Leto MJOUVn itzbt LjoMjana, petek 14. novembra l*fl-XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNIJEVA UUCA t. —TELEFON: »-«, A«, Sft»M, ia Sl-24. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15-20 L- IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogia*e 1* Kraljevine Italije in t—mtšmm ima OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIO VE P17BBLICITA ITALIANA S. A«, MILANO estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. NadaPnfih devet letal un cen h Silovit letalski napad na Tchruk — Vztrajen odpor na gondarskern bojišču Glavni *t:in Italijanskih Oboroženih Sil je objavil IS. novembrom naslednje vojno poročilo št. ~>»9: Med snočnjim letalskim napadom na Neapelj j«- protiletalsko topništvo «*estreli-lo sovražni bombnik, ki je treščil v morje v smeri proti Inki. Snirtn«« žrtve so narasle od 6 na 16. ranjenci pa na 34. Na Siciliji je bilo ra7»n letal, omenjenih v včerajšnjem poročilu, zadeto še dmjro letalo, ki je gotovo p»dlo v morje. Zajete so bile posadke, v katerih je med drugim 6 oficirjev n« katerih i mt r, \ fea ;*i letal. Včeraj popoldne je na>' izvldnišk > l«-t:i!o zapletlo v borbo s štirimi lovci tipa vHurricanr-« in je enega sestri1 lilo. V severni Afriki je letalstvo osi neinko-vito napadk cilje tohruške tr:l»ijave; ncai-ška J»'t£la so bombardirala sovražno letališče in uničila pet letal na tleh. nekaj pa poškodovala, liritap^ko letalstvo je metalo btimbc na n«'iij^azi, Dcrnn in n-katen- ko-Ionijske kraje v Džcbelu. Povzročen** je bilo nekaj škode V D-rni, kjer je biki zadeta poljska bolnišnica in so hib ranjeni štirje bolniki, j«- bik» sestreljeno sovražno letalo, ki se ji- vm-io že v zraku. V vzhodni Afriki ponavlja sovražnik svoje kopne in letalske akcije proti bojiščem na področju pri Gondarjn. NaAe čete se upirajo povsod vztrajno in prizadevajo sovražniku znatne izgube. Intenzivne akcije osnih letal Operacijsko področje, 14. nov. s. V zadnjih 24 urah je bilo letalstvo osi izredno delavno. Skupine italijanskih in nemških bombnikov so v visokih in nizkih poletih z bombami vseh kalibrov hudo bombardirale trdnjavo Tobruk. Zadete so bile utrjene postojanke, zbirališča motornih vozil, posto in nke topništva, obrambne naprave in skladišča goriva. Zemlja se je tresla od eksplozij in vse področje je bilo v strašnem ognju. Podnevi in ponoči so številni požari uničili skladišča materijala. Druga letala so bombardirala in razdejala sovražna 1 i tališča Dir. Abur in Smith ter uničila neko število letal na njih, dru-ga pa hudn poškodovala. Kljub silni protiletalski akciji so se vsa naša letala vrnila na svoja oporišča. ftaisjansl??. resnica nasproti angleškega zavijanju Rim, 14. nov s. Znano je po vsem svetu da so italijanska vojna poročila glede vei o-dostojnesti vestna do vseh podrobnosti. Duce je v nekem govoru izjavil, da izhaja to iz spoštovanja dostojanstva italijanskega naroda, ki se resnice ne boji, temveč jo zahteva. Prav tako je znano, da je slede izgub angleška admiraliteta vedno mo!či„ al; pa jih zmanjša ter jih objavi včasih z enomesečno zamudo. Tako se je zgodilo rudi te dni. D oči m pa je italijansko vojno poročilo objavilo izgube, ki jih je nedavno utrpel italijanski konvoj in izgube spremljajočih ladij ter je naznanilo, da so letala s torpedi 7^dela sovražne ladje, ko so se vračale na Malto, je gospod Churchill svečano izjavil, da so se angleške ladje nepoškodovane vrnile v prista- nišče. -Times« pa je 10. t. m. demantiral svojega ministrskega predsednika. To akcijo, pravi * Times«, lahko primerjamo mata pa n= ki bitki zaradi izrednega dejstva, da angleške sile niso imele prehudih izgub. Po zakonih logike so torej angleške ladje utrpele izgube, toda ne prehude. Z drugimi besedami, škoda je enostavno velika, toda ne največja. Glede letalskih izgub v Sredozemlju, kjer je bilo sestreljenih v zadnjih mesecih več 100 angleških letal, iščemo zaman najrah-lejše omembe teh izgub v poročilih angleškega generalnega štaba. Kakor sleherno vojno rožje se more molemizirati tudi laž in Angleži so napravili iz laži sistem, toda s tem orožjem v vojni ne bodo zmagali. Solidarnost Rtinumlfe z Italijo Rtmmnski tisk o priliki vladarjevega rojstnega dne Bukarešta, 14. nov. s. Polslužbeni »Uni-rea« razpravlja v zvezi z rojstnim dnem Kralja in Cesarja znova o odnosa jih med Rumunijo in Italijo. Ob strani italijanskega naroda, pravi list ki obdaja svojega vladarja z neomajno ljubeznijo in uda-nostjo. je kakor vedno tudi rumunski narod. Italijanski narod bo našel tokrat ob vznožju prestola Kralja in Cesarja tudi izraze spoštovanja in ljubezni rumunskega naroda. >Corunca Vremii« naglasa, da lahko sedaj Kralj Viktor Emanuel III. uživa sadove svoje vlade, pa zaključuje, da se tudi Rumunija z vsem srcem pridružuje željam, ki jih Italija goji do svojega ljubljenega vladarja. Kralj Viktor Emanuel IIT. je na čudovit način spoznal pomen fašizma, ki je spremenil Italijo v eno slavnih svetovnih sil. Tudi »Ordinea« izraža italijanskemu vladarju v imenu rumunskega naroda tople čestitke in voščila za dolgo življenje in zdravje, da bi mogla Italija za Časa njegove vlade doseči še višje cilje. Hitlerjeve čestitke Kralju in Cesarju Rim, 14. nov. s. Kralju in Cesarju je Hitler ob rojstnem dnevu poslal sledečo brzojavko: Ob rojstnem dnevu Vašega Veličanstva izražam najtoplejše in prisrčne čestitke ter želim vse najboljše osebno Vašemu Veličanstvu z vero v zmago našega skupnega orožja in cvetočo bodočnost zavezniškega italijanskega naroda. Adolf Hitler. Kralj in Cesar mu je takole odgovoril: Čestitke, ki ste mi jih tako vljudno poslali, so mi, kakor vedno nad vse drage. Prepričan o naši skupni zmagi prisrčno vračam Vam in zavezniškemu nemškemu narodu svoje najtoplejše želje. Poglavnikava voš&la Rim, 14. nov. s. Kralju in Cesarju je poglavnik poslal ob njegovem rojstnem dnevu tole brzojavko: Ob rojstnem dnevu Vašega Veličanstva si dovoljujem izraziti Čustva in želje hrvatskega naroda in svoja osebna za dolgo živi jen je Vaše vzvišene osebe v slavo savojske dinastije in prijateljskega italijanskega naroda ter v 3lavo odlične armade v veri v popolno zmago v tej gigantski borb; za svobodo Evrope in za boljšo bodočnost ter napredek narodov. Ante Pavelič. Kralj in Cesar je odgovoKl s sledečo brzojavko: Zahvalim se Vam za tople izraze, ki ste mi jih poslali s tako pozornostjo. Z veseljem vračam Vam osebno in prijateljskemu hrvatskemu narodu vse najlepše želje za napre lek. švicarski list o popularnosti Kralja in Cesarja Bern. 14. nov. s. Cela vrsta listov opozarja na ljubezen italijanskega naroda do Viktorja Emanuela III. Posebno pozornost je vzbudil članek, ki so ga o priliki vladarjevega rojstnega dne objavile ->Basler Nachrichten«. Vladarjeva popularnost, pravi list, je tako globoko vkoreninjena v vseh slojih ljudstva, kakor ni bila še nikoli. Madžarski finančni minister pri Duceju Razgovori ministra Remenyi Schnellerja s korporacijskim ministrom in drugimi odgovornimi osebnostmi Rim. 14. nov. s. Madžarski finančni minister dr. Remenvi Schneller se že dva dni mudi v Rimu. Tudi včeraj je imel vrsto važnih razgovorov. Dopoldne je bil v družbi finančnega ministra Thacna di Reve-la, madžarskega državnega podtajnika Csi-zika in drugih uglednih osebnosti v Italijanski banki, kjer je imel prisrčni razgovor z guvernerjem Azzolinijem. Nato se je odpeljal v Beneško palačo, kjer ga je sprejel Duce. Pozneje je imel razgovore z korporacijskim ministrom Ric-cijem in s Tajnikom Stranke v Liktorski palači. Razgovori so potekli v duhu tesnega prijateljstva obeh narodov. Vseh se je udeležil tudi finančni minister. Na rimskih ulicah je prebivalstvo priredilo madžarskemu gostu tople ovacije. Angleške letalske izgube Berlin, 14. nov. s. Po poročilu nemške poluradne agencije je Anglija v prvih desetih mesecih t. 1. drago plačala letalske napade na Nemčijo in zasedeno ozemlje ter na morske predele ob njih z izgubo 2501 letala. Angleško letalstvo je izgubilo 1192 lovcev in 1309 bombnikov. V isti dobi je nemško letalstvo izgubilo 602 letali. Doznava se nadalje, da je angleško letalstvo od 22. junija dalje, ko se je pričela vojna proti Rusiji, do 31. oktobra izgubilo 1590 letal v primerjavi z 228 iz^bljenimi nem- škimi letali. Te številke demantirajo najbolj prepričevalno nedavne Churchillove izjave o kakovosti superiornosti angleškega orožja. Nova letalska nesreča New Vork. 14. nov. s. Letalske nesreče se nadaljujejo. V Mohawksu v Kaliforniji se je ponesrečil bombnik tipa »Douglas*. ki je bilo na pati v Anglijo. Letalo se je vnelo in pilot je v njem zogljenel. Za nekim drugim letalom, ki je bombnik spremljalo, ni sledu. V navalu na trdnjavo Kerč Bombe na sovjetske vojne in trgovinske ladje okrog Krima — Težko topništvo obstreljuje Petrograd in