„DER sicmiscKi iumwm11 ŠIAJERS trscneint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau>, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vie.teijahriich KM 1.2J einschl 9Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 17 - V. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 28. April 1945 Einzelpreis 10 Rpt Najhrabrejsc srce Fuhrerjev rojstni dan je praznoval ves nemški narod v globoki veri v njegovo poslanstvo in v trdni odločnosti, nadaljevati pot boja in dela do srečnega konca Na predvečer Fiihrerjevega 56. rojstnega dneva je govoril Reichsminister dr. Goebbels nemškemu narodu o Fiihrerjevi osebnosti. Misli, ki jih je nanizal dr. Goebbels v svojem govoru, so tako jedrnate in globoke, da bodo zanimale naše čitatelje tudi par dni pozneje. V svojem govoru je dr. Goebbels poveličeval veličino osebnosti in dela Adolf Hit-ler-ja ob višku borbe, podajajoč verno sliko moža, ki s sigurno roko vodi državni brod Nemčije skozi razburkana vodovja sedanje gigantske borbe. Med drugim je razvijal dr. Goebbels sledeče misli: V času vojnega dogajanja, ko so se morda zadnjič zbrale vse sile sovraštva in uničevanja iz vseh strani, da bi prodrle naše fronte in prizadejale Reichu smrtni sunek, stopam — kakor vedno po 1. 1933 — pred nemški narod, da bi mu govoril o Fiihrerju. V preteklosti so bile srečne in nesrečne ure, toda nikdar še ni bilo vse tako na kocki in še nikdar ni moral nemški narod svoje gok) življenje braniti ob tako silni nevarnosti. Ni to trenutek, da bi govorili s Fiihrerjem v sicer običajnih besedah ali pa da bi mu čestitali po dosedanji tradiciji,- Danes je treba povedati več. i Lahko rečem, da je našel čas.v svoji temni veličini v Fiihrerjevi osebnosti edino vrednega reprezentanta. Če Nemčija danes še živi, ako Evropa in z njim kulturni zapad in civilizacija še nista izginila v breznu, se imata za to zahvaliti samo Fiihrerju. Fuhrer bo mož tega stoletja, ki si utira pot ob strašnih porodnih krčih navzgor. Fuhrer je edini, ki je ohranil zvestobo samemu sebi. On svoje vere in svojih idealov ni prodal ali izdal radi cenene konjunkture. Vedno in nezmotljivo je nadaljeval svojo ravno pot cilju nasproti, ki je danes sicer še neviden za gorami ruševin, ki so jih naši maščevalni sovražniki zgradili na nekoč cvetočih legah našega nekdaj srečnega in ponosnega kontinenta. Ta cilj pa bo nekoč za-žarel pred našimi bolečimi očmi, čim bomo prešli preko vseh ruševin. Razdobje, kakor ga preživljamo danes, zahteva od voditelja več kot uvidevnost, modrost in dejavnost. Za obvladovanje takega razdobja je treba neke vrste žilavosti in stanovitnosti, hrabrosti srca in duše. V zgodovini je vse to redko, toda čim učinkujejo te lastnosti, vodijo k občudovanja vrednim storitvam človeškega genija. Kaj je postalo iz tolikanj patetično pro-klamiranih osrečevalnih tez sovražnih državnikov, kaj iz Atlantske izjave in njenih štirih svoboščin? Samo glad, beda in množin-sko umiranje. Obtožuje jih oskrunjen kontinent. Bivša cvetoča mesta v vseh deželah so bila izpremenjena v kupe ruševin. Stotisoči in celo milijoni žensk in otrok vzdihujejo in -jokajo pod besnečim bičem boljševizma. Najbolj blesteča kultura, ki jo je svet kedarkoli nosil, propada v ruševinah in zapušča samo še spomin na veličino časa, ki so jo te satanske sile uničile. Narode pretresajo najtežje gospodarske in socialne krize kot he-rolde bodočih strašnih dogodkov. Naš jasno zarisani obnovitvenr program, ki se je izkazal doma in drugod v Evropi kot uporaben, pozitiven," ljudstvo osrečujoč — stoji proti megli fraz židovsko-plutokratsko-boljševiškega uničevanja sveta. Tu stoji mož, siguren v svoji drži, s trdno in premočrtno voljo proti nenaravni koaliciji sovražnih državnikov, ki so samo lakaji in eksekutivni organi te svetovne zarote. Ali bi se zamogel naš narod po šestih letih take borbe toliko ponižati, da bi pozabil na svojo čast in na svoje dolžnosti in da bi prodal svoje sveto pravo do velikega bodočega življenja za skledo leče? Kdo bi se drznil to potrditi? Kdo misli tako nizkotno o nas, da bomo izračunano sedaj, ko se na- n Zlomila se bo XII sovražna premoč Gauleiter Gaua Franken, Karl Holz, je naslovil Führer ju iz Nürnberga sledeči brzojav: »Moj Führer! Začel se je zaključni boj za mesto zasedanja stranke. Vojaki se bijejo hrabro, prebivalstvo je ponosno in stanovitno. Jaz ostanem v tem najbolj nemškem mestu, kjer se bom bojeval in padel. V teh urah bije moje srce bolj kot kedaikoli poprej v ljubezni in zvestobi za krasno Nemčijo in njen narod. Nacionalsocialistična ideja, bo zmagala ter premagala vse vragove. Nacionalsocialisti Gaua Franken pozdravljajo v nemški zvestobi. Karl Holz.« r Führerjev odgovor se je glasil: »Zahvaljujem se Vam za vaše vzorno zadržanje. S tem ne dvigujete samo sonarod-njakov Vašega Gaua, temveč tudi milijone drugih Nemcev. Sciftj se začenja boj fanatizma, ki nas spominja na naš lasten boj za oblast. Četudi je trenutna premoč naših sovražnikov še tako velika, ob koncu se bo — točno kakor nekoč — kljub vsemu zlomila. Cenim Vaše junaško delovanje v srčni hvaležnosti s podelitvijo odlikovanja Goldenes Kreuz des Deutschen Ordens. Adolf Hitler.