130. Starilta. I Ljilljiii, i PM*y* 10. juiiji 191Z. XLV. lelo. * ŠI^Br fl^l^H ^&SV ^^b ^^fe^H ^^B ^H ^k^V ^^H^^H ^^H ^^H ^H ^^fe^^H ^^H ^H ^ft^F ^^fl^v ^B »Slovenski Narod" vdja: v Ljubljani na dora dostavljen: v upuvniStvu prcjeman: ćelo leto.......K 24-— ceJo leto.......^ 22*— pol leta ........12*— pol leta........ll-_ čttrt leta ...... m 6 — cetrt leu.......5*50 m mesec ♦ •••.. . 2*— na mesec......1-90 Dofrisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: SnafloTi ulica *t. 5 (v pritličju lcvo\ telefon 4t 34. l*ta|a vsak <•■ iv^«r izvroafti ■•tftift la pruaik* Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali većkrat no 10 viti. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin- Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljaio naročmne, reklamacije, inserati iid. to ie administrativne stvari. -------------- rmmmnam itertlka veli« 10 vinar)«*. -------------- Na pismena naroeila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. ,Naro«aa tlsksrna" tiltfoo 4t 89. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto....... K 25*— ćelo leto.......K 30--* pol leta ..«.*.• , 13— četrt leta •••••• , 6*50 za Ameriko in vse druge dezele: na mesec ...... » 2*30 ćelo leto ... . - . K 35*—» Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo: Knallova ulica 4L5 (spodaj, dvorišce levo), telefon St. 85 fltentat na Hraljevskega tro-misarja pl. Cuvaja. fOd našega ^pecijalnega dopisnika.) V Zagrebu, 9. junija. Radi preventivne policijske cenzure ne srne časopisje na Hrvaškem niti besedice črhniti o delovanju kra-ljevskega komisarja Cuvaja, ne sine ćelo niti s senco tendence citirati raz-lične njegove neumne izjave — ni-kfer ni nobenega shoda, nikier nobe-iiega sestanka. Grobni mir Toda ne — vendarle ni miru. Odvratna figura Cuvajeva dan za dnevom hvali sebe po službenih Ii-stih. sestavlja neprestano »program« delovanja, falsificira po občinskih tajnikih vdanostne izjave občinskih ^orov. zavedajoč se pri tem, da _^nes ne srne nihče niti dementirati ~>ne, komisarju poslane zaupnice. Čuvaj se muči in napenja. da bi ^e* svrho svojega komisarjata. Ne la niti najmanjše prilike, da bi ne povdarjal, kako očarava (kakor ravi o sebi) vse s svojo Ijubeznji- ostjo. Zares, na Hrvaškem ni bol] usiljivega in obenem bolj dosadnega in zoprnega človeka, kakor je Čuvaj. Narodno naše društvo se drži popolnoma pasivno in sprem!ja vse njegovo dejanje in nehanje z ledenim •ilirom. , Zato zbira Čuvaj okrog sebe I uradnike, te obsiplja z darovi in jih podkupuje z raznimi povišanji in s sladkimi obijubami. In končno se zdi. da je jel sam sebi verovati. ker ni nikier naletel na reakcijo. — da njegova misija kolosalno uspeva. Baš sobotne uradne Narodne Novine« nam kažejo, da mož samega sebe vara v toliki meri, da moramo dvomiti o zdravem funkcioniranju njegovih, itak dokaj omejenih mož-ganov. V četrtek se je Čuvaj odpeljal z avtomobilom v Oroslavje (vas v Zagorju) na poset k grotu Oršiću. Ta grof. od nekdaj Madžar, je zhral svoje služabnike. napravil pred dvorcem slavolok in dal streljati s * jpiči. V imenu tega ^naroda- je po-/Jravil Cuvaja — okrajni upravitelj Thanhofer. A Čuvaj je komaj pričakal to rriliko, da razvije svoje politične deje . . _ .___ Citiramo doslovno iz »Narodnih Novin < ta kurijozni govor: vOn prosi narod, naj mu izreče zaupanje, s katerim on mora vsikdar računati, pa naj ne veruie krivim prerokom, ki se vtihotapljajo med narod, a nimajo za narod drugega, kakor prazne besedc. Evo, %a dokaz naj služi okolnost, da ne donašajo opozictjonalna glasila na temelju posebnoga dogovora niti besedice o njegovem obsežnem delovnem programu, a zunanji svet zavida sedaj našo zemljo, ki ;c r.:\<-r.k~y: iz ja ie-ga razmotrivanja potisnila uosedunjo neplodno politiko in se vrgla na polje pozitivnega delovanja.« Na koncu je še dodal: Opozicija ne mara za moje delovanje, zato pa mi narod z vseh strani posilja pohvale in me prosi, naj vserajam na tem potu ... Koliko je bilo tega »naroda«, pred katenm je Čuvaj tako govoril, so nesmotreno izdale -Narodne No-vine< pišoč, da so bili po govoru »vsi navzoč! predstavljeni Čuvaju«! V sobeto je dal z velikim pompom proslaviti petindvajsetletnico svojega brata« šolskega nadzornika Antona Cuvaja. Ta Čuvaj je I. 1904. sestavil ono skandalozno naredlfo, s katero so se proti besediiu in duhu šolskega zakona otvorila vrata madžarskim šoiam ra Hrvaškem . . . Z^seh strani so bili komandira-ni učitelji, da pridejo v masah v Zagreb, da se pokloniio komisarjeve-mu bratu, a poleg tega — to je bila glavna svrha —, da prirede ovacije komisaritj. ŠoJski nadzorniki so kakor »slučajno* odvedli predpoldne učitelje pred bansko palačo ter tamkaj naen-krat intonirali »Liepo naso domovino^. A kaj je nameraval sele za da-nes! Danes v nedeljo bi se mu imelo v monstre-denutaciji pokloniti avto-nomno uradnistvo. da se mu zahvali za povišanje svojih plač. Ta parada bi se imela vršiti v saborski zbornici. V poslanske klopi je hotel posaditi uradnike, a cn hi menda zasedel predsedniško estrado. Veličastna slika — pomislite: kako bi bil to »pokoren« in >dela-ven- sabor1 Neki šaljivec je rekel, da bi temu »saboru^ predložil Čuvaj na odobrenje svoj »program« to je naštetih S7. zakonskih načrtov in naredb. ki jih ima izdelati posebna komisija. Vse je torej šio gladko, v Pešti in na Dunaju je referiral, da je narod tako srečer, da ima komisarijat, da si ne želi ničesar boljšega. Zato je treba komisarijat čim najdalje pridržati (dokler si Čuvaj dobro ne napolni svojih žepov. Opomba piščeva) in potem bo že prišel čas, da bo on zamenjal konti-sarski plašč z banskim ter kot ban izvedel volitve, ki mu bodo donesle ogromno zvesto večino. V teh sanjah so naenkrat pretresli ozračje oštri streli iz revolver-ja. Kakor crna pošast se mu je pokazala prava resnica. V trenutku so se razpršili vsi njegovi gradovi v oblakih. To je vseh njegovih pripovedk dementi tolike moči\ da je Čuvaju zastal vzdih v grlu. Njegova prirojena kukavščina je prevladala in ga vrgla iz kolete-čine. Čuvaj ni Tisza, ni mož, ki bi ga vodilo kako prepričanje. on je samo devotna uradniška dušica, ki se je s svojo podlostjo in usiljivostjo v iz-rednih okolnostih dokopala do naj-visie Časti in misli, da so tndi vsi ostali Ijudje ta'fco. dfj^otpL da bodo pred tem dostojanstvom padali v prah. Tak človek izgubi vsako ravno-težje. kadar začuti, da obstoje se druge sile, ki 5e ne strašiio žrtvovati svoje življenif za svojo idejo. Pri samem atentatu je izgubi! glavo Ni vedel, kaj bi storil. Klical ie na pomoč, nagovarjal ie ljudi, naj hite za atentatorjem, potem pa ie pobegnil v bansko nalačo, obkolivši se še močneje s policijo in orožniki. Njegova okolica pripoveduie, da ic na večer s svojo ženo gorko plakat. Panes ie odnovedal že napove-dano ono uradniško parado. Sedaj več ne veruje niti uradniški množici: tndt tamkaj vidi smrtonosni brow-ning ... Fdino na to je še upal, da "bo do-bil od kralja posehen izraz sočustva, na ie do noći čakal. da to takoj objavi v posebni izdaji uradnega lista. Toda tuđi tu se ie prevaril. Oočim je krali ^rofn Tiszi direktno in osebno v izredno toplih besedah izrazil so-čutje, je Cuvaja, ki je po časti večji gospod kakor Tisza in ki se je naha-jal tuđi v večji nevarnosti kakor leta, brzojavil šef kabinetne pisarne baron Schiessl, češ da je kralj zadovoljen, da je Čuvaj utekel pogibelji in da vpraša, kako se počuti Hr-vojić. Ničesar več. Mislim, da vam ni treba opiso-vati mišljenja zagrebškega meščan-stva o tem atentatu. Ojvnj nima zadosti policije in orožnikov, da bi polovil vse one, ki so se govoreč o atentatu pregrešili proti kazenskemu zakonu in proti komisarskim naredbam. Najpreje se je mislilo, da bo Čuvaj ta atentat izrabil, da odkrije kak »komplot« in da da tako zapreti uglednejše naše politike. No, dosedaj so se zadovolile oblasti, da so priprle desetorico bosanskih diiakov, s katerimi je obče-val atentator Jukić. Toda tuđi tem ne bo mogoče ničesar dokazati. Jukićevo dejanje ni delo nekoliko zarotnikov, marveč obupen krik in memento vsega naroda. Kako se je zgodil atentat? Čuvaj je prisostvoval proslavi jubileja svojega brata v spodnjem mestu na Vseučiliškem trgu. Od tu se je z avtomobilom peljal v zgor-nje mesto. Slučajno je vzel sabo kr. svetni-ka Hervolića. ki vodi sedaj odsek za nauk in bogočastje. O Hervojiću govore, da je bil ves čas med proslavo silno nervozen in da je rekel prijatelju: »Samo da bi bila že enkrat končana ta proslava.« Dasi je imel svojega izvoščka, vendar ie vstopil na Cuvajev poziv v avtomobii. Mesniška ulica, ki vodi v gornje mesto, je zelo strma. Avtomobii je dospel do Kovači-ćeve krčme. Tu je ulica prilično ozka. V tem trenutku je stopila iz krčme skupina mladih dijakov, a eden izmed njih je skočil naprej ter stegnil roko z browningom proti Čuvaju. Eni pravljo, da se je na to Čuvaj instinktivno sklonil nazaj, neki oči-videc pa mi je pripovedoval, da je zdrčal s sedeža, a na to se je Hervo-iič nakloni! proti njemu in tako so streli, namenjeni Čuvaju, zadeli njega. Ena kroglja mu je šla skozi vrat v male možgane. Atentator je dobro meril. Toda ker je bil razburjen, ni pazil, koga je pogodil, marveč je in-stiktivno jel bežati po Mesniški ulici misleč, da je ustrelil Cuvaja. Avtomobii je peljal še nekoliko dalje, na-to pa se je ustavil. Cuvajeva sopro-ga je jela obupno klicati v svojem Vnaterinem jeziku: »Hilfe, Hilfe!« Tuđi Čuvaj, ko je končno izstopil iz avtomobila, je jel vpiti: »Držite ga?« Toda nihče izmed občinstva, ki ga je bilo tamkaj izredno mnogo, se ti niti ganil. Čuvaj se je na to postavil v fra-zersko pozo in z jokajočim glasom vzkliknil: »AH je to, gospoda, patri-otično?!« Atentator je med tem na potu srečal stražnika. Takoj je nameril nanj svoj browning ter ga sprožil. Toda krogla ga ni pogodila, marveč je prebila okno na neki prodajalni na vogalu Mesničke in Streljačke ulice. Mladi stražnik Peter O r š č a k , ki služi sele 8 mesecev, je potegnil sabljo ter jel zasledovati Jukića, ki je bežal nizdol proti Strossmaverjeve-mu šetališču. Tu je zaklical stražni-ku: »Ne zasleduj me, sicer bom stre-Ijal!« Stražnik se ni ustavil. Jukić se je okrenii ter ga z enim strelom oboril na tla, pogodivši ga ravno v glavo. Sedaj ni imel Jukić nobenega pravega zasledovalca več, nego so za njim iz daleka tekli mali dečki, glasno vpijoč. Pri vspenjači je Jukić naletel detektiva F u č k a r j a in nadzornika »okonjenih« redarjev Z d e n č a r j a. Na Fučkarja je nameril revolver ter ga zadel pod levo ramo. Na to je skočil preko ograie in se vešče spustil na stopnice v Bregoviti ulici. Zdenčaj je dokaj zaostal, a kesneje se je videlo, da ni imel po-guma zasledovati atentatorja. Prišedši v Ilico. Jukić ni več bežal. Ako bi ne bilo tu nekega dečaka, ki je kričal: »Držite tatu!