Kronštat Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. nov. Vrhovno poveljništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu »o nemške čete v napada proti utrdbenim napravam Kerča. Ve* obalnih utrdb tik južno ob mestu. Je bilo zavretih. Močne bojne letalske sile so napadle sovjetske ladje v Inki Seva« to pola, v prelivu pri Kerču, kakor tudi pred sevemovrhod-no obalo črnega morja. Pri tem so bile hudo poškodovane tri sovjetske krtžarke, en rušilec in pet večjih trgovskih ladij. Bombe so povzročile škodo tudi na pristaniškem področju. Na ostali vzhodni fronti so prinesle krajevne bojne akcije nove uspehe. Težke baterije nemške vojske so obstreljevale vojaško važne cilje v Petrograd u ter pristaniške in ladjedelniške naprave v Kronštatu. Učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni proti Petro grad u in Moskvi. Na morju ob Angliji so potopila bojna letala podnevi z bombami dve večji tovorni ladji. Bombardiranje loke v Sevastopolu Berlin, 14. nov. d. S pristojnega nemške-g-a vojaškega mesta javljajo, da je nemško letalstvo 12. novembra uspešno bombardiralo sovjetske Čete, ki so se skušale vkrcati v sevastopolski luki. Pri tem so sovjetske čete utrpele občutne izgube. Ponovno so nemška letala zadela tuli priprave za vkrcavanje ter sovražnikove transportne ladje. V mestu in luki so bili opaženi siloviti požari. Nadalje so nemška letala z uspehom bombardirala tudi luko Anapo. Krvavo odbit sovjetski protinapad Berlin, 14. nov. s. V nekem predelu osrednjega odseka vzhodne fronte so predvčerajšnjim sovjeti izvedli s pomočjo topništva in znatnih oklopnih sil silen protinapad. Po hudih borbah je bil napad gladko odbit z najtežjimi izgubami za sovražnika. Uničenih je bilo 15 tankov, med njimi dva z 52 tonami, štirje tanki pa so bili onesposobljeni za borbo. Obstreljevanje Petrograda Berlin, 14. nov. d. Kakor porečajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je nemško težko topništvo včeraj zopet obstreljevalo Petrograd. Doseženi so bili direktni zadetki na vojaško važne objekte ter na industrijske naprave v mestu. Nemško daljnostrelno topništvo je obstreljevalo tudi petrograjsko luko, kjer so bili zadeti objekti, važni za vojno gospodarstvo Velika sovjetska ladja pstopljena v Finskem zalivu Helsinki, 14. nov. s. Finski bombniki so v strmoglavnem poletu potopili sovjetski torpedni čoln. Velika transportna sovjetska ladja je sredi Finskega zaliva zadela ob mino in se potopila. Včeraj zjutraj je bil v Helsinkih dvakrat alarm, a incidentov ni bHo. Nekateri ujetniki, ki so prišli s petro-grajske fronte, so pripovedovali, da so po- litični komisarji zbrali vojake številnih edi-nic, ki so se pritoževali zaradi nezadostne prehrane in jim dejali: Če hočete jesti, morate napeti vse sile v vzhodnem delu mesta, kjer se obroč nemških Čet utrjuje. Uspehi Sinskili letal Helsinki. 14. nov. s. Trajne neugodne vremenske prilike niso zaustavile napadov finskih letalskih sil na murmonsko železnico. Med drugim je bilo ugotovljeno, da ?o bombe zadele neko važno postajo in neki dolgi transportni vlak. Proga je bila ponovno zadeta in porušena na več točkah z bombami velikega in srednjega kalibra. Finske letalske skupine so izsledi-dile siedi Finskega zaliva dve motorni iz-vidniški ladji in en sovjetski torpedni čoln, ter so jih obstreljevala s strojnicami. Vse tri ladje Kn se vnele in potopile. V zadnjih 48 urah so finski lovcj sestrelili dva rdeča lovca, protiletalsko topništvo pa je sestrelilo tri lovce. Anglija sledi sovjetski Rsssljl tudi na področju propagande Berlin, 14. nov. s. Vesti iz Moskve pričajo, da je zastopnik sovjetske vlade službeno izjavil, da sta sklenila generalni direktor angleškega informacijskega ministrstva sir Walter Monckton in zastopnik sovjetske vlade podroben sporazum o tesnem sodelovanju sovjetske in angleške propagande. Nemški tisk beleži, da je bilo tako uradno potrjeno zavezništvo angleške plutokracije in boljševizma tudi na področju perverzne propagande. Po pričetku vojne na vzhodni fronti je angleško informacijsko ministrstvo izrazilo svoje najvišje priznanje razdorni propagandi boljševikov v raznih evropskih državah in se je izrazilo, da bi se morala Anglija na področju propagande še mnog očesa naučiti od sovjetske Rusije. V zadnjih mesecih, pripominja >Z\v61f Uhr Blatt«, so številni angleški novinarj., uradne osebnosti propagandne komisije in Finski odgovor Rooseveltu je izzval v Berlinu obče odobravanje Nemški listi o pomenu odločne zavrnitve ameriškega vmešavanja v evropske zadeve Berlin. 14. nov. s. Nemški tisk danes živahno komentira odločni odgovor finske vlade Zedinjenim državam. Ponos in odločnost, ki ju kaže ta odgovor, sta v vseh nemških krogih izzvala zadovoljstvo, ker ne potrjujeta samo finsko značajnost, marveč pričata tudi o časti in odporu proti slehernemu vmešavanju in izvenkonti-n en talnemu vsiljevanju političnih smernic evropskim narodom. Finska vlada, pravi »Volkischer Beo-bachter«, je odgovorila predsedniku Rooseveltu v evropskem duhu in z evropskim čutom dolžnosti, ki je osnova ne le za obstoj Finske, marveč tudi za življenje vseh držav na kontinentu. Finska vlada je s svojo noto jasno povedala predsedniku Rooseveltu. da bosta varnost in nadaljnji obstoj Finske pa tudi vse Evrope zajamčena le. ko bo boljševizem uničen, ter da ne morejo ne obljube ne grožnje spraviti mladi narod s te poti. Za Finsko je vojna nadvse težavna stvar, pripominja *L.okal Anzeiger« in sam predsednik republike je pred kratkim izjavil, j da bi rad v najkrajšem Času odpustil mnogo Fincev iz vojske na dopust, da bi se lahko posvetili delu miru, ki je državi tako zelo potrebno. Finska se danes ne bori več sama. kakor pred dvemi leti proti boljševizmu, marveč so poleg nje tudi sili osi in njuni zavezniki. V tej borbi finski narod, kakor jasno kaže smisel in vsebina odgovora ameriški vladi, ne more dovoliti Roosevelfu. da bi odločal, kdaj in kako naj bi se Finska čutila ogroženo od boljševizma. Kar pa se poleg vsebine tiče oblike in sl«ga finskega odgovora, pravi »Zw5If Uhr Blatt", je ta nota naravnost zgodovinsko izpričevalo o mirnih živcih, s katerimi je vlada, ki zastopa 3 in pol milijona ljudi, znala odgovoriti predsedniku države, ki šteje 130 milijonov ljudi. Nota je pravi dokument, ki bo s svetlimi črkami zapisan v zgodovini sveta. Vtis v Zefllniest?!? državah .Veu' Vork, 14. nov. Si. Listi beležijo* v poroči lih iz \Va.r^nrocjevo doktrina, pravi neki list, tako rudi n:ma pravice vmešavati se v zadeve evropskih držav. »\"e\v York J enima I Americim« izraža s»voje zadovoljstvo nad odločnim zadržanjem Fmcev. Ponesrečeno Rooseveltovo ustrahovanje je bilo »nemoralno izsiljevanje nasproti suvereni Finski in hudo* kršenje Mcnroejcvih načel«. Finci, pravi -»N'evv J Ynrk Sun«, nič ne zaupajo Sovjetski zvezi m zato tudi mrnajo ni kakega raz'-^a. F Tiski odgovon- je brlo v taki nbliki že pričakovati. Borba za Berlin, 14. nov. s. Številna letala, pripadajoča novi siriji bombnikov j>Dorn'er*, so izvedla pretekli ponedeljek prvi napad na angleške oskrbovalne ladje in so z uspehom bombardirali dva transportna pami-ka, ki sta bila ponovno zadeta. Nekaj angleških lovcev je skušalo >Dorniere« zaustaviti, a so bili z letalskim orožjem pregnani. Nova letala so se odlično izkazala kot dobro orožje za nadaljevanje borbe pt oti Angliji. New Tork, 14. nov. s. Na Atlantskem oceanu se je, kakor se je izvedelo v tukajšnjih pomorskih krogih, potopila angleška 4545tonska tovorna ladja ^Anthoie«. Ladja je prevažala življenjske potrebščine iz Amerike v Anglijo. New York, 14. nov. s. Ameriški pomorski krogi smatrajo 5500tonsdoo ladjo »Canada« za potopljeno. O ladji že nekaj časa ni nobenega glasu. New Vork, 14. nov. u. V tukajšnjih pomorskih krogih 9e je izvedelo, da se je potopila norveška 4793tonska tovorna ladja »Silvaplana«, ki je brla v angleški službi. Pred nekaj tedni je krenila iz Singapora proti Zodinjenim državam. Prevažala je tovor gume in cinka. Že mesec dni o n^cj m" nobenega glaeu. (PiccoJo.) Stockholm, 14. nov. s. Na Severnem morju se je potopila 5821tonska švedska tovorna ladja »Wollrath Tam«. Posadko so rešili. Angleška izvidmška ladja potopljena Rim, 14. nov. s. Angleška admiraliteta poroča, da je bomba iz letala zadela izvid-niško ladjo »Francolin« in se je ladja potopila. Zaplenjena finska ladja New Tork, 14. nov. s. V tukajšnjih pomorskih krogih se je izvedelo, da so Angleži zaplenili finsko 2544tonsko ladjo »Anneberg«. še ena japonska ladja naletela na mino Tokio, 13. nov. s. Agencija Domej obvešča, da se po potopitvi parnika »Šibi Maru«, ki je zadel na sovjetsko mino, južno od Seišila. smatrati za izgubljeno tudi ladjo »Sotomo Maru«, ki je plula med Sev-šinom in Osako in o kateri ni nobenih obvestil celo novi državni