«. hajamo v zadnji, odločilni rundi vojne, zapit* stili naše prekaljene ideale, da bomo zavrgli upanje na boljšo bodočnost našega Reicha in da bomo v zmešnjavi nesreče, ki nas je zadela, prodali naše dežele, ljudstvo in življenje naših otrok in zanamcev? Po svetu se govori o zvestobi kot nemški čednosti. Kako je zamogel narod prestati preizkušnje te vojne brez zvestobe? In kako naj bi jih brez nje prestal sedaj v odločitvi? Te preizkušnje bodo zadnje. Vojna se na-giblje svojemu koncu. Blaznost, ki so jo sovražne sile razlile nad človečanstvo, je že prekoračila svoj višek. Ta vojna zapušča po vsem svetu samo še občutek sramovanja in gnusobe. Perverzna koalicija med plutokra-cijo in boljševizmom stoji pred zlomom. Usoda je uničila glavo sovražne zarote. To je bila ista usoda, ki je pustila 20. julija stati Fiihrerja med mrtvimi, težko ranjenimi in razvalinami, da bi okončal svo;e delo v bolesti in v preizkušnjah, toda tako, kakor je želela previdnost. Še enkrat se zaganjajo armade sovražnih sil proti našim obrambnim frontam. Za njimi se peni kot priganjeval°c mednarodno židovstvo, ki ncče imeti miru, dokler ni doseglo satanski cilj uničenja sveta. To^a to bo zaman. Bog bo Luciferja, kakor že tolikokrat, kadar je bil pred durmi oblasti nad narodi, zopet pahnil v brezno, iz katerega je prišel. Mož resnično seku'arne veličine, z brezprimerno hrabrostjo in stanovitnostjo, ki dviga srca in jih pretresa, bo pri tem njegovo orodje. Kdo bi hotel zatrjevati, da je možno najti takega moža v vodstvu boljševizma ali plutokracije ? Ne, rodil ga je nemški narod, dvignil Era je na svoj ščit, izvolil si ga je svobodno svojim Fiihrerjem, ta narod pozna mirovna dela in hoče tudi vsiljena mu vojna dela nosili in izvesti do uspešnega konca. Nemčiia bo po tej vojni v par letih vzcvetela kot nikdar poprej. V njenih razrušenih pokrajinah '-e bodo zgradila nova, lepša mesta in lenše va i, v katerih bodo stanovali srečni ljudje. Vsa Evropa bo deležna tega nrocvita. Zopet bomo prijatelji z vsemi narodi dobre volje, da bi skupno z njimi zacelili težke rane, ki k».ziio obličje našega kontinenta. Na bogatih ž on crVSlra vliHa v polnem obsegu odobrila ameriško odklonitev. Moskva je nato postavila Anglo-Ameri-kance pred izvršeno dejstvo. Z lublinskim. odborom, ki ga Moskva priznava kot edino poljsko vlado, je Kremi sklenil pakt o prijateljstvu in vzajemni podpori. Pakt sta podpisala za lublinske Poljake dne 21. aprila »prezi-dent« Berut in ministrski predsednik ter zunanji minister Osobka-Morawski v Moskvi, k$er je baje vladala v času pogajanj atmosfera prisrčnosti in medsebojnega razumevanja. Kar so Anglo-Amerikanci hoteli preprečiti, se je ■ torej zares uresničilo. Diplomatski dopisnik lista »Sunday Times« ugotavlja, da je moskovski podpis pod omenjeno .pogodbo šahovska poteza Moskve proti An-glo-Amerikancem. Tudi »Catholic Herald« je mnenja, da se sovjetski politični cilji glede Poljske niti najmanj niso zmanjšali. Vse, kar se je zgodilo po Jalti, je tvorilo dokaz, da hoče Moskva potom lublinske skupine ostati gospodar situacije na Poljskem. Krivdo za zmešnjavo v poljskem vprašanju nosita po mnenju lista Anglija in Amerika, ki sta se odpovedali jasni formulaciji dogovora glede Poljske. Zadovoljili sta se s cunjo papirja, ki je zamogla kvečjemu pomiriti domačo kritiko. Dejansko se je izkazalo, da je angleško popuščanje do-vedlo vselej do tega, da je Moskva postavljala vedno nove zahteve. Žrtev „osvoboditve" Angleški list »Observer« piše k položaju v Franciji, da trpijo pomanjkanje živeža zlasti starčki in deca. V starostni oskrboval-nici Nanterre je bilo preje 3800 oskrbovancev, sedaj jih je samo še 2000. Masti dobijo tako malo, da kar umirajo. V nekem otroškem zavetišču je v eni noči umrlo 17 dojenčkov vsled mrazu. Veliko je pomanjkanje otroških oblek. Mnogi novorojenčki so zaviti samo v papir. Vodja Pasteurovega zavoda je izjavil, da je tuberkuloza prekoračila od 1. 1944 sem svoje stanje iz leta 1937-3° za celih 48%. Pomanjkanje tolš"e in apna je pomedlo 54% vseh novo rojenih otrok napram 8 do 10 odstotkom £red vojno. Pa tudi sicer se pojavljajo v Franciji bolezni, ki jih doslej niso poznali in ki so znane samo iz perijodičnih razdobij gladovanja v Aziji. Nič čudnega torej ni, da je »osvoboditev« za Francoze samo še »la grande illusion«. Č;m več Angležev in Amerikancev je v Franciji, tem večja je zagrenjenost Francozov. Glad, beda in solze spremljajo dogajanje v Franciji. Sovražni bratie Ko so se Angleži, Amerikanci in SovjetI združili v alijanco ter si podali kot pluto-kracija in boljševizem roke, je bila ustvarjena koalicija, ki je ni možno označiti drugače kakor da je perverzna. Res je, da imata plutokracija in boljševizem nekaj skupnega, čeprav sta si v ideologiji neenaki in tuji. To, kar imata skupnega, je dokončni cilj, Nemčijo enkrat za vselej izključiti iz kroga velesil, nemškemu narodu pa z decimiranjem onemogočiti, da bi kedarkoli s svojo pridnostjo in s svojimi čednostmi dosegel spoštovanje narodov. V ostalem prevladujejo v tej koaliciji samo protislovja. Ko je Roosevelt še živel, Churchill pa bil še politik z uplivom, sta storila po svoji možnosti vse, da bi zalimala krizo v tej nenaravni koaliciji. Sedaj, ko je usoda odnesla velikega priganjača Roosevelta in ko je Churchill kot zastopnik drugorazredne sile sam zaigral svojo zadnjo šanso, se odpira vedno bolj tisto brezno med tremi partnerji, ki so pa dejansko trije rivali. V tej atmosferi naj bi se torej rodila organizacija svetovnega t cl JESI Beili Srditi obrambni boji v nemški prestolnici - Ojačeni naval vjetov - Vojaški položaj v štajerskem obmejnem področju so- Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo 18. t. m., so bili na obeh -straneh Fiirstenfelda, jugovzhodno od Miirzzu-schlaga in pri St. Poltnu odbiti številni na- je razbil ob hrabri obrambi in so bili preprečeni vsi poskusi prodora. Južno od Frank-furta a. O. so se obdržale nemške čete proti sovjetski premoči. Kljub srditi nemški ob- padi, mimogrede izgubljeni odseki pa so bili rambi je sovražnik prodrl vzhodno od Baut- deloma v protinapadu zavzeti. Pri Mistelba- ----- -1" —' °----J~ °----u---- — chu in Firsterdorfu so nem|ke čete preprečile močne nočne poskuse prodora. Na cesti zena in ob reki Spree do Spremberga. Nemške letalske sile so uničile okrog sto sovjet- dorfa . V odseku Gorlitz-Kottbus je bilo v dveh dneh uničenih 211 oklopnikov. Vzhodno od Berlina so se razvili srditi boji na črti Fiirstenv/ald-Bernau. Sovražnik je imel izdatne izgube. Letalstvo je uspešno posegalo v boje ter je uničilo 75 oklopnikov in več sto vozil. 