« bi Jukića v Ilici nihče ne ustavil in on bi lahko utekel, toda v tem trenotku je prihitel Zdenčaj. Jukić je zopet jel bežati. Ker je Zdenčaj kričal: »Držite tatu, on je ubil dva človeka!«. so Ijudje mislili, da je to kak zagrebški apaš. Jukić je v diru bežal preko Gundulićeve ulice v Marovsko in na Vseučiliški trg. LISTEK. Lepi stPiEeh. (Bei - Anti.) Francoski spisal Guy de Mau-passant — Prevel Oton Župa n č i č. Drugi del. (Dalje.) Vzeia je cvetice, jih poduhala, cr jih dejala živahno, kakor razaran otrok, v vazo, ki je bila ostala razna poleg prve. Potem je opazo-vala vtisek in je zamrmrala: -Kako sem vesela! Sedaj mi je kamin okrašen!« Skoraj takoj je pristavila s pre-ričanim obrazom: *Vešt ijubezniv človek je, Vau-drec, takoj bosta čisto intimna.* Zvonček je naznanil, da je grof *ei. Vstopil je mimo, po domače, - j)V da je v svoji hiši.Najprej je ga- ^ntno polju bil mladi ženi roko, po- ~m se je obrnil proti možu, mu pri- tcljsko stisnil roko in je prašal: Kako }e. dragi Du Rov?* Sedaj se ni drzal več strogo in eto, kot nekoč, nego priljudno, .. je pač razodevalo, da je položaj rugačeiL Žurnalist je bil presenećen t se je trudil, da ni zaostajal v Kcznivosti za njim. Za pet minut ll človek prisegel, da sta že de- a let znanca in prijatelja« Tedaj jima je dejala Madelena, ki ji je obraz kar sijal: »Sedaj osta-neta sama. V kuhinjo moram pogledati.« — Odšla je, in moža sta gledala za njo. Ko se je vmila, sta se menila o gledališču, o neki novi drami; tako popolnoma sta se strinjala, da se jima ie svetilo neke vrste hipno prijateljstvo iz oči, ker sta videla to čisto soglasje svojih misli. Dine je bil krasen, prav intimen in prisrčen; in grof je ostal zelo dol-go, tako dobro se je počutil v ti hiši, pri ti Ijubki mladi dvojici. Toliko da je odšel, je dejala Madelena svojemu možu: »Kaj ne da je izvrsten mozak? Ćim bliže ga spoznaš, več vidiš v njem. To ti je pravi prijatelj, zanes-ljiv, udan in zvest. A, ko bi njega ne bilo . ..« Ni končala svoje misli, in Geor-ges je odgovoril: »Res, metri se zdi prav prijeten. Upam, da se bova dobro razumela.« Ona pa je takoj povzela bese-do: »Veš, nocoj morava še delati, predno pojdeva spat. Pred dinejem ti nisem utegnila tega povedati, ker je prišel takoj Vaudrec. Popoldan sem dobila važnih poročil, vesti iz Maroka. Poslanec Laroche - Ma-thien, bodoči minister, mi jih je spo-ročii. Napisati morava velik, senza-cijonalen članek. i>ejstva in številke imam. Nemudotna se morava lotiti dela. I^aj, vzemi svetilko.« V^zel je luč in odšla sta v pisalni kabinet. Iste knjige so bile zložene v omari; in na nji so stale tri vaze, ki jih je bil kuptl Forestier v Juan-skem zalivu dan pred svojo smrtjo. Pod mizo je čakala mrtvečeva vre-ča-golenka Du Rovevih nog; sedel je in prije! slonokoščeni peresnik, ki ga je bil njegov prednik na koncu nekoliko ogrizljal. Madelena se je naslonila na kamin, si prižgala cigareto; povedala je svoje novice, potem je razlagala svoje ideje in kako si misli, da treba razporediti članek. Pozorno jo je poslušal, si pisal belježke in ko je končala, je sprožil svoje pomiselke, je zastavil praša-nje še enkrat, ga razširil; in sedaj je razvil on nacrt, a ne več za članek, nego kar bojni nacrt zoper začasno ministrstvo. Ta naskok naj bi bil za uvod. Njegova Žena je nehala kaditi, tako se ji je vzbudilo zanimanje, tako daljni in strni vidiki so se ji od-pirali ob Georgevih mislih. Kedaj pa kedaj je zamrmrala: »Da ... da ... Prav dobro... To je imenitno... To je krepko!« In ko je nehal govoriti, je dejala: »In sedaj pišiva.« A njemu je delal začetek vedno preglavice in s težavo je lovil bese-de. Tedaj se mu je lahno naslonila na ramo in mu je začela narekovati prav potihoma s%vke v uho. Včasih se je ustavila in je pra-Šala: »Kaj ne, saj hočeš to povedati?« On ji je vselej odgovoril: »Da, natanko to.« Rabila je oštre izraze, strupene, kakor jih zmore samo ženska, da bi v živo zadela ministrskega predsed-nika, norčevala se je hkrati iz njego-vega obraza in iz njegove politike, na šegav način, ki vzbuja smeh in te istočasno osupne s točnim opazova-njem. Du Rov je pristavil tu pa tam par vrstic, ki so poglobile in podkre-pile napad. Sploh je razumei umet-nost zlobnega namigavanja, ki se ga je bil navadil, ko je sukal svoje dnevne vesti; in kadar se mu je do-zdevalo kako dejstvo, ki mu ga je sporočila Madelena za golo resnico, dvomljivo ali kompromitujoče, je bil mojster v tem, da ga je dal čitatelju samo uganiti; s tem je vsekalo bolj, nego če bi ga bil naravnost povedal. Ko je bil članek končan, ga je Georges Še enkrat naglas, z dekla-matorskim poudarkom prečital. Gba sta se strinjala v tem, da je čudovito uspel, nasmihala sta se drug druge-mu, vesela in presenećena, kako sta se drug drugemu razodela. Pogledala sta si globoko v oči, z obeudova-njem in raznežena, zanosno sta se poljubila, z vročo ljubeznijo, ki se jima je prelivala iz duše v telo. Duroy je prijel zopet svetilko; »Sedaj pa panekat«, je dejal z raz-paljenimi očmi. Ona je odgovorila: »Vi naprej, mojster, ker svetite.« Stopil je pred njo in ona za njim v sobo. s prstom pa ga je žgečkala po vratu med ovratnikom in lasmi, da bi šel hitreje. zakaj tega ščegeta-nja ni mogel strpeti. Članek je izšel s podpisom »Georges Du Roy de Cantel«, in je vzbu-dil mnogo hrupa. V zbornici so se vznemirjali radi njega. Očka Walter so piscu čestitali in so mu poverili politično uredništvo pri »Vie fran-caise«. Dnevne vesti je prevzel zopet Boisrenard. Tedaj se je začela v listu spretna in huda gonja proti voditeljem v mi-nistrstvn. Naskok je bil vedno točen in z dejstvi podprt, včasih ironičen, včasih resen, včasih šaljiv, včasih strupen, in je udaril vselej v živo in se je ponavljal in ponavljal, da se je vse čudilo. Drugi listi so neprestano citirali »Vie francaise«, strigli iz nje po ćele odstavke, in veljavne osebe so poizvedovale, ali ne bi bilo mogoče podeliti temu neznanemu, za-grizenemu nasprotniku kake prefekture, da bi mu zamašili usta. Du Rov je zaslovel med politič-nimi krogi. Da mu raste vpliv, je ču-til po tem, kako so mu stiskali roko in se mu odkrivali. In svojo ženo je občudoval radi njene bistroumnosti, spretnosti njenih poizvedb in mnogostranih zvez, (Dalje prih.) Stran 2. SIOVFNSKI NABOn 130 štev. Pred vseočfliščem, pravtjo, se je hotel ustreiiu. V tem trenotku ga je od zadaj pograbil trgovski ppmočnik Ladi-slav B u š i Ć, Jukić je sprožil šc en strel, a ni zadel nikogar. Sedaj je prihitela policija in sfc zvezala. Jukić je vzkfiknil: »divila Hrvaška. ab-cug Cmraf«, ter se dal mirno ukle-niti. Sedaj so sele opazili ljudje, koga so pomagali policiji loviti... S prva pri policiji ni hotel odgo-varjati, marveč je samo vzklikal: »2ivila Hrvaška, Abcug Čuvaj!- V Petrinjski ulici, kjer se naha-fajo policijski zapori, se je slišal si-len krik in klicanje na potnoč. Pravijo. da so stražniki neusmi-Ijeno pretcpali Jukića. Zvečer je pri zaslišanju odločno izjavi 1. da je hotel ustreliti Cuvaja. da ne obžatafe svojega čina in da ni-ma kompHcev. Kdo ie Jukić? Luka J u k i ć je 26 let star in je rodom iz Svilaja v Bosni. DovrSil je šest razredov v jezuitski gimnaziji v Travniku. Gimnazijske studije ]e končal v Travniku. On se je med svojimi tovariši odlikoval kot goreč Hrvat in je so-deloval pri vseh demonstracijah. Le~ tos je v Sarajevu sežgal madžarsko zastavo. Kot enoletni prostovoljec je nekoć v prepiru oklofutal svojega pra-porščaka in je bil zato zaprt. V zapo-rn ie zažgal pod seboj posteljo. Radi tega so ga dale vojaske oblasti na opazovamicn. V Za'.rre*"j »e sracin! v skupino liberalnih pravaških dijakov okrofc '•Mlade Hrvatske^, toda ni bi! strankar, marvieč ie zastnpal obee nacrtonalne ideje pouđarjaioč. da ie pri nas že vendar enkrat potreba propagande dejanja — 0 Ernogorsfti kralj na Dunaju. Pri dineju. ki ga je dal cesar na čast črnogorskemu kralju Nikolaju. je cesar napil kratju ter izrazil željo, da bi njegova navzočnost na Dunaju se bolj utrdila dobre odnošaje med obema državama. Svoj govor je končal cesar z iskreno željo, da bi ostal mir še v naprej ne^kaljen med monarhijo in junaškim crnogorskim ljudstvom. Kralj Nikolaj je odgovoril ce-sarju. da ie med svoiim 50letnim vladanjem imel priliko prepričati se o iskrenih simpatijah Avstrije napram Crni gori. zlasti pa povodom zopetne ustanovitve kraljevine, ter je napil cesarju na njegovo dragoceno zdravje. Zvečer se je vršil dine v Schon-brunnn, nakar se je odpeljal kralj Nikolaj v dvorno opero, kjer je priso-stvoval v cesar je vi loži za ineognito potujoče vladarje in goste predstavi. Kralja med potjo ni nikdo spoznal. Kralj Nikolaj je položil vence tuđi na grob cesartce Elizabete in pre-stolonaslednika Rudotia ter sprejel ob 3. v gradu diplomatični kor. Po-pokine je posetil >Volksgarten* ter položil ob spomenik cesrice Elizabete venec. Ob 10 dopoldne se je vršila vče-raj pred cesarjem in crnogorskim kraljem revija prostovoljnega avto-mobilskega oddelka kljub temu,da je grozila nevihta. Revija se je vršila na planoti pred schonbrunnskim gradom ter se je je udeležilo 134 avto-mobilov in 54 motornih koles. Defile vozil se je izborno obnese! in se je kralj v laskavih hesedah vzrazft o tem, kar je videl, proti poveljniku princu Salmu. ———————— ■ ■- Popoldne ie bil dine pri nadvojvodi Fr«uic Ferdinandu in njegovi so-progi v gradu. ltalijansko - turšta m]u. Prerairje. Pred par dnevi je prišla v javnost vest o premirju med ltalijo in TurČijo. Par dni je krožila ta vest, potem je utihnila in itatijanski vladni krogi so hiteli vse tozadvne govorice dementirati. Vendar je jasno, da se je Italija naveiičala vojne. Dogodki, ki bi kaj pomenili, izostajajo in vendar trpi ltaliia ogromne stroške. 2e dolgo »vojna stranka« ni bila zadovoljna z načinom bojevanja. že dolgo so ravno najbolj kritizirali taktiko generala Caneve. In zlasti nestrpni vojni krogi «ki so vedno zahtevali novih vznemirjajočih vesti, so v svojem entuziazmu sedaj popušili. Saj se ni zgodilo nič. kar bi bilo vredno, da se omeni. Italija se je tuđi preveč zana-šala na Rusijo. Tuđi dejstvo, da se to upanje ni izpolnilo, je konsterniralo. To zaupanje pa je Italiji tuđi moćno škodovalo. Izpočetka sta Francoska in Angleška bile zadovoljni z aneksijo Tripolitaniie od strani Italije, sedaj pa, ko je začela Italija z akcijo v Egejskem moriu, je zlasti Francoska vznemirjena. Niti to ni izkliučeno. da priđe do močne napestosti med obema državama. l>a bo morala Francoska graditi sedai ćelo vrsto novih vojnih ladii. da je kos avstrijskemu in italija^skemu brodoviu v Sredo-zemskem rnorju, tega razmerja goto-v„, ...? v> ,.