podtajnik zunanjega ministrstva Vemov Bartlet ter sir VValter Moncton potovali v Rusijo, da bi prouč li metode boijševiške propagande, ki bi lahko prav prišle tudi anglešlu propagandni in zunanji politiki. Koliko so Angleži izkoristili boijševiške nauke, je zlahka razbrati iz dnevnih anglešk:h radijskih oddaj in iz značaja vse angleške novinske propagande, kakor tudi z vedenja angleških vodilnih političnih osebnosti. Se laj službeno sklenjeni sporazum med Lozovskim in sirom Walter-jem Moncktonom torej kaže, da bodo ljudje, ki so v službi kominterne, mobilizirani tudi za angleške interese, da bi lahko sejali nered in nemir po raznih državah. Na ta način hoče Anglija ojačiti sebe in boljševizem v Evropi. Sporazum bo torej služil hujskanju k zločinom, sabotažam in neredom. Tudi za to bo morala v prvi vrsti Anglija ob dani priliki polagati račune. Sprememba amssrlske nevtralnosti VVashington, 14. nov. s. Reprezentančna zbornica je odobrila načrt zakona o spremembi nevtralnostnega zakona samo s 18 glasovi večine. Za zakon je glasovalo 212 poslancei', proti njemu pa 194 poslancev. Ne\v York, 14. nov. d. Kakor poročajo tukajšnji li^'ti n \Vashingtona, je prestopi lm na stran opozicije 6 uglednih demokratskih pcs'amcev, ki s*? veljali za goreče zagovornike Rocjscveltove politiko. Zgledu j-c sledilo nato še nekaj drugih poslancev. V krogih Rookcvcltm-ih pristašev je zavladalo zaradi tega veliko vznemirjenje, ker so »i v teh krogih na jasnem, kakšne r»oslodicc bi utegnilo imeti za ameriško zunanjo politiko, če bi sie beg v opozicijo nr.da;!jevail in če bi vlada doživela poraz v kongresu. Naraščajoča draginja v Ameriki Wa«hington, 14. nov. s. Pristojne oblasti v Washinglonu so objavile stastistične podatke, iz katerih je razvidno, da je povišanje cen znatno prekoračilo povišanje zasebnih in narodnih dohodkov. Na drugI strani ugotavlja državno tajništvo za trgovino, da je pred kratkim izvršeno povišanje mezd že znatno prekoračeno po višjih cenah najbolj potrebnih življenjskih potrebščin. Socialna kriza v USA Washington, 14. nov. s. Zaradi nedavnih nasprotstev med delavskimi organizacijami in velo; n cl u stri jo je Roosevelt sklical na posvet sindikalne voditelje rudarjev in kovinarjev in zastopnike glavnih ameriških Je-klarn. To dejstvo kaže na resnost socialne krize, ki je zalela bogato deželo Nevv deala. Letalo z Litvinovim pogrešajo Ankara, 14. nov. s. V ruskih in angleških krogih v Teheranu so v resnih skrbeh zaradi usode sovjetskega letala, s katerim so potovali novi sovjetski poslanik v Zedinjenih državah, ameriški poslanik v Moskvi ter šef angleške informacijske službe v Kairu Monckton. Letalo, ki je startalo v Kujbiševu, bi moralo dospeti v Teheran, pa je v zamudi že več ur in o njegovi usodi n| nobenih vesti. Churchill ponavlja svoje grožnje Lizbona, 14. nov. s. Churchill je v spodnji zbornici spet izjavil, da bo odredil bombardiranje Rima, če se bo tak ukrep v vojni izkazal za potreben. Manevri na Malajskem polotoku in v Birmaniji New York. 14 nov. s. Iz Singapora poročajo, da so angleške in domače čete na severnem predelu Malajskega polotoka na manevrih. Podobne manevre imajo rudi v; Birmaniji. Kmetijska kultura na Ljubljanskem barju Ugotovitve strokovnjaka glede uspevanja Žitaric, okopanin, scčivja, cifr.ih rastlin In povrtnine Ljubljana, 14. navembnu Prod teinom je izšla 9. in 10. številka »Kmetovalca«, ki poleg drugega zanimivega gra>d;va prinaAa tudi konec sedaj zelo aktualnega članka pokojnega inž. Jakoba Turka, nek:\a za pospeševanje obde'ovanja Ljubljanskega b.rja in str Iv \-njak-i v barjanskih vprašanjih, »Kmetijska kultura na Ljubljanskem barju«. Ob izidu 8. številke, v kateri je b'v\ prioSčcn začetek, smo zabeležili obširneje ugotovitve inž. Turka o kakovostih tal na Barju, danes pa po njegovih izvajanjih povzemamo ugotovitve glede m- ■ /-n -sti uspevanja raznih kulrur na barjansicera s*votu. Gle le uspevanja posameznih kmet:jskih kultur ugotavlja pokojni inž. Jakob Turk, da je za žitarice Ljubljansko barje pre-vlažno glede na zemljo in podnebja in se zarad tega ne more kosati z našimi južnejšimi žitnimi zakladnicami. Za barjan.ck; :n trdinski svet je še najuspešnejša žitarica ozimna in jara rž, med tem ko pSenica na šotnem svetu ne rodi zadovoljivo. Dobi o se je obnesla na barjansk.h trdinah. Skoro podobno je z ječmenom, ki se ga na Ljubljanskem barju pridela razmeroma malo. Največ sejejo Barjani med žitaricami ovsa. Oves se tuli obnese boljše na barjanskih trdinah kot na šotnih tleh. vendar pa je z nj:m težava, ker se kmalu sprevrže in je treba pogosto premenjati seme. Izkušnja je pokazala, da slabo rode udomačene vrste. Velika bodočnost se na Barju po mnenju pisca odpira koruzi, ki prav lepo uspeva. Ko bodo urejene vodne razmere bo pridelovanje koruze pridobilo na važnosti. Uspešno rodi nadalje tudi proso, k: ga tudi sejejo na manjših površinah. Zelo važna rastlina za Ljubljansko barje je ajda. Na Barju je ajda najstarejša njivska kultura in bili so časi. ko je bila sploh eiini pridelek. Sejejo jo kot zgodnjo ali prašno in kot strniščno ajdo. Bolje uspeva in rodi prva. Uspešnejše pridelovanje žitaric pa je pogojeno od izboljšanja in kultiviran ja Barja. Seme žitaric bo treba potom selekcije skrbno odbirati. Naravnost odlično rodi na Ljubljanskem barju krompir, ki ga pridelujejo za ljudsko prehrano in za krmilo. Na šotni zemlji pridelan je boljši za krmo in industrijo, ker ima poseben okus po barjanskih tleh. Uspehi z rodnostjo krompirja navajajo inž. Turka na upravičeno mnenje, da bi se mogla na Ljubljanskem barju razviti močna škrobna in špiritna industrija, kar bi bilo Barjanom nedvomno v veliko gmotno korist. Važna je tudi ugotovitev, da uspeva na Ljubljanskem barju odlično sladkorna pesa. Pisec se je s poskusi uspevanja sladkorne pese bavil sam in je tako njegova konstatacija vsekakor verodostojna. V večjih mno-ž.r.ah pridelujejo na Ljubljanskem barju tudi krmno peso, repo in korenje. Te oko-pavine uspevajo izvrstno na barjanskih iot-nib in trdinsk h tleh, če je svet primerno osušen in obdelan. Med so či v jem se dobro obnašata nizki in visoki fižol, ki ju pridelajo v večjih količinah in sta zadovoljna z vsakim svetom, ki je le dobro obdelan. Manj se pridela graha in leče, nekaj pa tudi boba. Pomembnejše je pridelovanje zelja. Raste izvrstno na šotnih in trdinskih tleh. V zvezi s kampanjo, da bi se Harjani odločili saditi solčnice, je zanimivo mnenje pokojnega inženirja, ki pravi dobesedno: -Od oljnih rastlin gre nekaj veljave solnč-nicam, ki uspevajo prav dobro na Ljubljanskem barju. Zaslužile bi se večjega uvaie-vanja posebno zaradi tega. ker se jim prilegajo mešovite kulture, v katerih ne zatirajo drugih rastlin.c Bodočnost je na Ljubljanskem barju od-kazana tudi pridelovanju povrtnine, ki uspeva izvrstno. Konec koncev, če računamo z večjim razvojem Ljubljane, se zdi, da je to v oddaljenejšem času še najbolj realna bodočnost našega barja. Pridelovanje povrtnine. ki se že sedaj vedno bolj pomika na obodno barjansko zemljo, bo moglo tod kakovostno in kolikostno nuditi najboljše. Zalagalo bo z izvrstno povrtnino ne samo Ljubljano, temveč vsa naša letovišča in industrijske kraje. Na periferiji Ljubljanskega barja se lepo razvija že sadjarstvo, ki počasi osvaja tudi notranjost. Močna ovira je ponekod previsoka talna voda. toda kjer so razmere količkaj ugodne uspevajo jablane in hruške zadovoljivo. Glede splošne slike razmaha kmetijske kulture na Barju, je treba ugotoviti, da je že sicer docela obdelano, vendar se pa ne more povsem razviti, ker še vedno ni tako osušeno, kakor zahteva njegovo intenzivno obdelovanje. Kriva pa je v mnogočem tudi zaostalost barjanskih kmetov v kmetijski naobrazbi. Obema ovirama je r~-goče od-pomocl. Novi številki Kmetovalca in Sadjarja „Sadjar in vrtnar44 je že zaključil svoj 28. letnik, , Kme-tovalec44 pa bo Izšel še dvakrat do konca leta — Obilni strokovni nasveti Ljubljana. 