42 letal je bilo zbitih na tla. Na jugu vzhodne fronte so se izjalovili sovjetski poskusi prodora južno od St. Poltna, severno od Mistelbacha in pri Mahrisch-Ostrau-u. Sovražnik je brez uspeha napadal Breslau in Pil-lau. — Na štajerski obrambni fronti ni bilo po poročilu z dne 21. t. m. bistveno nikakih posebnih dogodkov. Južno od Semmeringa so po poročilu z dne 22. t. m. dobro napredovali lastni protinapadi. Pri St. Poltnu so boljševiki zaman pro- _______________^ skih tankov, obenem pa so zbile 109 sovjet- dirali proti jugu. Pri Mahrisch-Ostrau-u so Lundenburg-BrUnn prodirajoči sovražnik je fkih letal. Južno od Briinna so bile nemške se boljševikom izjalovili opetovani poskusi ---- j--o-i—.-j— tr d—° čete v težkih obrambnih bojih. Severno od prodora. V dvojni bitki med Sudeti in Stetit- bil zaustavljen v področju Selowitz. V Bres lau-u so se odigravali srditi obrambni boji. Med Gorlitzom in Kottbusom se je zlomil boljševiški naval. Jugovzhodno od Kottbusa so izvedle naše rezerve in oklopniki protinapad. V dveh dneh je bilo uničenih 233 tankov. Ob reki Oder se je nadaljevala obrambna bitka z veliko srditostjo. Na stokilometer-ski fronti so bili odbiti s premočjo izvedeni sovjetski napadi. — Graz je sporočil 18. t. m., da je bil v področju Kaag in Kaisersberg oči- Mahrisch-Ostrau-a so se izjalovili ponovni sovjetski poskusi prodora. Pri Troppau-u je bil sovražnik zavrnjen proti severu. Breslau je slej kot prej odbijal vse napajle. — Med Friedau-om in Radkersburgom ni bilo po po- ner Haffom so se naše čete upirale težkim bojem. Sovjeti so vdrli v Bischofswerda in Königsbrück. Južno od Kottljusa so dosegli boljševiki črto južno od Königswusterhause-na. V Kottbusu in Füstenwalde so se raz- ročilu z dne 19. t. m. nikakih posebnih do- vneli poulični boji. Vzhodno in seyerno od godkov. 20. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da besni bitka med Sudeti in Oder-bruchom z vso srditostjo. Sovražnik je na- ščen sovražni vdor v protinapadu, obenem so padal s številnimi strelskimi divizijami in bile zavzete obvladujoče višine. Tretjega dne velike obrambne bitke pred osmerimi oklopniškimi korpusi. V področju Görlitz-Bautzen-Weißwasser je bil sovražnik Berlinom so vrgli boljševiki po poročilu z zavrnjen proti zapadu. V bitki za Berlin so •» -t a > v__; i ____ :__ __ „ «t ii7TrAioirola no oa Vi To Vir«/-» /Hiri^iin r»o aVidVi ctvd. dne 19. t. m. v boj ljudstva in materijala v doslej neznanem izmeru. Množinski naval se miru v San Franciscu. O tej organizaciji govorijo že od krimske konference sem z najlepšimi besedami. Svetovna zgodovina doživlja svojo največjo grotesko. Medtem ko se ti trije veliki pripravljajo za sestanek ob konferenčni mizi, divjajo za kulisami viharji in se pripravlja političen orkan, ki utegne razrušiti vso anglo-ameriško sovjetsko hišico iz kart. Angleški list »Tribune« ni osamljen s svojo sodbo, če ugotavlja, da se kažejo sence prihodnje tretje svetovne vojne že sedaj, ko druga še niti ni končana. Ta list je tudi ugotovil, da človečanstvo še ni nikdar imelo pričakovati tako strašne bodočnosti kakor sedaj. Istega mnenja so tudi že sloviti angleški in ameriški politiki, ki govorijo o tej tretji svetovni voini tako, kakor da gre za popolnoma razumljivo zadevo, o kateri ne more biti nikakih dvomov i» tudi nikakih razprav. Kdo pa naj bi bili nasprotniki v tej tretji svetovni vojni? Za časopis »Tribune« in za vse trezno misleče ljudi ne more biti o tem nikakega dvoma. Po argumentih, s katerimi operirajo naši nasprotniki, Nemčija kot partner za tako vojno ne bi prišla v poštev. To se pravi, da bi se zamogel oborožen spor odigrati samo med tistimi, ki so še danes zavezniki ali se pa kvečjemu še izdajajo kot zavezniki. človečanstvo bi tedaj doživelo strašno komedijo dejstva, da so sile, ki so se zbrale, da bi izvojevale drugo svetovno vojno, priklicale same med seboj še tretjo svetovno vojno. Niti najmanj se nočemo spričo takih spoznanj, ki so postala v gotovih krogih sovražnega tabora že dovršena dejstva, udajati ka-kršnimkolim iluzijam. Pridržujemo se sirove stvarnosti, ki zahteva od nas, da nadaljujemo neusmiljeno borbo z vsemi močmi ter z vpostavo celokupne fronte in domovine. Čimbolj se pokazujejo v zavezniški stavbi špranje in razpoke, tembolj nas mora vse to bodriti v boju do zadnjega vzdihljaja. Ta boj velja židovsko-plutokratski svetovni zaroti. Mi se ne borimo radi vojne kot take, temveč radi življenja in bodočnosti naših otrok. Če je drugim potrebna svetovna vojna, nas pusti to popolnoma hladno. izvojevale naše hrabre divizije na obeh straneh Frankfurta popolni obrambni uspeh. Berlina se je sovražnik po težkih bojih pre-ril do zunanje obrambne črte Berlina. Srd ti boji so se odigravali na črti Lichtenberg-Niederschonhausen-Frohnau. — V štajerske-n bojnem področju ni bilo po poročilu z dne 22. t. m. nikakih posebnih dogodkov. Dne 23. t. m. so sporočili, da so nemški protinapadi v frontnem loku južno od Semmeringa pridobili nekaj ozemlja. Pri St. Polteni' so se vrstili brezuspešni boljševiški na- Kljub žilavi protiobrambi je sovražnik pro- padi. V odseku Mistelbach in južne od Br;;n- J_1 J ___J__ i m_____11_____. Z__«n n/> nn «t Vini'iU Twinl rtirili VinllCOWIöIrl drl do področja Tempelberg in Buchholz. V bitki za Berlin je bilo 19. t. m. zopet uničenih 226 sovjetskih tankov. Južno od Semmeringa je bil sovražniku iztrgan nadaljnji teren. Južno, od Briinna so se razbili sovražni na- na so se v trdih bojih izjalovili boljševiški poskusi prodora. Severovzhodno od Mahrisch-Ostrau-a je bila mimogrede raztrgana fronta zopet sklenjena. Težki boji so se odigravali med Sudeti in Stettiner Haffom. Pri Sprem- padi. V času od 1. do 19. aprila so izgubili bergu so se nemške čete junaško upirale boljševiki na vzhodni fronti 2807 oklopnikov. — Na fronti med Friedau-om, Luttenbergom in Radkersburgom ni bilo po poročilu z dne 20. t. m. nikakih posebnih dogodkov. Velika bitka med Sudeti in Stettiner Haffom je beležila tudi po poročilu z dne 21. t. m. srdito nemško odločnost proti množinskemu navalu boljševikov. Sovražne oklopniške armade so našo fronto na več mestih raztrgale. Lastne skupine so dajale trdovratni odpor in so vezale močne sovjetske sile. Južno od Spremberga je pognal sovražnik svoje oklop- navalu boljševiških sil. Kottbus smo izgubili po žilavi obrambi. Medtem se je razvnela z vso besnostjo bitka za Berlin. Južno od mesta so bili zaustavljeni močni oklopniški napadi boljševikov na črti Beelitz-Trebbin-Teltow-Dahlewitz. Kolodvor Köpenick je bil zavzet v protisunku. Ob Prenzlauer Allee je bil zapahnjen sovražni vdor. Severno od Berlina so prodrle sovjetske napadalne konice do reke Havel, ki je pa niso mogle prekoračiti. V področju Frankfurt in ob severnem toku reke Oder so se nadaljevali menjajoči niške konice do področja Kamentz. Posadki se boji. — Na štajerski fronti je potekel Bautzen in Spremberg sta razbili vse napade. Sovražnik je prodrl do Jiiterborga in Wiins- dan po poročilu z dne 23. t. m. brez posebnih dogodkov. fronti Iß f Italiji Težki boji v Srednji Nemčiji in v Srednji Italiji Potek operacij v preteklem tednu Ob Avlantiku se je po poročilu z dne 18. t. ni- začel po obstreljevanju z morja ter bombardiranju iz zraka boj za nemške trdnjave ob izlivu reke Gironde. V gorečih pristaniščih so*se razvili boji s premočjo sovražne pehote in oklopnikov. Ob spodnjem toku reke Aller in v področju Tilzen je nadaljeval sovražnik svoje napade s premočjo. Ver-den ob reki Aller smo izgubili po večurnem težkem boju. Močne sovražne skupine so prodrle proti severu v Liineburger Heide. V opoldanskih urah 17. t. m. so začeli Ameri-kanci «napadati Magdeburg. Sovražnik je vzdrževal svoj močan pritisk od izliva reke Saale do Bitterfdrla. 5?nVTQ7r kosmate, pozneje postanejo umazano bele ali rjavkaste. V teh belih kosmatinah se skriva škodljivec. Pri močnem napadu je zgornja listna stran popolnoma mehurčasta, spodnja stran pa je, kot bi bila iz klobučevine. Škodljivec se množi z jajčeci, iz katerih se navadno izleže več samic kot pa samcev. • Škodljivca najdemo v vseh vinorodnih krajih. Posebno pri suhem vremenu in močnem napadu povzroča škodo in kvar, ker se zmanjša zaradi pokvarjenih listov usvajanje (asimilacija) rSstlirie, naravna posledica tega pa je zastoj v razvoju trsov. Zaiedavec je silno majhna živalica, ki jo vinogradnik s prostim očesom ne opazi, ampak je zato potrebno že poveča'no steklo. V nasprotju s pršico, ki povzroča kodravost, ostane listna pršica na mestu in sesa hrano iz listja, pri UMNI KMETOVALEC \ Vinograd in klet v aprilu in v začetku maja Ako v vinogradu še nismo končali z nameščanjem kolja, bomo opravili to delo čimprej. Tudi privezovanje trsov h kolu, ako je to potrebno, moramo opraviti kmalu. Pri odganjanju bomo opazovali trsje, ali in kako močno so morebiti očesa po zimi pozebla. Dokler pa poganjki niso dobro odgnani, še ne bomo popravljali rezi, ker bi bila nevarnost, da odganjajoča očesa odletijo. Šele kadar bo ta nevarnost minula, bomo lahko popravili, ako smo morebiti pri rezi narezali preveč. Takrat bomo lahko odrezali tudi od trse, ki smo jih zaradi močne pozebe pustili" neobrezane. S to rezjo moramo počakati tudi zaradi tega, da bodo odgnala vsa očesa, ki niso pozebla, ker bo verjetno odganjanje letos zelo neenakomerno. Vez locnov ali šparonov opravljamo v vinogradu, predno so očesa nabreknila, ali pa, ko bodo mladi poganjki že primerno razviti, da se nam ne lomijo. Pred nabreklostjo očes bomo vezali šparone v višjih in zavarovanih legah, kjer ni nevarnosti poznih mrazov. V legah pa, kjer bi nam utegnili mladi poganjki ob morebitnem poznem pomladanskem mrazu pozebsti, počakajmo z vezjo šparonov do meseca maja, da bo nevarnost pomladanske pozebe minula. Ako vežemo šparone sedaj, moramo paziti, da jih pri vezi ne zlomimo. Zaradi tega počakajmo rajši s tem delom, da se pričnejo po rozgah pretakati sokovi. Pri vezi šparonov pazimo tudi, da bodo ločni enakomerno slo-čeni in da bodo konci privezani nekoliko nižje, kot stojijo spodnji konci na dveletnem lesu. Na ta način dobijo posamezna očesa na svojem stališču primerno lego. Poganjki bodo tako vsi enakomerno in dobro od^naH. vse mladice bodo imele za razvoj dobre pogoje in se bodo razvijale enakomerno. Za ve* gnn- KOllCEK _| PRŠICA čemer nastanejo zgoraj omenjene izbokline na zgornji strani, na spodnji pa kosmata gnezda. To gnezdo obstoji iz lasnih tvorb, ki jih je ustvarila rastlina proti zajedavcu, na žalosf pa služijo tudi zajedavcu za skrivališče proti njegovim naravnim sovražnikom. Ako primerjamo belo prevleko peronospore z lastnimi tvorbami na spodnji strani listov, najdemo, da je prevleka peronospore čisto bela in fino kodrasta, medtem ko je bela prevleka pršice klobučevinas+e narave. Nadalje je značilno, da ostanejo listi pri peronospori gladki in se ne namehurijo, pri niej ni nobenih izboklin. Te izboklinice so značilne le za trsno pršico in so najboljše znamenje obeh bolezenskih pojavov. To je za vinogradnika zelo važno, ker se je že dogodilo, da so škropili z bordoško brozgo, ko so opazili nabrekline, na spodnji strani listov pa bele prevleke. Listno pršico zatiramo lahko zgodaj spomini in pa po brstenju. Najbolje jo' zatiramo, preden je trsje odgnalo, torej z zimskim zatiranjem. To pride pa trudi cenejše kot zatiranje poleti med rastno dobo. Za zimsko zatiranje je važno, da smo med rastno dobo zaznamovali napadeno trsje. Kot zati-ralno sredstvo prihaia v noštev pri zim^em zatiranju 3%-ni solbar ali pa 20%'-na raztopina žvepleno apnenen brozge. S temi raztopinami namažemo nanadeno trsje s primernim čopičem in zadostuje 1 liter za 30 do 40 trsov. Za poletno zatiranje na upo-abljamo nikotin, in sicer 100 do 120 g na 100 litrov vode. ronov so najbolj primerne vrbove šibice, ki jih pred uporabo namočimo. Da pride listje in grodje čim višje od zemlje, potegnem? pri vezi šparone vedno od trsa navzdol ali pa v vodoravni legi, ker bi prišle drugače mladice preveč blizu zemlje. Čim se bo zemlja dobro ogrela, pričnemo lahko tudi s saditvijo cepljenk v novih nasadih. Pri tem delu pazimo posebno, da se nam ne bodo cepljenke. osobito koreninice posušile. Zato jih nosimo v vinograd vedno le v vlažnih omotih. Pri rezi korenin nazimo tuvania o^hranic-^n* sre^ ev in surovin, ki jih hoceio obdelati naraščajoče liudske mnri;ce, gonita narode ra not .imperialistične ekspanzije. Šele no 7a«l"gi kemičnefa in tehmSVega ra^vo^a sodobnosti je bilo možno povečati p^d 'ke k~>eHi«>tva ter zmanjšati odvisnost gotovih *urovm. Izum duš'ka nam ie takorekoč p~me 'el iz z^a-ka žitnice. Moderna kemija ima na razirdago vedno serijo snovi in se takorekoč bližamo času, ko bo ena surovina lahko nadomestlia drugo in ko bo možno na umetne načine izdelovati vsako poljnbno snov. Postali smo mojstri v izrablianju ničvrednih stvari, ker smo se naučili obračati pozornost na zedeve, ki jih doslej ni ogledoval nikdo. Dragocenosti ležijo shranjene in skrite v premogovnem pepelu, v vod uh odtokih in v odpadkih raznih vrst, kier jih je treba samo iskati in izvleči. Lahko bi se reklo, da se je takozvana »kemija pomanjkanja« veliko bolj obnesla kakor »kemija prebitka«, bila je predvsem bolj mnogostranska, iznajd-Ijivejša ter je postala gospodar položaja. Po našem mnenju ni koristno, če uporablja nekdo hranilna sredstva za predelavo v alkohol, beljakovine itd. da potem ne ve kam s temi izdelki. Bolj važno in koristno je, če moderna kemija iz ničnostnih odpadkov izdela stvari, ki nam prištedijo na eni strani živila, na drugi strani pa dajo pridelke, ki so ne samo enakovredni dosedanjim, temveč celo boljši. Tehnika zamore odpraviti vse težave in vse stiske. Samo ena naloga je, ki ji ni mojster moderna tehnika, da bi ustvarila večja tržišča, ako manjka odjemalcev. To je zadeva, ki jo uredijo lahko voditelji narodov ir. držav v svojih političnih »laboratorijih«. M ALE VESTI | * Požrtvovalnost miadega junaka. Pri izpraznitvi našega mostišča v Radkersburgu se je posebno odlikoval 22-letni ^-Untersturmführer Wiesgott, ki je žrtvoval svoje življenje, ko je razstrelil most čez Muro ter s tem preprečil, da bi prišel v roke boljševikom. * Gauleiter je padel za Führerja in Reich. Pri bojih za mesto Halle je padel v obrambi mesta Gauleiter Gaua Halle-Merseburg Pg. Eg-geling. * Junaška smrt letalskega oficirja. Kot poveljnik neke nočne lovske letalske skupine in nositelj odlikovanja Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes je padel junaške smrti Oberstleutnant Walter Borchers. V tem vzornem oficirju je izgubilo naše letalstvo uspešnega bojevnika v po-iameznih spopadih ter ravno tako spretnega loveljnika odredov. * Tako misli štajerska žena o Führerju. Jo-anna Staufer, štiridesetletna pomožna delavka Mürzzuschlaga, je poslala Führerju za rojstni Vn, kakor vsako leto 250 RM. Na vprašanje, £ ji ni težko žrtvovati tako lepo vsoto, je od-gi'orila: „Ni lahko, toda za Hitlerja ni nikdar neaj preveč, če le ostane zdrav?" * Življenje za domovino. V obrambi svoje ožji domovine je padel kot Bataillonsführer Volissturma Miirzzuschlčjg Pg. Peter Panhofer. Geschäftsführer des Gauamtes für Kriegsopfer. Pokojnik je bil nositelj velike hrabrostne svetinje iz prve svetovne vojne, Eisernes Kreuz n. Klasee si je zaslužil v sedanji vojni v Franciji, udejtvoval se je tudi kot sotrudnik in časnikar ▼ raznih nacionalnih listih. * Kartoteka za begunce. V svrho olajšanja povpraševanj je NSV uvedla kartoteko za vse, ki so se umaknili bližajoči fronti. Da se izogne dolgim poštnim potem je naslovljati povpraševanja pristojnim NSV uradom, ki stopijo nato v stik s sprejemnimi Gaui z iskalnimi polarni. Taka vprašanja so dovoljena samo v obliki poštne karte ter zadostuje navedba imena in priimka, rojstnih podatkov ter dosedanji naslov iskanega ln iskajočega. Zajetje iskanega sledi neposredno potom uradov NSV. V interesu vseh preseljenih je, da se sami javijo pri uradih NSV, ki 60 pristojni za njihova stanovanja. Vojaki in možje Volkssturma lahko naslovljajo vprašanja po svojcih na Feldpostnummer 44.500. * Zdravnik, ki ne pozna svojih dolžnosti. Reichsverteidigungskommissar je odstavü pri-marija bolnišnice v Hartbergu, Dr. Kurt Kam-niker-ja ter odredil njegovo odvedbo v enoto, kjer bo imel priložnost za uveljavljenje. Imenovani zdravnik je v času, ko je ogrožal sovražnik mesto Hartberg, zapustil svoje delovanje in kraj, akoravno je bila njegova dolžnost kot zdravnik, ostati na svojem mestu v interesu civilnega prebivalstva. * Ne skrivajte vojaških beguncev! Reichsverteidigungskommissar opozarja, da pride na zatožno klop pred preko sodišče, kdor bi dajal bivališče vojaškim beguncem in tistim, ki se skrivajo ali jih na kakšen način podpiral ter jim daial potuho. Računati je tudi z možnostjo da nam vtihotapi sovražnik agente v uniformah nemških vojakov, ki bi naj padli v hrbet naši fronti. * Nov vodja štajerske mladine. Po junaški smrti Gebietsführeria odredov Hitler-Jugend von Steiermark, Hauptbannführerja Eduard Danzinger-ja, je Reichsjugendführer Axmann odredil sporazumno z Gauleiterjem Dr. Uiber-reither-jem, da se pooblasti Hauptbannführerja Skerbisch-a z vodstvom mladine Gebieta Steiermark. * Vojaki Volkssturma in Hitler-Jugend so se odlično bojevali. Vrhovni poveljnik neke armade je naslovil Gauleiterju Dr. Uiberreither-ju pismo sledeče vsebine: „Pri nočnih hudih bojih za Fürstenfeld so se vojaki Volkssturma in Hitler-Jugend pod vodstvom Kreisführerja odlično bojevali." * Tja. kjer ni več veselja in ne žalosti. V Mar-burgu je zatisnil svoje dobre oči za vedno gospod Anton Medwed, Gauverwaltungsoberinspektor. * Sprememba policijske ure v Marbureru, Za prebivalstvo mesta Marburg določena policiiska ura se spremeni v toliko, da velia od 22. do 4. ure. Potniki, ki prihajajo ali odhajaio z vlaki, se izkažejo z voznimi listki, na katerih ie žigosan datum in ne potrebujejo nikakega drugega izkaza. * Odpuščen, ker je odpovedal v službi. Reichs-verteidigungskommissar in der Steiermark je razrešil službe Regierungsdirektorja Dr» Stren-ger-ja, ker je odpovedal v službi. * Povsod ista žalostna slika. Do meseca julija 1944 so komunistične tolpe razdrle v Črni gori in Hercegovini: 8029 hiš, 381 šol, 115 orožniškin hiš, 3 otroške vrtce, 18 cerkva in 2 samostana. Pobili so 30.380 ljudi, med tem skoraj vso črnogorsko inteligenco ter 182 duhovnikov. Nad 400 žena in deklet je izvršilo samomor, ker so jih „osvoboditelji" posilili. * Vojni poškodovanci bodo čebelarji. Na državno priznani čebelarski šoli v Schleswig-Holsteinu so imeli prve pomočniške izpite za čebelarje, ki so bili sami vojni poškodovanci. V smislu predpisov se take izkušnje položi šele po dveletni učni dobi in udeležbi na dveh zimskih učnih tečajih. Za vojne poškodovance so napravili izjemo ter jim omogočili polaganje izkušenj po enoletni učni dobi. * Zavarovalna zaščita za preseljene ostane v veljavi. Ne ozirajoč se na poravnavo zahtev za stvarno škodo, ki je nastala vsled vojnih dogodkov pri preselitvi, ostane v veljavi še naprej obstoječa zavarovalna zaščita. Vse pravice, ki jih imajo v življenjskem, bolniškem, nezgodnem in jamstvenem zavarovanju ostanejo ohranjene. * Železniški prehodi pri letalski nevarnosti. Železniška direkcija Villach objavlja: Da bi 6e preprečilo zbiranje skupin vozil pred zaprtimi železniškimi prevozi, ki bi lahko postale žrtev letalcev v nizkem poletu, so dobili železniški čuvaji navodila, da ne zapirajo železniških prehodov pri letalskih nevarnostih, malih alarmih in letalskih alarmih in da morebiti zaprte odprejo, tudi če prihajajo vlaki. Vlaki imajo navodila, da vozijo pri prehodih z zmanjšano brzi- Poizvedovanja za izgubljenimi vojaki K mnogoštevilnemu delovanju Nemškega Rdečega križa spadajo tudi nasveti, ki jih potrebujejo svojci v vojni izgubljenih vojakov. Akoravno opravlja to skrb za Štajersko urad Landestelle 18 in Salzburg, opravljajo to delo v Gauu Steiermark v vsakem Landkreisratu obstoječi uradi Rdečega križa, ki odgovarjajo tudi na pismena vprašanja. Poizvedovanja za izgubljenimi vojaki trajajo tudi precej časa, ker je največkrat prav težko najti sled. Iskanje se vrši v najožjem sodelovanju z vojaškimi poizvedovalnimi uradi, kjer imajo o vsakem vojaku kartoteko z vsemi spremembami ter z vojaškimi einota-mi. Za hitrejšo poizvedbo so koristni tudi naslovi ujetih tovarišev, ki so bili z izgubljenim v zadnjem boju. Za take naslove se povprašuje potem pri Mednarodnem Rdečem križu v Ženevi. Od tam prihajajo večkrat ob-jasnila, odgovori ali imena, ki vodijo v mnogih primerih do uspeha. So pa tudi slučaji, ko stojijo frontne enote na stališču, da je prišel izgubljeni vojak kot ranjenec if kakšen lacaret. Tedaj stopi Rdeči križ v stik z sanitetno enoto, ki pride zato v poštev. -Vsak nov moment, tudi če izgleda še tako neznaten, prinese poizvedovanja za korak bližje. Zato se poizvedovanja opirajo tudi na vsako malenkost in možnost, da bi sporočila svojcem željno pričakovano vest. Temu cilju služijo tudi poročila Nemškega Rdečega križa za svojce vojnih ujetnikov, ki izhajajo četrtletno in se dobijo pri vseh uradih Kre;sdienststel-len des DRK. Ti uradi prevzamejo tudi posvetovanja o sporočanju poročil v po sovražniku zasedeno inozemstvo. V njihov delokrog spada tudi vpostava zveze z vojnimi ujetniki. Tudi. iz jugovzhoda vrnjeni Nemci najdejo nasvete in pomoč pri Nemškem Rdečem križu. V ostalem se je vrnjenim jugovzhodn;m Nemcem obrniti na urad Zentralauskunft-stelle fiir Riickgefiihrte in Berlm, kamor je pisati dopisnico z navedbo rojstnih podatkov, zadnjega stanovanja iskanega ter točen naslov ^ no in da dajejo znamenja s piščalkami. Pasanti, predvsem vozila se pa naproša, da prekoračijo v lastnem interesu v takih primerih prav previdno železniške prehode. * Lekarne v letalskih zakloniščih. V vsakem letalskem zaklonišču naj bo hišna lekarna, ki vsebuje najpotrebnejše za prvo pomoč. Vsebino je od slučaja do slučaja pregledati in zamenjat-. Za otroke, bolnike in ljudi rahlega zdravja je urediti priprave za mirovanje. * Preglejte letalsko zaščitno prtljago. V pod- . ročjih, ki se nahajajo v bližini fronte, je v prv vrsti potrebno večkrat prekontrolirati letalske-zaščitno prtljago. Pri tem je. priporočljivo nt -siti osebne in važne dokumente pri sebi. Tako-zvani „železni obrok" hrane naj nikjer ne man' -ka. Ker se lahko zgodi, da pri letalskih nap -dih odpove električna razsvetljava, je potrebne da je v zaklonišču za take primere na razpolago zasüna razsvetljava. Vsi člani letalsko-z ščitne skupnosti morajo prispevati za zasilr razsvetljvo, pa naj si bo s svečami, žepnimi sv; tilkami, vžigalicami itd. Te stvari je imeti tud: v letalsko-zaščitni prtljagi. * 58 tolovajev pokončanih. V zadnjem času 6o tolovaji povzročili na Spodnjem Štajerskem večjem obsegu umore in nasilstva Nemcev. MfJr drugim so bili umorjeni Ortsgruppenführer V? land iz Zwettendorfa, Johann Jug iz ■ Rosenta -Lapriach-a in več družinskih članov ter Obersturmführer* Stange iz Marburga, medtem ko je bil težko ranjen žunan Kugler iz Pöltsc'n-cha Kakor razglaša der Höhere ff- und Polize -führer im Wehrkreis XVIII. ^-Obergruppenführer, General der Waffen-^ und Polizei, Ri -sener, je bilo obsojenih na smrt 58 aktivni'» banditov kot povračilni ukrep. , Sodbe so bile izvršene dne 23. marca v Unterpulsgau-u in dne 3. aprila v Marburgu z ustrelitvijo. * Smrtna kazen za strahopetnost. Bivši Orts-gruppenleiter v Gnasu, Stefan Maitz, je bil obsojen radi «trahopetstva na 6mrt Zapustil je kraj Gnas, kar je bilo protivno njegovim dolžnostim, v času, ko je bila njegova Ortsgruppa ogrožena od sovražnika. * Smrtna kosa. V Stockenhammer ju je umrl, star 69 let Pg. Dr. Josef Schwischay, ki je tamkaj deloval kot podeželni zdravnik nad 30 let. * 3000 Sovjetskih oklopnikov je uničil na vzhodu flak-korpus Generala der Flakbatterien Reimann. Nedavno je ena baterija tega korpusa uničila pod vodstvom Oberleutnanta Jobsta ob šest naskakujočih oklopnikov tipa T 34 pet, in sicer v bojih vzhodno mesta Troppau. * Angleški vzgledi za mir. Razen konference v San Franciscu tvori v Londonu dnevni pogovor tudi pismo, ki ga je pisal Churchill nekemu konzervativnemu poslancu. V dotičnem pismu piše: „Nikdo naj ne bo tako naiven, da bi si predstavljal, da bo prinesla zmaga Angliji mir in blagostanje." Do te uvidevnosti je torej prišel doslej sam Churchill. V londonskih političnih krogih niso protivni, da bi gledali v tem pismu neke, vrste skromno „grožnjo" napram Moskvi. Mislijo, da hoče angleški ministrski predsednik s tem objasniti Sovjetom, da računa Anglija z vsemi eventualitetami in da je na vse pripravljena. To znamenje angleške moči bi naj napravilo vtis na boljševike ter jih pripravilo do malenkostnega popuščanja v lublinskem vprašanju. * Moskovski list o bojih. Moskovska „Pravda" je zapisala v eni svoji izdaji, da 60 boji z Nemčijo težavni, silni in krvavi. * Odžagan izdajalski general. Zopet je sprejel nagrado zarotnik Badoglijeve izdaje. Maršal Messe, ki je bil po izkrcanju zaveznikov v Italiji šef italijanskega generalnega štaba in je igral pri tem žalostno vlogo, je bil sedaj na željo Londona in Washingtona odstavljen in odpuščen iz službe. * Amerika se boji nemških podmornic. Pri razpravi o mornariškem kreditu v odboru ameriškega parlamenta je dejal mornariški minister Forrestal med drugim 6ledeče: ..Nemška pod-morniška nevarnost okrog angleških otokov je zelo resna, ker poskušajo podmornice ohromiti naše dovozne poti." * Iz Rooseveltovega testamenta. Zapuščinsko sodišče je otvorilo Rooseveltov testament, v katerem je med drugim zapustil vsakemu svojemu nameščencu in slugi po 100 dolarjev gotovine. Časopisje ugotavlja, da je to neznatna zapuščina z ozirom na dejstvo, da je Roosevelt nedavno podedoval sam milijon dolarjev po 6voji SREČA IN NESREČA Ljudje pravijo, da »nosi žena hlače«, če ima glavno besedo pri hiši. Tako so dejali tudi o Smrekarjevih. Smrekar je bil priden, dober in vreden kmet, toda družinske in gospodarske vajeti so bile v rokah njegove žene. Še predno sta se vzela in začela gospodariti na svoji kmetiji, so vedeli sosedje, da bo pri Smrekarjevih tako, kar pa ni bilo niti napačno, žena je bila živahnejša, bistrej-ša in odločnejša in ker ni bilo nesreč, sta razmeroma dobro izhajala. V petih letih sta kupljeno in nekoliko zanemarjeno in zadolženo posestvo izplačala in popravila. V istem času se je število družine povečalo za tri nove člane. Dolgojezičneži so govorili, da prihaja štorklja vsakoletno, kar je bilo seveda tudi v redu. Pri hiši ni manjkalo predpogojev za bogat družinski naraščaj. Tekla so leta v naravnem in normalnem razvoju. Družina je naraščala in nikakega povoda ni bilo za nezadovoljnost. V desetih letih je sedelo sedem mladih Smrekarjev okrog mize, kadar so bili pri kosilu. Naravnost prijetno je bilo gledati svežino in zdravje teh kmečkih otrok. Bilo je jesenskega popoldne, ko je izbruhnil na Smrekarjevem hlevu in gospodarskem poslopju požar. Do tal je pogorelo vse, kar so imeli. Hiša, hlevi, gospodarsko poslopje in vsi pridelki. Dohiteli sosedje in gasilci so rešili le del živine. Med to nesrečo je obupan gospodar popolnoma izgubil razsodnost. Ko mu je. končno še nekdo med reševanjem povedal na uho, da je njegov petletni sinček povzročil požar, igrajoč se z vžigalicami, je nesrečni mož pred vsemi ljudmi poiskal sinčka ter ga z nekim orodjem udaril po glavi, da se je zrušil v nezavest. Tako je prišla k prvi še druga nesreča. Fantka so odnesli k zdravniku, ki mu ni mogel več po-ftiagati. Očeta so odvedli orožniki. Ko so sosedje in sorodniki nesrečno ženo in njene otroke pomirili in potolažili ter ji pomagati rešiti iz nesreče, kar se je še rešiti dalo, je naključje hotelo, da tudi zavarovalnica ni hotela izplačati zavarovalnine za pogorela poslopja in pridelke. Medtem ko je bil Smrekar zaprt, se,je žena toževala za zavarovalnino, ki je nista nikdar dobila. Odvetniki so spravili Smrekarjevo kmetijo v druge roke in ko je prišel gospodar po večletnem zaporu zopet v svobodo, je morala Smrekarjeva družina s trebuhom za kruhom. Prišli so ob vse ter so postali dninarji. O. veze. Deli obveze, ki pridejo na rano se naj ne prijemajo z roko. Če ni predpisanega razkuženega obveznega materijala na razpolago, potem je vzeti lanene žepne robce, servijete, brisače itd. Zelo na mestu so mokre obveze, ker hladijo, lajšajo bolečine in se ne popri-mejo rane tako kakor suhe. Če se posušijo vlažne obveze, potem jih ne kaže odstraniti, temveč namočiti s previdnim kapljanjem vode. Mehurji povzročeni po opeklinah ostanejo pri prvi pomoči nedotaknjeni. Naj si bodo odprti ali zaprti, povezati jih je kakor rano brez vsakega dotikanja. Mazila, olja, puder itd. se naj ne uporablja pri prvi pomoči. Izjema velja za male opekline, ker bi to drugače oviralo nadaljnje zdravljenje. Nevarnost pred opeklinami, povzročenimi z žveplom, se navadno pretirava. - Take opekline so bolj redke kakor se v splošnem misli. Zdravi se jih seveda kakor vsako drugo opeklino in seveda tudi zacelijo* Važno je, da se nemudoma odstrani od rane ali njene bližine morebitno gorečo snov, kar se lahko zgodi z vodo, lesom, žlico, itd. Opekline, povzročene od žvepla, bolijo, kar lajšamo z ispiran^em --5% raztopini natrijumbikarbonata. Nato je navezati debelo obvezo na rano, ki jo je treba vedno zopet zmočiti. Uporabijanje sredstev, ki se jih lahko kupi »zoper opekline povzročene z žveplom« ali pa bakrenega fosfata, ne nudi nikakih prednosti. Vsako osebo, ki se je opekja in ima opeklino večjega obsega, je spraviti takoj na zdravljenje k zdravniku ali pa k šolanemu pomožnemu osebju. *Deportacija Madžarov v Sovjetijo. Glasom izjav sovjetskih vojnih ujetnikov so začeli Sovjeti deportirati v večjem obsegu Madžare v Sovjetijo. Madžare, ki prihajajo na svoje domove, zberejo v zbiralnih transportih, nakar jih ne-znanokam odvedejo v notranjost prostrane Sovjetske Unije. * Duhovščina beži iz Črne gore. Pravoslavni metropolit Črne gore je pribežal z večjim številom svojih duhovnikov na hrvatsko ozemlje, kjer je zaprosil za azil. * Romunija dobavlja živež Sovjeti ji. Romunija mora dobaviti Sovjetiji še nadaljnje količine pšenice, akoravno so njene zaloge že večinoma znižane na najnižjo 6topnjo. Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da bo v jeseni nastala v Romuniji prehranjevalna kriza, ker so obdelali premalo zemlje. * Stavka telefonistov v Ameriki. V stavko je stopilo 12.000 delavcev in nameščencev newyor-ške telefonske družbe. * Ogromne izgube boljševikov. Kako velikanske izgube zaznamujejo boljševiki, se vidi iz izjav ujetnikov, ki zatrjujejo, da pade število mož v kompanijah, ki štejejo po 60 mož, čisto v kratkem času na 20. V nekem odseku je uničil nemški korpus tekom 24 ur 116 sovjetskih oklopnikov, med katerimi je bila polovica tipa „Jožef Stalin". * Italijane kot delovne sile v Indijo. Na povelje Anglo-Amerikancev bodo odpremili prvi transport 15.000 italijanskih delavcev v Indijo. Ko so objavili to vest v Rimu, se je zbrala pred policijskimi komisarijati velika množica ljudi, ki je burno protestirala proti Bonomijevi vladi. Sammelt HEILKRÄUTER Anweisungen. Ubernahrae bei Kräu-tergroBhandlung WALTER GREMSE. Graz-Andritz. 903 Unser einziger liebster Sohn, mein Br'ider Konrad Wogrin Ober-Grenadier wurde am 19. 3. an der Westfront schwer verletzt und verschied am 20. 3. in einem Lazarett im 21. Lebeos-Jahre. Leonhard i. d. B., Leibnitz, am 21. April 1945. In tiefer Trauer: Konrad und Juliane Wogrin, Eltern, Kristine, Schwester, und allt Verwandten. 1007 Mein unvergeßlicher Innigstgeliebter Ratte. unser Sohn. Bruder, Schwager und Neffe Karl Bradatsch Gefreittr ließ im Alter von 25 Jahren am 16. 3. 1945 ferne seiner untersteirischen Heimat im Westen sein Leben. Marburg, Prag, am 21 4. 1945. In tiefer Trauer: Kristine. Gattin; Karll, Sohn; Karl u Vera Bradatsch, Eltern; Alfred, Jenda, Brüder; Slavl, Schwester; Ella Godec, Tante: Moisia Bradatsch, Schwägerin: Familie Sla-dek und alle Verwandten. 1009 Für die herzliche Anteilnahme am schmerzlichen Verluste meines Gatten AUGUST SELITSCH danke ich allen zutiefst, insbesondere für die Kranz-ablöse seiner Berufskameraden. Pragerhof, 22. 4. 1945. 1008 Sophie Selltsch. 1Ö IN ONO I Prva pomoč pri opeklinah Prvo pomoč pri opeklinah ne morejo nuditi vedno zdravniki in izkušene sestre, v največjih primerih morajo opraviti to lajiki. Zato ne bo odveč, če navedemo v to svrho nekoliko praktičnih nasvetov. Kakor vsaka rana, tako mora ostati tudi rana od opekline čista vseh klic, to se pravi, da se je smemo dotikati samo s popolnoma čistimi rokami, s pinceto ali lopatico, da ne vsilijo v rano nikaki povzročitelji bolezni. Površne večje nečistosti lahko odstranijo lajiki, če gre za ostanke oblek z malto, zemljo itd. Težje odstranljive nečistosti pa odstranijo samo zdravniki. Izpiranje rane z redko raztopino hipermangana je priporočljivo. Raztopina sme biti le slabo rožnata, par kristalov zadostuje na en liter vode. Izpira se pa tudi lahko s 3% horovo vodo ali s 5 do 10% alkoholom. Dotikanje rane s sredstvi za desinfekciranje kakor je na primer jodtink-tura ni priporočljivo. Na rano se priveže suho ali vlažno obvezo brez vseh klic, ki jo naj držijo bolj rahle ob- # Mein lieber guter Gatte, unser Vater, Bruder, Sohn, Schwager und Schwiegersohn Johann Hoiski Grenadier wurde im Alter von 30 fahren am 28. 1. 1945 an der Ostfront schwer verwundet und verschied am 28. 2. 1945 in einem Lazarett. Marburg-Drau, 18. 4 1945. In tiefer Trauer: Alolile Hoiskl, Gattin: Hedwig, Johann und Daniela, Kinder; Alois und Marie, Stiefkinder; Stefan ur,d Elisabeth, Eltern; Anton und Stefan, Brfldei; Familie Kaut-schewitsch, und alle Verwandten. 1004 Untere innigstgellebte Schwester Maria Altt Bürokraft hat uns am 23. 4. 1945 nach kurzem schweren Leiden für immer verlassen. Dai Begräbnis fand in Tretm statt. Marburg, Treun, Pettau, 25. 4. 45. In tieler Trauer: Apollonia und Johanna, Geschwlsttr; Johanna Altt, Mutter; Johann Toplak und Ignaz Drewenschek, Schwager; Anton Kres-nik. Verlebter. 1016 * Unser unvergeßlicher innigst-geliebter Sohn Stanislaus Fras Grenadier ist im 13 Lebensjahre am 9. 2. 1945 in einem Lazarett an der Ostfront gestorben. Pickern, Ober-Kötsch, Kerschbach, 20. 4. 1945. Skoggen, In tiefer Trauer- Karl und Kunigunda Fras, Eltern; Karoiine, Schwester; Fritz und Benjamin, Brüder, und alle übrigen Verwandten. 1011 Meine innigstgelicbte terzensgute Gattin, unsere Mutter, Schwester, Tante und Schwägerin, Frau Magdalena Koletnik geb. ZAWERNIK hat uns nach schwerem mit Geduld ertragenem Leiden im 51. Lebensjahre am 23. 4. 1945 für-immer verlassen Beerdigung Mittwach, 25. 4., um 16 Uhr Wachsenberg. ■Wachsenberg, 24 4. 1945 In tiefer Trauer: Alois Koletnik, Gatte; Franz und losef, dz. Wehrmacht, Söhne; Maria und Helena, Töchter; Maria Zawernik, Mutter; Alois, Josel und Cäcilie, Geschwister und alle Verwandten. 1014 Kleiner Anzeiger Verschiedenes Kleiner Besitz mit Einfamilienwohnung usw. zu kaufen Oder zu pachten gesucht. Zuschriften unter „Besitz" an die Verw. Stajerskl Gospodar. 1010-2 Winzer oder Inwohner wird aulgenommen. Anzufragen: Garns Nr. 6. 1005-6 Wirtschafterin wird gesucht. Unterrot-weinerstr. 35. Mai bürg. Johann Beziak, Sattler-Meistei. 1006-6 Suche mit sofortigem Eintritt brave Win-ztrleute (2—3 Arbeitskräfte) zu 7 Joch großen Besitz (1 Joch Weingarten). Saubere Wohnung, elektr Licht. Ralza. Buchberg 15, Oberpulsgau. 1015-6 Rotbraunkarierte Einkaufstasche, Hitler-jugendregenmantel, Wollkopftuch u. verschiedene Lebensmittelsachen und andere Kleinigkeiten in Römerbad, Wartesaal abhandengekommen. Finder wurde erkannt. Abzugeben sofort am Bahnhof-P.ömerbad , 902 Beim Umsteigen in Steinbruck am 5. 3. gelbe Handtasche mit folgendem Inhalt verloren: Kennkoite- Leo Bratanitsch geb. 19. 4. 1926, Kleiderkarten der Kinder Michael, Maria un' Viktoria Bratanitsch aus Peilau, Kreis Reichenbach Euleng. Nd. Schlesien, mehrere Fotografien und a. Wertsachen Gegen Belohnung abzugeben an Maria Bratanitsch. St Markus 17, Kreis Trifail. 1012-13 Damenfahrrad am 24. 4 vor dem Geschäft Scherbaum abhanden gekommen. Da der Täter bekannt ist. soll er das Fahrrad bei Pucher Herrengasse 6, abgeben, sonst erfolgt die Anzeige. 1013-13