>' , --}n T- y> \ ■ ita- lijanske pomorske akcije nišo všeč. V ospredju stoji sedaj vprašante premirja in začetek mirovnih poga-j;inj. Neizrečenc želje vseh vtiesil so pripravile teren. Pred vsem pa je de-nar. Italijanska vlada ie prikrito že priznala, da bi bila pripravljena v Trinolitaniji nekoliko popustiti. Zlasti bi hotela izruistiti oni pasus o suvereniteti in bi se zadovoljila z neka-kim protektoratom, morda tako, ka-kor Angliia v Egiptu. Za to pa bo tuđi zmanjkalo denarja in kiiltura, v imenu katere so se lioteli Italijani vsesti v Tripolitanijo, tuđi potem ne bo bogve kako velika. Vsekakor pa je to mirovno razpoloženje v Italiji dobro znamenje, da morda mir vendar ni več tako daleč. Štajersko. Iz Franfcolovega pri Celju. (2a- losten konec dr. Korošče-vega agitatorj a.) Ob času zadnjih državnozborskih volhev si je rridobil tukaisnfi posestnik, p. d. Ma-euh, žalostno slavo najstrastnejšega agitatorja za mariborskega kaplana dr. Korošca proti naprednemu kmeč-kemu kandidatu Robleku. — Dne 5. juniia dopoldne pa so našli moža na L'ršinovem stranišču obešenega. Le-I tos 1. marca je prestal pri okrožnem ! sodisču v Celju trimesečno težko je-Čo zaradi pretepuvanja. Bila je to 15. kazen Macuhova. Pri glasovitem boju. ki so ea lani hojevali poleg neke tukajšnje gostilne katoliško-na-rodni Frankolčani s ka-toliško-nemškutarskimi StraniCmi, je ta katoliški boievniK Macuh sk raj iZRubil nos; komaj so mu ga n zaj prisili. Njegov sin se je takrat rako jsunaško voiskoval s sekiro, da mi je okrožno sodišče v Celju zato pr rodilo devet mesecev ječe. Povod Ma-euhovega samomora so velike izgube v zadnjem letu in pa domaći prepiri z ženo. Ta odlični katoliško-narodni mož ni namreč poznal natančno niti šeste, niti sedme, niti devete božje za povedi. To je bilo obće znano, a kljub temu je bil za tukajšnjega župnika dobrodošel kršćanski mož in agitator. Ne bi se o njegovi žalostm smrti tako daleč razpisali, ako bi ne bil to tako tipičen primer politične in zasebne morale med klerikalnimi va-Škimi klikami po deželi. S stranko, ki razpolaga s tako široko vestjo pri obrambi naših verskih in narodnih svetinj, je za nas naravno težko zma-gonosno konkurirati. Iz Celfa. Tu krožijo že dalje časa kaj zanimive vesti o disonancah med klerikalnimi deželnimi posl.tnci. (io-vori se, da se je izrazil deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič jako nevoljno o dr. Koroščevi taktiki glede deželnozhorske obstrukcije, in da je že čas napraviti tej neodkritosrčni in nikomur koristni politični komediji konec. Kar je resnica na tem, se ne da natančno kontrolirati, ali javna tajnost je, da tvorijo poslanci dr. Jan-koviČ, Robič in Meško neko posebno, koihservativnejšo skupino v kle-rikalnem deželnozborskem klubu, kateri dr. Korošec - Benkovič - Ver-stovškov regiment v stranki silno preseda. Kak konec bo neki vzel ta »veliki boj proti Gradcu«, ako vodilni klerikalni politiki že sami obupujejo nad srečnim in častnim njegovim iz-idom? Iz Maribora. V zadnji številki »Sloge« čitamo: l>olgo let je ideja vl>ijaškega doma« počivala v bla-gem srcu dr. Pavla Turnerja, sina zelenega Pohorja framske strani. Mnogo sveta je prehodil, videl niar-sikatero dobrodčlno napravo, ideja Dijaškega doma- v Mariboru kot zavetišče pridnih slovenskih dijakov, pa je dobivala v njegovem duhu vedno jasnejšo obliko. Po dolgih letih, iitrujen od dela in postaran, pa s po-zemeljskimi dobrotamt precej ohda-rovan, se je vrnil v priljubljeno domovino. In ker je z Ijubečim okom iskal, je tuđi našel najkrasnejše zatišje mariborske okolice, tam v Vino-rejski ulici. Tu bo stala z vsemi zdravstvenimi in udobnostnimi pri-pravami opremljena moderna stav-ba: dr. Turnerjev dijaški dom! Mnogo dreves tistega krasnega sado-nosnika se bode sicer moralo umak-niti novi stavbi — ali pod osialimi se bo na klopeh ob lepo uglajenih ste-zicah krasno studiralo! Javna tajnost med prijatelji je: dasi ie na razpolago že krasno stavbišče in povrh precei tisočakov. jih še manjka zelo veliko. Zato se zdai zbira: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!« O potrebi »Difciškega doma« v Mariboru ne bodemo izgunijati besedi. Zato se pridružujemo »Sloginemu« klicu: »Mecen se išče!« Iz Ptuja poroča »Sloga«: »Obči-na Krčevina pri Ptuju je padla pri zadnjih občinskih volitvah štajerci-jancem v roke. O teli volitvah so do-sedaj molčali oni mariborski listi, ki so navajeni vsako slovensko zmago pripisovati delu ^>zvezarjev<, vsak neuspeh pa »liberalcem«. V prej-šnjem občinskem odboru krčevskim je dremalo nekaj >zvezarjev«. O njih »delovanju' in »zastopanju^ se ni ni-koli nič slišalo. Nemškutarska večina odbora se ni za nje niti zmerila, tako so bili puhli in krotki. Ko je bilo treba delati priprave za nove volitve, so ti 7vezarji držali križem roke in nišo nič storili. (»Zmožni katoliško-narodri državni poslanec Brenčič je doma v sosedni vaši; zakaj ni tu nastopil, kjer je bilo res treba? Za tako delo se sicer ne dobi po 20 kron na dan — ali dolžnost je oficijelnih naših voditeljev — risum teneatis amici — da se ga lotijo!) Najhrž so ti zvezarji pričakovali, da jih bodo npmškntarji podPirali in volili kakor Brenčiča pri zadnjih državnozborskih volitvah. Pa tu se pričakovanje ni izpolnilo, štajercijanci so jih mirno pustili na cedilu in vse iztrebili. — To — pa kaj bi pisali k takim rečem ko-mentarje mi naprednjaki, ki veljamo za narodne izdajice! Iz Ptu|a. (Po pravici uža-ljena »Straž a«.) V zadnji številki mariborske »Straže« čitamo to-le notičico: »Naš mestni magistrat si je hotel gotovo pridobiti nevenljivih zaslug, ker se procesije na Telovo ni udeležil niti po enem članu. Gospod župan, je—li to doslednost?« — Res je, gosp. Ornig: Kadar priđe škof dr. Napotnik v Ptuj, ga sprejmete in se prijateljite z njim, kadar so državno-zborske volitve, agitirate skupno s slovenskimi klerikalci za siidmarki-ntga protestanta Rauterja in katoli-ško-narodnega Brenčiča — Če je pa treba iti za nemškutarskim Fleckom v procesiji, pa ostanete doma! To je res doslednost in konec bo vaših političnih kupčij z globokovernim dr. Korošcem. Iz Rogaške Slatine. Tukaj smo z nemalim začudenjem brali v »Straži«, kako naša Slatina pomaga. V dokaz — dobro zdravje in visoka starost hrvaških škofov, ki so hodili in še hodijo s tem, ter obiski mažarskih klerikalnih grofov. Izvrstna katoliška reklama v dobrem katoliškem listu — za deželni zavod, o katerem nam na shodih vendar pripovedujejo klerikalni poslanci, kako slabo gospodari v njem deželni odbor. Kaj bo torej res: ali reklama >Straže« za Rogaš-ko Slatino, v kateri se razne katoli-~Vr K.r{uf,, it.-tc t;ik dni zapora, Angelo Lanza pa na 3 mesece strogega zapora, dalje v povračilo pravđnih stroškov. Tuđi mora to obsodbo objaviti v listu »II Lavoratore«. /elezniška nezgoda v tržaški prosti luk i. V soboto popoldne so se igrali otroci pred sklađišeem št. 6 v prosti luki v Trstu. Med temi je bil tndi desetletni učenec Armitrimi. Mimo je pripeljal tovorni vlak, ki je vozil zelo počasi. Deček je skocil na stopnico tovomega voza in se je pe-ljal kakih 50 m na vozu. Ko je hotel odskočiti je padel pod vlak. Nesrećo so takoj opazili toda bilo je prepozna Ko so potegnili dečka izpod voza |e bil že grozno razmesarjen. Obe nogi so mu odtrgala kolesa popolno-ma proč. desna roka pa je visela samo se na delu kože. Dečka so odpe-liali v bolnišntco. Ko so ga zdravniki preiskalu je prijel deček z levico na koži visečo desnico in jo odtrgal ter vrgd, češ te roke tako ne morem več rabiti. Deček je v 1 uri umri. Nesreća ali detmnor. Včeraj so «k . iz porodnšBice v preisko- ▼a r,r /^ipor 24letno služkinjo Tere-ziio Cotter hr Tržiča, pristojno v St. Peter pri Gradcu, ker je osumljena, da ie umorila novorojeno dete. Cot-terjeva pripoveduje sledeče: Na kamenitih stopnicah prijeli so jo po-padki in na stopnicah naslonjena čez ograjo je porodila dete. Otrok je padel z glavo na rob kamenite stopni-ce in se je ubil. Ona je položila otro-ka takoj v košaro za perilo in odšla v bolnišnico. kjer so jo sprejeli in kjer ie ostala do včeraj. Preiskava Še ni dognala, ali je izpoved Cotter-jeva povsem resnična afi ne. Ribji trg v Trstu je bil v za-njem tednu zelo slab. Pripeljali so pač tuji ribiči več vrst rib. toda cene so ostale silno visoke. Posebno drage so ribe boljše vrste, katerih je na trgu silno malo. Na morju zblazneL V soboto se je vkrcal v Gradežu na park, ki vozi redno iz Gradeža v Trst 351etni oradnik pri namestništvu Minko Ba-stl. Ko je priplul parnik na odprto morje, se je Basel nenadoma slekel in skoči! v morje, ćeš, da hoće v Trst plavati. Kapitan je parnik takoj ustavi in poslal za blaznim rešilni čoln. Prepeljaii so ga zopet na parnik« v Trstu pa so ga poslali v bolnišnico. Basel je storil to v hipni blaznostL U stavljanje osebnega vlaka ŠL 220 v Ricmanjih. S 15. junijem t. 1. počenši se bo ustavljal osebni vlak št. 22O, ki odhaja iz Trsta c. kr. d. z. ob 8. uri 22 min. zvečer, v osebnem postajališču Ricmanje za eno minuto. Prihod v Ricmanje ob 8. uri 44 minut. I flnton flžhepc t. | Danes ponoći ob pol 2. uri je v deželni bolnici umri pesnik Anton Aškerc. Odkar ga je pred nekaj dne-vi zadela kap, je bil !e malo pri zavesti. Zdravniki so upali, da mu re-šijo življenje, a kruta usoda je obr-niia drugače. Umri je značaj. Viharji življenja so besneli okrog njega, a ga nišo mogli ukloniti in ga nišo magli zlomiti. Kakor jeklo zveni ime Anton Aškerc, in jeklen je bil značaj njegovega nositelja. Umri je pesnik. Muza njegova ni bila mehkužna in nevrastenična, bila ie res spartanska. Kakor glas zvo-nov so doneli akordi njegovih pesmi, oznanjujoč večne ideale slovanstva, svobode in bratstva, a zveneli so tuđi kakor brušeni meci in prizadevali globoke nezaceljive rane. Umri je človek, ki je pod oklopom nosil mehko. .za vse dobro vne-tof po sreči koprneče srce, in kate-remu se sreča ni nikdar nasmehnila. Pri Sv. Marjeti. tam pod prijaz-nimi Rimskimi Toplicami.na Spod-njem Štajerskem, se je rodil Anton Aškerc. Bil je sin preprostih kmeCkih staršev. Studiral je gimnazijo v Celju. V tišti dobi je vladalo med Slovenci popolno edinstvo v mišljenju in naziranju. Zbrani so bili vsi v enetn taboru, pod narodno zastavo — v taboru zatirancev, in se z zdru-ženimi močmi borili proti zatiralcem. Klerikalizma v današnjem pomenu te besede še splo£ ni bilo. Duhovšči- * na je bila vobče jožefinskega mišljenja, tolerantna in nacijonalna. V takem mišljenju je zrasel Anton Aškerc. Želja, delovati za blagor