14. novembra. V preteklih dneh sta izšli najnovejši štev.iki obeh naših kmetijsko-strok ovni h revij »Kmetovalca« in »Sadjarja in vrtnarja«, ki prinašata v dvojnih številkah obilo zanimivega in poučnega gradiva. >Sadjar in vrtnar« je s to številko, 11. in 12. za meseca november in december, že zaključil svoj letošnji letnik, ki sta ga uredila višji sadjarski nadzornik v p. Martin Humek in kmet. svetnik ter referent za vrtnarstvo inž. Ciril Jeglič. Zaključno številko 28. letnika uvajajo izpodbudne besede zaslužnega delavca našega sadjarstva M. Humka, ki poziva v prepričljivih besedah h krepkemu nadaljevanju prizadevanj, ki jih Sadjarsko in vrtnarsko društvo podpira že skoro tri desetletja. Nato razpravlja F. Kafol o prvih pogojih za uspešno sadjarjenje, A. Flego o sadjarstvu na Dolenjskem posebno glede na pridelovanje jabolk, kjer razvija svoje misli, kako bi morali zasnovati načrt za pospeševanje jabolkarstva na Dolenjskem, da bi v doglednem Času mogli imeti dosti tega sadja za dom in nekaj za izvoz. S sadjarskimi vprašanji, ki so zvezana z jesenjo, se peča Andrej Skulj ter predvsem opozarja na razne škodljivce, ki jim morajo sadjarji posebno sedaj posvetiti pažnjo. I. Stupica piše o načrtnem gospodarstvu v Ljubljanski pokrajini, kolikor se tiče sadjarstva, v posebnem č'anku pa še razpravlja o obrezovanju sadnih dreves ob saditvi. Sledi podrobnejši opis inž. Fr. Janežiča o češpijevem kapar ju, ki je pri nas že pred leti napravil mnogo škode v češpljevih nasadih in se sedaj ponovno pojavlja. Sledi poročilo o letošnji uspeli razstavi sadjarjev in vrtnarjev na ljubljanskem velesejmu, nekaj misli o letošnjem pojavu prerane zime in številko zaključujejo vsakovrstni odgovori na vprašanja, drobiž, društvene vesti in poročilo o občnem zboru. Priloženo je tudi kazalo za zaključeni letnik, ki najbolj nazorno kaže, koliko koristnih strokovnih misli, nasvetov in pouka more najti vsak zaveden sadjar in vrtnar, ki je naročnik revije. Nekaj dni prej je izšla z datumom od 15. oktobra dvojna 9. in 10. številka »Kmetovalca«, ki se na uvodnem mestu bavi z zahtevami našega kmetijstva z ozdrom na Dolenjsko. Pisec podrobno obravnava vse kmetijske panoge, navaja svoje ugotovitve in pravilne zaključke, kako bi bilo po-mankljivostim odpomoči. da bi naša zemlja rodila polnovredno. V poljedelski rubriki je objavljen zaključek aktualnega članka pokojnega inž. Jakoba Turka o kmetijski kulturi na Ljubljanskem barju. Problem krompirja je zelo važen. Letošnji pridelek ni zadovoljiv in še ta gniie. Temu perečemu vprašanju je posvečen daljši članek, k; se peča s pridelovalnimi pogoji, obenem pa tudi rla^e nasvete glede shranjevanja Sedanir*st je snrožila tudi vprašanje gojitve solrčn'e. aktualno pa je tudi vzimlienje zelia. Obema sta posvečena posebna članka. Rubriko poljedelstva zakliuču.ie še kratka razDrava o letošnjem gnoienni Trav^;5*vo ^e za^to-on^^ s člankom kako le treh5* tmfeevatl močvirno prep1?~r< k? le zr» rr>?1:ko cd nrv«k*» strupen«. Z^evne posVuse so izvedli v Nemčiji in dosegli so popoln uspeh. Tnž. Ivo Zupanič razpravlja v oddelku za vinogradništvo o uspehih letošnje trgatve, Ernest Krulej pa o sterilizaciji vinske posode. Posebni krajši članki so posvečeni še živinoreji, konjarstvu, gozdarstvu in gospodinjstvu ter vrtnarstvu. Med društvenimi vestmi je poročilo o nedavnem občnem zboru Kmetijske družbe in poseben poziv družbe podružnicam. Kakor je razvidno iz navedene vsebine, sta obe naši zelo važni strokovni glasili, ki kljub spremenjenim razmeram vztrajata naprej v korist napredka našega kmetijskega gospodarstva, zelo pestri. Letnik »Kmetovalca« ali »Sadjarja in vrtnarja* pomeni že cel priročnik, ki koristno in naglo posluži z nasveti, ko ste v zadregi. Obe reviji sta poleg tega ilustrirani in je tako pisana beseda na podlagi slik« še bolj umljiva in dostopna vaknnur. Kdor stremi za napredkom, ne bo P* -'miš-jeval zanju žrtvovati skromno naročnino. Prekrški trgovcev LJubljana, 14. novembra. Nadzorni adde1ki Kr. Kvcsrture so za.pi-Mfi tele trgovce, ki nito izstaviti £rezii:vna ceniki in so biLi kaznovani z &oho: Kr.dunc Lidija, mlekarna. Sv. Flori j ama u'ica 2: Lovše Marija, prodaja zelenjave in s Ija, Vozarska ulica 5; Baje Ivan, cvetli-č-ma, Tvršcva cev-«ta 34: Zntuznlk Vinko, Jr-n^va ulica 39/a; Ber'jant Srečko, prodaja ija :n zelenjave, Ločnik irjcva ulica 14/a; rrrrir.'ič Franc, oh-ktr . 1^:"no podjetje, Gorporvet ka cesta 16; Japcli Marija, prodaja zc'cnjave, Stadiocvgka ulica 6S; Valen-čič 1 milija, prodaja zelenjave, Borrovn'ca 42; Indfhar Ana, prodaja zelenjave, Kamnik 35; l.ampič Ivana, prodaja zelenjave, Bizovik 6; BJejc Ema, gostilna, Selenbunjova u*lica 4; Andtovic Marija, prodaja sadja. Karlcvska cc ta 11: Ka\čič Milan, elektrotehnično podjetje. Mestni trg 35; Sazunov Stanislava, pro-d ;a sadja in zelenjave. Cesta na Brdo 12; Prinčič Herta, cvetličarna. Stari trg 3; Skale Ivan, cvetličarna, Puharjeva ulica 5; Baho-vce Srečko, cvetliČArna, Frančiškanska ulica 3: Čeh Ivan, cveti:oarna. G-isilisika mt. 14; Pauhn Stan:slav, cvetlicama, Knezova uL 7; Šimenc Amalija, cvetličarna, Solen burgova ulica 1; Keše Matij«, cvetlicama, L:nharto-va ulica 5; Mušič Marija, prodaja zelenjave, Vrhnika 11; Brezič Ivana, prodaja zelenjave, Ig 1. Zima ne prizanaša Ljubljana, 14. novembra Ob vseh svetih smo mislili, da se je zima že začela, saj je zapadlo več snega kakor včasih decembra. Potem je pa jug pobral sneg v 3obrih 10 dneh in upali smo Se, da nam bo prva zima nekaj časa prizanašala. Letos bi si marsikdo želel, da bi bila zima mila. Huda zima zahteva več kuriva, dobro obutev in obleko. Ce nastopi mrzlo vreme že novembra, zima zaradi tega navadno n 6 prej ne popusti. Lani se je prava zima začela tudi že pred božičem, vendar Sele decembra, a se je poslavljala Se ves april in hlađen je bil celo maj. Zato se tudi zdaj ne moremo veseliti na/topa strne, ker ne moremo upati, da bo zime tem paej konec prihodnje leto. Zli se, da nam zima letos ne bo prizanašala. Sicer je vselej prezgodaj napovedovati, ali bo zim« mila ali huda, toda, ko sneti tako kakor je zopet začelo davi, se ne moremo tolažiti z milo zimo. že ponoči je začela pihati moćna burja. Ozračje je bilo se toplo, saj je zadnje dni minimalna temperatura znašala nad 6<\ zato se je sneg- začel oprijemati Sele, ko je že snežilo nekaj ur. Danes je bil sneg suh in se nam ni bilo treba bati k-> V-or zadnjič, da bo napravil Škodo na drevju in telefonskih napeljavah. Ves čas je snežilo po burji in snežinke so plesale izpod neba kakor sredi najhujše zime. Ko je pred dnevi »kopnel sneg, so ljudje hiteli pospravljati zadnje letošnje pridelke, vendar povsod niso mogli končati dela, V višjih legah sneg povsod ni nitL. skopnel, marsikje je pa bila zemlja tako razmočena, da je bilo delo na njivah zelo ovirano. Zdaj ni več mnogo upanja, da ba kmalu skopnel tudi ta sneg. Kaže, da ga bo zapadlo pre-| cej. 6e bo burja pihala več dni, bo nastopil I oster mraz, čim se bo zjasnilo. Zima se je j torej že začela. Uprizoritev Jalenove drame „Dcm" Močan uspeh izvirne drame v vzorni uprizoritvi Ljubljana, 14. novembra. Prisrčna zadovoljnost, s katero je spre-I je.o občinstvo Jalenov »Dom« je pokazala, da je včasih preprosta domača drama slovenski duši ljubša in bolj dobrodošla, kakor še tako visoko tuje odrsko delo. ki nima nobene zveze z našim življenjem in je morda po svoji miselnosti, naši bitnosti naravnost nasprotno, morebiti celo sovražno. Bilo nam je. kakor da smo se oddahnili, naveličani tujega jelovnika in rafinirane vsesvetske kuhinje. Pa smo zopet enkrat sedli za domačo mizo. In ko smo odhajali domov, smo čuli od vsepovsod takele kritike: »Dobro je bilo, zdravo, solidno in zares naše. — Naše! To je posebno važno. Naše, za nas in naše ljudstvo. — Kakor po ljubih, prikupno naivno idealističnih časih čitalnic mi je ves čas dišalo. — Meni pa se je zdelo, da čitam na toplem za peč-ku stare Slovenske Večernice Družbe sv. Mohorja ter uživam brez razburjanja. — A meni je samo to nerazumljivo, zakaj smo morali čakati skoro 18 let. da so spustili Dom z odra! — Božji mlini meljejo počasi, a mlini naših dramaturgov še počasneje. Poznamo več napisanih, natipkanih in natiskanih izvirnih dram, ki bi morale biti že leta uprizarjane. Morda jih končno le še zajedamo na našem odru vsaj čez — 18 let!« Iz takih'e dialogov je predvsem zvenela resnica, da je Jalenov Dom danes — ne po avtorjevi krivdi — že zastarel, snovno obrabljen, pa vendar še zmerom idejno svež. po tendenci pameten, po iskreni ljubezni do doma, domače grude in domovine vzgojen. Zlasti podeželski odri bi naj ga uprizarjali. Saj prinaša Jalenov Dom našemu ljudstvu prav tako dramatsko prikazan pouk kakor Finžgarjevi igri: »Veriga« proti pravdarstvu in »Razvalina življenja« proti pijančevanju; Jalen biča uničevanje kmečkih posestev po sebičnosti otrok in njih pomeščanjenju. Da taka tendenčnost ni umetniška, pravijo. Ali vsak avtor nam mora vendar kaj povedati, svojo misel dokazovati! Citamo, da je vsa sodobna nemška in italijanska dramatika tendenc na... Le naša bi ne smela biti? — Pri premieri »Doma« je občinstvo tendenco toplo občutilo in bistro razumelo. In zaploskalo! Tako je Jalen zmagal. Dogodki »Doma« se gode na velikem posestvu v razdobju nekaj let pred svetovno vojno. Vdova Ana je zavoljo otrok preveč gospodarila s srcem in premalo s pametjo. Štiri otroke je poslala v šole v mesto, najstarejšega Mirka celo na dunajsko univerzo. Le drugi sin, Tine. ki je trpel na vojni, je zdaj dema. A našel je svoj dem skoraj v razsulu. Poštami stric Tonej, razloži Ti-netu vzrok propadanja posesti: »Studiranje stane, posebno če ga ni nikoli konec... Prav, da vas je mati dala v šole, saj kmečki kruh ja preklicano trd. Samo: nobel, Žida. žamet, pa konja belca in potlej še šarca in hii! od krčme do krčme in pijmo in jejmo! Kaj takega še graščina ne prenese.