veriž-nika in klobasarja Benka v Murski Soboti in nekega Josipa Kyralyja iz okolice Dolnje Lendove. «Službeno, oslobodjeno poštarine« — pod tem na- j slovom se razpošiljajo v Sloveniji agitacijski plakati za radikalno stranko. V dopisih za županstva pa stoji za- j pisano, da morajo župani take stvari smatrati za urad- j ne ter da so jih dolžni plakatirati. Osebna vest. Kandidat SKS Ivan Mermolja se je dne j 10. t. m. v salonskem vozu pripeljal iz Prekmurja, kjer j je nakupil 1003 glasove za svojo stranko. Dr. Šušteršič je poslal v petek, dne 9. t. m. svojega ; agenta Beltrama v Maribor in hotel tukaj loviti hac- j ke. Prišel je kot vohun tudi na zborovanje našega delavstva, a je moral izginiti, kakor slaboglasna ženska s plesišča. Naši železničarji so mu klicali: Izdajical Judež Iškerjot! Kakor v Ljubljani, tako tudi v Mariboru nikdar ne bo prostora za šusteršičeve agitatorje, kateri bi srbskemu centralizmu tudi pete lizali. Kako samostojneži ovirajo promet. Na Cvenu pri Ljutomeru živi samostojni prvak Drašek Roškar, ka- j teri je zajemal pamet z norimberškim lijakom. Ta mož je prišel v posest broda črez Muro ob Moti. A je brod tako zanemaril, da je sedaj ves vozovni promet preko tega broda onemogočen, še osebni promet je tak, da kdor ni za življenje zavarovan, ni varno da se pelje črez. Opozarjamo politično oblast na te stvari. Proti orjuncem je nastopil pokrajinski namestnik Hribar tudi v Beogradu, ko se je tam mudil radi radi-kalskih kandidatov v Sloveniji, ter zahteval, da se čim-prej začne s preiskavo celjskih dogodkov. Orjunci v uniformi. Jugoslovanski orjunci hočejo v vsem kopirati italijanske fašiste. Po vzgledu italijanskih fašistovskih razgrajačev bodo tudi naši orjunci dobili posebne uniforme. Ravnateljstvo ali takozvani «direkto-rium« Orjune je že izdelal načrt za to uniformo ter ga predložil notranjemu ministrstvu v odobritev. Uniformo pa bo smel nositi samo oni orjunec, kateremu bo na predlog oblastnega odbora dovolil ta špas direktorium. No, to bo smeha,a ako bomo imeli čast po Mariboru gledati v orjunaški uniformi gospode kot Janeza Volčiča in Johana Škerjanz. Bomo pač uživali v postnem času brezplačne maškaradne prireditve na račun orjunaške uniforme. Pribičevičevi orjunci preprečili z bombo starodavno cerkveno slavje. Iz Dubrovnika javljajo: Kakor vsako leto, so hoteli tudi letos v Dubrovniku na najbolj svečani način proslaviti Blaževo meščani in okoličani. Praznik sv. Blaža slavi Dubrovnik in okolica že od nekdaj kar najbolj slovesno in je v Dubrovniku tudi lepa in velika cerkev, ki je posvečena temu svetniku. Kakor sploh po Dalmaciji, so se razpasli tudi po Dubrovniku Pribičevičevi orjunci, ki so si stavil divjaški nalog, preprečiti to tradicijonalno slavje Dubrovčanov. Da dosežejo ta svoj cilj, so si izbrali Hrvatsko delavsko zadrugo. Na dan sv. Blaža so vdrli orjunci z zgoraj omenjene zgradbo in podtaknili bombo, ki bi naj bila eksplodirala ob 12 uri, dvignila celo zgradbo v zrak in pokopala med razvalinami bogzna koliko čisto nedolžnih in prav nič hudega slutečih žrtev. Na vso srečo je še sluga od zadruge pravočasno odkril zločin ter odstranil bombo. Ta divjaški čin Pribičevičevih hlapcev se je bliskovito razširil po Dubrovniku in okolici. V znak protesta proti takemu divjaškemu početju ni došlo v mesto niti eno selo z zastavo na Blaževo proslavo, kakor je bil to običaj skozi več kot 300 let. Med Dubrovčani, meščani in okoličani se je vsled tega zločina začel organizirati protiorjunaški pokret, ki bo neoziraje se na malomarno vlado, sam nasilnim potom ukrotil in zatrl Pribičevičeve orjunce. Divjaške posledice Pribičevičeve prosvete. Hrvatski listi so prinesli kot poročilo iz Križevcev pri Zagrebu tole zanimivo obsodbo Pribičevičeve prosvete: V sicer mirnem mestu Križevci se zadnji čas gromadijo zločini, ki so vsi naperjeni proti mirnim Hrvatom, ki niso orjunaški policajdeomkratje. Dne 5. t. m. v noči sta napadla iz zasede dva srbjanska vojaka iz križevske gospodarsKe šole radi neznatnega političnega prepira tri brivske pomočnike in jih z vojaškimi bajoneti težko ranila. Brivski