svojega naroda, ga je peljala \r maribor-sko semenišče, kajti sodil ie, da bo kot duhovnik lahko najsvobodneie in najizdatnejše pospeševal koristi svojega naroda. Tedaj je bil na čelu mariborske viadikovine škof Stepišnik, mož nemškega mišljenja, a razurnen in toleranten, ki ni nobenemu sloven-skemu duhovniku delal ovir pri poli-tičnem ali kulturnem dela. SemeniŠč-nika Aškerca je imel škof jako rad in tako je Aškerc z najlepšimi upanji za svoje življenje, zapustil semenišče Kot mašnik. Služboval je kot kapian na raz-ličnih farah na Štajerskem in to v dobi, ko so* se začeli kazati prvi pojavi klerikalizma. Služboval je v raz-ličnih razmerah, zdaj pri razumnih in dobrih župnikih, zdaj pri slabih in ne-izobraženih. obenem pa si z nepre-trganim studiranjem razširjal obzorje. Le prekmalu je spoznal kričeči razloček med ideali in med realnim življenjem in začela se je zarij doba velikanskih duševnih bojev med ve-ro in med spoznanjem, med svobo-doljubjem in med klerikalizmom. Njegovo stališče je bilo toliko težje, ker se ni znal hliniti. Kar je čutil in mislil, to je tuđi povedal, odkritosrčno in brezobzirno, nai mu je koristilo ali Škodovalo. Bil je znamenit in slaven pesnik, ko so ga na štajerskem njegovi duhovni sobratie začeli preganjati. Znamenje za to je dal sedanji škof Mah-nič, ki je. kakor Simona Oregorčiča, tuđi Gorazd? (to je Mio Aškerčevo pesniško ime) preganjal z vsem, njemu lastnim fanatizmom. V dobi tega sistematičnega preganjanja in ubijanja je Aškerc sele do dobra spoznal bistvo klerikalizma, spoznal je grdo zlorabljanje vere. ki se godi. Uklonil se pa ni. Prerneščali so ga, trpinčili so ga, a on se ni vdal, on ni zatajil svojega prepričan ja in je ostal zvest samemu sebi. Konec teh velikih bojev je bil. da je moral v nailepši mo-ški dobi popustiti duhovniško službo. Preselil se je v Ljubljano in je posredovanjem svojega zvestega prijatelja bivšega župana Hribarja dobil službo mestaega arhivarja. — Opravljal je to službo z njemu lastno vestnostjo in natančnostjo. Pri ureje-vanju arhiva in knjižnice je našel mnogo, doslej neznanih podatkov iz ljubljanske preteklosti; nekaj jih je spravi! v Kivnost, nekaj jih je zapustil v rokopisu. Klerikalni fanatizem mu tuđi v Ljubljani ni prizanesel. Ljubljanski škof Jeglič je začel preganjati Aškerca zaradi nekaterih, v »Ljublianskem Zvonu« priobčenih pesmi. Škofovo stališče je bilo bornirano in barbarsko: Aškerc se je opravičil s spomenico, v kateri je znamenito pobil ško-fove nazore, toda škof Jeglič ni bil še nikdar dostopen pametnim razlogom. Nadaljeval je svoje preganjanje in ker se Aškerc tuđi njemu ni uklonil. mu je prepovedal maševati. Tedaj je pa Aškerc z zaničevanjem vr-gel duhovski ovratnik od sebe in si pustil brado zrasti. Aškerc je najznamenitejši med slovenskimi epskimi pesniki. Ni vse suho zlato, kar je obelod;inil; kakor vsakemu umetniku, se mu je to in ono delo ponesrečilo. A vtndar je bil eden največjih umov, edeTi največjih naših pesnikov, ki je poi'fril svojemu narodu bisere večne \ dnosti. Aškerčeva nesreća je bila, da je postal duhovnik. Bridkc izkušnje, ki jih je doživel v tem stanu, so mu za-krrenile vse življenje. Iskal je razvedrila v knjigah, v delu in na potova-njih. a ni ga našel nikjer. Prepotoval je skoro pol Evrope. Bil je večkrat na Ruskem. v Petrogradu in v Moskvi, v Varšavi in v Odesi in na Kavkazu, prepotoval je vso Avstrijo in Italijo. bil v Carigradu in v Parizu, v Atenah in v Egiptu, a miru, ki ga je iskal. ni našel nikjer. V zadnjih letih je večkrat bole-hal in še! zdravja iskat v Opatijo, a popolnoma se ni več popravil. V Ljubljani je žive! skoro samo-tarsko življenje. 2ivel je kakor ura, redno in silno zmerno. Zadnje tedne je oglušil in minoli teden ga je zadela kap, kateri ie zdaj podlegel. Z njim je končal zemsko pot od-ličen pesnik, znamenit človek, goreč rodoljub, ki mu ostane v zgodovini slovenske literature in kulture večen spomin. Dnevne vesti. + Grdo so se vrezali. Sobotni »Slovenec« prinaša med dnevnimi vestmi na prvem mestu ginljivo notico, da obhaja sveti oče drugi dan svojo sedemdesetletnlco. Stvar nas sicer ne zanima posebno, vendar pa moramo pribiti, da so se posvećeni in neposvečeni gospodje v »Sloven-čevem« uredništvu s to vestjo grdo vrezali in nesmrtno blamirali. Kažejo namreč, da so povsem nepoučeni in nevedni v rečeh, ki so jim vendar ta- ko blizu. »Cathalogus cleri« pravi namreč, da je sedanji papež rojea dne 2. junija 1835; dovršil je torej že svojih 77 let in ne 70, kakor to poro-ča najbolj katoliško in vedno nezmot-Ijivo glasilo naših klerikalcev, Pač lepi katoličani to! Prememba v vodstvu prisilne delavnice. Dolgoletni ravnatelj prisilne delavnice g. Alojzij Polja-n e c je vložil prošnjo za vpokojenje. (josp. ravnatelj Poljanec je prevzel vodstvo prisilne delavnice, ko je bil ta dež. zavod v desolatnih razmerah. Napravil je v zavodu vzoren red, mu posvečal vse svoje moči in si s svojim nepristanskim in vseskoz pravičnim in uspešmm delovanjem pri-dobil trajne zasluge za deželo. Na-slednik njegov postane gosp. stotnik Ciril Dolenc, sin vpokojenega grmskega ravnatelja. - Zanimivo delo o deželnib fi-nancah. Bivši deželni glavar dvorni svetnik Fran pl. Š u k 1 j e je spisal knjigo »Deželni zbor kranjski in de-želne finance«. V tej knjigi pojasnju-je tinančne razmere dežele kranjske in utemeljuje svoje predloge, kako naj se deželne finance sanirajo. Knjige iziđe v soboto, dne 1S. t. m. in vzbudi gotovo občno zanimanje, saj je bivši deželni glavar eden naj-temeljitejših poznavalcev kranjskih deželnih financ. - Strah pred Sokoli. Včeraj je bilo v Borovnici razvitje zastave ondotnega Sokola. Župnik in klerikalni župan sta se pa silno zbala na-stopa čilih Sokolov. Župnik je grme! na prižnici proti Sokolu ter prosil svoje ovčice, naj gredo ta dan raje iz Borovnice, kakor pa da bi gledah sokolsko telovadbo. ObČihski odbor je imel pa ob pol dvanajstih dopoldne izvanredno sejo. na kateri se je po-svetnval, kako hi prcprečil ohhod Sokolov, kar se mu seveda navzlic njegovi veliki modrosti ni posrećilo. Nekateri občinski odborniki so se zbrali v gostilni nasproti župnišču ter so hoteli izzivati Sokole. Ko so pa zagledali dolge vrste Sokolov, so se zbali in so previdno molčali. — Slučaj je hotel, da se je vozilo iz Ljubljane z istim vlakom, kakor Sokoli tuđi par čukov in kršćansko so-cialnih devic. Do Borovnice so se poskrili in čuki so bili popolnoma mirni in tihi. Ko se je pa v Borovnici začel vlak naprej pomikati, ko so bili torej varni so začeli čuki žvižga-ti in izzivati. Pač pogum! — Na naslov slavnega deželnega odbora. Iz 2 i r o v. Ker se bode na-daljevanje nove ceste Rovte-2iri y najkrajšem času zopet pričelo, ozi-roma se bode razpisalo dotično delo, se glavne činitelje deželnega odbora, ki so v tej zadevi merodajni, tem potom nuino prosi, da hlagovolijo vest-no in pravično postopati in zadnji konec ceste proti Žirom tako izpelja-ti, da bode cesta služila res ogromni večini ljudstva v korist in poleg tega bila bi tuđi cesta lepo ravna brez vsakih mostov in bi prišla ravno v sredini doline pri farni cerkvi in pošti na že obstoječo okraino cesto. Cesta, ki se je pa pri zadnji seji dolo-čila od većine pristranskega kleri-kalnega cestnega odbora v Idriji, pa ne odgovarja v nobenem oziru po-trebam in koristim veliki večini ži-rnvskih davkoplačevalcev. ki bodo občutno čutili cestne doklade. Spelja-na bi bila ta proga tako nesrniselno in nestrokovnjaško. da se že iz tega čisto jasno razvidi, da cestni odbor ni niti malo upošteval koristi in blagor davkoplačevalcev, temveč je bila pri določitvi proge merodajna izključeno samo strankarska strast, kar se pa v tako zelo varnem slučaju, kakor je ta, in ki bode stalo tako ogromne svote denarja — nikakor ne srne zgoditi, saj bi se še pozni rodovi z gnjusom spominjali in preklinjali činitelje, ki bi tako izpeljavo ceste zakrivili. Moral bi biti namreč od hriba do hriba, torej čez ćelo dolino, dolg most, kakor pa omenjena druga proga, ki bi šla od Mihača proti farni cerkvi za desnim bregom — ćela. Za tišti denar, ki bi se moral izdati za po cestnem odboru projektirano progo, bi se lahko napravila krasna, ravna cesta za desnim bregom, popravila že obstoječa pot skozi Uršen-konec, to je za levim bregom, in še denar bi ostal, ter bi bilo z malimi stroški vstreženo vsem. Slavni deželni odbor blagovoli naj torej navedene vrstice vpoštevati ter še pravo-časno potrebno ukreniti, da si varu-je sam sebi ugled in zaupanje ter zabrani veliko krivico, katera bi se v nasprotnem slučaju storila pretežni večini žirovskim davkoplačevalcem na korist par strankarjem. -h Slovetiec vicekonzul v Bremena. Cesar je imenoval konzular-nega atašeja dr. Ferdinanda Souvana za vicekonzula v Bremenu. + Iz deželne službe. Računskim nadoficjialom je imenovan oficijal Rajko Setina. — Za računske praktikante so sprejeti: Josip Jur-kovič, Fran Poženel in Franc Pravhar. + Iz Jttdskošofeke stežta. Za suplentinjo na ljudski soli v Spodnji Šiški je imenovana gdč. Karolina Pišlarjeva, za suplentinjo na slovenski mestni osemrazredni de-kliski ljudski soli pri sv. Jakobu pa je imenovana na mesto učiteljice Avguste Matanoviceve, ki je zaradi belezni na dopustu, učit. kan-didatinja Ruža J e r a j e v a. -h Promocija. V soboto, dne 8. t. m. je promovira! na graškem vse-učilišču Franjo L i p š a , c. kr. av-skultant pri deželnem sodišču v Gradcu za doktorja vsega prava. Čestitamo! — Pogreb pesnika Aškerca bo v sredo 12. t. m. ob 5. popoldne. Anton Aškerc je bil brezdvoma eden največjih sodobnih slovenskih pes-nikov in najzasluženejših literatov, za to bi se spodobilo, da se ga po-koplje na mestne stroške in se ga položi na mrtvaški oder v »Mestnem domu«, ne pa v mrtvašnici v deželni bolnici. Prepričani smo, da bo ta nas predlog našel v vsi slovenski javnosti splošno odobrovanje. — Ruski gostje v Ljubljani. V soboto zvečer je prispelo v Ljubljano 40 ruskih učiteljic in učiteljev pod vodstvom gospe Grakove. Na kolodvoru je goste pozdravil v imenu g. župana ljubljanskega g. magistratni komisar Govekar. V imenu ruskega kružka pa ga. Terezina dr. Jenkova. Gostje so dobili brezplačno prenoči-šča v hoteiih »Ilirija« in »Tabor«. V nedeljo so si gostje ogledali Ljubljano. Sli so tuđi na Grad, kjer so obču-dovali razgled na Ljubljano. Vendar pa ni bil razgled čist, ker so gore za-krivale megle. Skupni obed so imeli v hotelu Ilirija«, kjer je goste pozdravila v imenu ruskega kružka ga. Terezina dr. Jenkova. V imenu go-stov ste govorili gospa Grakova in kneginja Natalija Obolenskakja. Go-voril je tuđi g. dr. Lah o razmerah na Slovenskem. Po obedu so