« In Tonej svetuje Tinetu: »Vzemi vajetc v roke in u^ari z bičem na desno, na levo, in če vsi jokajo!« Kako je Tine res izvozil in rešil posestvo s pomočjo matere in sestre proti spletkam zelo lahkoživega brata Mirka, nam kaže Jalen v štirih kratkih dejanjih. V treh prvih je solnce v zatonu ali se mrači ali sije le še medlo. V zadnjem dejanju pa se razgrinjajo trate in polja žita vsa v žare če m solncu, v ozadju, kipe k nebesu prekrasne skalnate planine In zelene gore, žanjice in kosci veselo pojo in vse kaže, da je dom rešen in bo stal dalje ne-omajan. Strica Toneja pouk se je torej obnemel sijajno. Milan Skrbinšek je dramo izrežiral z ljubeznijo in skrbnostjo, ing. Franz pa opremil z lepimi domačimi dekoracijami: notranjost bogate kmečke hiše, v katero se je vselilo tudi že mestno pohištvo, vrt pred značilno gorenjsko, »na kljuko* zidano hišo in končno na »Travnikih« s pašniki in njivami ter s snežniki in hribi v ozadiu. Zunanje smo torej resnično gledali slovenski dom. našo domačijo, našo domovino. Notranje pa smo svoj dom tudi občutili: prav takle je bil še nedavno. Bratje razprti, vsak je vlačil zase in drugam, dom je razpadal, sosed je prežal nanj .. . Tonejev smo še imeli, toda nobenega Tineta. ki bi bil zgrabil vajete in udaril z bičem na desno in levo ter bil, bil. dokler bi ne potegnil voza zopet na trdo cesto, s katere smo jo strašno zavo-zili... Milan Skrbinšek nam je ustvaril izvrstno uprizoritev in izvedbo »Doma« ter mu gre priznanje za vse prikupne detajle, posebej pa še za zelo srečno porazdelitev ulog. Ustvaril je »Domu« krasno realistično odrsko podobo, dosegel po možnosti skladno. lepo govorico in opremo nastopajočih in prizorišč ter zlasti v najtežjem zadnjem dejanju z vsem osebjem dognal močan vtisk. 2al, da je zaključek igre vendar medel, lirski in ne udarno dramatičen. Vobče so imeli igralci z Ja-lenovo odrezavo malobesednostjo, ki več prikrito izrazi kakor naravnost pove, zelo težke naloge. Preveč mehko in popustljivo mater, vdovo Ano je odlično predstavljala Marija Vera, umetnica v podajanju mater, kakršne nismo imeli. Junaka Tineta železne volje in vzgledne vztrajnosti je dal Preset-nik s pristnim temperamentom in čustvom, ves naš po govorici in kretnjah. Zopet se je kvalificiral za vodilne uloge. Lahkomiselnega, naravnost izdajalskega zapravljivca in spletkarja proti domu in bratom, zakrokanega jurista Mirka je igral Gregorin s polno prepričevalnostjo in na-turnostjo; sestro Angelo, ki gre prva za Tinelom v borbo, je predstavljala Mira Danilova ze^o prikupno in z bistro psihološko poglobljenostjo; prav iz živega zajet je bil stric Tonej, ki ga je krepko poosebil Bratina, brez narejenosti je bil L. Dre-novec povsem posrečen Mlinar, simpatična, idealizirana pojava med kmečkimi bogataši. Mileva Boltarjeva je bila stasita Ivanka odločne in ponosne duše in odrezave govorice, S:.mč:čeva ljubka gimnazijka Tončka, polna ljubezni do doma in domovine. Tu sta pa še dve izrazito nesimpatični, zato tem težji ulogi: samogoltnež Krčmar, ki ga je postavil M'lan Skrbinšek ostro kakor lesorezno podobo, pa žvirčasti špekulant, gimn. suplent Skrjanec, ki ga je v maski in s strupeno sikavostjo imenitno odbil Nakrst. Tiran, Plut, Orel, Brezigar, Remčeva in J. Boltarjeva so kosci in grabljevke ter v skupinskem prizoru prav dobri. Nova izvirna drama je polno prodrla ter nam samo potrdila željo: Več domačega! Svoji k svojim! Fr. G. Cenik za zelenjava in sadje št. S veljaven od 15. noveiti^a Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941 XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mognče prodajati niž e, nikakor pa ne vižje kakor po odrejeni ceni. Prve cene veljajo za kilogram blaga v prodaji na debelo, druge pa v prodaji na drobno. Česen 7 05. 8.25. Korenje rdeči korenček 2.40. 3. Karfijola 2.85, 3.45. Čebula 2, 2i0. Glavnata solata I. vrste 3.30, 3.80. Solata n. vrste 1.90, 2.40. Zelena 2. 2 40 Spinača 2 85. 3.35. Paprika zelena 2.65, 3.25. Paradižniki 1.60. 2. Radič 3.05. 3.65. Fige suhe v celofanu 9.25, 10.30. Fige suhe v košaricah 8.50. P.85. Jabolka I. vrste 4.55. 545 Jabolka n. vrste 4, 4.80. Hruške I. vrste 4.80. 5.75. Hruške II. vrste 3,85, 4.60. Grozdje 4.95, 6.50. Limone nad 150 g za komad 0.45. 0.50. Limone pod 150 g za komad 0.40. 0.15. Krompir demač (pri kmetu) 1, 1.30. Krompir za seme ^Bint*e« 150. Krompir za seme ostalih vrst 1.30. OPOMBE: 1. Jabolka i. vrste so: parmene. renetke, mošanjčki. champagne, Grafensteiner, De-liziose. Morgenduft, Jcnatan, Wagner, Star. Imperatore, Abbondanza, Sergente, Annurche. HruSke I. vrste so: WUliam. paseagras-sana, Kaiser, Esperen, Bergamotte, Spa-done. Sommer Cltronen, Butirre, Ardepont. Decana, Duchessa. Abate. 2. Pri označki cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo Izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste ln enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 8. Ta cenik mora biti izvesen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo ln sadje v Ljub-Ijani v trgovini na drobno p« veljajo naj- višje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Visoki komisar: K mili o Grazioli Iz Št. Jerasfa — Čitatelje »Slovenskega Natoda* obveščamo, da bo odslej »Slovenski Narod« dnevno v pj*od-:ji v tmfiki na trtju. Izvcd stane 40 cent. Naš lat bo» prispel vsak vian v St. Jeroe-; s popoldanskem avt. 'busom cb 15.30. Prnafml bo rodno innTiifiJfle poročila iz kraja n b '/nje okolice, važnejše objave in nazgSsSB dblosAi :~> naleteli pri kanalizaejskih delih na dobro ohranzeno štirioglato napisno ploščo iz belega marmorja. Gre za navadno grobnico iz 1. stoletja po Kristusu. Iz napisa je razvidno, da je dal napraviti to grobnico osvobojeni suženj Mogio sebi, v prvi vrsti pa svoji pred 20 leti umrli hčeri Dubniji. — Štajerski Heimat-bund V Brežicah ln Trbovljah. V okrajih Brežice in Trbovlje jc štajerski Heimatbund prejšnji teden sprejemal nove člane. Kakor drugod se je tudi v teh dveh okrajih prijavilo mnogo članov. V brežiškem okraju se jih je prijavilo 07.r. odstotke prebivalstva, v trboveljskem pa 05.5 odstotkov. V Trbovljah sadnih celo 98 odstotkov. — Nova občinska htea v Trbovljah. 3. novembra je bila izročena svojemu namenu nova občinska hiša. Ob tej priliki je govoril župan dr. Moder zbranemu stavbin-skemu ' v\=;tvu o raznih delih v kornet občine. 282 italijanskih športnikov je že padlo Generalni tajnik CONI dr. Puccio Pucci je objavil ob koncu XIX. fašističnega leta članek, v katerem podaja kratek pregled aktivnosti italijanskih športnikov v minulem razdobju. V uvodnih odstavkih se rpo-minja krvne žrtve, ki so jo italijanski športniki doslej doprinesli, za zmago italijanskega orožja. Na bojnem polju je padlo doslej že 282 aktivnih športnikov: 78 al-pincev, 42 nogometašev, 22 zimskih športnikov,' 21 strelcev, 19 lahkoatletov, 10 igralcev rugby, 5 plavačev, 8 sabljačev, 7 telovadcev, 7 kolesarjev, 8 rokoborcev, 5 motociklistov, 5 avtomobilistov, 5 igralcev tenisa, 6 lovcev, drugi pa so pripadali ostalim športnim panogam. Kljub vojni je CONI po smernicah stranke vložil vse napore, da vzdrži športno življenje čim bolj razgibano. Od številnih panog so prenehale delovati le motonstika, avtomobollstika, motorna in zračna plovba zaradi štelnje goriva. Vse ostale panoge so nadaljevale z delom tn tudi preteklo razdobje dosegle lepe domače in mednarodne uspehe. V Cortini d' Ampezzo je bilo pozimi organizirano svetovno smučarsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 13 držav. Od lahkoatletskih prireditev je omenjeno srečanje z Nemčijo, ki je prineslo Italijanom časten poraz, in zmaga v Budimpešti proti Madžarom. V teniških dvobojih je treba zabeležiti 5 zmag: dvakrat 3 Švedsko, s Finsko, Nemčijo in Madžarsko in neodločen rezultat proti Hrvatom. Italijanski veslači so bili uspešni v Nemčiji, na Madžarskem, v Rumuniji, kolesarji pa v Milanu proti Nemčiji. V nekaj vrstah V nedeljo sta se v Beogradu srečala v prijateljski tekmi ponovno stara nogometna tekmeca BSK in SK 1913 (bivša Jugoslavija). Tokrat je za sfiremembo zmagal SK 1913. Poročilo pravi, da Je btla tekma zelo zanimiva. Razdelitev prostorov za javna poslopja Se vedno nerešeno vprašanje, kje naj bodo v Ljubljani javna poslopja Ljubljana, 14. novembra Določitev prostorov za večja javna po-slop.a je v najtesnejši zvezi s splošno regulacijo mesta. Številna upravna poslopja ne služijo več zadovoljivo svojemu nams-nu. ker so bila zidana pieifinje čase, ko je bila Ljubljana Se mestece. Poznoje smo dobili celo -vrsto