pomočniki so vsi težko ranjeni in eden bo na ranah najbrž umrl. 12. svečana 1923. Ravnokar opisani krvavi dogodek je prvi nastop Orjune, katero vodijo križevski policajdemokratje, ki se rekrutirajo iz vrst učiteljev in profesorjev, katere je demokratska stranka kupila, da nasilnim potom propagirajo poli-cajdemokratsko politiko. Razbojniški napad v Križevcih je izzval med mestjani veliko ogorčenje in posebno še radi pisave poiicajdemokratskega časopisja, ki bi rado celo krvavo zadevo potlačilo in jo naslikalo kot silobran. Da se zločinsko divjaštvo Orjune tako bliskoma širi, leži leži glavna krivda na učiteljstvu, ki že dolgo časa agitira med dijaštvom za demokrate in za Sokola. Radi političnih policajdemokratskih hujskarij med šolsko deco in dijaštvom je po hrvatskih šolah popolnoma odpovedala disciplina in jugoslovanski orjunaški omladini je dovoljeno, da dela, kar se ji zljubi. Srednješolsko dijaštvo po-seča nočne lokale, popiva in nemoteno uprizarja vsakovrstne izgrede. Oblasti pa se niti v očigled taki mladinski podivjanosti ne zmenijo, da bi očistile šolo policajdemo-kratsko divjaških hujskarij in pogubonosnega vpliva Pribičevičeve prosvete. Srezki demokratski kandidat za Križevce je tamošnji ravnatelj preparandije dr. Grdenič, ki bo uporabil učiteljišnike kot priganjače za demokrate. Policajdemokratom je vsako, še tako divjaško in zločinsko sredstvo dobrodošlo, samo, da jim služi v njihovo strankarsko korist. Svobodne volitve. V Vukovaru je imel v četrtek zvečer poslanec Hrvatske ljudske stranke gospod dr, Šimrak v dvorani katoliške organizacije zaupniški sestanek. Črez dobro uro je pa udrla v dvorano policija ter zahtevala, da se zborovalci takoj razidejo. Policaje je vodil policijski komisar, ki je bil očividno pijan in samo mirnosti ter resnosti zborovalcev se je zahvaliti, da ni prišlo do pretepa. Razveljavljena okrožnica o sokolstvu v šolah. — Prejšnji pokrajinski namestnik za Hrvatsko, policaj-demokrat DemelroVič je šolski mladini vseh vseh šol prepovedal vstop v telovadna društva, ki niso včlanjena v Sokolski zvezi, sedanji pokrajinski namestnik Či-mič je pa sedaj s posebno okrožnico to razveljavil. Izseljevanje delavstva iz Vojvodine. Iz Vojvodine prihajajo poročila, da se je začelo mnogo delavstva izseljevati iz bogate Vojvodine v Ameriko. Ker je pa izseljevanje v Združene države prepovedano in zelo otež-kočeno, se naseljujejo Vojvodinci po Argentiniji, Kanadi, Meksiki ter Braziliji. Največ se jih izseli v Brazilijo, ker plača brazilijanska vlada vsakemu potne stroške proti zavezi, da bo potem delal eno leto brezplačno. Iz Vojvodine se izseljujejo v Ameriko samo mladi, krepki ljudje, a naša vlada pa z druge strani kolonizira vojvodinsko veleposest z delamržnimi dobrovoljci. Največ beračev ima Beograd. Beograd je takorekoč preplavljen z berači. Na vsakem uličnem oglu stojijo po dva do trije prosjaki, v javnih lokalih pa cuka berač vsakega gosta za rokav, proseč za miloščine. Te hiperprodukcije beračev je kriva beograjska občina in pa policija. Občina se namreč niti ne zmeni za mestne reveže, policija pa ne vodi nikake statistike niti o onih beračih, ki bi bili upravičeni za prosjačenje. Na prosjaški bolezni pa za Beogradom najbolj boleha tudi Zagreb. Mesto, da bi se število beračev v Zagrebu od dne do dne skrčilo, pa : raste. Ruski knez ubil pukovnika. Te dni je ubil in zaklal v Veliki Kikindi kavkazec Tomaž Dadijani, ki se je izdajal za ruskega kneza, pukovnika Osipova, ki je bil znan radi svoje hrabrosti v svetovni vojni. Osipov in Damijani sta se vedno grdo gledala, ker Osipov ni imel v megalomana Dadijana prav nobenega zaupanja. Dadijani je začel Osipova denuncirati našim oblastim kot prevratnega boljševika in ga je z imenom boljševik psoval javno na ulici. Zadnjo nedeljo sta se zgoraj omenjena zopet srečala na ulici in Dadijani je zabrusil Osipovu boljševika v obraz. Komaj pa se je Osipov ozrl na Dadijanovo psovko, ga je ta našemljeni ruski knez udaril s tako silo, da se je onesveščen zgrudil na tla, nakar mu je še porinil nož v srce. Dadijani je znan kot nasilen