peli slovenski in ruski pevci. Popodne so si ogledali I. mestno solo, na kar so se ob petih popoldne odpeljali proti Po-stojni. — Včerajšnja nogometna tekma. Včeraj popoldne se je vršila nogometna tekma med drugim ljubljanskim moštvom in med nemškim mo-štvom ljubljanskim. Tekma se je končala neodločno. Nemško moštvo, ki je sestavljeno iz starejših in moč-nejših igralcev, je igralo dobro, vendar se ljubljansko mlajše moštvo ni strašilo in Je zastavilo napram moč-nejšemu nasprotniku vse sile. In to ne brez uspeha. Dasi so mlajši in sla-botnejši naši igralci, so pokazali pri igri toliko izurjenosti in spretnosti, da so postajali Nemcem večkrat zelo nevarni. V prvi polovici igre so dosegli Nemci uspeh. Stanje je bilo Nernci 2 in Slovenci 1. Toda po pre-moru so naši že boljše delali. Izvedli so več krasnih napadov, ki spričtije-jo. da bo to mlado moštvo doseglo pri vstrajnem delu še krasne uspehe, in so dosegli tri gole med tem, ko so si Nemci priborili samo dva. Tako je končala tekma neođiočna 4: 4, kar pa znači za naše častno priznanje, da vrlo napredujeto in naj jih bodri ta lepi uspeh k vstrajnemu nadaljne-mu delu in k bodoči zmagi, pri čemer jih ne smejo strašiti nobene neprilike in razni nasilni nastopi nasprotni-ka. Tekma je bila kljub raznim vče-rajšnjim veselicam izborno obiska-na. Zbralo se je na travniku nad 1000 ljudi, kar znači, da te tekme vedno bolj zanimajo ljubljansko občinstvo. — Deželni dolgovL V soboto smo priobčili del razprave, ki jo je za »Vedo« spisal bivši dež. poslanec Jos. Mandelj. Pri izkazu »Dolgovi dežele« kolona »leto 1911« pa je, kakor nas obvešča uredništvo »Vede«, tiskovna pomota. Predujmi dež. zaklada naj se glasi skupna vsota 1,855.180 in ne 4,855.180. Tiskovna pomota 4 milijone mesto 1 milijon je tuđi v »Vedi«. Pri sumiranju se dobi takoj prava številka. — Fran Bohuslav, član mestne-ga gledališča v Plznu, je angažiran za slovensko gledališče v Ljubljani. — Izprašanim sloven. prof. kandidatom. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je razglasil, da mora vsak prof. kandidat, ki reflektira v sol. 1. 1912/13 na suplenturo na Kranjskih srednjih Šolah oziroma učiteljiščih, vložiti najkasneje do 15. juli ja t. 1. tozadevno prošnjo, opremljeno s po-trebnimi dokumentu v kateri prosi za vsprejem v Kranjsko suplentsko listo oziroma za eventualno suplenturo iz svoje stroke. Prošnja se mora nasloviti na c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Dotični prof. kandidati, ki že shižbujejo, oddajo prošnjo službenim potom, ostali pa jo poŠljejo direktno na c. kr. dež. šolski svet za Kranjsko v Ljubljani. Cirkus Sctamidt ima danes zvečer zadnjo predstavo z izbranim spo-redom. Izvajali bodo najboljše točke obširnega Schmidtovega repertoar-ja. Sobotna in včerajšnji predstavi so bili jako dobre in zelo številno obiskane. Po današnji poslovilni predstavi bodo šotore takoj podrli, jutri zjutraj se odpelje cirkus v Ce- lje, kjer ima že jutri zvečer otvorit-veno predstavo. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri, torek od pol 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. — Spored: 1. Patzke: »Salut a Luksemburg«, koračnica. 2. Puccini: Slike iz opere »Tosca«. 3. Strauss: »Južne cvetke«, valček. 4. Gervais: »Hrvatski dem«, potpun. 5. Schu-bert: »Moment musical«. 6. Boito: Fragmente »Mefistofeles«. S ceste. Ko je v nedeljo zjutraj hlapec Filip Smerdelj vozil z vpreže-nim konjem na južni kolodvor, se mu je v Kolodvorski ulici splašil konj in pridirjal pred kolodvor, kjer se je voz prevrnil in razbil. Konj je nato z enim delom voza dirjal proti Resljevi cesti čez Jubilejski most, po Poljanski cesti v Štepanovo vas, kjer so ga ustavili. Hlapec se je pri pad-cu z voza k sreči le lahko telesno po-škodoval in se tuđi druge nesreče ni pripetilo. — Na Turjaškem trgu je pa peljala v soboto posestnikova žena Ana Pavlincova z ročnim vožičkom neke tiskovine. Za njo je nripeljal y naglem diru mesarski vajenec Alojzij Tome in je v Cevljarski ulici za-del y njen vožiček s tako močjo, da ga ji je prevrnil in je tuđi sama padla na tla. Pavlincova ni zadobila po-škodb, pač pa se ji je pokvaril voz. — V Orlovi ulici je v soboto popoldne pri do važan ju gramoza padel na tla konj, last Elija Predoviča in poginiL Odpeljal ga je konjač. Kolo je bilo ukradeno v soboto 8. junija t. i. ponoči Ranzingerjevemu uslužbencu Ivanu Kaiserju iz odprte veže na Cesti na južni kolodvor št. 7. Kolo je »Diamant«, crno pleskano, že obrabljeno, ima polno ploščo in bolj ravno, valovito balanco, pri prednjem kolesu je gumijeva cev šir-ša, kakor pri zadnjem in je vredno S0 K. Pred nakupom se svari! Tatvine. Včeraj popoldne je bil z dvorišča hiše št. 1 v VVolfovi ulici odpeljan samotež - vožiček. — Iste-ga dne ie bil ukraden iz veže v Čev-Ijarski ulici št. 1 zavoj smokvine cikorije, kateri je tehtal 50 kg in je bil vreden 36 K. — V soboto zjutraj je bila posestnici Uršuli Martinčevi iz Rudnika Pred škofijo ukradena z mlekom napolnjena pločevinasta po-soda. Med ženskami. V soboto ie hotela v neki hiši v Hrenovi ulici neka gospodinja natočiti v škaf vode. V tem priđe k nji neka, v isti hiši stanu-joča ženska, ki je skočila po kratkem regljanju v njo, ji potegnila škaf z roke ter ji ga zabrusila s tako močjo v trebuh, da je ta morala iskati zdrav-niške pomoči. Kokoši in race so začeli pobijati neki zlikovci najemnici. V soboto sta bila zasačena dva mlada fanta, ki sta tam okoli lučala kamenje, a to-krat ništa zadela perutnine. Ploha. Ko je šla v soboto neka žena železniškega uslužbenca na Cesti na Rudolfovo železnico, se je iz neke hiše vlil nanjo curek vode. Kakor se je dognalo, je vodo hotela vliti neka stranka v stresni žleb, a ga je zgrešila. Z žganjem je opojil v soboto na Karolinški zemlji neki delavec dve mladi deklici z Barja tako, da sta obe nezavestni obležali in je morala priti ponje mati. Proti žganjarju je vložena ovadba. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Makedoncev; 27 Hrva-tov je Šio v Heb 16, v Inomost, 19 pa v Buks. Izgubljeno in najdeno. Posestni-ca Ivana Starin je izgubila veliko crno denarnico, v kateri je imela okrog 40 K denarja. — Neki gospod je izgu-bil denarnico, v kateri je imel tri bankovce po 100 K. — Služkinja Jo-sipina Ciber je izgubila crno usnjato denarnic*) s srednjo vsoto denarja. — Solska učenka Melita Roge! je izgubila rdečo usnjato ^denarnico z malo vsoto denarja. — Solska učinka Vi-ljemina Rožnik je izgubila robec in okrog 2 K denarja. — Prevoznik Josip Pukelstein je izgubil rjavo denarnico s 6 K 30 vin. — Sedlarski moj-ster Jožef Kohler je našel denarnico, v kateri je bilo 300 K denarja. — Za-sebnica Neža Pogačnikova je izgubila zlat obesek z briljanti. — Solska učenka Marijanica Kokaljeva je izgubila zlato zapestnico. — Delavka Ana Kosova je našla hranilnično knjižico »Kmečkih občin«, glasečo se na ime Rozalije Mušičeve iz Trzina. IzpPBd sodiščo. Izpređ tnkajšnjega porotoega sodišca, Nevarna tatica. Marjana Krtova, 59 let stara omožena dninarjeva žena iz Hrastja je, kakor iz njenih pred-kazni razvidno zelo nevarna tatica, Ki je zaradi tatvine prestala v resnici že oštre kazni, kajti enkrat je bila obsojena na 5 let, drugokrat zopet na 2 leti in 7 mesecev, potem na 18 mesecev, poleg tega ima Še mnogo manjših kazni. Najrajši je kradla po trgovinah in po sejmih in sicer sama ali pa v družbi svojega moža, ki je Stran 4. ftLOVCNfttfi NAtafl 130 §tev. sedaj v ječi. Tržila }c tuđi z lasmi, a tO je bik) le navidezno, da je tem lažje kradla. Dne 22. aprila je bil v Motniku semenj. Kot izurjena tatica ni hotela zamuditi te lepe prilike, kar pa je bik) za njo usodepolno. Med množico ljudi potegnila je Ani Jer-man iz žepa denarnico z vsebino 155 kron 34 v. Jermanova je takoj Čutila, da ji je nekdo v žep segel in obenem dognala, da ji manjka denarniea. Ker je uvidela. da se je obdolženka naha-jala v njeni neposredni blizini, zato je šla za njo in jo privedla k stojnici. Obdolženka je tatvino odločno tajila, preiskava za denarnico v navzočno-sti orožnikov je bila brezuspešna, a kmalu se je zglasil Lorenc Prešeren in prinese! denarnico, katero je Marijana Krt spotoma proč vrgla. Dobilo se je pa še več drugih stvari pri obdolženki. katere je isti dan po stoj-nicah izmaknila. Kakor izurjena ta-tica« Marijana Krt vse taji. Porotniki so potrditi vprasanje glede hudodelstva tatvine iz navade rn sodišče jo je obsodilo na 5 let tež-ke ječe. Vlomilec v šentpetrsko cerkev v UublianL V petek se je zagovarjal prtd tukajšnjo poroto Pavel W eber, 41 let star iz St. Kristova, samski vrtnar. sedaj v kaznilnici v Karlavu pri Gradcu, ki se že 18 let potika po jecah. Da je ta človek skrajno neva-ren za človeško družbo, izhaja že iz tega, da je bil pred porotnim sodi-ščem v Gradcu zaradi tatvine in zaradi poskušenet^a umora obsojen na 10 let težke ieče. a ie že po preteku dveh let pobegnil i/ iečc. \ >\c stosti je zopet izvršit več hu^ stev. bil je prijet in znova obsojen pri deželnem sodišču v Gradcu na 4 leta težke ječe. Leta 1891 je bil v Zagrebu zopet zaradi tatvine in leta 1907 istotam zaradi cerkvenega ro-pa obsojen na .