uradov, nekatere uprave so se pa Se razvile, n. pr. Kiestna. in prikl u-čenl so j**m bili mnogi novi uradi. Prav mestni uradi nam služijo kot najbolj poučen primer, kako neprimerna ln razkropljena poslopja otežujejo delo. Vprašanje novega magistratnega poslopja je aktualno Že dolga leta. Toda treba bi bilo tudi določiti prostore za več a ter primernejša poslopja drugih uradov in ustanov. Na to morajo misliti predvsem pii izdelavi novesra regulacijskega načrta, ki naj usmerja razvoj mesta v prihodnjih desetletjih. KJE NAJ BO SPLOŠNA BOLNICA? To vprašanje - ajajo že dolgo. Nekateri strokovnjaki sedi o. da Te zdaj splošna bolnica na neprimernem prostoru glede na promet in zdravstvene zahteve. Pravijo, da je splošna bolnica v območju ljubljanske industrijske četrti, ki je na vzhodni strani. Bolnica bi naj bila na bolj t zdravem« kraju. Kaj h: ne bila tudi preblizu stanovanjskih četrti. Prav tako so sodbi teh strokovnjakov ni priporočljivo, da je bolnica ob prometnih r^stah, kakor sploh nI Idealno, če ie v gesto naseljenem okolišu. Z tto bi naj določili prostor za bolnico zunaj mesta, ali na njegovem obrobju (periferiji), blizu gozdov in kjer je solnčna lega. DOFP.A STRAN SREDIŠČNE LEGE Zopet drugI strokovnjaki sodijo drugače. Sklicu na dobre strani središčne lege bolnice iz prometnih razlogov. Ce je ploskev za poslopja bolnice dovolj velika, ni nobenih pomislekov v zdravstvenem pogledu, da je bolnica v mestu. Velike bolnice imajo tudi v številnih večjih mestih v gosto naseljenih okra ih. V Ljubljani bi bilo Idealno — kakor sodijo nekatert naši strokovnjaki — če bi združili obe bolnici: splošno in klinično. Uprava je namreč mnogo cenejša, če je skupna in če so skupna tudi gosp i poslopja. V resnici bi pa bQa vi fcesn primeru najti primernejša bolnico za zdravljenje pljučnih bolezni. Nekateri so predlagali, naj bi bila centralna bomica na južnem pobočju Golovca ali Rožnika. Bilo je pa predlaganih še več drugih prostorov. Toda, če bi Se ne kazalo iskati novega prostora za splošno bolnico, bi bilo treba vsekakor določiti primernejši prostor za bolnico za zdravljenje jetičnih. ZDRU2ITEV SPLOŠNE IN KLINIČNE BOLNICE Znano e, da je že dolgo rezervira no precej veliko zemljišče za razširjenje splc.e bolnice, odnosno za klinično bolnico na desnem bregu Ljubljanice, nasproti starih bol-ničnih poslopij. Tudi v osnutku regulacijskega načrta, ki sta ga predložila inženjer-ja S. Murko in H. Pajer. ;e predlagano, naj ostane splošna bolnica na sedanjem prostoru. Projektanta pa vendar pozdravljata tudi predlog, naj bi sezidali novo splošno in klinično bolnico na bolj zdravem kraju, če pač to razmere dopuščajo. Sicer je pa treba računati z razmerami. Zato je predloženo, naj bi sezidali na desnem bregu Ljubljanice osem tri do štirinadstropnih poslopij za klin čno bolnico. Ta poslopja bi naj stala v dveh vzporednih vrstah in bi jim bili priključeni na konceh poslopij za upravne in gospodarske namene. Oe bi bilo mogoče sezidati celotno klinično bolnico hkrati, bi bila lnhko oblika povsem drugačna; namestu več poslopij bi sezidali le eno več o stavbo. Splošna in klinična bolnica bi bili zvezani s starim železnim mostom, ki bi ga pa bilo treba prestaviti. Obe bolnici bi imeli skupno ekonomijo, tako da bi bilo vzdrževanje znatno cenejše. BOLNTCA POD ROŽNIKOM V letih akcije za novo bolnico v Ljubljani je bilo nekaj časa v razpravi, ali bi naj izbrali za bolnico prostor v kotlinici ob Čadu. Nekateri so pa tudi iskali prostor za novo bolnico na zahodni strani rožniškega gričevja. Baje bi bil v zdravstvenem pogledu za bolnico idealen prostor pri Bokal-cah. odnosno ob vznož u hribovja pri Ga-berju. Proti zidanju bolnice pod Rožnikom je bil odpor, češ, da bi bila bolnica preblizu stanovanjske četrti ln izmaličen bi bil značaj Rožnika. V resnici bi najbrž ne bilo posebno priporočljivo zidati bolnice pod Rožnikom ali Drenikovim vrhom že zato, DNEVNE VESTI — IiKlustri.r-ki razvoj Ljubljanske pokrajine. »Eco di Koma« piše o razvoju industrije v novi Ljubljanski pokrajini in poudr.rn. da je Ljubljana važno železniško in trgovsko središče in ki je večji del prispevalo k razvoju industrije v pokrajini ter je danes sedež večine pokrajinskih industrij. Zlasti omembe vredna je rudniška proizvodnja, predvsem premogovna proizvodnja, železna industrija ter cementna in gradbena industrija, pa tudi kemična in živilska industrija. Dobro je zakopana tudi tekstilna industrija. Razvoj industrije v Ljubljanski pokrajini pospešuje bližina jadranskih pristanišč in gosta prometna mreža ter pašniško in gozdno bogastvo, ki je omogočilo številne panoge lesne industrije, — Obilen pridelek paradižnikov. »Eco di Roma« poroča, da se je v zadnjih letih pridelek paradižnikov, zlasti v Emiliji, Campaniji in Siciliji, znatno povečal. Po zadnjih podatkih se je pridelek paradižnikov povečal od okrog 9 in pol milijona stotov leta 1938. na 11 milijonov stotov v letu 1940. Na prvem mestu v pridelovanju paradižnikov je Emilija z okrog dvema mflijonoma 250.000 stotov. — Sprejemi pri sv. očetu. V običajni spto^Hi avdienci ob sredah je včeraj sv. sprejel okrog 3000 vernikov, med katerimi je bilo 500 no\-oporočen cev, 400 italijanskih vojakov in okrog 100 vojnih ranjencev. Papež Pij XII. je vernike nagovori] in dal poljubiti vsem svojo roko. — Italija Je osvobodila hrvatske ujetnike. Iz Rima poročajo, da so zaključena dela glede osvoboditve vojaških obvezan-cev hrvatske narodnosti, ki jih je italijanska vojska ujela ob pohodu proti bivši Jugoslaviji v letošnjem aprilu, Duce je že 13. maja odredil, naj se osvobode vsi ujetniki hrvatske narodnosti. Od tedaj je bilo poslanih domov 2486 ujetnikov, ki so se nahajali v koncentracijskih taboriščih v Italiji in Albaniji. — Rojeni v zakloniščih. V teku letalskega napada v noči od nedelje na ponedeljek na Neapelj so se dogodili v treh zakloniščih trije veseli dogodki. V zaklonišču na Cianovem trgu je neka mlada meščanka dobila porodne bolečine in bila s pomočjo žen odpeljana v bolnišnico, kjer je rodila krepkega dečka, ki ga bodo krstili za Viktorja. V zaklonišču S. Anna di PaJnzzo je neka mlada gospa ob pomoči skupine žen in navzoče babice ter zdravnika rodila tudi dečka. Naposled je v nfetomšču na Largu delle Baracche neka mladenka dobila porodne bolečine, ko so se oglasile alarmske sirene, ter je zaklonišč .i rodila srečno prav tako krepkega dečka. — Poslovanje kolodvorskih prodajaln časopisov in tra^k. Stara in dobra navada vseh kolodvorskih prodajalcev časopisov in monopolskih izdelkov je, da imajo vsaj ob prihodih vlakov na postaje svoje kioske odprte. Izjema v tem pogledu je kolodvorska prodajalna časopisov in monopolskih izdelkov na postaji Grosuplje, ki je ob prihodih vlakov, ko si potniki žele kupiti cigarete ali Časnike, enostavno zaprta. Najpogosteje se to dogaja pri prihodu popoldanskega vlaka iz Kočevja. Prepričani smo. da bo zakupnik grosupeljske kolodvorske trafike to upošteval in imel svoj kiosk odprt ob prihodu vseh vlakov. S tem bo ustregel potnkom. prav tako pa tudi samemu sebi. snj mu potniki z nakupom me h izde^ov in časnikov dajejo primeren zaslužek. Isto velja tudi za kol--'.....':; bufet v Gmcup^jem, — Nova bolnišnica za duševne bolezni na Hrvatskem. Na bh 5fh zemljiščih grofa Erdedvja v Stančiću ln Stakorovcu v neposredni bližini Božjnkovine. ki jih je hrvatsko gospodarsko nr>|ctr?tvo nedavno odstonilo hrvatskemu zdravstvenemu mi- 1 nistrsivu. b~Ho z^r^d'li novo bolnišnico za duše.*"-' ^-"rm-* n-^dnr"^->o znanr doseda""1^ v , ,. t»~ot>,*.tt q ^..•r,r3v_ ljaTntrr; * **vfn**»o 90 1© za '. čeli in je zanjo kot prva dotacija že tudi odobren kredit v znesku 5 milijonov kun, dočim bo za popolno ureditev potreben kredit še nadaljnjih 25 milijonov kun. Ko bo bolnišnica povsem dovršena, bo lahko sprejela nad 1000 bolnikov. Pri novi bolnišnici za duševne bolezni bodo zgradili tudi poseben paviljon za duševno zaostalo d eco, ki se zdaj zdravi v neprimernih prostorih v Veliki Gorici. Zaenkrat bodo zgradili en sam paviljon za duševno zaostalo deco, ki bo v njem prostora za okoli 150 otrok. Težji duševni bolniki bodo od ostalih seveda popolnoma izoliran1. — Hannoverski župan Je odpotoval iz Zagreba. Poročali smo že, da je pred dobrim tednom na uradni obisk dopotoval v Zagreb hannoverski glavni župan dr. Herius Haltenhoff. V teku svojega obiska Zagrebu je hannoverski župan obiskal zagrebško okolico, ogledal pa si je tudi vse zagrebške znamenitosti. V posebno avdi-enco ga je sprejel tudi poglavnik hrvatske države dr. Ante Pavelić. Dr. Herius Haltenhoff je te dni Zagreb spet zapustil in ob svojem odhodu izjavil novinarjem, da mu bodo v Zagrebu prebiti dnevi ostali v neizbrisnem spominu Da bi se Zagrebu kolikor toliko oddolžil za gostoljubnost in izkazano pozornost, je dr. Haltenhoff pred svojim odhodom iz Zagreba ustanovil Štiri Stipendije za Zagrebčane, ki bodo studirali na hannoverskem vseučilišču. Dve štipendiji sta namenjeni študentom agronomije, dve pa študentom veterine. Vsaka znaša 2400 RM letno, slušatelj, ki mu bo odobrena, pa jo bo prejemal dve leti. — V Zagrebu žele trolevbuse. Zagrebški me.