človek in je pred kratkim časom prosil našega kralja, naj bi kumoval pri krstu njegovemu otroku, akoravno je bilo dete že krščeno v Carigradu. Dadijani je sedaj v zaporu razkrinkan kot divjaški zločinec, ki je hotel prevariti in potegniti celo kralja. Kaj vse napravi alkohol iz človeka. V Splitu je živel alkoholik in drvar Franc Pehar ek s svojo ženo, ki je bila tuberkulozna ter na smrtni postelji. Mož se je vračal domov vedno pijan, jej prinašal žganje in jo silil, da je morala piti. Tako je tudi pijana sirovina silil nekega dne svojo ženo, da je morala piti žganje, a ni to šlo več. Moža je to ujezilo, spil je ostanek žganja ter zapustil umirajočo ženo in šel zopet popivat v žganjarno. Za kake 4 ure po odhodu moža je žena umrla. Njena osemnajstletna hčerka pa je položila svojo mater na mrtvaški oder in prižgala sveče. Ko je bila mati na odru, se je vrnil oče pijan. Pristopil je k odru in začel kričati na mrtvo ženo, češ, naj ustane, ker se je samo potajila. Mrlič se pa le ni ganil, jo je zgrabil alkoholizirani divjak za lase ter začel butati z mrtvo glavo cb zid. To grozno početje je videla hčerka pijanca, zdirjala ha policijo in jo poklicala na odpomoč. Redarstvo je divjačino aretiralo in ga odgnalo od mrtvaškega odra v zapor. Duhovniška tretjeredna skupščina ima v petek, dne 16. t. m. ob 5. uri zvečer mesečni shod. Ali ste že plačali Planinski koledar za leto 1922 in 1923? Ako ne, najuljudneje prosimo, da to nemudoma storite. Vsled ogromne množine že-neplačanih izvodov ne moremo poravnati tiskovnih stroškov. Kdor ne namerava plačati poslani mu letnik 1923, naj mi blagovoli vsaj vrniti, da istega pošljem drugim plačujočim interesentom, ki jim, ker imam samo še par komadov, ne morem ustreči. —- Roiter, Maribor. 12. svečana 1923. STRAŽA Stran 3. Srbska začetnica. Za Slovence priredil dr. J. Preglej. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. knjigi 12 din. Proti Nušičevi igri «Nahod« se je ostro izrekel patrijarh (srbski), češ, da žali in smeši pravoslavno duhovščino. — Ali to ni klerikalizem? Kako se zabavajo verižniki. Novosadski «Deutsches Volksblatt« poroča: V nedeljo zvečer se je zbrala v nekem tukajšnjem hotelu družba vojnih dobičkarjev z ženami. V tej družbi jih je bilo tudi nekaj z akademič-nim činom. Zbrana gospoda je jedla in pila veliko in končno je postavila na mizo stol>nanj pa posadila pri-masa-ciganske godbe, da ji je godel. Vinjeni verižniki ; so pri tem cigana s sto- in tisočdinarskimi bankovci ; pokrivali, da je bila njegova obleka z njimi vsa nalep ljena. Končno so mu mašili tisočake še v ušesa, nos in : usta. Vsega skupaj je dobil cigan 160.000 kron. Drugi j gostje so se glasno skandalizirali nad takim početjem i v času, ko ogromna večina prebivalstva nima sredstev j niti za najpotrebnejše. Iz Ptuja. Glasbena Matica iz Ljubljane je priredila v Ptuju koncert, ki je napolnil veliko dvorano Društvenega doma do zadnjega kotička. Tudi nekaj gostov iz Ormoža, Maribora in Varaždina smo opazili. Ptujski Nemci so se prireditve tudi udeležili. O eksaktnem petju Glasb. Matice ni treba pisati. Hubad zna obdelovati svoje pevke in pevce. Udeleženci iz Ptuja in drugod, ki so že večkrat slišali Matico, so le želeli, da bi bila proizvajala več novosti. Po koncertu so bili ljubljanski gostje pogoščeni. Vodstvo okrajnega glavarstva je prevzel vladni svetnik dr. Vodopivec. Nemški ples «Tanz auf der Alm« se je dne 8. t. m. mirno vršil v Društvenem domu. Udeležili so se ga tudi nekateri oficirji in nekaj Slovencev. Umrla je v Ptuju trgovčeva soproga gospa Scho-schteritsch, ki zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Na Bregu pri Ptuju je umrl znani posestnik Sima. NSS je imela v nedeljo, dne 11. t. m. pri Emeršiču sestanek, na katerem je poročal poslanec Brandtner. Umrl je triletni sinček g. J. Berliča, gostilničarja v Narodnem domu. Svarilen vzgled. V Mariboru imajo relativno večino o občinskem j svetu socijalni demokratje, zato imajo župana, podžu- i pana in primerno število ostalih funkcijonarjev. V j Mariboru je takorekoč cvet ali glava, je duševno vodst- j vo socijalne demokracije. Tukaj lahko ljudem, posebej ; še delavnim slojem, pokažejo, kaj znajo in kako ures- j ničujejo svoj program. Mariborske razmere so narav- | nost izpričevalo zmožnosti in moralne kakovosti šta- ! jerskih voditeljev-mandatarjev. Žalibog, da moramo • takoj povdariti, da so besede teh ljudi čisto drugačne, j kakor pa so dejanja! To so jasno in nedvomno doka- j zali posebej pri mestnem gospodarstvu v preteklem le- : tu in pri proračunu za letošnje leto. Besede in dejanja. Proti korupciji govorijo, a korupcijo uganjajo po ; svojih funkcijonarjih in korupcijo podpira in odobrava njihovo zastopstvo v mariborskem občinskem svetu. O redu govore, a nered v dejanju napravljajo. O zaščiti delavstva in delovnih slojev vobče jezičijo, pa svoja dejanja usmerijo tako, da gospodarsko delavce, uslužbence, reveže, najbolj obremenijo. O sanacijah ; govore, pa dolgove delajo. Ker so takšni, so seveda našli tudi sebe vredno in sebi primerno tovaršijo. Odbili so s svojim dvoličnim ravnanjem našo stranko in one : zastopnike narodnih socijalistov, ki hočejo pošteno go- j spodarstvo ter se zvezali z demokrati, kamor njihov • župan davno že po svojem mišljenju in svojem delu i spada. Korupcija spada skupaj in v naši jugoslovanski državi so demokrati tipični reprezentanti korupcije, protekcije in nereda. Vsled tega se prav nič ne čudimo, ako se omizje in tovarištvo «Črnega orla« uveljavlja harmonično tudi na magistratu. Logično bi bilo, da pride socijalno-demokratski vseznalec Bahun in predlaga oficijelno fuzijo Grčarjevih laži-socijalistov z Vo-glar-Kukovčevim reakcij onarnimi policajdemokrati! Kako lepo bi se tej novi ujedinjeni skupini podal dr. Sernec s svojo resnicoljubnostjo in kako bi vsaj indirektno z Grčarjem kot orožjem uveljavil svoj «socijal-no-komunalni« program, o katerem je svoj čas kot kandidat za župansko mesto toliko pisal! Seveda bi v tem slučaju dobil g. Bahun tudi ljubeznjivega brata ali konkurenta v osebi narodno-socijalnega uskoka Novaka! Vsa ta ljuba družba, vsa ta gliba, ki tako lepo vkup štriha, je tudi svojo koalicijo takoj z dejanji proslavila. Nova bremena v mestnem proračunu. Dolga dva mesca ni mogel socijalno-demokratski župan Grčar uveljaviti svojega površnega slabega in za prebivalce mariborske gospodarsko škodljivega proračuna. Še le ko so razkritja naše stranke, osobito g. dr. Verstovška, pokazala, da je g. župan s svojimi korupcijskimi praktikami zrel za koalicijo z demokrati, pa je šlo. In sklenili so proračun in v njem nova bremena, ki so čisto vredna te koalicije in so nje verno zrcalo. Navdušenje rodi nekako povzdignjenje in nova koalicij je povzdignila sledeče direktne davke: L Doklade na zemljiški davek se zvišajo od 40 na 100%. Blagor tebi, delavec, ki imaš kakšno njivico ali vrtek! Da se od sadu svojih srag ne boš preobjedel, moraš plačati zvišan bakšič v občinsko blagajno. 2. Hišno-najemninski davek se zviša od 40 na 100 odstotkov. Seveda mora biti tako. Socijalno-demokratski volilci 3so menda bogataši, zakaj ne bi po volji in sklepu svojega župana in njegovih oficijelnih in ne-oficijelnih somišljenikov plačevali večjih doklad na najemnino. Če zna demokratski patron Kukovec in Žerjav kot socijalni minister s stanovanjskimi naredbami najemnike tako lepo in uspešno ščititi, zakaj bi v tej nesocijalni tekmi zaostal župan Grčar in bi tudi ne dregnil delovnega ljudstva malo pod nos in mu olajšal žepov?! To spada v novo koalicijo in se ji tako lepo poda! 3. Doklade na pridobnino in plačarino se zvišajo od 87 na 100%. Veselite se in radujte vi obrtniki in na-stavljenci, da vam je v tem pustu presnetem prinesel novi politični zakon Grčar—Sernec tudi svoje dobrote! 4. Na rentnino se zvišajo doklade od 65 na 100%. Vsa ta zvišanja so Grčarjevi socijalisti sklenili na predlog demokrata dr. Serneca, ker je ta hotel dokazati, da v novo zvezo ne prihaja brez dote. Glede utemeljitve o potrebi zvišanja pa si koalicija ni prav nič belila glave. Rekli so enostavno: Nek uradnik pri fin. ravnateljstvu, odnosno pri davkariji, je rekel, da je s 100% veliko lažje računati, g. Bahun in dr. Sernec s Šego so bili istega mnenja. Kdo bo pa še premišljal in se vprašal, ali najemnik, obrtnik, nastavljenec tudi tako lahko in hitro več plača, kakor gospodje sklenejo?! Mi močno dvomimo, zato vemo, da bodo ti nižji sloji gospodom malo hvaležni za njihovo odiranje! 5. Gostaščina se zviša od 20 na 25%, kanalska pristojbina od 4 na 5, vodarina ostane z 12%. To so tudi bremena revežem, ki si morajo celo drago plačati vodo in prav je imel tisti poslušalec, ki je ogorčen zaklical: «Ti hudiči nam bodo še solnčno toploto in dnevno luč obdavčili!« 6. Doklade na državno trošarino od vina se zvišajo od 200 na 300%, pri hi piva od 25 din. na 50 din. Napij na zdravje, ubogi trpin, ko si hladiš s požirkom piva, ali se okrepiš s kapljico vina, gospodom, ki so tako lepo priskrbeli, da ti olajšajo žep tudi tukaj, ko si že plačal zvišano najemnino, gostaščino itd.! Blago in usnje je sedaj drago, zato modro skrbijo, da se ti s preveliko množino denarja ne trga žep in mošnja! 7. Da pa vendar ni preveč očitno, da so naložili glavna bremena revnemu ljudstvu, so zvišali naklado pri steklenici šampanjca od 15 na 25 din. in pri avtomobilih od 500 na 750 D. Tukaj niso zaokrožili navzgor visoke ničle, ker ti sloji, ki so prizadeti pri šampanjcu in avtomobilih, seveda težko računajo in še težje plačajo! 8. Naklada za žganje se za hektolitersko stopnjo alkohola zviša od 10 na 20%, davek na razkošje, ki ga plačujejo «reveži«, ki ne morejo spati in obiskujejo bare, se zviša od 10 na 20% in da se obiskovalcem veselic veselje vsaj malo zabeli, se zviša davek od 10 na 20 odstotkov. Novi davki. Kdo bo krpal samo stare hlače, staro obleko! Veliko prijetnejše in bolj veselo je, če človek dobi tudi kaj novega. Tako so si mislili gg. Grčarjevi socijalni demokratje in Sernčevi socijalistični demokratje, pa so naložili nov davek od prirastka na vrednosti po ljubljanskem vzorcu. Sicer nihče od glasovalcev tega vzorca ni videl in ga ne pozna, toda zakaj ne bi imeli Mariborčani, kar imajo Ljubljančani?! Da bi imeli prednost pri davkih, to pač ne sme biti! Župan Grčar in njegova večina bo vestno čuvala in skrbela, da nas pri davkih Ljubljančani ne prekosijo! Tudi srečni dediči se ne smejo preveč zadovoljno smehljati. Mariborski župan s svojo večino je namreč sklenil, da bodo morali plačevati eno tretino od vseh državnih pristojbin na zapuščine. Kaj smo preprečili. Za davke tako vneta večina v mariborskem občinskem svetu je hotela tudi skleniti posebno uvoznino na vsa živila, odnosno promet v mesto, hotela je po gostilnah pobirati od vsakega gosta 5% od vsake «cehe«, hotela je še nekatere druge davčne «dobrote«, pa so to naši zastopniki preprečili. G. Bahun pa je zagotovil, da bo vse to še med letom spravil skoz, kajti Grčarjevo gospodarstvo jamči, da bodo tudi ti nameravani novi davki primerni in potrebni za mestne blagajne. Zaključek. Tako smo si na kratko in pregledno predočili, kako znajo gospodariti socijalni demokratje. Dokazali so, da znajo le politično z lepimi besedami in programi varati in slepariti ljudstvo. Ako pa se jim da prilika, da dejansko pokažejo, kaj znajo in kako ščitijo delovno ljudstvo v mestu in na deželi, pa pokažejo svojo popolno nezmožnost, nesposobnost in celo osebno koristolov-stvo in korupcijo. To je'treba pomniti za volitve in za ; bodočnost! Dali so nam svarilen vzgled, kako se ne sme gospodariti. ; nmwigi-nuwiiiiiijmwhupmaiifii wiwfrirriii^tiiiwt*»mlnffr,7Tir Iz Marbora. Mariborske radikale prav pridno in čisto po policijski zasleduje ljubljansko «Jutro« ter ve vsaki dan po vedati, kaj delata vitez Graselli in dr. Pfeifer v Mariboru ali pa agrarni direktor Lukan po Prekmurju. Policajdemokrati celo opozarjajo, da bodo po 18. marcu poklicani na odgovornost vsi uradniki, ki izrabljajo svoj položaj. To se bo v resnici zgodilo, samo da ne po policajdemokratih, ki nimajo pravice komu zlorabe očitati, ker so se z njo sami oblatili do vrh glave. —• Mariborski radikali pa so v resnici pravi tiči! Najprej so nafarbali radikalnega kurirja dr. Leopolda Lenarda, kako radikalna stvar v Sloveniji in zlasti še na Štajer- skem izborno stoji, potem še kolonijalnega ministra dr. Zupaniča in končno celo Lazico Markoviča, da je dobil j skomine po štajerskem mandatu. S prvim so imeli se-I veda lahko delo, da pa tudi druga dva verjameta ter na to izdajata «silne pare«, je pa res čudno, Govori se : ~T mandatih in najdejo se norci, ki verjamejo. \ pričo izgledov na tolike uspehe je dobil vitez Graselli večmesečni dopust in upa, da se iz njega ne bo več vrnil na mesto državnega pravdnika, temveč na stolček mariborskega velikega župana. Mož se je znal radikal-skim prvakom piedstaviti kot najsposobnejša osebnost j za to dostojanstvo. Prvič, ker dela silno aktivno za ra-dikalijo, ki že sedaj zavzema na Štajerskem tako si-! jajne pozicije ter najširši razmah, drugič, ker je zelo priljubljen pri Nemcih in tretjič, ker nagiblje sedanji I veliki župan dr. Ploj na demokratsko plat, dočim je on — vitez Graselli čista in pristna radikalija, kakor je i bil do včeraj cvet policajdemokracije. Dabome — so I pokimali radikalski prvaki in vitez Graselli ima naj-j boljše nade, da izpodrine dr. Ploja. V dokaz, da bo vle-j kel pri Nemcih, navaja tudi dr. Kamnikerjevo prija-I teljstvo poleg cele vrste drugih spletkarij, ki jih je že j imel z najhujšimi nemškmi šovinisti. Atrakcija za ra-I dikalijo je tudi njegova avstrijska špijon-oficirska j praksa in tako je mož res lahko — in guter Hoffnung. Dober tek radikaliji in «edler Ritter« Mirko! — Pristopne izjave kar dežujejo radikalnemu odboru, ki ima silno delo, da jih registrira, samo to se še ne ve, ali bodo oni, ki so izjavo podpisali pod pritiskom ali pa iz kake špekulacije, dali radikalni Skrinjici krogljico ali pa figo. Radikalna volilna agitacija se zrcali tudi v silno prijaznih obrazili dostojanstvenikov po uradih, ki so vso svojo rezkost in oholost napram nižjim naenkrat opustili. Med seboj se pa gospoda previdno voha in tiplje, drug o drugem premišljuje: ali je, ali ni. Zanimivo jih je opazovati, še bolj pa bo 18. marca, no, pa oni, ki skačejo iz stranice v stranko kakor opica od veje do veje, se bodo že znašli. Najnovejši radikal Graselli je izpustil iz zapora Rusa Šafrana Kronovecki, kateri je pri Sv. Križu nad Mariborom posilil dne 15. oktobra 1922 desetletno deklico Angelo Pajtler, hčerko bajtarice Ivane Pajtler od j Sv. Križa št. 54. Kronovecki je bil pri svojem zločinu zaloten in so ga nato tudi dobili ter zaprli. Nesrečna deklica je ugonobljena za celo življenje. Še sedaj je v zdravniški oskrbi. Krnovecki je bil tudi okužen in je okužil še ubogo deklico. Dasiravno je deklica sama pred sodnijo, ko je bila konfrotirana z Rusom, vedno j trdila, da je bil Kronovecki tisti, ki jo je onečastil, da-j siravno je več prič skoro neposredno zalotilo zločinca j pri njegovem zločinu, vendar je vitez Graselli dne 10. : januarja pod št. 3009-22 po § 412 ustavil vsako zasledovanje Kronoveckega, ker je ta zločin tajil. Vse indicije govorijo za to, da je Graselli izpustil pravoslav-I nega ruskega zločinca, da bi tako dokazal, da je prvi ! in čistokrvni — radikal. Wranglovci bodo volili radi-: kale in za to je novopečeni radikal Wranglovcu spre-i gledal ta strašni zločin. Beltram, Šušteršičev agent, poskuša svojo srečo tu-i di na Štajerskem. Pa ima veliko neserčo. V petek, dne j 9. februarja, je hotel na delavskem zborovanju v Ma-i riboru (Lekarniška ulica) s svojim brezstidnim hujs-j kanjem delati zgago. Pa je slabo naletel. Ni prišel niti j do besede. Delavci so mu prepovedali vsako besedo ter i mu odločno pokazali vrata. Besede, kakor: izdajica, j zgagar, hujskač, so mu kakor ose brnele okoli ušes. Z j znatno podaljšanim nosom jo je odkuril po stopnjicah j proti kolodvoru. Priporočamo svojim somišljenikom po j raznih krajih, naj postopajo z njim kakor v Mariboru, i Ta kranjski hujskač ne bo šusteršičeve robe prodajal po Štajerskem. Dr. Šušteršič mora imeti zelo slab spo-; min, ker je čisto pozabil, da na Štajerskem nikdar ni : imel pristašev. Beltram ga bo moral kmalu podučiti, da mu na Štajerskem ne more pridobiti niti enega so-: mišljenika. Bivši notar dr. Wiesthaler agitira med Nemci za j srbsko radikalno stranko. Ali bodo mariborski Nemci i nasedli praznim obljubam srbsko-radikalnih agitator-; jev, še ni jasno, ker dr. Orosel obljublja Nemcem Iast-! no nemško kandidatno listo. Na deželi organizira radikale veleposestnik Urbantschitsch od Sv. Marjete ob j Pesnici. Javna varnost in mariborska policija. Napad na našo tiskamo v noči od sobote na nedeljo,, razno izro-I panje trgovin v sredini mesta in cela vrsta drugih poja-; vov priča jasno, da mariborska policija ni zmožna vršiti svoje naloge, ker očividno nekateri posamezniki nimajo zavesti in čuta odgovornosti ter dolžnosti; manjka jim torej moralna in stvarna kvalifikacija. Številna moč pri takšnem stanju bolj škoduje, kakor pa koristi. Treba bo temeljite per lustracije v tej korporaciji. Sicer pa smo mnenja, da se naj izroči kontrola in skrb za javno varnost bolj zmožni in bolj objektivni, torej svoji nalogi bolj dorasli žandarmeriji. Uradnim slugam. V Mariboru se je vršil dne 7. t. m. sestanek uradnih slug juž. že., kakor tudi državnih slug. Sestanek je bil v precejšnjem številu obiskovan ter se je vršil pod vodstvom predsednika uradnih slug M. Kaučiča iz Ljubljane, kot člana Prometne zveze. Na dnevnem redu je bila službena pragmatika, pri kateri smo najbolj zainteresirani sluge juž. žel., kakor tudi državni sluge, ker je to za našo bodočnost. Uvrstili so nas, kakor je vsem znano v kategorijo služiteljev, tega pa nikakor ne moremo priznati in smo primorani, da protestiramo proti taki krivici. Pozivamo vse sluge, zanimajte se za ta važni osnutek, če hočete, da kaj dosežemo. Sklenilo se je na našem sestanku ravno isto, kakor v Ljubljani dne 2. fabr. 1923. Predsedstvo. Predpisi dohodnine za leto 1923 so razpoloženi na , magistratu še do 15. februarja. Opozarjamo davčne ob- nM>Tiff*vriiiririitiwiwiii< mw iiiimiiiiiiirniiiii' ni ■ > i> mi i ■ mi'w 'fh i vezance, da vpogledajo v razpoloženi imenik in vložijo pritožbe v roku 14 dni, ako so previsoko obdavčeni. Stenografski tečaj priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v Mariboru v slučaju, da se prijavi primerno število udeležencev. Pouk bi se vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole in bi trajal približno 4 mesece. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 15. februarja vsak dan od 11. do 12. ure. (Cafova ulica 9-1.) a G, WELLS: Zoodbfs o nevidnpm človeku, »V kuhinji ga nil« je pravil krčmar. Pretaknil sem vsak kotiček s temle nožem. In ženske pravijo, da ni prišel —!« ■ »Ali ste jih zaklenili?« je vprašal nekdo. »Kajpada!« Amerikanec je vtaknil samokres v žep. In v tistem trenutku je zapel ključ, vrata v stransko sobico so odletela in Marvel je zacvilil kakor ujet zajec. Amerikančev samokres je počil in ogledalo je zažvenke-talo na tla. Gostilničar je stopil v sobico. Marvel se je čudno zvijal pod nevidno roko in sunkoma stopal h kuhinjskim vratom. Odprla so se in ko se je še obotavljal gostilničar, je Marvel zletel v kuhinjo. Krožniki in sklede so zaropotale. Marvel se je trdovratno ustavljal, pa neustavljivo ga je rinila nevidna moč na dvorišče. - Policaj je planil v kuhinjo, za njim prvi izvošček. Ulovil je nevidnega človeka za zapestje, pa je dobil udarec v obraz, da je opotekaje se odletel. Vrata na dvorišče so se odprla in Marvel se jih je krčevito oprijel. Izvošček je skočil in zgrabil za neviden vrat. »Imam ga!« je zaklical. Gostilničarjeve debele roke so segle v zrak. »Tule je!« je vpil. Marvel se je sklonil in se splazil med borečo se gručo na varno. Med ruvanjem in suvanjem je stopil policaj nevidnemu človeku na nogo. Divje je zakričal — tedaj so prvič čuli njegov glas — izvošček je dobil sunek v prsi, da je odletel, vrata so se zaloputnila in možje so lovili in grabili prazen zrak po kuhinji. »Kam je pobegnil?« je vprašal mož s črno brado. »Ven — ?« »Todle!« je kazal policaj in stopil na dvorišče. Kos opeke je priletel mimu njegove glave v kuhinjo in razbil nekaj skled. »Pokazal mu bom!« je kričal Amerikanec. Samokres se je zableščal v njegovih rokah, pet strelov je počilo. Med streljanjem je sukal roko v vodoravnem Čebula domača garant, zdrava debela v vrečah po 54 kg po Di i. 4- — z kilogram pri, oroča 1 2 16 Hmekk & drug, H ribar, Slomškov 1 g 5.1 Sfiserifsfte! polkrogu, da so krogle kakor žarki letele na vse strani. Molk je nastal. Vsi so poslušali. »Pet strelov,« je hladno dejal mož s črno brado. «To bo zadostovalo! Pojdite in potipajte, kje leži truplo!« XVII. Nevidni gost. Dr. Kemp je marljivo delal in pero mu je gladko teklo po papirju. Še le oddaljeno streljanje ga je vzdramilo. »Halo!« je dejal in vtaknil pero med zobe. »Celo streljati so začeli! Kaj neki imajo ljudje danes?« Stopil je k oknu. Noč se je naredila. Luči so gorele na ulicah, okna so bila razsvetljena. Prvi ’krajec je visel nad gričem in ! zvezde so sijale v jasni svetlobi. Celih pet minut je zrl dr. Kemp na mesto, poslušal I in čakal. Pa nič več ni bilo čuti, vse je bilo mirno. Zagodrnjal je nekaj o ponočnjakih in. razgrajačih, zaprl okno in spet sedel k delu. Uro ali kaj pozneje je zazvonilo pri hišnih vratih. Kemp je delal raztreseno, misli so mu begale. Vzravnal se je in poslušal. Služkinja je šla k vratom, jih odprla in spet zaprla. — Čakal je, da mu pride povedat, kdo je bil, pa ni prišla. »Čudno —!« je mrmral. »Kdo je bil —?« Zastavil je spet pero, pa pisanje topot ni šlo. Preveč je bil raztresen. Pozvonil je. »Kdo je bil?« je vprašal služkinjo. »Je pošta prišla?« »Nikogar ni bilo, gospod! Nekdo nas je potegnil mislim.« »Ni miru nocoj!« je mrmral dr. Kemp. Spet se je poprijel dela in topot šiloma zbral vse moči, da bi se ubranil raztresenosti. Ob dveh zjutraj je bilo, ko je končno položil pero na mizo. Vstal je, zazehalo se mu je, odpravil se je v spalnico, ki je bila v prvem nadstropju. Slekel je suknjo, pa se je spomnil, da je žejen. Vzel je svečo in stopil nazaj v obednico, da si poišče sode in whiskyja. Njegove študije iz fizike in naravoslovja so ga izšolale v dobrega spoznavalca. Njegovo bistro oko je zagledalo na linoleumu ob vznožju stopnic rdeč madež. Med potom v obednico je pr e ni JjevnI, bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši -e p l uie na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne gle e na števno navsočih članov. « p®r se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki mmi UfORSCH., isrifeor, ut 10 asa. postelje* dobroidočo hišo s trgi Joo st malo po- 1—15 65 BEBILO Bamozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t. d. v veliki izbiri nud naje n je JAtOS LAH, MARIBOR, GLWS1 TRG 2 jlTätn , sestro blnu mesta. Pismene 00 i nudbe aa upravaiätvo. 1 268 I S* Is1 lin .--a za sPaIno s0’0» in i “ötl kntimo, solidno f delo, se proda. Maribor, Vojaš J niška ulica 8, Rojko. 3—3 57 I vsako množino borov I ftupifll 5 m đo'g'h ia 35 cm j de eiih. Pnvel L-diieb, sod-r, ! Gozdna ulica št. 6, M&rioor. ■ 5 6 «1 * Uš £2 za eno obitelj, velika skla-I sil ^0 dišča za trgovino z dr-: vami, apnom, premogom in ce-f mentom, električ a razsvetljava, ; vodovovod, vse zidano 1. 912, stavbišče za dvonadstropno hišo. ves kompleks meri '90m'"*, leži blizu Glavnega trga v pro metni ü ici, spos bno za vel ko drlavnico, se proda. Kupec lahko takoj prsvzame in se naseli Cena 22s.0t Ü Din.; do 50.000 Diu. o stane lahko vknjiženo. Posredo valet dobijo provizijo. Vprašati pri M. Grgič, Koroška c. 49, Maribor. 2 —3 64 tfetetrsfevlnai % premitgavn Irs dr«-mi na debslo =-— ——............— na tobns F. A A Slovenska »1. S Telefon 344 CENIK s 2—lo 55 PREMOG v vsaki množini na dom postavljen po Din. 32, 37, 42, 45-25 in 66 75 za 100 kg. DRVA: bukova ,ela na dom postavljena Ia Din. 700, Ha Din. 625 za klaftro BUKOVA REZANA 20 cm dolga na dom postavljena Ia Din. 50, Ha Din. 45 za meter. MEHKA 1 meter dolga vezaza (odpadki) Din. 0-27 za kg na dom postavljena. N načita ss sprejmeta s?rib s pisem! v Stosmki ul. 8. mmm Zadružna gospodarska Podružnica v Mariboru. banka Izvršuje vse bančne posle itijkulentnaje. - Hijvišje ebnstennje wieg na knjižice v Ukočen računu. Poeblaitenl predali!es sreik državna razredna loterije. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk tiskarne sv. Cirila s Mariboru. Izdaja konzorcij