* leta težke jeCe. od tam so ga oddali okrožnemu sodišču v Celju, kjer so ga preganjali tuđi zaradi tatvine, za kar so mu naložili 8 mesecev težke ječe. — Dne ZA. fe-ftruaria 1911 je prišel iz ječe. a dne 3. marca 1911 je bil Weber že v Izubijani, ter se je dal zvečer zapreti v cerkev sv. Petra, ponoči je viomil v tabernakel, vzel 200 K vredno monstranco, dva okvira, vredna 25 kron, več kovinskih okraskov, vred-nih 30 K ter gotovine 4 K. Kakor že znano, je raztrgal pri oknu železno mrežo, mri sipe in s svojim ropom neopažen pobegniL Na slični način je oropal farno cerkev v Gratweinu dne 5. junija, viomil v tabernakel. oropal 4<*> K vredni ciborij in 20«» K vredno monstranco, svetotajnosti pa razmetal po tleh. Vzel je se eno pale-no in nekaj drugih okraskov. Po ro-pu v sv. Petra cerkvi je bila vsa tu-kajšnja tnestna policija pokoncu, ne da bi mogla zasačiti krivca, a po iz-povedbah zapisanih prič in no popi-su storilca, so takoj sumili, da mora biti pravi krivec edinole Pavel \Ve-ber. Dne 19. juli ja pa je bil Webcr v stolni cerkvi v Gradcu zasačen. ko je ravno kovinske okraske in pozlaćen križ izmaknil. Obsojen je bil zaradi tega na - leti tezke ječe in ta zadnja kazen. ki jo mora prestati v Karlavu, je bila zanj u.sodepolna. in da sta se mu mogla dokazati tuđi druga dva cerkvena ropa. Weber je namree pi-sal iz ječe svoji sestri v Mariboru pismo, v katerem jo prosi, da naj ona na vrtu, katerega je imel v najemu. presadi ribezljev grm. To pismo je vzbudilo sum. Pismo so odposlali mariborski policiji, katera je šla kopat na lice mesta in našla pod grmom zakopane oropane cerkvene reci. — VVeber seveda taji tatvino in pravi, da mu je vse to izročil neznan človek, da mu jih on shrani. Seveda ni nihče temu zagovoru verjel, najmanj pa porotniki, ki so nad njim izrekli svoj krivdorek. nakar ga je sodišče obsodilo ra 5 let težke ječ*. Nesrečna žrtev slučaja. Na za-tožni klopi se je moral kot zadnji v tej porotniški dobi zaradi hudodel-stva zagovariati 421etni oženjeni Iv. Razinger. topilniški mojster v glažu-ti v Toplicah, ker je z nikovko Jo-žefa Kokalja tako po glavi udaril. da je ta po preteku dveh dni v ljubljanski bolnišnici umri. Dne 19. marca t. 1. zvečer so domu idočega obdol-ženca fantje s kamnji napadli. Po ve-čerji je sel Razinger od svojega doma proti rudniški restavraciii. Fantje so ga zopet s kamenji sprejeli. eden od njih je pa skočil z odprtim nožem proti njemu in ga vrezal na desno stran vrata. — Obdolžcnec je sahni vzel za svojo eventualno obrambo bikovko. v kateri je bila vpletena tuđi neka železna tvarina. Prišel je do rudarske restav racije, kamor je do-vedel cestni hrup več radovednežev. Na gornji stopniici. na vezna vrata naslonjen je stal tuđi delavec Joje Kokalj. Ko je prišel obdolženee do veznih vrat, je vprašalj Kokalja, kdo je kamenje metal. Na njegov odgovor, da ne ve, je šel naprej, a kmalu •se obrnil nazaj in ga udaril z bikovko tako moćno po glavi, da se je ta takoj nezavesten zgrudil in par dni kasneje zaradi vnetja možsanskih open, ker je udarec povzroCil vtis desne čelne kosti in povzroČH raz-poke, v deželni bolnici umri. Obdol-ženec ne taji dejanja; pravi pa, da je to storih ker je videl, da je poleg ubi-tega stal delavec Janez Kokalj, od katerega je mislil, da mu je on pri-zadejal ureznino, v svojo obrambo udaril po Jožefu Kokalju, misleč, da ga tuđi ta misli napasti. Zaslišane priče izpovedo o obdolžencu, da je sploli jako dober človek, a nagle jeze. Porotniki nišo samo vprasanje na uboj zanikali, marveč tuđi vprasanje prekoračenja zoper telesno varnost, nakar ga je sodišče oprostilo. — S to obravnavo so bile porot-niške obravnave za prvo polletje končane. Književnost. — Milan Pugelj: Brei zarie, Za- ložil L. Schucntncr. cena hruš. J K, vez. 3K. — Oceno priobčimo v krat-kem. — Novi akordi. XI. letnika je iz-Sla 1. številku. F^oleg literarne priloge, prinaša naslednje skladbe: lanko Ravnik; ^Moment« za klavir; Anton Lajovic: Pesem o tkalcu- za en glas in klavir; Vasilij Mirk: »Kam hitite?* mešan zbor; Oskar Dev: >>e ena- (Zaljubilo se je solnee), moški zbor. Razne stvari. * Zopet eksplozija v W6llerMior- fu. V soboto ponoči ob z, 4l. se je v \\ r\|Trjrsj' ^rtj d^ mož se je pri tem ponesrečilo. * Menu povodom dvornega gala-dineja dne 8. junija na čast črnogor-skega kralja je bil naslednji: Potaje Chantilly. Petits soutfles Lucullus. Filets de saumon a la russe. Piece de boeuf et d' aeneau. Zephvr de gi-bier a la Vate!. Cotelettes a la eraon-naise Sorbet. Poulardes de Stvrie, salade, compote. Asperges en bran-ches. Creme Riclimond. Fromage. Cllaces variees. Oessert. Madcre Čama de Lobas. Chat: Margau\ 1893, Schloss Vollradser 1893 Auslese — Szarnorodner 1901 Hf)fweingut — Calabria — Cogrtaj 1KM — Creme de Menttic — Champa^ne Moet &. Chandon Imperial, * Encrgičen pripomoCek. V svojih mladih letih je bil slavni vojsko-vodja W rangel z nekim svojim znancem na lovu. Ta je zašel v neko močvirje in se ni mogel resiti iz njega. Vedno bolj in boij se je udiral in klical na pomoč. »Ne morem vam. kakor vidite, pomagati,« mu je rekel Wrangel, »toda kako morem gledati, da boste morali prestati tako dolg in grozen smrten boj? Upam, da ni-mate nič proti temu, čc vas ustre-lim." In Wrangei je pritisnil k licu svojo puško. — »Ne streljajte. ne streljajte!« je kričal nesrečnik, »sem že tut sem že tu . . .« Napravil je skok, ki je bil nad človeško moč — posrećilo se mu je prijeti se za kore-nino bližnjega drevesa. In na ta način je zlezel z močvirja. »Samo VftŠa odloćnost me je resila.« je pravci po-tem Wranglu. * Kooec ptou. Za časa franco-sko - španske vojne v letih 1808 do 1814 je dobil neki krojač v Bcrgu v Kataloniji od generala d1 Espany na-ročilo za večje število uniform, ki jih pa ni inogel v določenem času izgo-toviti, ker ne more, kakor je trdil, dobiti dovolj sivilj. D' Espany je \ sled tega dal v onem mestu prirediti velik ples. Tistega večera pa, ko bi se imela zabava vršiti in ko so bile vse dame iz mesta in okolice zbrane, so naenkrat vojaki ohkolili palačo, v kateri bi se imel vršiti ples. Vojaki so vdrli v dvorano, (lospodje so se morali oddaljiti in prestrašenim damam je bilo sporočeno, da ne smejo prej zapustiti palače, dokler ne bodo izgotovili določeno število uni-iorm. Takoj nato je prišel krojaški mojster s svojimi ljudini, ki so prine-sli prirezano blago. In tako so morale dame namesto plesati pridno šivati. Tako so morale kar ćele tri dni ob kruhu in vodi, toda v polni plesni toaleti obadati iglo. Telefonsko In brzojavno popočila. DRŽAVNI ZBOR. Melijoracije. Dunaj, 10. junija. Vlada je predložila zbornici proračun o melijora-cijskem fondu, čegar potrebščine znasajo za 1. 1912 v cekin 10,054.802 kron. Na Kranjsko odpade od te vsete 2S6.997 K iedaj niti 3'.r. Podrobnosti proračuna za Kranjsko so sledeče: 1. Za osuše van je ljubi janske^a bana šesti obrok vodnogospodarski zaJrugi 15S.50-7 K. 2. Za vodovode v Cerknici in Rakeku tretii obrok 56.000 K. 3. Za nove meliioracije: a) za uravna\c hudournikov Močilnik, Pasii rep in Bs?o v Vipavski dolini, ki je proračunjeno na 80.000 K, pri-spevek 64' / in da prvi obrok 24.400 kron: b) za uravnavo Šore, ki je pro-računjena na 460.000 K prispevek 50"' in sicer prvi obrok v znesku 46.fHMl K. Službena pragmatika. Dunaj, 10. junija. V državnern zboru se je vršila danes debata o drugi skupini službene pragmatike, zlasti o §S 31. in 32.. ki sta bila so-glasno sprejeta. V imenu vlade je nastopil zopet sekcijski šef Fries. Kakor znano so slovenski klerikalci s svojim minoritetnim predlogom re-stituirali prvotni tekst vladne pred-loge. Glede teh dveh paragrafov so se jim pridružili sedaj tuđi poslanci poljske ljudske stranke. Vsi ostali poslanci so bili za odsekov predlog. Dunaj* 10. junija. Poslanec Per-nerstorfer in tov. nameravajo vložiti danes oštro interpelacijo glede do-godkov na Steinfeldu. Brambni zakon in proračunski provizorij v avstrijski zbornici. Dunaj, 10. junija. Vlada se trudi, da bi avstrijska zbornica sprejela brambni zakon pred proračunskim provizorijem. Tozadevno se vrše žc pogajanja s strankami. Danes popoldne imajo seniorji konferenco, v kat eri bo stavljen tuđi predlog, da naj se brambni zakon resi še pred proračunskim provizorijem. Težkoče delajo samo še Rusini. Govori se pa, da se bo posrećilo njih odpor prema-gatt. Vlada grozi, če bi ne bil sprejet ta predlog, s § 14. Ta grožnja je napravila v poslanskih krogih zelo mučen vtisk. Dunaj, 10. junija. Vlada je izjavila, da hoče imeti do 26. junija rešen proračunski provizorij, sicer ga resi sama po § 14. Proti predlogu, da bi se resila brambna predloga pred provizorijem, so vse stranke. Brambna debata se bo vsled tega najbrže resila sele meseca julija. Podržavljenje ljubljanske policije. Dunaf, in. junija. Zakon o po-državljenju ljubljanske policije ie sankcioniran. Ljubljana bo morala plačevati za podržavljeno policijo 80.000 K na leto. Smrt pesnika Aškerca. Dunaj, 10. junija. Poslanec prof. Masarvk je poslal našemu uredništvu slcdečo brzojavko: »K odho-du pesnika Aškerca, uspešnega de-lavca in bojevnika za napredek slo-venskega naroda, izražarn Vam in vsemu naprednemu Slovenstvu iskreno so'/alje. Na izpraznjeno mesto drugi mo^ki naprej.« — M a s a r y k. Kralj Nikolaj na Dunaju. DunaL U), junija. Kralj Nikolaj se je vrnil danes ob 8. zjutraj čez Trst v Cetinji:. Ob 9. zvcčvr prispe v Cc-tinje. IoliLiia na Puraju in v Trstu je (;drcdila obsežr.e priprave, ker se vzdr/ujc vest, tfa irnajo en i^rar.ti pripravljen atentat. V vojaških krc-ffih trde, da to avstrijsKa vla !a V kratkeni ustinovila pri, poslanstvu na Cctinju mesto vojaškega utašeja. Polit B«roliffi-Dunaj. Dunaj, 10. junija. Letalec Hiersch se je dvignil danes ob 3. uri in 7 min. v Vratislavi in priletel na Dunaj, ozi-roma na aspernsko letališče ob 6. uri in 1 minuti po krajši progi večinoma v visini 2000 m in preletel progo 300 kilometrov v 2 urah in 54 minutah. Nadvojvoda v zrakoplovu. Gradec, 10. junija. Iz Maribora poročajo, da se je dvignil včeraj nadvojvoda Fran Josip Ferdinand v zrakoplovu »Nadvojvodinja Margerita« z več člani zrakoplovnega kluba, ter je ob 12. uri 25 minut dospel v Dražio vas pri Konjicah. Češko-nemška sprava. Praga, 10. junija. V soboto se je vršilo pri namestniku posvetovanje češkega komiteja zaradi jezikovnega prašanja pri deželnoknežjih oblastih. V političnih krogih se zatrjuje, da priđe rnorda že prihodnji teden do provizo-ričnega zaključka. Končno posvetova-nje se vrši potem na Dunaju. Praga, 10. junija. Včeraj so se nadaljevale konference pri namestniku knezu Thunu v zadevi jezikovnega vprašanja pri avtonomnih deželno-knježjih oblastih. Poslanca Svieha in dr. Baxa sta upravičila svojo odsotnost, od ustavovernega veleposestva sta bila navzoča dr. Baernreither in grof No-Stitz, za češkokonservativno velepo-SCStvo pa grof Clam Martinitz. Upati je, da priđe vsaj do provizoričnega zaključka. Mladoboleslavske volit/e. Mlada Boleslav, 10. junija. Proti- L : ... .Me. \. ■ , župan in Ie- karnar Matoušek je prijavil eksekutiv-nemu komiteju mladočeške stranke, da Odstopi od svoje kandidature. Vsled tega bo najbrže dne 18. t. m. ga. Ku-nčticka soglasno izvoljena. Namestnik knez Thun ima namen, da z ozirom na § 52. dež. vol. reda ne da ge. Ku-neticki certifikata kot deželnem po-sancu, ker tam ni govora o ženskih poslancih, vsled cesar niti deželni zbor ne bi mogel odločati o tem mandatu. Ga. Kuneticka se bo morala tedaj obrniti na državno sodišče zaradi priznanja svojega mandata. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 1<>. junija. Navadni dogodki v ogrskeni državnem zboru SO se ponovili tuđi danes. Policija je udrla v dvorano in odvedla opozicijo, na čelu ii Justha. Zbornica raz-pravlja o reviziji poslovnika. Budimpešta, IO. junija. Justh je poslal poslancu Breiterju za njegovo brzojavko odgovor v katerem pravi, da so simpatije vsega kufturnega sveta opoziciji krepka podpora v njeneni težkem boju. Dunaj, 10. juni ja. Ministrski predsednik Lukacs je bil včeraj Od cesarja sprejet v avdijertci. Lukacs je cesarju naznanil. da bo ogrska zbornica še v tej seziji končala raz-pravo o rekrutnem kontingentu. Magnatska zbornica odobri bramb-no predlogo v soboto. Lukacs je konferiral včeraj tuđi z min. pred-sednikom Sturgkhom. Zopet eksplozija smodišnice. Dunaj, 10. junija. Kakor poroča-mo na drugem mestu je na Steinfeldu v noči na nedeljo zletela zopet manjša smodišnica, v kateri je bilo 1400 kg smodnika, v zrak. Izkazalo se je z vso gotovostjo, da gre pri tej eksploziji za atentat. Le po naključju ni eksplodirala v blizini se nahajajoča smodnišnica IV., v kateri se je nahajalo 161.000 k g smodnika. Hiša pa je skoro do ma-lega demolirana, tako da je uprav ču-dež, da se ni tuđi tu smodnik vnel. Uradna preiskava je dognala, da se je eksplozija pripetila vsled zločina. Najbrže je atentator vrgel ročno bombo ali pa zažgal z netilno vrvjo. Dognalo se je nadalje da se je ob 1/21 po noči približal objektu in straži neki kot častnik oblečeni človek. Straža, Bošnjak Vaso Maksimovič ga je po predpisih ustavil ter ga pustil naprej, ker je častnik vedel za parolo. Dve minuti potem se je pripetila eksplozija in mala smodnišnica je izginila s po-vršja. Pritisk zraka je vrgel Bošnjaka na tla, vendar pa se je ta takoj zopet dvignil in stal naprej na odkazanem mu mestu na straži. Med tem je pri-hitel iz vojašnice častnik Zverina in vojak mu je javil, kaj je videl. Takoj so začeli neznanca zasledovati, alarmirana je bila ćela bosanska stotnija in že se je zdelo, da irnajo atentatorja, zlasti ker so pomagali pri lOVU tuđi ulanci in avtomobilisti, ko je nezna-nec naenkrat izginil brez sledu. Pok je bil slišati tuđi v Dunajsko novo mesto, kjer je provročil pravo paniko. Ljudje so bežali brez cilja po ulicah in pred mestno hišo se je na-brala nepregledna množica, ki je u-prašcvala, kaj se je zgodilo. Ljudje so mislili, da se podira ćelo mesto ah pa da leti mesto v zrak. Ćela garnizija je odšla na Steinfeld. Attntttor. Po nečt so bilo razSirjene vesti, da je alcntator neki italijanski delavec, pozneje se je govorilo, da jcitalijanski častnik ali vohun. Nevarnost je treba presoditi s tega stališča, da bi bilo eksplodiralo v slučaju, da se je vnei smodnik v objektu IV., še 26 drugih sraodišnic, v Katerih so shranjene tuđi bombe. Tuđi vojaŠnica, v kateri je bil nastanjen cei polk in vaši v okolici bi se bile podrle, Dunaj, 10. junija. Danes ob 11. dopoldne se je razširila vest, da se je posrećilo zaslediti atantatorja. Domne-va se, da je bil tuđi prvi zločin izvršen od istega človaka. V vojnem mi-nistrstvu vlada nepopisen strah in je ministrstvo odredilo, da se garnizija v Dunajskem novem mestu znatno pomnoži. Dunaj, 10. junija. Koncem današnje seje parlamenta bo podal brambni minister poročilo o nesreči pri smod-nišnicah na Steinfeldu, Poskus novega veleizdajniŠkega procesa. Zagreb, 10. junija. K atentatu Jukicć na Cuvaja poročajo še nadalje, da je Jukić baje priznal, da se je udeležil z več sošolci tukajšnje univerze izleta v Belgrad. Tam se je sešel s člani revolucijonarnega komiteja „Narodna Obrana*. Govorili so o hrvaških razmerah in ta govorica je baje prišla do zaključka, da je čudno, da nima Hrvaška človeka, ki bi rešil deželo tega neznosnega tirana. In pri tem pogovoru se je obudila Jukiću misel, da bi odstranil kraljevega komisarja Cuvaja. K9 se je vrnil v Zagreb je začel razmišljati, kje bi dobil orožje. Govoril je tuđi z drugimi dijaki, vendar ni prišel do rezultata. Vrnil se je baje zopet v Belgrad, kjer je zahteval Od Članov „Narodne Obrane", da naj mu dajo za odstranitev Cuvaja bombo. To zahtevo so mu člani „Narodne Obrane" odrekli, in mu bombe nišo dali, pa so mu izročili revolver sistema Browning. S tem se je vrnil v Zagreb in izvršil atentat na Cuvaja. To poročajo nemški korespondenčni biroji. Ta poročila so napravila med jugoslovanskimi poslanci na Dunaju zelo globok utis ter vlada splosno ogorčenje nad ogrsko vlado, ki hoče potom korespondenčnih uradov med svetom zopet obuditi surn, da se pripravlja na slovanskem jugu veleizdajniška zarota. Jugoslovanski poslanci pripravljajo akcijo, do prinesejo luč v te vladne manipulacije in pred vsem svetom osramote ta nečuveni poskus. Srbski izredni vojni kredit. Belgrad, 10. junija. Vlada je predložila skupščini zakonsko predlogo glede izrednega vojnega kredita 2 in pol milijonov dinarjev za. rezervne. puške in municijo in za pokritje iz-rednih izdatkov. Nevarne homatije v Bolgariji. Sofija, 10. junija. V političnih krogih zatrjujejo, da nameravajo ma-cedonsko bolgarski voditelji prisiliti kralja, da resi povodom svojega povratka macedonsko vprasanje. Sčuvajo tuđi ljudstvo proti kralju, češ da je njegov zadnji obisk v Berlinu imel edini smoter, da se razdeli Macedo-nija med Rusijo in Avstrijo, Bolgarija pa naj bi dobila le mali del Drino-poljskega vilajeta. Sofija, 10. junija. V hiši župana neke male turske vasice v severo-vz-hodni Bolgariji so našli 1400 Manli-cherjevih pušk. To znači, da je gibanje med turskim prebivalstvom Bol-garije veliko opasnejše kakor vobče sodijo. Sestanek dveh cesarjev. Pariz, 10. junija. Listi poročajo da se sestanete cesar Viljem in car Nikolaj meseca julija v Finskih vodah. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Anglija in Turčija. Berolin, 10. junija. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Bivši veliki vezir Haki paša je izja-vil v tajni seji ozmanskega kluba, da je Angleška ponudila Turčiji svojo intervencijo v varstvo svojih intere-sov pod sledečimi pogoji: Turčija se mora odreci Kovehu in Egiptu, 03a-čiti mora svoje čete ob bosanski meli in vzdržati kapitulacijo. Haki paša se je odločno izjavil proti tej za-htevi, Milan, 10. junija. »Corriere della 5era<^ poroča iz Aten, da se je uvedlo na Kiosu vojno stanje. Povod temu je dalo dejstvo, da so ovadili vse osebe, ki so govorile kaj o premika-nju turskih čet pred okrožno sodišče. Med turskim prebivalstvom je zavladal velik strah, ker so skoro vse turske civilne oblasti zapustile otok. Turski vojaki grade na raznih hribih po otoku utrdbe. Turki nameravajo namreč svoje moči razdeliti, da zavlecejo ćelo akcijo in onemo-gočijo hirTo zavzetje otoka. Atene, 10. junija. Kapitan parni-ka »Milo«, ki je priplul iz Smirne, poroča, da ie videl neko laško vojaško transportno ladjo y visini Kapreje. Laško brodovje je obkolilo včeraj otok Kios in pričakuje povelja, da iz-krca laske čete. Milan, 10. junija. Listi poročajo, da nameravajo Italijani v kratkeni bombardirati Smirno, ftio§ in Miti-lene; • * ~ L*" i 130 Stev.__________________________ SLOVENSKI NAROD. ' Stran 5. Društvena naznanila. Obćni zbor »Dramattčnega društva« se radi nastalih zaprek ne vrši dne 13. junija* kakor je bilo naznanje-no. ampak se preloži, dokler se neka, izredno važna vp rasan ja ne regijo povoljno. — Odbor. Akad. fer. društvo »Sava« In vodstvo o. $• n. n. d. naznanja, da se udeleži v sredo popoldne pogreba našega pesnika in častnega člana akad. tehn. društva »Triglav« g. Antona AŠkerca. Član i »Save« se zbercio ob 4. uri popoldne v kolerju v Čitalnici Narodnega doma. Pevsko društvo »Zarja« v Rožni dolini priredi dne 7. julija 1912 veliko vrtno veselico v restavraciji \merika < na Olincah. Sosedna dru-va naj se blagovoiUo ozirati na to ; rireditev. Gasilno društvo Zgornji Kaseij je svojo, za dan 2. junija namcrava-no veselico vsled slabega vremena >reloži!o in se bo ta veselica vršila jne 16. junija popoldne na vrtu gosp. Franca Grada v Zgornjem Kašlju. — Pništvo vabi g^asilce in sploh vse ob-činstvo na številno udeležbo, Glasheno društvo v Ribnici napravi v nedefjo. dne 16. junija t. 1. popoldne izlet v Sodražico (in to ob vsakem vremenu), kjer bo zvečer -priredilo v prostorib gosp. Fajdicre Jružabni večer. Na sporedu so mehani zbori, sofi. sekstet in opereta. — Kornur se zahoče po neprisiljeni zabavi, naj priđe. Presveta. * Slovenska Šolska Matica« v Ljubljani priredi v drugi polovici av-.rusta in v prvih dneh septembra t. 1. 14dnevni učiteljski tečaj, čegar pro-rratn smo svoječasno že objavili. Tečaj je popolnoma zasiguran. ker ve je javilo zadostno šte\ilo udele-*ence\\ Razume se. da sprejema odbor se vedno rrifave. Penarni prebi-*ek tega tečaja se razdeli koncem ečaja med udeležence po enakih dc-ih. — Odbor. »Akademija« priredi predavanje v Novem mestu v sredo 12. {unija >ne v petek 7. junija). Predava L. Lo-trič o Češkem pesniku Machariu. ^edavarjje se vrši v Narodnem do- iu. Pričetek ob S. zvečer. Vstop rost. nflnvnflP^^Hn^HnVn^nin^E&cKMi ."to^oL.-uJofcoruiuliliaiii. jp^"^ Pc greba umrlega našega častiš r»JL£ ne£a člana, brata t§T Antona flšherca ^Vfe^KV se ttdeieži na-e društvo kor-JV^ li orativno Zbirališče v te-%\^^pf iovadnici t Narodoem domu ^^iu^ v sredo, doe 12. junija ob t na 5 popoldne. Brat je, iz kažite ▼ kar najrečjem tevilu radnjo čast Telikemu pesniku ovensketnu in prezasluinemu našemu anu f Odbor. Ustnloi mutiti. Dopisnikom. V zadnjem času dobivamo silno mnogo pišem, ki so pre« malo frankiraai, vsled česar moramo za vsako tako pismo plaćati na pošti. Opozarjamo torej dopisnike, nai vsako pismo frankiralo, kakor Je pred« pisano,* ker bo uredništvo v bodoče dosledno vračalo vsa pisma, ki bi ne bila ali ki bi bila premalo frankirana. — Kdor hoče, da se kak poslan roko-pis porabi v sobotni številki. ga mora poslati najkasneie do petka zvečer; v soboto došle stvari se vporabijajo za sobotno številko le, ako so izredno važne in zanimive vsebine. — Razna društva in posamniki nam po-siijajo svoje vesti z željo, naj jih na prirner priobčimo v soboto torek ali sredo. Ali misli ta gospoda, da nima uredništvo drugega posla, kakor da pazi na to, da se dotične noti.^e priob-čijo v željenih rokih? Ali naj uredništvo nastavi posebnega uradnika, da bo pazil na te notice, ki se naj po-navljaio, in sicer samo za to, ker so nekateri gospodje prekomodni. da bi dotično notieo poslali dvakrat, tri-krat?! — G. B. K. v St. Vidu na Doteni-skem. l\>pisa ne moremo priobčiti, ker je preoseben. Pred vsem pa bi morali vedeti ime onega, na katerega se dopis nanaša. Današnji list obscga 6 strani. Izdajatrfj in odgovorni nrednik: Kasto Pustosiemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Umrli so v Ljubljani: I>rre 4. junija: Marijana Jančar, branjevčeva žena, 61 let, Radeckega cesta 1. Dne 5. junija: Viktorija Kmet, zasebnica, 31 let, Prisojna ulica 5. I>ne 6. junija: Alberta Jkrinjar, šivilja, 21 let, Mestni trg 9. V deželni bolnici: Dne 3. junija: Valentin Demšar, baftar, hS let. Žitne cene w Budimpešti. Dne 10 junija 1912. Ttrmlii. Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 11 49 Rž za oktober 1912 . . za 50 k? 9*55 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 18 Koruza za iolii 1912 . . . za 50 kg 8 77 Koroza za avgust 1912 . . za 50 kg 8 83 Koruza za maj 1913 . . za 50 kg 7-55 Heteomiošfčno *mi\\& VMat Mi mmjtm i#«-2 Srbiji zračni tlak 3«-7« ni t ^12#- wi£ I« VctTOYi Nebo .