-tni župan Ivan Werner je sklical posebno konferenco, ki bodo na njej udeleženci razpravljali, kako bi kazalo urediti zlasti tramvajski promet po zagrebških cestah in ulicah. Zagrebški dnevniki ob tej priliki predlagajo, naj bi bili skozi ozke ulice, kakor je Ilica, vozili namestu tramvaja trolevbusi. — Dalekosežna pooblastila hrvatskega trgovinskega m 'n istra. Hrvatski uradni list objavlja uredbo, po kateri je trgovinski minister pooblaščen, da uredi v vsakem pogledu notranji promet s sirovinami, polfabrlkati in industrijskimi izdelki. Minister lahko odredi razpredelitev dela v po-edinih podjetjih ali pa ga preusmeri na druge produkcijske panoge, seveda proti primerni odškodnini. Obstoječe gospodarske ustanove in združenja lahko preuredi, združi, razpusti ali na novo ustanovi. Dana je tudi možnost ustanavljanja podjetij za izdejovanje gotovih predmetov z udeležbo države ali brez nje. Pri izpolnjevanju ukrepov na podlagi te uredbe se morajo ravnati vse državne in samoupravne oblasti navodil trgovinskega ministrstva. Oruga uredba pooblašča ministra, da sme razpuSčati delniške družbe, če so po njegovem mnenju prekoračile svoj delokrog, tretja uredba določa, da morajo biti zbrani statistični podatki o vsem uvoznem, izvoznem in tranzitnem blagu. S tem dobi Hrvatska podlago za svojo prvo trgovinsko statistiko. — Promocija. V soboto 15. t. m. ob 11. uri bo na univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja prava g. Anton Halik iz Glamoča v Hrvatski. Čestitamo! — Cene živil in prašičev na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je odredil za živinske sejme nove cene. Pitani prašiči so zdaj po 30 do 34 kun, prašič; za rejo 26 do 28. voli I. vrste 14 do 18, krave 13 do 14, teleta 15, ovce 13, jagnjeta 18 kun kilogram. — Omejitev izvoza iz Banata. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je izdal odredbo, po kateri je tudi izvoz industrijskih in obrtnih izdelkov vseh vrst iz Banata v Srbijo vezan na dovoljenje pristojnih centralnih uradov ali generalnega pooblaščenca. — Krneče. Včeraj so prepeljali v Ljub-j n ko bolnico naslednje ponesrečence: ker Je zdaj tam te premalo prostora za večja javna poslopja. V zadnjih letih je bilo se zidanih de nekaj stanovanjskih lus. Ce bi bilo dovolj prostora sa sama poslopja, bi pa bilo treba tudi pustiti neposredno ob bolnici dovolj nezazidane površine. Upoštevati je treba tudi, da je teren tam precej močvirnat in zato za večja poslopja ne posebno priporočljiv. Razen tega bi se morah ozirati, da je kotlinica nekoliko preveč zaprta pred vetrovi in čeprav je v območju gozdnega zraka ter ima lepo solnčno lego, vendar ni tako zračna, da bi jo lahko obremenili s tako velikimi poslopji. Da je zaprta proti severu, ni zgolj • odlika, morda je tudi slaba stran, kajti bolnica naj bo na zračnem prostoru. KJER NI MEGLE . . . Ko so strokovnjaki razmišljali, kje naj bi bila ljubljanska bolnica, so se ozirali na to, kje je manj .negien>_-. Morda bi kdo mislil, da je v ljubljanski kotlini povsod enako megleno. Toda ljubljanska megla ima posebne muhe. Včasih ni megle prav v tistih predelih, ker bi Lo najmanj pričakovali Tako je pogosto Ljubljansko polje po zim: bolj megleno kakor Barje. Včasih je sredi mesta tako gosta megla, xia bi jo lahko mazal na kruh«, kakor pravimo, med tem ko je Rožnik v solne u. Pogosto megla tudi ne sega do vrha Golovca. Potrebno bi bilo s točnimi opazovanj- ugoloviti. kateri mestni del; so bolj ali manj megleni. Vsekakor je pa že ugotovljeno, da je na zahodni strani v resnici pogosto manj megleno kakor na vzhodni m južni. Tc zavisi najbrž od različnega mešanja zračnih tokov. Mrzel zračni tok. ki priteka po savsni dolini z Gorenjskega v L.ubljansko kotlino, naleti v Ljubljani na toplejše zračne plasti. V vBeh mestnih del; se pa mrzle in zračne plasti ne mešajo enako, odnosno mrzli zračni tokovi ne prodro povsod neposredno. Polhograjska dolina je bolj zaprta pred mrzlimi vetrovi, kar vpliva nekoliko tudi na lokalne podnebne razmere zahodnega dela mesta. Zato ni bilo brez razloga, če so iskali prostor za novo bolnico na zahodni strani, zlasti še, ker je ta predel najbolj oddaljen od industrijske Četrti in je v območju gozdnega zraka. In kje naj bodo druga javna poslopja? O tem vprašanje drugič. Karo! Levstik, 37-letni zagar iz Ravne pri Kočevski Reki, si je močno obrezal prste na krožni žagi. — Dveletna hči posestnika iz 2elimelj, Danica Pur kat, je bila prepeljana v bolnico močno opečena. Otrok je bil preblizu štedilnika in se mu je vnela obleka. Opekline ima po vsem telesu. — Ana Vesel, 23-letna kuharica iz Ljubljane, se je včeraj pri delu v kuhinjo močno urezala v desnico. — I>r. Gradov »Italijanski tečaj za Slovence«, IX. zvezek, je izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljan\ šelenburgova ulica 3. (—) Iz Ljubice Obvezno cepljenje v Ljubljani zoper tifus Zoper tifus je bilo odrejeno c-bvezno cepljenje z naredbo Visokega Komisariata za Ljubljansko- pokrajino z objavo v »Službenem lr-tu« z dne 5. novembra ter bo to cepljenje izvedel za ljubi jan&ko občino mestni fizikat v dnevih od ponedeljka 17 t. m. dalje. Po tej naredbi so obvezne priti k temu cepljenju v&e ne-ebe zaposlene pri zbiranju in Tazpečavan ju m'oka, torej vse osebje mlelcam in mlckornic. m;ko pa ru
  • v Badnjtb dvell desetletjih. }T ; la ni b'la tako nzke povprečne temperature se daljno dobo. a pri rokah imamo i itke |e do 1 1015. »ALI SE BLJ2A LEDNA DOB\?< Novinarji včes:n tudi pretiravamo, zi-to ste ned .omno že čVali ob nastopu hudega mraz i poz:nu m o irovanj.i, ki so od leta do letn enaki: Ali se bliža ledna doba? — Ko je b.'.a mSa zrntS so nekateri modrovali, da ni več hudih zrn, kakršno so bile v star h časih ter < t n>Ti v: me ni tako r-leirv 1" aor je bi:o Lani poleti smo pa imeli ri i.ko zopet ogibati, ali je hladno vreme zakrivil Zalivski tok aH solnčne pege. Ugotovljeno je bilo za posamezne mesece, da v bila povpreenn temperatura znatno niž;a k i kor navadno. Razumljivo je, da ni mogoče reči le na podlagi letnega povprečja temperature za nekaj let ali celo za eno samo leto. ali nastopajo v resnici kakšne b : t vene spremembe podnebnih razmer. O tem vprašanju bi smeli razpravljati le. će bi imeli zanesljive poclatke za dališo dobo. Najbrž bi bilo koma- dovoli, če bi imel^ podatke Za celo stoletje. Podnebno razmere se glede na dolgost Človeškega življenja spreminjajo zelo počasi. Ce sploh smemo govoriti o kakšnih posebnih spremembah. Zato tudi ne smemo pripisovati prevelikega pomena lanskemu, sicer izredno nizkemu povprečju letne temperaturi . LETNO POVPREČJE T EMPERATLTRE LANI 8^ Po 1. 1918 je bila najnižja povprečna letna temperatura razen lani L 1922, ko je znašala 8.4". Najvišje povprečje po 1. 1918 je bilo doseženo 1. 1920. ko je znašalo 10.8°. Nad 10° je znašalo še povprečje 1. 1930 <10.2">. 1934 H0.5") in 1936 <10i«>. Izpod 9<> je znašala povprečna letna temperatura le v naslednjih letih: 1921 iS.9 1. 1922 (8.4"). 1924 (S S°>. 1929 [8-7«), 1933 (8.6'M in lani ko je znašala le 8". Minimalna dnevna temperatura pa lani ni bila najnižja po 1. 1918. Najhladnejši dan je bil 3. februar 1. 1929. ko ;e znašala minimalna dnevne, temperatura 25.6". Precej huda zima je bila tudi 1. 1922. ko je 9. februarja rne.š ila minimalna dnevna temperatura 24.6°. Tudi lani smo imeli mrzle dni februarja Najmrzlejši dan v lanski zimi je lil 15 februar, ko je znašala minimalna dnevna temperatura 23 8". Najtoplejši dan lani je bil 10. avgust, ko je znašala maksi-malns dnevna temperatura 31". REGULACIJA BARJA EN MEGLA Nekateri pri nas dolže Barje, da je Ljubljana t t k o pogosto meglena, čeprav zadeva I meglo ni tako preprosta. Nekaterim medčanom se tudi zdi. da je v novejši dobi i. v;- ri 1 mani meglena, kar pripisujejo regulaciji Ljubljanice- Resnica pa je. da ne moremo ugotoviti, ali je regulacija Ljub-Ijaniee v resnici kai vplivala na spremembo podnebnih razmer ter če je zaradi nje kaj manj meglenih dni v Ljubljani Znano e. da je bilo v posameznik letih, še preden regulacija Ljubljanice skozi mesto nI bila končana in ne poglobljena struga ter ko je bila talna voda na Barju višja — manj meglenih dni kakor pozneje. Tako je hilo po svetovni vojni na manj meglenih aj po številnosti podjetij. Četudi ne vselej po dc'a\-nosti m do-nos-n'^ti. Oglejmo sr neJcoliko najnovejše štcvi'ke o posameznih gospodarskih strokah. K .:/!:,!V* • *e rr. :v» >e\ e \\ da število pxxl;ctij pceamentili strok .-amo na sebi ne more prikzati prave si ke o razvoju in pomenu ' e. je \e-nlir ti- -bor pripomoček za presojo. Največ trgovin z mešanim blagom N'ajbo'i ne trgovine z me:an:m blar»ozdrav-niške predmete. Imamo le eno- trgovino s pozamentcrijsk:m blag m. Steklo im porce-!: n predaji 6 rrj vin. Pa rf umeri j imamo 5. Trgr/vln s slikami, umetno-mimi in starin- &kimi predmeti i 111 amo več. kakor bi kdo mislil: 8. Proti pr:čakovanju je tudi precej trgovin 7. radijskimi aparati: 18. Najbrž tudi ne veste, da no imeli sredi leta v Ljubljani 1° trgovin s srebrom in zlatom, čeprav ne živimo v deželi zlatih rudnikov. Ne preseneča, da imamo 32 trgovin z vd-nc m. špiritom in alkoholnimi pijačami. Pre-vel:,ko memla tudi ni število trgovin s kon-fekejo: 17. Prav tciiko je tudi trgrnin z elektrotehničnimi predmeti. Cvetličarn (u-radnry ime: trgovina s cvetjem in venci) je le 7. vendar jih ni premalo v primeri s kupčijo. Trgovin s kirurgienimi predmeti imamo 6. Čipke in ročna dela prodaja 14 tvrdk. S samo prodajo slamnkov in klobukov se pečajo 4 tvrdke, s prodajo pohištva le eno podjetje (pač zato. ker pri nas mizarji sami dobavija;o pohi-tvo odjemalcem h r e z p < .•- r e d < va'. e e v ). s ta vbn o gra d i vo prodi: ja 10 tvrdk, deželne pridelke 53 prodajalcev, galanterijsko blago 45, loj in čreva 5. zdravilna zelišča pa 4 tvrdikc. Agentu«* in ki ':nisijs.ikih trg: vn je v Ljubljani 31. I'rav toliko je tudi trgovin s kurivom. Lesnih trgovin imamo 46, trgovin z motornimi vozili in rezervnimi deli 54, z modnim blagom 45. s fotografskimi porreS-Olnami 7, s. supn-im; kožami, usnjem in čeVl:i 66. z učili in šolskimi pi;. pač pa moti tujca, da Japonci vse tako požirajo. PoscbncuJiižji sloji mislijo, da je zadeva časti jesti čim hitreje. Zato ni čuda, da Japonce tako radi bole trebuhi. V vsakem večjem japonskem mestu je vse. i ena tuja restavracija. Tudi v vsakem jecliinem vozu lahko dobiš jedi po evropskem i nem listu. Univ. .grof* r' '' " ^ Ob zaključku lista smo zvedeli za žalostno vest, tla je danes zjutraj na umrl univerzitetni profesor dr. Stanko !. a-p a j n e, profesor pravne fakultete in rito-U ovu jak za vprašanja občega državljanskega prava. S tem je našo pravno fakulteto po smrli prof. dr.Ku5c.ji "mi dr. Dolenca zadela že po kratkem presledku ponovna težka Izgnba. Profesorju dr. Lapa jnetu časten spomin! TipUm g?3rtngalsk§ hsteli Portugalska vlada ie odredila, da mora tam, kjer še ni tipičnih portugalsk. b hotelov ministrstvo javnih del pOSkrh I Za njihovo zgraditev in izročiti jih taji narodno propagando, čigar naloga je skrbeti za razvoj tujskega prometa. H«s° potovali po Portugalskem zato, da bi jo dobro spoznali. Zato mora biti oprema, pa tudi hrana taka kakor v dobri : kjer bi bil popotnik med svojim bivanji m sprejet kot dobrodošli gost. Ameriško poscf'lo Braziliji Braziljski poslanik v Washingtonu je odklonil vsak komentar o novi pogodbi glefle posojila Združenih držav Braziliji. Izjavil je samo. da je bilo Braziliji zagotovljeno posojilo za zgraditev novih jeklarn, in kl-cer tako. da je prišla na šesto mesto v vrstnem redu, dočim jo bi!a doslej na iS. mestu. Velike livarne jekla grade blizu Ria de Janeira. Obratovati pa ne bodo mogle začeti pred koncem tekočega leta. Največji li^cv gozd Malokdo ve, da se razprostira največji evropski lipov gozd sredi Nemčije. Začenja se pri Magdeburgu in meri 3 in pol kvadratnega kilometra. Lipov gozd je edinstven prirodni spomenik in torej ne služi gospodarskim svrham. Veliko korist prinaša samo čebelarjem, kajti vsako leto je v tem gozdu na paši okrog 3.000 uljev in čebele nabero mnogo lipovega medu. 7« C? Roman. — Ta lopov! On mi je nakopal na glavo vso nesrečo. — In meni tudi, Edgar. — Kako to? — Počakaj, vse ti povem. In če si trpel, boš videl, da sem bila tudi jaz zelo nesrečna. Bili Sharper mi je torej začel naganjati strah. Morali bi se skrivati, mi je dejal, kajti policija vas išče in najbrž vas hoče aretirati. Vaš ljubček je vas izdal. Vse kaže, da ste bili v zvezi z njim in da ste mu pomagali pri tatvini, za katero dobro veste. Zanikala sem seveda vsako krivdo, on je pa silil vame in me teroriziral, tako da sem zbežala iz svojega stanovanja in se preselila k njemu. — Kaj. ti si šla v Billu Sharperju? — Zmešalo se mi je bilo. da sama nisem več vedela, kaj počenjam. Pri Billu Sharperju sem srečala Manzano. tistega, ki trdi da si ga okradel. Govorila sta neprestano o moji bližnji aretaciji in se delala, kakor da bi me hotela izročiti roki pravice. Skratka, postnla sem njuna sužnja in počenjala sta z menoj, kar sta hotela Ko sta me sterorizirala. sta me še kompromitirala s tem. da sta me jemala s seboj na svoje zločinske pohode in nazadnje sem ostala sama z Manzano. Ne morem ti povedati, kako me je ta lopov mučil. Da, celo pretepal me je, Ed-g»ar, drznil si je pretepati me. Bala sem se ga, toda zapustiti ga se nisem upala, ker mi je grozil, da bi me ubil, če bi poskusila pobegniti od njega. Noč in dan me je stražil in če sem hodila po ulicah v službi nizkotne obrti, v katero me je bil pahnil, sem ga vedno videla za seboj z njegovimi žarečimi očmi, da me je kar mraz spreletaval. — Torej nesrečnica, od tistega dne, ko so me aretirali... — Oh, Edgar, lepo te prosim, odpusti mi. Povedala sem ti že, da se mi je bilo zmešalo. Ta podlež me je teroriziral in kompromitiral, a čim sem bila v njegovi oblasti.... — In ti še vodno stanuješ pri njem? — Ne, Edgar, ne. Končno sem našla v sebi toliko poguma, da sem ga zapustila. Bila sem bolna, to se je zgodilo predvčerajšnjim, čeprav sem bila bolna, me je prisilil vstati in morala sem na Strand na svoj vsakodnevni žalostni izprehod. Tam sem izkoristila trenutek, ko je stopil v trafiko, da sem pobegnila. Ko sem prihitela do nabrežja, mi je Sinila v glavo misel, da bi skočila v Temzo. In to bi bila tudi storila, če bi ne bilo v bližini redarja, ki me je zapodil od reke. Potem sem blodila po ulicah in se izogibala tistega dela mesta, kjer se mudi Manzana. 2e dve noči nimam prenočišča. V koncertno dvorano sem zavila zato, da bi si malo odpočila, ker se nisem več mogla držati na nogah. Vedela sem, da me ne bodo zapodili iz nje, ker so vrata takih zabavišč ženskam moje vrste vedno odprta, da zabavajo mornarje. Vidiš, Edgar, da sem mnogo pretrpela. Obsodi me, če hočeš, toda usoda sama me je privedla sem. Namestu odgovora sem pri vil Edito k sebi in jo poljubil na čelo v znak odpuščanja. Jaz sem bil tisti, ki je nakopal tej ženski toliko nesreče. Jaz sem jo bil potisnil na rob prepada. Manzana je pa moje početje dovršil. Dolgo sva molčala., Edita mi je bila položila glavo na ramo in tiho je flitela. Molčal sem, da bi znova ne zbudil njene bolesti. Končno, ko se je bila že nekoliko pomirila, sem jo vprašal: — Kaj pa nameravaš storiti zdaj, Edita ? Začudeno me je pogledala in ker sem molčal, je znova zaplakala. Prečita! sem v njenih očeh vprašanje, ki se ga ni upala izgovoriti, in trpel sem prav tako, kakor ona. — Kaj ti nisem povedal, da zapuščam Anglijo? — sem dejal nežno. — Jutri se vkrcam na ladjo in odpotujem v Južno Ameriko. Udarec je bil prehud. Spoznal sem to takoj po Editinem obrazu in nadaljeval sem: — Toda bodi brez <-*-rbi... ne zapustim te. Poslušaj me, prosim, in spoznala boš, da ti hočem samo dobro. Iz razlogov, ki jih boš razumela pozneje, sem prisiljen izseliti se. Ti ne moreš ostati v Londonu. Samo eno mesto je, kjer boš na varnem. To mesto je Pariz, kajti Manzana ima tehtne razloge, da se ne vrne tja. Jutri se odpelješ v Pariz in najameš sobo v bivšem najinem okraju. Čez mesec dni — ne. čez poldrugi mesec — začneš hoditi vsak dan na pošto na trgu des Abcsses v oddelek poštno ležeče. Tam boš dobivala pisma. Sporočim ti, kje sem, ti mi pa odgovoriš in čim bom mogel, ti sporočim, da se pripelješ za menoj ali pa pridem sam pote. Pošiljal ti bom tudi denar. Zanašam se pa na to, da postaneš zopet poštena žena, jaz se bom pa potrudil postati zopet pošten mož. Med nama je zdaj jarek, poln blata. Treba je omogočiti solncu. da ga polagoma izsuši. Ko se zopet sestaneva, bo preteklost pozabljena in srečna bova zopet živela. Morda se vrneva v Anglijo, kajti to je najina skupna domovina, in naj je človek še tako grešen, še tak zločinec, na svojo domovino nikoli ne pozabi. Edita je uprla vame svoje velike oči, iz katerih je odsevala globoka vera. potem je pa izgovorila eno samo besedo: — Hvala! IX. Kar se je moralo zgoditi Drugi dan sem spremil Edito na kolodvor. Tam sem ji kupil vozni listek in ji dal petdeset funtov šterlingov. Na kolodvoru sem počakal do odhoda vlaka. Najino slovo je bilo ganljivo in besede, ki sva jih govorila, so bile iskrene. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeraa — Za lnseratni del lista: Oton Christof — Vsi v LJubljani