= ™* trn* gg______________ 8w 12.pop. 734 2 27 1 sr. jjzah jasno „ 9. zv. 734-6 20-0 sr. jzah 9. !7. zj. 734 7 1V7 ' sL jvzh. „ 2. pop. 731 7 25*2 si. jug sk. oblač. „ \%W9. 732 1 181 „ del jasno 10. 7. *j. 731-2 15-6 brezvetr. dež Srednja predvčerajšna temperatura 20-7ft, norm 16-9* in včerajSna 19 7 , norm. 17 0. Padavina ▼ 24 urah 0"0 mm in 10 mm Pi***elj»k© podporno društvo javlja žalostno vest, da )e preminol dne IO. junija 1. 1912, ob pol drugi uri zjutraj njegov častni član, blagorodni gospod 2084 Anton Aškerc pesaik la »•strni arblvar. Sprcvod bo krenil iz mrtvašnice deželne bolnice v sredo dne 12. junija popoldne k Sv. Knštoiu, kjer se položi v rakev pisateljskega društva. Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njega častni član, velezaslužni brat Anton Aškerc pesnik lm mestni arhivar i danes zjutraj ob pol dveh po kratki mučni bolezni preminil. Pogreb bo v sredo^ 12 t. m. ob 5 pop iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Knštofu, kjer se truplo položi v rakev Pisateljskega društva. — Časten mu spomin. m V LJUBLJANI, dne 10. junija 1912 Potrti od bolesti javljamo vsem svojim rojakom, da je naš predragi tovariš in ljubljeni prijatelj, gospod 2089 Anton Aškerc slovenski pesnik in mestni arhivar« danes, dne 10. junija ob pol dveh zjutraj v deželni bolnisnici po kratkem trpljenju za večno zaspal. Pogreb prebiagega pokojnika bo v sredo ob 5 uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Kri-štofu. kjer se truplo shrani v grobnico Pisateljskega društva. Vse pokojnikove prijatelje in znance, vse rodoljubke in rodoljube, vsa narodna društva ter sploh vse domorodce vabimo, da izkažejo slavnemu možu poslednjo čast! V LJUBLJANI, dne 10. junija 1912. Braštve magistralnih nradnikov. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane naznanja, da je danes zjutraj ob pol dveh po kratki mučni bolezni preminil gospod Hnton Rškerc 1 « mestni arhivar« I Pogreb vefikega slovenskega pesnika in vestnega uradn&a se vrši v sređo ob 5. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče Sv. Krištofa, kjer se truplo I položi v rakev Pisateljskega društva. V LJUBLJANI, dne 10. junija 1912. I Zahvala. I nj Vsem, ki so nam ob prepriđki ni ^M izgubi naše preljube soproge, matere, ^M ^t sestre in tete, gospe 2088 ^M I Ane tu ni stadler I ■■ izrekli iskreno sočutje ter spremili ^m ^| drago rajnco k večnemu počitku, ^H ^H kakor tuđi darovalcem prelepih ven- ^H ^H cev izrekamo presrčno zahvalo. ^H ^9 Žabja vas-Novomesto, dne 10. ju* ^M H nija 1912. H ■ Žalnjoči ostali. ■ ■ Zahvala. I S Za neštete dokaze sočutja ob ^H Bi nenadomestni izgubi, iskrenoljublje- ^B ^B nega, nepozabnega soproga, o^eta, ^H ^^ brata, strica, gospoda ^B I JUHEZfl Bosan I ffi izrekamo vsem sorodnikom prijate- ^m H| ljem in znancem svojo najiskrcnejšo ^M H| zahvalo. ^H . 9Bl Posebno se zahvaljujemo preč. ^B | X3 gosp. dekanu Mat. Mraku za vso ^M i M tolažbo in spremstvo kakor tuđi os- ^H ^S lali duhovščini in vsem onim, ki so ^m \ Bn nam bili v teh težkih dneh v pomoč. ^M B| Iskrena hvala vrlim škofjeloškim ^B | 53 pevcem pod vodstvom g. J. Rojnika SH [ jHj za ganljive žalostinke vrli starotoški ^B Hl požarni brambi in vsem drugim ^H BB udeležencem, ki se sledili predrage- ^H Wt rajnkemu na njegovi poslednji poti. |H i |1 V STARI LOKl 10. junija 1912. H W& Žalnjoči ostali. H i BBMI _______m—i^^S^^~ ^^ ^&đ*mmk K ^^^^hk ^^fiH9H fi^n^P ^n^H^Hk Bna^& ^flB^^^^^nVH ^n^^K ^^^n^nW '^^* z štirimi stanovanji ia vrtom na lepem kraju v Rožnidolini št. 227. se pod zelo ugod-nimi pogoji iz proste roke ceno proda« Posestvo na prodaj v blizini Dobrne na ŠKaierskem s stalno dobro vodno moćjo; v blizini se bo zidala železnica; pripravno za povećanje mlina in nove žage ; močno zidana in dobro obranjena hiša, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travnikom in niivami se takoi proda Vpraša se: Celfe, Gosposka ulica 17, n. nadstr« Korespondeata. Štirl agilna dekleta žele korespoodenco z enakimi vrlimi fanti. Pod šifro: Pomlad, Poletje, Jesen in Zima. — Poštno ležeče: Ljubljana. 2085 Najfinejši 2061 desertni IiptavsKl sir iz slovitega TravniŠkega pogorja dobavlja po najnižjih cenah Pnra bosensba herc. tvornica ovčjega sira) Travnik, Bosna. Kdor se želi učiti ruski iezik temeljito in praktično, naj da svoj naslov v upravništvo »Slov. Naroda« pod „rusko". 2086 Dr. med. Ipavic zopet ordinira. Stran 6- __________________________________SLOVENSKI NAROD. _____________________________________________ 130 štev. Nrcfce cene!_____________________Hoiosti sita a Mite !■ aodaega blaga za damske oblehe? Zahtevajte vzopcb! i^HHIHB «^^^^^Hp JzlX ^s? -^HLJESL ^BHM^^ ^HBL. vm« muoraa. ^^HBb JHHBBB .KMii ^feifi Jral BaM jHLfil-jSHBL JSK ffijfr JBL vB ^* Nizozemska zavarovalna družba is iiviieole I IlILULUllltlllll.. Ravnateljstvo: Danaj L, Aspernplatx I s I se priporcča za. skiepanje zavarovanj 2a Življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas I vojaske siufbe po najugodnijih pogojih ter najnižih premijah. I lamana shr1- L-w Ua Hi thf J7J ri|Mt. — lezenrf k«cii Ista 19!O ikiii 112 lilijmor I Gener. zastopsivo za Štajerska in Kranjsko v Gradcu !., Schmiedgasse 40, I kjer strogo reelni, delavsti sotrudaiki vsak 6a s dobe dobre službe. I Nadzorni za Kranisko : bll I Ciril filo&očnik v Lfabljaud, EUzafcetna cesta 4. I Speciaiiteta tvrske fratelli • Jranca, Jitilan je vsled svojih silso iietetskih in odlično želodee :•: hrepečih lastnosti ^: Baf&oijša želođčBa srencica sveta. Glavno razpečevaliiče: Sig. Winter. Danaj, III. Ungarg. 20. I Prva gorenjska ^39 kiMufeit i RiiiviikL I (Izaelki državnih učnih deiavnic). I Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslo-[ nila. popotne in kupeiske košare, cvetliena j in stojala za dela. obsežni solnčni stoli, i zaklopni stoli, vlaknaste preproge, ko-palni čevlji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo. lluslrovani cenovnik zastonj. I________, ._________________ 1Sniske oo^Pllžins i 1 5 •* vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v 5 I 1 Narodni kniigarni 11^ v.Prešernovi ulici št. 7. :: J Soboto, dne 15. junija iziđe; ^^ jeiBlni liioi kranjski in dežclne linante. I 1 Spibal Fran pl. Šuklje. J I I 4% pol, velik. 8\ Cona broi. K 1-80, po poiti B 1-M. I ■ Pisatelj, natančen poznavalec deielnih financ, ostctljuje finančoi I ■ položaj deiele, pa tuđi kaže, kako bi se lahko san i ral. Brošura bo ■ B brezdvomoo ▼ vseh krogib z budi hi veliko pozornost in bo kmalll ■ ■ razprodana. Zato svetujemo vsakemu, ki si hoće zagotoviti k*k ^^^ jF* — ck&empiar, naj si ga naroči že sedaj. = ^| I V LiablHiiii, dne 10. junija 1912- 2079 I Iščem za svojo parno žago izvežbanega sloven>kega in nertiškega jezika zmžnega lagankeoa dolavogio (Platiiaeistra)- 2067 Ponud^e na A. Kalfet, parna laga v SLočevju. ¥so noć ^^*^^"^^^BT ^^^TloriJansUa ulica £t, 6. Pristen dober ■ ■ ■ se dobi pri 95 LIEBEH1KU V Spod. fliKI. u pri doleajskem kolodvoru :: se odda. Ve^f se izve na 9s2.e!ene!H liriliu", Doleniska cesta štev. 23. 2046 H~ijiWSli5iiw pravi frantoski paH ln TSi ¥ to široko spadafoči predmeti v najiineiii kaUovo3ti. 948 Za obila ntročila se piiporoča OTILIJA BRAČKO Ljubljana, Danajska cesta U v Haitiiancvi tiiši. S cotisnoiii opvlpa slanovanla se oddajo letovistariem v Framu blizu Maribora. Ye6 pove 2045 Leogolđ S2rnineK. utitglj v frasm. I Zdeznato kina-vino • lekarnarji -. 8 PICCOLIJA ■■ v LJUBLJANI. Dumjska cesta' obsega navedeno množino ■ železa v nasprotstvu z dru wmmm~mmmmm^~' g\m\ žclcznatimi kina-vini, Ki obsegajo samo toliko ieleza kakoT navadna na- ▲ mizna vina in nimajo torej Jlpl^ nobene zdravilne vrednosti. ^^^l^k^P To dokazuje več kemiških >^Ds analiz in tuđi ona, ki se je ^^r izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekamarja __________ Piccolija jači slabokrvne, " — nervozne, vsled bolezm osla- bele osf.be, slabe in bolezno izgledajoče obroke. M Steklenica s Jt 1. 2 K, 3 " steklenicc K 660. Voznina in zjvojnina prosta._______ Prlporodilo. 208° V Krakovski ulici 20 in v podružnici Karolinška zemlja 11 se 5zd.el-u.3ejc d.cr]o.sičl lično, trpežno in ceno in ki prekosijo vse zunanje izdelke brez konkurence. — Cenjenemu občinstvu se priporočamo v naročitev. - . *»■ Avgust SScof. MATEJ OBLftK Ljubljana, ^ ^^ tantalttlitl ^^' čevliev i Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši S 13. jnuijesi 1912 vsak četrtek ob 3. uri popolđne brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mesfnega doma. Vabijo se Vši Staiši, kojih Otroci ^e nišo cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki Se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem Času. Pri pregledu izroče se tuđi spricevala o cepljenm ter bodi^ posebno še povd^r^enc, da ?e v 5mi>lu n-.n.-t^riiaine naredi t zaltteva ppi spre{eiiiti OtTOb ¥ ljudsko solo spričevalo o vspešao cepljenih kozah. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. maja 1912. Župan: DF. iTOll TaVČHT 1. r. »i jOngtešl^o Š7zlciđ.zšče obleJc | S O. » selo reducirani ceni. '^ m JP(Z7ZCL77zej. M XKXXKKXXXXKXXXXXXXXKXXXXXXXXX i Ocsiiod Ubald pl. Trnkotzv, lekarnar v UubljanL g M Na rriporoCilo ?r Medica naročil sem tfll za poskušno 1 zavoj Vašega M SS „Sladili 6a|lM> Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- u tn Vemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja Žena redno z Vašim « 34? »Sladnim čajem« (znamka T>Sladin«) hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi H u sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po u K četrti poSiljatvi takoj še 6 zavojev VaSega »Sladnega čaja«, katerega bodem ^ JC V^akemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani JjJ u Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, V ft Skofljica, 10. 11. 1912. S x Varčne gospodinle! g »■ Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladtn" ft lK ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladai ćm)M 1 zavojček z /4kg samo 50 v tuđi pri trgovcu. X XNa tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge V Ljubljani ltkanUI JiJ -__ Tmkdcsj, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VMl, Josefstadter- JQ X strasse 25; III, Radetzkvplatz 4; V., Schonbrunner^tr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. A M ■Willl«11 *° i0**1- — Pnra "4^*l» tksportea trrdka. - Pr^skutoao M SS lokimarsk« Hmgo. - BrogtfAo cmt. — Mastim u *ft*laor«|c«. — TeL itO. ^m XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK