ta abbonameato postale — Pottalna plateaa v r» tort al
Leto XXV.	Ljubljana, 11. marca 1943*XXI
Posamezna Številka cent. M
Štev, 10
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
lipiavuislvc m iieUiilSl vi »UUMOV U\t<> i^juuijcuia Puccinijeva oiicu St 5 LL qh<1., teletom S1-22 do 31-26 Rneun	nmnllnlop portniž v Lin h11« nI «t in 711
Izhafa vsak teden
Naročnina m tuzemstvo Četrtletno 6. L, polletno 12.— L, celoletno 24. L — Posamezna Številka 60 cent.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Italijanska 8. armada se je nedavno vrnila
iz Rusije v domovino.
Ob priliki ujene vrnitve je
Duce izdal dnevno povelje,
v katerem je naglasil, da so pripadniki 8. armade podali v hudi borbi ob strani nemških ln zavezniških armad na ruski fronti neštevilne odločilne dokaze o svoji žilavosti in hrabrosti. S premočnimi silami sovražnika so se borili do možnih mej ln so s krvjo posvetili zastave svojih divizij. Pomanjkanje, trpljenje, neskončni marši so postavili pod izredno preizkušnjo njih telesni in moralni odpor. Samo z visoko zavestjo dolžnosti in z vedno mislijo na domovino so lahko vse to prestali. Hude so bile Izgube v bitki proti boljševizmu, toda — tako končuje Duce — šlo je in gre za obrambo tisočletne evropske omike pred moskovskim barbarstvom.
<šc nadalje je pozornost svetovne javnosti
obrnjena na vzhodno fronto.
Nemška vojna poročila so zadnje dni večkrat poročala o nemškem napredovanju ob Doucu. Pri Izjumu je bil pretekli teden na široki fronti dosežen srednji Doneč. Sovjetski napadi pri Kubanskem mostišču so bili krvavo odbiti. Propadli sta dve sovjetski diviziji. Tem poročilom so sledile podrobnosti o nemški zmagi ob Doncu, kjer je bila reka dosežena v širini 250 km. Zavzeto je bilo mesto Slavjansk. Nato je sledilo zavzetje mesta Lislčanska. Južno od Harkova je bila obkoljena 3. sovjetska armija, ki so jo stisnili na najožji prostor in jo začeli uničevati. Više gori so Rusi zadnje čase neprestano napadali, a nemška poročila javljajo, da so bili njihovi sunki vselej zavrnjeni. Nemško vojno poročilo od ponedeljka 8. t. m. Je javilo naslednje podrobnosti: Južno, zapadno od Hark ovaso nemške napadalne divizije strle sovražni odpor in ponesle napad do prostora zapadno od mesta Harkova. V bojnem odseku pri Orlu je sovražnik na raznih odsekih vedno iznova zaman napadal nemške postojanke. Neki nemški armadnl zbor. ki je bil več dni v težkih obrambnih bojih, je uničil 74 oklopn'h vo-sll. Nemške čete so brez sovražnega pritiska Izpraznile kraj Slčevsko v srednjem odseku. Južno od Ilmenskega jezera se nadaljujejo borbe z nezmanjšano srditostjo.
S severnega tunlškega bojišča
poročajo o bojih krajevnega pomena. Oddelki lovskega letalstva so v številnih letalskih bitkah dosegli uspehe. Bombardirana so bila z močnim učinkom sovražna zbirališča. Zadnji čas je bila sestreljena spet cela vrsta angleških in ameriških letal. Ob napadu bojnih letal pri pristanišču vojnega področja Trt po lisa sta bili zažgani dve ladji.
V preteklem tednu so angleški ln ameriški letalci noč za nočjo doletevall lz Anglije na nemško področje. Bombardirali so med drugim Berlin, Hambu rg in E s s e n. V povračilo so se nemška letala dvignila nad London m so v 20 minutah odvrgla
ogromne količine zažlgalnih ln rušilnih
bomb.
Šele preteklo nedeljo nI sovražno letalstvo niti podnevi niti ponoči napadlo Nemčije in zasedenega ozemlja v zapadni Evropi. Pač pa je nemško letalstvo v noči od nedelje na ponedeljek napadlo z bombami ozemlje angleškega mesta Southamp-tona. Na Jugu so sovražna letala priletela zadnji čas nad N e a p e 1 j ln nad nekatere druge kraje v Južni Italiji. Sestreljeno Je bilo večje število sovražnih letal.
Tudi na morju se nadaljujejo hude bitke. Nemške podmornice so takoj v prvih dneh marca potopile
Več voska naj pridelajo čebelarji!
»Več voska!« vzklika člankar v »Slovenskem čebelarju«. Svoje čase so naši kraji sloveli zaradi obilice lepega voska, k: smo ga leto za letom izvažali v razne dežele Evrope. Kranjski vosek je bil priznana znamka, povsod visoko cenjena zaradi odlične kakovosti To dokazuje, da smo ga v resnici mnogo pridelali sicer ne bi bil prišel tako daleč naokoli in bi si ne mogel pridobiti slovesa Današnjega pridelka ne moremo primerjati z nekdanjim, tako majhen in nepomemben je za trgov'no Dandanes se menda z nobenim blagom ne ravna tako po mačehovsko kakor t voščinnml Tn vendar si lahko čebelarji z voskom zagotovijo spet lepe dohodke.
Kaj morajo tedaj storiti naši čebelarji? Predvsem naj skrbijo, da pri panjih ne bodo prestari sati Čim starejši so. tem manj voska do-b;mo iz njih. Po 8 do 10-letni uporabi ga ne nakuhamo nit' toliko, kolikor smo ga porabili za satniee Ob posebno dobri paši se lahko založimo z mladim satjem za več let Izkoristimo gradbeni nagon čebel ie družine kadar koli se pojavi Pisec nam pripoveduje:
Škodljivcem satja in voščin. voščenim veščam in mišim, boj na nož!«
Na stotine in stotine kilogramov voska izgubimo leto za letom zaradi njih Sam sem nekoč, ko sem zaupal večje število panjev tujim rokam. zaradi vešč doživel pravcato čebelarsko katastrofo. Tak h katastrof v manjšem obsegu se pri nas ne manjka Panji pomrjejo čez zimo ali oslabe tako. da čebele ne morejo satja varovati. pa ga vešče uničijo, ker se čebelar ne zgane, da bi ga pravočasno zavaroval, rešil pred veščami. Satje in vošč ne pustimo okoli ležati, in še preden se zavemo, so ga že zdelale vešče ali miši V shrambi ga ne pregledamo pravočasno Sele. kadar je v njem vse živo zalege vešče, skušamo rešiti, kar se da V krogle stisnjene voščne spravljamo v kranjiče ob odprtem žrelu in v zaboje z režami, potem se pa čudimo, če najdemo lepega dne v shrambi namesto voščin kup zapredkov in trebeža vešč Skrbimo za redno uničevanje škodljivcev. V omarah za satje naj bo stalno vrečica paradi-klorbencola. al; pa 1'h od časa do časa zažvep-lajmo (kar pa ie slabše, ker s tem uničujemo žico) Voiščine denimo na toplo sonce, ko so popolnoma suhe in mehke jih stisnimo v trde kepe z gladko površino Spravimo jih v nepro-dušno zap rajočo se posodo in jih preglejmo od do fass Tqko z""amva"e se drže na leta. če opazimo sledove vešče, haidi s kepami v vodo za nekoliko dni. da zalega pogine. V Isti vodi jih ne smemo predolgo puščati, da se ne usmrade. Biti pa morajo pod vodo. zato jih obtežimo na ta ali oni način. Mokrih kep ln voščin ne smemo ■pravilati, ker se jih loti plesen. Medene voSCne naj čebele poprej osuše. V drobirju pod satjem je največ zalege vešče, zato ga moramo poparltl, preden ga stisnemo v kepe.
Ne zamudimo nobene prilike za po množitev voščin!
Pri vsakem pregledu panjev odstranimo vse prizidke na satnikih, rešetki in na stropu pi-nja ali kjerkoli. Posebno pri zazimovanju se nabere lep kupček teh najboljših voščin, ki jih je sam. vosek. Ravno talio vneto zblrajmo nepotrebno mlado trotovlno, zavržene matičnike in drobir od pokrovcev v panju. Zanimajmo se tudi za nakup voščin od drugih čebelarjev, ki jih imajo premalo za kuho in jih radi prodajo, samo da jim niso v napotje. S tem rešimo mnogo voska, ki bi sicer prišel v neprave roke ali pa bi ga bilo pri čebelarju konec. Poznam čebelarje, ki oblezejo vp? čebelnjake daleč naokoli in pokupijo vse voščiš ■ ter nakuhajo potem mnogo lepega voska. Marsikdo rad proda jeseni nekaj kranjičev. Zopet lepa prilika za pridobitev cenenega voska. Pravijo !-je vosek (satje) pri takih kupčijah »za nameček' .
Samo po sebi umevno je, da bomo pri točenju pridobili precej voščin, če nam je kaj do tega, Iztočenih satov ne bomo vračali v panje, ne • i bi jih dobro ostrgali Očistili bomo tudi stio ; in morebiti tudi rešetko, če je paša imenitna, bomo stare iztočene sate škartirali in dali panje satniee. Da bomo skrbno zbirali pokrov-ce, podrto satje, posnemek voščenega drobirja iznad medu v posodah ter voščeni drobir, ki se nabere v situ nad čistilnikom, je samo ob sebi umevno. Vse medene voščine naj čebele poprej osuše, če jih ne nameravamo oprati. Samo suhe voščine smemo spravljati.
Pravilna kuha voska
je važen pogoj za povečanje voščenega pridelka. Kdor ni vajen kuhe in nima vseh pripomočkov za to precej kočljivo delo, naj se ga ne loti. R;tjši naj voščine odda v kuho kakemu veščemo kuharju, zlasti pri domači podružnici. Lahko j i tudi pošlje naši Dč, da mu jih skuha. To vclj-i tudi za čebelarje, ki imajo premalo voščin z i samostojno kuho. Ne uporabljajte sončnih topi m-kov za voščine od starega satja. Primerni so sa no za mlade voščine; v črnih ostane v »tropin h« preveč voska. Parni topilniki se ne obnesejo. Ne uporabljajte pri kuhi slabih, premalo učinkov tih stiskalnic. Voščine od mladega satja je treba <1 /a-krat kuhati, pri črnem satju se to ne IzplaJa, ker so stroški za drugo kuho večji kakor do>:i>k.
Od dobre kuhe je odvisna količina pridell: od pravilnega čiščenja pa njega uporabnost zi> s.it-nlce. Skoraj polovico voska, ki ga pridelam«;, je pokvarjenega po krivdi čebelarjev, ki ne z.i.ijo z nJim pravilno ravnati. Pri kuhi in ulivauju uporabljajo neprimerno posodo iz kovine, pa vosek močno pozeleni ali porjavi. V krušni pači počrni in se prismodl marsikak kolač voska. t<_ko da potem nI za nobeno rabo. Tudi zadelaviu i in obilica obnožlne. ki prideta med voščine, kvarno vplivata na kakovost blaga, da ga je potem mogoče porabiti samo v kaki industriji.
Vse to nam govori, da naše prizadevanje1 za večji pridelek voska ne bo Imelo popolnega u.s[<e-ha, dokler bodo vosek kuhali nevešči ljudje. Zato bo treba po vojni akcijo za skupno kuho vos*a prav odločno poživiti in poskrbeti, da jo bodo uvedle še tiste podružnice, ki se za to doslej še niso zanimale. Ni dovolj da rečemo samo ve«J voska, treba nam je tudi lepšega, boljšega vo I<a. In dosegli ga bomo laliko samo, če bomo hoteli.
13 sovražnih prevoznih ladij s 07.01)0 tonami.
Poleg podmornic napadajo ladje tudi nemška bojna letala za dolge polete. V opoldanskih urah dne 4. marca sta bila od takih letal napadena dva sovražna konvoja na Atlantskem oceanu. Bomba velikega kalibra je zadela trgovinsko ladjo, ki se je takoj ustavila zaradi hudih poškodb. Medtem ko so druge ladje skušale pomagati zadeti ladji, ki se je potapljala, je bila z letala zadeta z bombo še druga večja ladja. Takoj nato se je nagnila še tretja ladja, ki jo Je prav tako v celo zadela težka bomba iz letala.
V Indiji
so si Angleži začasno oddahnili. Narodni voditelj Gandhl je končal svojo tritedensko gladovno stavko ln se s slabotnim glasom zahvalil zdravnikom, rekoč, da ga je višja sila rešila smrti. Vretje v Indiji pa nI pojenjalo.
Poravnaite naročnino!!!
DomaČe novice
» Ducejeve nagrade za rojstvo dvojčkov. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Ivanu in Ani Bric v občini Dobrovi, zakoncema Pavli in Pavlu Čolnar na Bregu pri Kočevju ter zakoncema Francu in Mariji Kranjc v občini Tržišču ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir.
•	Papežev življenjski jubilej. Dne 3. marca je dopolnil papež Pij XII. svoje 67. leto (rojen je bil v Rimu). Dan prej je bila četrta obletnica, kar je bil izvoljen za papeža. Posebne svečanosti ta dan v Vatikanu ni bilo, pač pa proslavijo obletnico kronanja dne 12. marca. Papež prejema čestitke z vsega sveta.
•	60 letnica ljubljanskega knezoškofa. V torek je praznoval svoj 60. rojstni dan ljubljanski kne-zoškof dr. Gregorij R o ž m a n. Rodil se je dne
9.	marca v vasi Dolinčicah v šmihelski župniji pri Pliberku. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Celovcu in je 4. avgusta 1907 pel novo mašo. Na Dunaju je bil 1912 promoviran za doktorja bogoslovja. Potem je postal profesor celovškega bogoslovja, po vojni pa je prišel za profesorja na ljubljansko bogoslovno fakulteto. Kot konzistorijalni svetnik je bil leta 1928. imenovan za pomočnika škofu Jegliču. Ko je ta odstopil, je dr. Gregorij Rožman dne 1. avgusta 1930 prevzel vodstvo ljubljanske škofije.
•	Pogreb Janka Barleta, šentjakobskega župnika v Ljubljani, je bil veličastna žalna počastitev tega našega odličnega dušnega pastirja. V šentjakobski cerkvi je opravil zadušne molitve škof dr. Rožman, kondukt pa je vodil stolni kanonik dr. Klinar s tremi duhovniki. Peli so šentjakobski pevci. .V žalni sprevod, kakršnega Ljubljana že dolgo ni videla, se je uvrstilo mnogo pokojnikovih prijateljev in častilcev brez razlike stanu ln prepričanja. Šentjakobski župljanl ne bodo župnika Janka Barleta nikoli pozabili in si želijo samo to, da bi dobili njemu vrednega naslednika.
•	Bivši celjski magistralni direktor Ivo SnMc
je 28. februarja v Celju umrl. Bil je iz ugledne družine, ki izhaja iz Poljan in je dala našemu todu že več odličnih mož. Ivo šubic si je pridobil velik sloves kot odličen pravnik in kot olepševalec Celja.
» Dovoljenja za kretanje po policijski uri, ki
»o bila izdana iz kakršnegakoli razloga, so od
10.	marca dalje brez izjeme neveljavna. V Ljubljani je treba predložiti nove prošnje v dveh izrodili na Kr. Kvesturo.
•	Fašistična Befana za otroke železničarjev v Novem mestu je bila 3. t. m. v novomeškem kine-natografu. Obdarovanih je bilo okrog 100 otrok. Prisostvovali so vsi novomeški predstavniki.
>1. Silvester:
© lovcih in tobaku
Vesele zgodbe iz zelene bratovščine IV.
Preden je Groga nadaljeval, je snel z zanjke »bilen putrh, ga nagnil na svoja obraščena usta m se poglobil v njega vsebino s tako vnemo, da se mu je premikalo jabolko kakor bati pri vaški ♦>rizgalni, Pokiepčan po zlati kapljici si je še popravil svoje kitajske mustače, potem pa pričel praviti:
»Nekoč smo brakirall po Borštu. Stojišče sem ■imel tam pri kamnolomu in sem prisluškoval go-taji psov, ki so se bolj in bolj oddaljevali od mene. Nisem imel pri tej priliki drugega dela ko da si nabašem pipo s tobakom in zasmradim nekoliko svojo okolico. Povedati pa moram, da smo tačas kadili posušeni jelenov jezik, ki je bil na-mešan 8 suhim cvetjem prvenca in rumene de-teljce. Kako fletno je okrog mene dehtelo, si lahko vsak predstavlja.
Ko tako ogledujem smradljive oblake dima, je spazil zaostal pes tik pod menoj zajca, ki je krenil skozi grmovje naravnost proti meni. Ker sem se pa zganil, je napravil zajček, ki je bil komaj pet korakov oddaljen od mene, kozolček in me zvedavo pogledal z mogočno izbuljenimi očmi. Zgrabil sem za puško, ki sem jo imel pod pazduho, in jo porinil naprej, ne da bi jo prinesel k licu in pomeril, ker sem si bil gotov, da moram zadeti zajca tudi na ta način. Ko je počilo, se je zajček zvrnil ln se začel nato zvijati in premetavati, kakor bi ga trla božjast. Stopil sem k zajčku, da mu dam eno za uho in ga rešim na ta način vseh pozemskih muk, pa je bil tudi že pri njem pes, ki je opravil to delo namesto mene. Ko sem rešil mrtvega zajčka iz zob braka, sem ga jel ogledovati, kako sem ga zadel, kajti prepričan sem bil, da mora bltl zaradi tako kratkega strela docela razmesarjen. — Preobračal sem zajčjo paro na vse plati, toda
•	Sadike za pogozdovanje na Dolenjskem. Od
začetka aprila bo pokrajinska gozdna drevesnica v Novem mestu oddajala lastnikom gozdov sadike za smreke, smrekove presajenke, zelene duglazi-je, črni bor, gladki bor, gozdni bor, kostanj, domači jesen in akacijo. Sadike naj lastniki gozdnih parcel takoj naročijo in plačajo pri svojih občinah. Res revni gozdni posestniki pa lahko zaprosijo za brezplačen zakupek.
•	Letošnje izredno zgodnje pomladno vreme so dolenjski kmetovalci in vinogradniki pridno izkoristili in so večino pomladnih del že opravili. Vendar pa nekoliko z nezaupanjem zro na lepo vreme in se kar boje, da bi nenadni nastop mraza občutno prizadel vso letino. V splošnem pa ozi-mina izredno lepo kaže.
Zveza društva Mali gospodar ln Železničarska gospodarska zadruga (kratko »žegosa«) sta se strnili k tesnejšemu sodelovanju, ki bo prav goto-tovo v korist rejcem malih živali v vsej Ljubljanski pokrajini. Zveza društev »Mali gospodar« bo odslej v glavnem opravljala organizatorno in propagandno delo, medtem ko bo vse gospodarske posle vodila »2egosa«. Zadruga ima lastno predilnico za volno. Odlično deluje strojarna, ki je lani predelala že 5000 kožic. Izvesti bo treba še celo vrsto skupnih načrtov.
•	Nov komet, ki je vedno svetlejši. Zvezdosiovci v zvezdami Konigsbergu v vzhodni Nemčiji, so odkrili nov komet, ki je dobil ime »Fedtke«. Komet se pomika pn.-i Veliki Medvedici in je njeno južno mejo že davno prekoračil. Njegov rep je dolg 9 do 15 milijonov kilometrov. Zvezdosiovci repa še niso mogli fotografirati. Novi komet je vedno svetlejši in v kratkem se bo videl že z navadnim daljnogledom.
•	Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sta bila obsojena na dosmrtno ječo 24 letni France K u -m e 1 j iz okolice Dolenskih toplic in 34 letni Ivan Tomaži n, ki je bival v Dravljah. Oba sta sodelovala pri oboroženem krdelu ln sta se borila proti italijanski državi.
•	Šestnajstega otroka je rodila žena Franca Razgorška, malega kmeta v Orli vasi v celjski pokrajini. Petnajstemu otroku, ki ga je povila za božič 1941, je po zastopniku botroval Adolf Hitler. Vseh 16 otrok je živih in zdravih.
•	Tri smrti na eni kmetiji. Dne 17. februarja so v 6t. Pavlu v Savinjski dolini pokopali 80-ietno Marijo Jezernikovo in njeno hčerko ter 50 letno kmetico Marijo Bregarjevo. Vse tri so živele na gorjanski kmetiji na severnem pobočju Mrzlice. Umrle so vse tri skupaj. Pogreb je bil slovesen.
•	V Horjulu je padel, zadet od partizanske mine Anton Bastlč, najstarejši sin bivšega horjul-skega župana, ki so ga preteklo poletje z ženo vred umorili partizani.
•	O smrti Jožeta Povšeta iz Goriške vasi pri Mirni peči poročajo: Mladenič Jože Povše je pripadal protikomunistični legiji v Trebnjem. Dne 17 februarja je prišel domov na dopust. Ko se
znaka od šiber m imel nobenega. Gruntal sem na vse načine, kaj bi naj torej bil vzrok božjastnega napada prt ubogem zajčku. Slednjič sem jo pa le pogruntal. Imel sem namreč še nekaj pa-tron, ki sem jih nabasal s tobakom — domačim pridelkom — ker nisem mogel iztakniti v celi hiši koščka papirja — Ker sem pokadil zajčku s tobakom, katerega ni bil vajen, ga je vrgla božjast in Jaz, ki ga moram že tretje leto kaditi, čakam sedaj, kdaj bo še mene prijelo. Včasih me takole opominja, pa me čez čas spet mine. Pa kaj hočem, ko ga pa moram kaditi.«
»Kaj praviš, da te že smrt ali pa božjast opominja?« se je vtaknil v besede starega Groga Peter Primojruha. »Tudi mene opominja in meče, če ga udušim tak'le putrh, kakoršen visi na tvoji zanjki... Kar se pa tiče tvojega tobaka, rad verjamem, da je moral storiti zajček neslavno smrt. kajti še meni se včasih zdi, da se me loteva kolera in ne vem kaj še vse, kadar sem prisiljen vohati dišave iz tvojega nasajenega piskra.«
Zopet je nastal krohot, dokler se ni povzpel večni brakir Francelj do znane pripovedke o vragu in lovcu, kako sta ga skupaj kadila. Zasukal se je nato še pogovor na vražarstvo lovcev, zlasti v pogledu srečanja starih bab. Francelj je trdil z vso trdovratnostjo, da mu je kriva samo »njegova stara«, katero je bil zjutraj prvo srečal, vse smole, katera ga je zadela, ker je ta dan ne vem že kolikokrat mimo »zakuril« in napravil toliko praznih lukenj v nebeška okna.
»Ali veste kaj ml je zadnjič naredila ta lovska norčavost?« To vprašanje je stavil gostilničar Miklavž Sodar, ki je bil poleg vse časti vredne obrti tudi strasten lovec in se je kaj rad zmuznil v družbo lovcev in na lov, akoprav to njegovi strogi soprogi nikakor ni bilo všeč. Sodar je bil znan šaljivec, stresal je svoje šaljive prigode, ki so bile na poseben način popoprane in zabeljene, kar iz rokava. Največjo zabavo pa je imel s kako sramežljivo dečvo, ako jo je spravil v zadrego in do rdečice. Zaradi tega je prestregel že marsikatero, včasih jako natančno umerjeno klofuto, kar je pa imel za oponašanja vredno odlikovanje. Do-
| je poslavljal, so štirje partizani naredili zasedo I okrog hiše. Skočil je skozi okno, da bi pobegnil, | a tedaj ga je zadela dum-dum krogla. 2e težko ranjenega, skoraj umirajočega je hotel partizan še enkrat ustreliti, pa je Jože Povše rekel: »Saj bom sam umrl za Boga.« Pokopali so ga 20. februarja ob veliki udeležbi.
*	Jožef Lajnik lz Hrastja pri Vinici, član vaške straže, je padel dne 19. februarja pri vasi Veliki Nerajec od partizanske zasede. Pokopan je bil ob veliki udeležbi ljudstva na viniškem pokopališču.
*	Žrtve partizanskih napadov na Suhorju v metliški okolici so bili v zadnjem času: 16 letna Karolina Nemaničeva, hči bivšega župana občine Metllka-okolica, dalje Anton Repovž iz Božakove-ga, sin v septembru zaklanega posestnika, dalje Jože Pečarič, sin kmetovalca iz Drašičev, in 15-letnl Pavel Stare, sin posestnika iz Rosalnic; bil je odveden in ubit prve dni februarja. Na Rado-vici sta bili požgani šola in župnišče. Ista usoda je doletela šolo ln župnišče v Suhorju. Nadalje je bila zažgana cerkvena hiša pri Treh farah, v Gredi vasi pa je bilo požganih 10 poslopij. Bela Krajina je zadnji čas strašno trpela.
Indija — dežela nasprotij
Ce hočemo v glavnih potezah opisati raznoliko Indijo moramo začeti z monsumom, dež pri-našajočim vetrom, ki se dvigne v širnih nižinah arabskega morja in omaga v peščenih stepah Turkestana ter pod večno zasneženimi grebeni Tibeta. Ta veter hrani in namaka zemljo med Indusom in Gangesom. Brez njega bi bila Indija pod sinjo kupolo tropičnega neba peščena puščava in 350 milijonov ljudi bi nikoli ne živelo v svojih iz palmovih listov spletenih kolibah, mestih in palačah.
Kalkutske »svete krave« ne žive samo v domišljiji po Indiji potujočih Evropcev kot vrago-lije čarodejev, katerim požene iz dlani plodove rodeče drevo mango temveč žive v resnici in spadajo med največje zanimivosti in privlačnosti uličnega vrvenja Celo ponosni Anglež spoštuje vsakodnevno promenado »svetih krav«, ki naletiš nanje v Kalkuti povsod. Ce Jo maha čreda krav po cesti, se jim ogne celo avtomobi-list ali pa počaka, da pridejo počasi z ene strani ulice na drugo.
Prebivalstvo Indije je zelo skromno, zlasti v pogledu hrane. Pest rlža in nekaj sadežev zadostuje Indijcu za dnevno hrano. V Indiji je okrog 3000 kast, 220 narečij in 568 kneževin, ki so med njimi nekatere tako velike kakor Anglija, druge pa obsegajo le nekaj naselbin. Poznavalci Indije trdijo, da Evropci sploh ne morefo razumeti smisla indijskih kast Indija je sploh ena sama mistična džungla, dežela protislov.j, kjer moli primitivni fetišist pragozda kraj premetenega brahmana, pravoverni musliman kraj zamišljenega budista, pristaš Dalai Lame kraj zagorelega kristjana.
stikrat je omenil, da si bo preskrbel drugo ime, ker ga nežni spol imenuje le z znanim živalskim Imenom, ki izvira iz družine sodoprstih ščetinar-jev. Lovci so bili že radovedni, kaj ima Sodar spet na »ložu«, zato so mu veleli, naj že enkrat pove, kar misli spustiti izza plank.
Sodar je nato pričel pripovedovati v njemu lastnem šaljivem načinu, da se je zbrala neko soboto v njegov gostilni lovska klapa, ki je priredila zadnji, ali takozvani »cmokov« pogon. — Mnogo posla je imel s to klapo ln šele v nedeljo proti jutru se mu je posrečilo razbiti zeleno družbo.
»Kaj mislite, da je to lahko delo?« Je nadaljeval gostilničar Sodar.
»Takle zelenec, če Je v lovišču, dirja okrog kakor bi imel v sebi navito uro, pa čeprav ima na svojem gruštu dva stara centa. Ce se pa usede kakemu potrpežljivemu oštirju na vrat, ga zopet ne spraviš iz gostilne, kakor bi sedel na čevljarskem popu. Moja stara je tisti dan sikala z jezičkom kakor gad in jaz revček sem bil — kakor vedno hišni strelovod. Najlepše pa je bilo šele to: V nedeljo smo imeli gasilsko slavnost. Treba je bilo vse pripraviti, zato nisem imel kot načelnik »požigalnega« društva niti toliko časa, da bi si zmil z obraza zaspanec. Ob devetih je bil sprejem sosednjih društev, zatem bi imela biti parada. Ko sem zlezel v gasilski kroj, se mi je dozdevalo, da imam isti občutek, kakršnega ima turški paša, kadar zapusti v jutro svoj harem. Glava mi je brenčala, v želodcu mi je tulilo. — svoj spisani govor sem pa izgubil; to so, dragi moji, občutki za bogove ne pa za načelnika slavne požarne brambe iz šent Jerneja. Kljub vsemu temu smo stali točno ob devetih na koncu vasi. Pridrčal je prvi avto z udeleženci. Jaz sem ravnokar sanjal o golažu in kislih kumaricah; — no, temu primerno in kislokumarsko se je obnesel tudi moj pozdrav. — Došli gostje so se režali — in so menili, da zbijam šale kakor po navadi. Prihajati so pričeli v vas od vseh strani novi gostje. — Ko mi je pa bilo že vsega dovolj, sem jo tudi 1 jaz ubral v vas in prepustil vse nadaljno pod-načelniku.	(Dalje.),

28
[
N O R A H L O F T 8
V SUŽENJSTVU
»Prosim vas, nikar ne govorite o tem,« je vzkliknila.
»Zal moram gdvoriti o tem — prišli ste k meni z nekim predlogom, kakor sem bil prišel prej jaz k vam z nekim predlogom.«
»Pozabite na vse to, prosim vas,« je odvrnila trudno in si hotela potegniti odejo preko glave, da ne bi ničesar slišala ne videla.
»Iz vaših besed sklepam, da obžalujete svoje včerajšnje obnašanje, in želel bi, da bi bilo res tako. Upam, da se zavedate, da ste prišli dovolj pijani, da ste mogli staviti moškemu, ki je bil dovolj velik tepec, da vas je smatral za izredno bitje, najsramotnejši predlog, ki si ga je mogoče zamisliti Pomislite samo, v kakšnem položaju bi se znašla danes, če bi bil jaz tako slep, da ne bi izpregledal vaših namenov. Ne vem, s kakšno pravico me smatrate za tako nizkotnega, da ste se drznili priti s takšnim predlogom.«
»Pustite me, da odidem!« je zavpila Hestera, odrinila odejo in stopila s postelje. »Šla bom. Upam, da se ne bova več videla, da vam nikdar več ne bo treba misliti name «
»Za vaše grehe hočete kaznovati mene! Nočem, da bi bilo med nama vse končano! še vedno upam, da boste nekega dne prišli k meni in mi povedali, da vam Ambrož Markham nič več ne pomeni. Da ta dan bo prišel, o tem ne dvomim... In tedaj ga bova dostojno proslavila.«
Hestera se je razburila. »Ta dan ne pride nikdar!« je kričala. »Pustila sem vas govoriti. ker vem, da ne bi bila smela priti — zapomnite pa si: Ce bom tudi kdaj izpreme-nila svoje mnenje o Markhamu, vi od tega ne boste imeli koristi. Sem pa ne pridem več!«
»Ce se želite osvežiti — zgoraj v sobi sem vam pripravil toplo vodo. Jaz pa med tem osedlam Belca, da ne boste hodili veš nazaj, čeprav ne zaslužite tega,« je dejal z ravdoduš-nim glasom, ki jo je spravljal v besnost. Počakala je, da je odšel iz hiše. Potem je skočila skozi okno, da bi stekla peš domov. A ni utegnila priti daleč, ko zasliši za seboj peketanje konja. Naslednji hip jo je že dohitel Bruce na svojem belcu. Razjahal je in jo dvignil v sedlo, sam pa je šel peš ob konju. Vso pot do Water-heada nista izpregovorila. šele ko ji je pomagal s konja, je Lyddon prekinil molčanje. Za hip jo je zadržal v naročju, preden jo je postavil na tla in ji zašepetal na uho: »Pomnite — čakam vas.« Hestera se je brez besede obrnila in odhitela proti hiši.
Vsa hiša je še spala. Prišla je v svojo sobo, ne da bi bila koga srečala, zaklenila je vrata in omahnila na posteljo. Bes in sram sta ji burila v prsih. Prisegla si je, da ne bo nikdar več pokusila vina.
Kmalu nato je nekdo potrkal. »Kdo je?« je zavpila.
»Gospa Ambrož vas klicati,« je zaslišala Poppyn glas.
»Povejte ji, da sem bolna. Danes ne morem vstati!« se je zadri a.
Poppy je odcapljala. čez četrt ure je prišla trkat gospa Markhamova. »Hestera, ste res bolni, ali se le kuiate? Odprite mi! Ce ste bolni, morate kaj vzeti.«
"Ničesar ne bom vzela! Potrebna sem miru!«
Zdaj se je oelasila Filipa: »Jaz sem, He-rtera... Prinesla sem vam čaja in kolonjske vode. Odprite mi!«
»Ne potrebujem ničesar! Hvala «
»Tako žal mi je, da sem bila včeraj takšna z vami, Hestera... Se še jezite name ?«
»Ne. Glava me boli.«
»Pripravila bi vam obkladke, namočene v kisu.«
»Ni treba. Prosim vas, nikar ne skrbite zame.«
»Hestera ... tako sem nesrečna.«
Prav ti je — je pomislila Hestera. Ti si kriva vsega. Nobenega opravka ne maram imeti
več s teboj ... Slišala je, kako je gospa Markhamova karala snaho: »Filipa, kako se moreš tako ponižati pred deklino? Pusti to visoko glavo! Glad jo bo že prisilil, da se bo prikazala.«
Motite se — si je dejala Hestera. Nikdar več ne vstanem. Ležala bom tu, dokler me ne bo konec. Ko bi bila le že mrtva...
Filipa je še dvakrat tekom dneva poskusila priti k Hesteri — obakrat zaman. Prvič je spala, drugič pa se je zadrla: »Odidite!«
Ko se je zelo mračiti, se je Hestera znova ovedla. Med tem je bila še enkrat zaspala. Glava je ni več tako bolela. A vsa se je tresla od lakote. Vstala je in prižgala luč. Nič več ni bila tako obupana — ni še bilo vse izgubljeno. Mar je ni bil Ambrož poljubil? Mar ji ni bil obljubil, da ji bo našel drugo službo? Vse bo zopet dobro. Zdaj pa je glavno, da iztaknil kaj za jesti. Stara vešča je imela prav — glad prižene človeka na svetlo. In ker je bilo že vse v hiši mimo in tiho, se ni bilo bati kakšnega nezaželjenega srečanja.
Ko je prišla v kuhinjo, je pogledala na stensko uro; kazala je enajsto. Štiriindvajset ur že ni ničesar jedla.
Hotela je v shrambo, ko je opazila, da v kuhinji nekaj ni v redu — sicer je bilo ob tem času zmeraj zelo vroče v njej, zdaj pa je vladal tu neprijeten mraz. Vežna vrata so bila na stežaj odprta. Čudno! Saj jih vendar Jožef zvečer zmeraj skrbno zapre in zapahne, gospa Markhamova ali Ambrož pa se še vedno sama prepričata, ali so res zaprta. Položila je luč na mizo. Ozrla se je po vratih, ki so vodila z ene strani v sobo za služinčad, z druge strani v shrambo in s tretje v klet Ta zadnja so bila odprta, ključavnica je bila vlomljena in na vrhnji stopnici je ležala prazna steklenica. Vonj po vinu in žganju je vel iz kleti.
Je bilo mar vlomljeno? Ali pa se je Jožefu zmešalo in je vdrl v klet. da bi s svojimi prijatelji zapil to noč? Hestero je namah minila lakota. Radovedna je odprla vrata v sobo za služinčad: bila je prazna. Strah jo je spopadel. Nekaj tu ni bilo v redu. Kaj pa naj bi vse to pomenilo, si ni vedela razlagati. Toda prazna soba za služinčad, odprta vežna vrata in vlomljena vrata kleti — vse to je dalo slutiti nekaj strašnega.
Stopila je nazaj v kuhinjo, da bi poiskala ključ od vežnih vrat in jih zaklenila. Ključa ni b^lo na običajnem mestu. Menila je, da ga bo našla v vratih, ko pa je stop;la na prag, je z grozo obstala. Svetloba luči, ki jo je držala v roki, je padla na čudno klobko: človek m pes sta nepremično ležala na tleh, s proti njej iztegnjenimi nogami. Pol mrtva od strahu se je sklonila in spoznala Davida in Satana. Bila sta mrtva.
V naslednjem trenutku je tam zadaj švignil proti nebu plamen, ki ga je spremljalo divje, zmagoslavno vpitje,
Hestera je planila v hišo. Stekla je po stopnicah, se ustavila pred Ambroževo sobo in udarila po vratih: Pritisnila je na kljuko — bila so zaklenjena. Je šel morda k Filipi spat? Udarila je po sosednjih vratih in na ves glas kričala: »Ambrož! Ambrož!« ne da bi se zavedala, da ga kliče po imenu.
Filipa ni slišala njenega kričanja. Šele ko je planila Hestera v sobo, se je napol predramila. Tedaj je pritekla Konstanca, ki si je bila v naglici ogrnila jutranjo haljo.
»Kaj pa vam je?« se je zadrla. »Kaj pa kričite, kakor da ste znoreli?«
»Ambrož ...« je jecljala Hestera. »Kje je Ambrož... kje ? Sužnji so ... gori... uprli so se ... David in Satan... mrtva sta.«
»Ambrož je v St. Agnese ... Prenočil bo pri Kynu. Kaj naj napravimo, za sveto božjo voljo?«
Filipa se je naposled dodobra predramila in je razburjeno ponovila: »Kaj naj storimo? ... kaj uaj storimo,.,?«
»Hitro se oblecite!« je vzkliknila Hestera. »Vem, kam moramo — samo brž, brž!« Prižgala je še eno svečo in jo stisnila Konstanci v roko. Nato je skočila v Ambroževo sobo po puško, odhitela je v kuhinjo, pobrala tam košaro, v naslednjem trenutku je bila že v shrambi, pograbila je, kar ji je bilo najbližje in napolnila košaro z jestvinami. Hleb kruha, pečena kokoš — to je moralo zadostovati. Vpitje, ki se je oglašalo od zunaj, je postajalo vedno bolj razločno.
Ko je stopila Hestera v vežo, sta Filipa in Konstanca pravkar prihajali po stopnicah. Bili sta le napol oblečeni in obuti. Filipa je nosila otroka v naročju. Hestera je odprla vežna vrata. Ko je drevje na vrtu zakrilo begunke, so prednje vrste upornih sužnjev že prišle z nasprotne strani do hiše.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Noč je bila temna. Filipa je kmalu začela pešati. »Poizkusite vzdržati, saj bomo kmalu na cilju,« jo je bodrila Hestera. Nenadoma se je gospa Markhamova okrenila. »Naša hiša gori!« je zakr čala, ne da bi ji prišlo na misel, da je bila to Ie posledica njene lakomnosti in trdosrčnosti.
»Pojdimo, ne smemo izgubljati časa,« je priganjala Hestera. Filipa je šele zdaj vprašala, kam prav za prav gredo.
»K izviru. Tam nas bodo težko odkrili. In čeprav bi nas našli, se bomo lahko s to puško tako dolgo branile, dokler bomo imele kaj streliva.«
Skalovje in kamenje se je tem bolj preteče grmadilo pred njimi, čim višje navkreber so se vzpenjale. V temi je bilo težko najti obe masivni skali, ki sta zapirali dohod k izviru. Ko pa so se naposled prerinile med njima v skrivališče, so si oddahnile: največja nevarnost je bila za njimi.
»Kako dolgo bomo pač morale ostati tu?« je plašno vprašala Filipa, ki se je tresla od mraza.
»To zavisi od tega, ali je prišlo do vstaje parno pri nas, ali tudi na drugih plantažah,« je odvrnila Konstanca. Ce je pri naših sosedih vse mirno, nam bodo jutri gotovo prihiteli na
pomoč.«
»Nič ne skrbite, jutri bomo prav gotovo rešene,« jo je skušala prepričati Hestera. Zdaj je bila vesela, da ni bil Ambrož z njimi, saj tako jim bo lahko prišel na pomoč in jih spravil na varno. Zagotovo mu bo kdo sporočil, da je v VVatersheadu ogenj.
Je doletela ista usoda tudi druge plantaže naokrog? Hestera je stopila iz skrivališča ter se povzpela na visok kamen, od koder je imela prost razgled na vzhod in zahod. Videla je rdečo zarjo, ki je visela tudi nad Fer Muntom, lahko pa je bil to le odsev požara v Waters-headu. A čeprav bi Fer Munt gorel, bi to še ne pomenilo, da je ogrožen tudi St. Agnuse, odkoder mora priti Ambrož.
Ko so se ženske po slabo prespani noči prebudile v nov dan, so tožile, da jih vse kosti bolijo. Hestera, ki nič več ni mogla prenašati lakote, je razdelila kruh in kokoš, tedaj pa se je nenadoma domislila, da nimajo ničesar za otroka. Spogledala se je s Filipo. Obe sta molčali. »Kruha mu bomo dali... ne bo mu škodovalo, saj tako v kratkem dobi zobe,« je dejala naposled Hestera.
»V Fer Muntu so morali videti ogenj,« je menila Konstanca. »Seveda ne morejo takoj zbrati mož, ki bi mogli kaj ukreniti... toda do večera pridejo gotovo po nas.«
Dan jim je vlil novih moči. Z novim upanjem so zrle v bodočnost. Ves dan je stali Hestera na straži in šele preti večeru se je vsa premočena od dežja vrnila k Filipi in Kon -stanci, ki sta bili prav tako do kože premočeri. Konstanca se je spomnila prejšnje vstaje sužnjev in je pripovedovala, da so bile takrat nekatere plantaže ves teden odrezane od sveta.
»A zakaj se niso ljudje iz tega ničesar naučili?« je vprašala Hestera. »Ce se je to že kdaj zgodilo, zakaj potem niso ljudje ničesar ukrenili, da se ne bi ponovilo?«
»Saj smo vendar poskrbeli za to,« je odvrnila Konstanca. »Z žičnim plotom smo dali ogra diti stanovanja sužnjev... najeli smo dva oborožena moška, da sta stražila ... imeli smo pse--«
(Dalje),
—.........—
Ženski vestnik
Za
Jajčni riževi cmoki. Skuhaj 30 dkg riža. Dobro vmešaj dve jajci, primešaj ohki.jcni riž, žlico v eni žlički masti precvrte čebuic. žlico drobno zrezanega drobnjaka ali petršilja, 2 žlici drobtin in 3 žlice moke, vse dobro zmešaj in oblikuj srednje velike cmoke, ki jih kuhaj v zavreli slani vodi pol ure. Kuhane vzemi iz vode, prereži in zabeli z žlico masti, v kateri si zarumenila žlico drobtin. Na mizo jih daj s kislim zeljem ali solato.
Okusna mešana solata se pripravi na naslednji način: nakrhljaj pol kg kuhanega krompirja, '/« kg kuhane pese, 1 jabolko, 1 čebulo in 2 kisli kumarici. Dodaj žličko drobnjaka, polij s ponarejenim oljem ali majonezo in rahlo premešaj.
Češka vampova juha. Kadar se vam posreči dobiti vampe, poizkusite naslednji recept: Na slanini ali na masti napravim prežganje, dodam dve žlici sesekljane čebule in strti čssen. Začinim z žlico sladke paprike, majaronom In muškatom ter zali-jem s kostno ali zelenjavno juho. Pozneje prlde-nem kuhane, na rezance zrezane vampe in % kg na kocke zrezanega krompirja ter kuham do mehkega.
Amerikanska krompirjeva juha zahteva 3 dkg masla ali prekajene slanine, eno zčleno, eno čebulo, drobnjak, kostno juho, pol kg krompirja, zrezanega na kocke, nekaj mleka (Se bolje, če imaš smetano), sesekljan peteršllj In poper: Na slanini ali masti prepražiš na koščke zrezano zelenjavo, zaliješ s kostno Juho aH vodo tn kuhaš. Pozneje prideneš na kocke zrezani krompir In ko Je mehak, eno skodelico mleka ali 2 žlici smetane, drobno sesekljan petršilj ln poper po okusu.
Drobni nasveti
Ne zametujmo starih zamaškov, četudi za svoj namen niso popolnoma uporabni. Mečite Jih v staro kositrno škatlo, nalijte nanje nekaj petroleja, če ga imate, in škatlo zaprite S štirimi ali šest;mi tako prepojenimi zamaški z lahkoto zakurite v peči ali v štedilniku brez trsk.
Sočivje in zelenjava ne smeta stati, ko ju pe-remo, predolgo v mrzli vodi. Pa tudi ni dobro če ju poparimo, ker izvleče vroča voda iz nju vse dragocene snovi. Le fižol se lahko namaka dalje časa, da se celulozno stančje zmehča. Suhe gobe pa lahko poparimo, da se napnč.
Slane sardelice se uporabljajo za omake. Ako so dobre, morajo biti trd° in rdečkasto rum»ne.
rsnjene rokavice opnažimo mastn'h madežev, če jih odrgnemo s kruhovimi drobtinami.
Mandeljne olupimo tako, da jih vržemo za trenutek v krop, potem j:h na polijemo z mrzlo vodo. Nato jih s prsti oluščimo in takoj posu-
žena krt domača zdravnica
Dobra gospodinja se mora vsekakor razumeti na zdravljenje, to je: mora vsaj spoznati, kdaj je treba klicati zdravnika.
Gotovo je velika napaka, če si hoče na vsak način prihraniti plačilo zdravniku. Ni pa tudi treba, da bi izgubila glavo, če je komu v rodbini slabo. Vedeti mora, kaj je treba storiti, ako boli koga želodec, glava ali vrat.
Za to sta seveda potrebna neka izkušenost in naravni dar. Naravni dar je prirojen in se udej-stvuje, ako ljubimo tiste, ki jim je pomoč potrebna; izkušenost pa si pridobimo s prakso.
Kaj naj torej storimo, če koga glava boli ? Najprej je treba vedeti, da je glavobol po navadi v zvezi s slabo prebavo in nepravilnim presnavlja-njfm, to pa spet v zvezi z neprimerno hrano. Pri otrocih in odraslih lahko tudi prav kratko trajajoča zapeka povzroči neznosen glavobol. V takem primeru zadostuje temeljito iztrebljenje, ki ga lahko povzročimo z neškodljivim domačim sredstvom, na primer že s skodelico kamilčnega čaja. Jasno je, da trajna nedelavnost črev lahko povzroči tudi trajen glavobol. Tu je treba lzpre-meniti hrano. Ako jemo težko hrano, moramo hkrati jesti tudi zelenjavo m sadje, ln kolikor pač imamo na razpolago sira, masla in črnega kruha. Zelo učinkovito zdravilo je. če pojemo na tešče jabolko, pomarančo ali grozd. Moramo se veliko gibati na svežem zraku Kakor hitro mine težka prebava, preneha tudi glavobol. Moramo pa tudi razločevati, ali je nastal glavobol zaradi
šimo. Ce potrebujemo narezane, jih najprej razrežemo <n šele potem denemo na toplo sušit.
V zvitek iz vlečenega testa ne smemo na tresti preveč opraženih drobtin, ker postane zvitek potem presuh. Množ na drobtin naj se vedno ravna po sočnosti sadja.
Bodi oprezna, kadar izpiraš ribe! Ce imamo rano na prstu moramo prav oprezno ravnati, kadar izpiramo in razrezujemo ribe. ker sta ribja kri tn ribja sluz jako nevarni in lahko kri zastrupita. Zlasti je pa nevarna za zastrupljenje krvi kri in sluz od jegulje.
Preslana Juha. Včasih se ti strese preveč soli v juho, da je skoraj neužitna. Tudi to lahko še
popraviš. Denl vanjo nekaj rezin surovega krompirja ali pa nekaj koščkov praženega kruha in počakaj, da še nekaj minut vre. Seveda je Se enostavneje, če priliješ nekaj vode, tocia to lahko vzame juhi moč In okus
Zakaj je treba potrgati klice od krompirja. Krompir izvira Iz Amerike Za prehrano človeštva je to zelo važen sadež. Sam po sebi spada krompir v visto solanacej, kamor spada tudi veliko strupenih rastlin Solanaceje imajo namreč v sebi alkaloid ali solanin. tega je pa v krompirju samo neznatna količina. Spomladi, ko začne krompir delati klice, se količina solanlna na površini klice veča, zato je uživanje krompirja ta čas zelo nevarno, ker se lahko pojavijo hude bolečine v želodcu. Ce hočemo io preprečiti, je treba potrgati vse klice s krompirja.
prekrvavijenja glave ali zaradi tega, ker je premalo krvi v možganih. Ce je preveč krvi, je potreben mrzel obkladek na čelo, ako je je premalo, pomaga domač čaj, vodoravna lega ln topel obkladek na tilniku.
Pri tako imenovani migreni, ko boli navadno le del glave, po navadi nad ušesom, sta potrebna mir in lahka hrana. V mirni dobi, ko Je na razpolago pristna črna kava, je ta prav učinkovita, zlasti pri t tem, ki je ne pije iz navade.
Kdor moia zaradi svojega poklica mnogo sedeti, ),i moral iti vsaj zvečer, preden gre spat, malo na izpiehod. Mestna gospodinja, ki se veilko mudi v kuhinji, se mora vselej prepričati, ali ne uhaja kje plin, ki povzroča ne le glavobol, temveč ogra-ža tudi življenje.
Prav tako ne smemo pozabiti, da so skrbi, napori ln razburjenja vzrok glavobola. V takih primerih je potrebna nravna in čustvena pomoč.
Kadar pa se izjalovijo vsa ta domača sredstva, moramo poklicati zdravnika, zakaj z glavobolom se začenjajo mnogokrat najbolj resne bolezni.
Pri otrocih je glavobol zmerom sumljiv, ln če nt z nJim že nastopila bolezen, jim moramo izpre-meniti hrano. Seveda je dobro, če se posvetujemo z zdravnikom, če ga Imamo v bližini ln če nam je obolenje količkaj sumljivo. Prav zdajle je doba različnih pomladnih obolenj. Komur je ob težjem obolenju žal plačila za zdravnika In zdravila, mora pogostokrat plačati pogrebne stroške.
Domač nasvet za milo
V 20 litrski lonec nalijemo 5 litrov vode, stre-semo vanj pol kg lužnega kamna, 2 in četrt kg stopljenega loja ter četrt kg lanenega (ali drugega rastlinskega) olja, če nam je na rr.zpolago. Segrevajmo to toliko časa. da zavre. Pri lahkem gretju mešamo to zmes pol ure. V primeru, da nismo imeli zgoraj omenjenega olja. dock.mo sedaj četrt kg kolofonije. Kuhamo še pol ure in stalno mešamo. Nato prilijemo še 3 litre vode, v kateri smo raztopili pol kg potaše. Se nekoliko prevrejemo in ko med tekoče milo vlijemo v model.
Milo bo drugi dan snežno bedo in trdo ter takoj uporabno
Stopljen loj je boljši ko surov, ker od zadnjega postane milo zelenkasto in neprijetnega vonja.
Parfemsko olje je tako drago, da ga ne moremo rabiti, ker nam milo preveč podraži.
Tudi terpentina ne dodajamo, kajti pravi grški terpentin se nikjer ne dobi, nadomestki pod imenom »terpentin« pa ne ustrezajo.
Tudi iz lojevih ocvirkov lahko naredimo dobro milo Kuhamo prav tako ko zgoraj navedeno. samo da vzamemo ocvirkov še enkrat tol ko ko loja Kuhanje mila iz divjega kostanja pa iz zdravstvenih razlogov ni priporočljivo.
Obnavljajte naročnino!
Zvonimir Kosem:
Mrtvi llšče!
Gospa Reg na je odprla okno na stežaj: zlatožai mladega jutrnjega sonca se je (.luiaknil nienih bel h lakti, da sta se za'sknli kakor dvoje svetlih plame> nov poljubil je njene nemirno kipeče grudi in vr-dt zv:l se pod kodrčkom njen;h las ob očesu v troje zlatih zvončkov in sijal, sijal tako z obraza gospe Reg:ne. zvončkljal skozi okno, naravno«' proti mladim fantom, ki so na travniku pod vilo brusili kose ukali in se pritajeno ozirali pro<ti lepi gospe' zn zele nimi polkni okna.
»Uf. kako so pa ti fantje dolgočasni!« k našobila goooa Rcgina svoja majhna ustka. «ln neumn Toliko korajže imajo da ukajo. Da bi si pa upali pogledati mi naravnost v obraz, ne da bi pri tem zardeli kakor kratkosrajčn:ki — o, tega pa ne zmorejo Strahopetci. pla"lj;vci zajci!. . Je pa že ves dnigsčen Korneliju Počasi se je obrnila od okna in z globokim vzel hom sklenila roki nad g'avo v bleščeč lok da so od nienih ob! h gradi pršeči sončni žarki vzžaTval k akor biseri »Tako lepa noč je bila zvezde so sija'e ^lavec v gošči je žgolel kakor še nikoli . ah ne morem pozabiti tvojh objemov. Kornelij tantif moj' Od šel si preko rosnih livad, ko je komaj posvetila jutr. r.ja zarja v mojo sobo. in šele popoldne se prikažeš na tnvniku, visok in ponosen lep kakor kraljevič iz devete dežele . . In jaz bom vse popoldne sedela ob oknu. gledala samo tebe. kraljevič moj in sanjala o noči in ljubezni, ki zopet pride . . «
Tako je zavzdihn la gospa Regina. in vsa blesteča v sončni luči je zaplesala sredi sobe kakor plešejo v bajnih gradovih zlatolase princeske, hreneneče po I ju« bežni — ko pa je pogledala proti vratom, so se zru-
šile njene sanje v prah in iz ust se ji Je izvii presenečen vzkl k
»Brigita otrok nesrečni' Kaj pa delaš vendar?« Na pragu sobe je Sta'a Brigita Reginma secira, po-kvečeno dekle pri šestnaist h letih t vei'ko na desno stran zasukano grbo Kar na le počrnjala ie bilo podobno počet )u blaznežev a ne ijud. s trezno pamet io: v roki je držala liščka tako 'enega pisanega in mu z velikimi škariam' stripla peruti
»Joj. ti si znoreia. Br gita « ie planila gosna Regina s svetim ogorčenjem v očeh prot; svoji sestri. »Ali se zavedaš kaj počenjaš? Zločin izvršuteš. zločestni-ca mala in to nad mojim li*čkoml«
Hotela je iztrgati sestri iz rok škarie -n liščka. pa ni šlo Brigita je krčevito st snila v de°nico pt čka, v levico škarje, odhitela z blaznim krohotom preko hodnika v svojo sobo in se zaklen la. Gospa Regina pa je razločno čula njeno kričanje:
»Zločin izvršujem da ker ne morem več gledati krivice ki se mi godi Ta lišček naj bi razveseljeval tebe Regina. ki si tako srečna? Ne bo te več razveseliva!! In mene ne bo več snoroinjai na mojo nesrečo .. zato se na ta način maščujem. To je moj zločin . A ti. Regina premišljuj sedaj rajši o lepem Korneliju in o tem, da ne zve tvoj mož. kadar se povrne s potovanja, kako zvesto ženico ima.., Ha-ha*ha'«
To je bilo za gospo Regino preveč! Odhitela je po stopnicah navzdol, samo da bi nt čula več Brigiti-nega očitanja in se ni ustavila prej. dokler niso za» vonjale okrog nje rože vrta zadaj za vilo. Tu )e sedla, gospa Regina na klopco, skrito med lpami, nagnila glavo in se bridko razjokala nad svojo hudobno sestrico .. .
Medtem pa so se godile v Brigitini sobi čudne reči.
Od žalosti zblaznela deklica je treščla osfrženega liščka na tla počeni* kraj njega n govorca takole: »Ali veš. zakaj sem ti odstrigla perut' n rep. ptiček moj? Samo zato, ker n sem mog'a gledat- tvojega bleščečega perja, tvoje lepote Nič drugega nisi kakor ptiček pa si bil v svoji sveti- suknji lepši ud mene človeka Zato sem te sovraž'l» Zdaj te ne sovraž m več — n č več n'8' lep — brez peroti in repa imaš nenrikupljivo obliko enak si mem pokve-če^ki Zdaj te imam rada lišček ubožček!«
Pobožala je ubogega ptička po glavic ga dv gn:la k obrazu in mu tiščala pred zevajočim ki Tinčkom dlan Oči so se ji svetile, a »o nenadoma potemnele.
»Glej, glej, da nisem ooazila tega že prej! Kako lepe oči imaš, pt:ček. o! Tako lepih nimam iaz ln zato. ptiček — tudi te tvoje oči moram odstraniti, ker drugače ne moreva biti prijatelja «
Nič ni pomišljala — naglo je vzela z m ze nož in iztaknila liščku oči. S tenkim glasom je zaihtel oslepljeni ptiček v roki svoje muč teljice
»Le nič ne jokaj, ljubček!« je jsoljuhla Brigita od bolečin drhtečega in omahujočega liščka na glavico. »Zdaj si moj, ves moj — ničesar več ni na tebi. zaradi česar bi te mogla sovražiti!«
Oslepljeni ptiček ic «e p->krat wdrgetal v bolečinah in <c zvrnil z deklične dlani mrtev na tTa.
Zdaj pa prde vrsta name!« je sredi smeha zavzdihni!« deklica in stopila k toaletni mizici, nad katero se je bleščalo veliko stensko ogledalo »Samo prej se hočem videti še enkrat tako, kakršno me je rodila nioti...«
Troje, četvero odvozljajev na obleki — In pred ogledalom je stalo pokvečeno dekliško telesce z grbo golo od glave do peta.
To. kar je pretresalo jadno srce nesrečnega dekleti v trenutku, ko je gledalo svoj lastni nestvor pred se«
človek je Igrača prirode
Strahotni prizori: tornado neposredno pred izbruhom
Zima je letos kmalu dogospodarila, bila je prizanesljiva, vsaj pri nas. Zdaj nam gospodari marec, ki nam sicer vsako leto privede pomlad v deželo, je pa znan po svojih muhavostih. Zima in prehodna doba pomlad je tisti čas, ki nam daje največ prilike, da se seznanimo s silo pri-rodnih elementov in da se uklonimo pred njihovo mogočnostjo. Gotovo, tudi poletna doba ponuja dnevnemu časopisju in mislečim človeškim možganom s svojimi in prevečkrat katastrofalnimi neurji, vročinskimi vali in sušami dovolj priložnosti za ugibanja in vzbujanje kurje polti, a kaj pomeni to proti tornadom, tajfunom, mrzlotnim valom in strahovitim snežnim viharjem, o katerih nam skoraj vsako zimo poročajo vesti od vsepovsod! Dočim so poletna divjanja elementov vedno nekaj bolj ali manj slučajnega, so ujme zimskega polletja nekaj, kar se po svoji rednosti razume samo po sebi in kar baš zaradi te lastnosti dostikrat skoraj podcenjujemo.
Kako nastajajo ujme v splošnem?
Ali da se izrazimo točneje: Kje tiče vzroki za najobičajnejše izbruhe prirodnih elementov, ki 6padajo v vrsto viharjev, poplav, suš. vročinskin in mrzlih valov, o čemer hočemo predvsem razpravljati v tem članku?
Vse te ujme so posledica svojevrstnih stanj v zemeljskem ozračju. Različne sončne lege povzročajo v zvezi z neenako porazdelitvijo zemeljsk h kopnih in vodnih množin močno neenako obža-revanje zemeljske površ ne in to ustvarja v ozračju stanje, ki sprožijo v kratkem času ogromne množine energije ali pa povzročajo prehude ali prešibke zgostitve vodne pare, ki je pomešana v zračni plasti. V prvem primeru doživljamo orkane, ciklone, tajfune, tornade in podobne viharne pojave, v drugem prmeru pa suše in poplave. Visoke plime ob morskih bregovih in izlivih rek, ki povzročajo često silno škodo, nastajajo tedaj, če se pojav plime združi istočasne s pojavom vetra, ki piha v določeno smer. Sončno žarenie ustvarja vodoravna in navpična gibanja in kroženja zračnih mas zaradi njihovih toplotnih razlik. Cim višja je zemljepisna širina, tem manjši delež ima zemlja od sončnega žarenja. Vodne
mase se ogrejajo ln ohladijo počasneje nego kop-nine in množina vodne pare v ozračju določa nastajanje oblakov ln padavine v njihovih raznih obl'kah. Premalo In preveč vodne pare učinkuje lahko enako katastrofalno kakor premalo in preveč toplote, posebno pa tedaj, če se oboje združi.
V tropskih deželah, zlasti ob Kitajskem, ob japonskem in zapadnoindijskem otočju se mornarji najbolj boje viharne oblike, ki se imenuje
na vzhodu tajfun, na zapadu ciklon.
To so samostojni zračni stebri različnega premera, v kater'h se vrti v zavoilci dvigajoč se zračni tok z neznansko brzino. Ta tok učinkuje kakor sesalka in ustvarja v sred'šču viharja zelo nizek zračni pritisk, ki se mu skuša brodar izogniti na vse mogoče načine. Kajti v tem sre-d'šču ga čakata nedvomno razdejanje in smrt. Vrtinec se pomika v določeno smer ln sicer običajno s s'lno brzino. Na vodi dviga zaradi svojega sunkovitega značaja ogromne valove, na kopnem pa razvija takšno moč da podira cele gozdove in naselbine, kakor da gre za slabotne igračke. V to vrsto viharjev spadajo zloglasni
tornadi,
ki obiskujejo vsako leto zlasti južne dele ameriških Zedmjenih držav s svojo strahovito uničevalno silo. Ti zračni vrtinci nastajajo visoko v oblakih in se polagoma nižajo v podobi velikanskega slonjega rilca. Cele hiše s prebivalci vred je že dvigne takšen vrtinec, ki se pojavlja naj-češče v predpomladni dobi. Tornadi so sicer običajno komaj nekoliko sto metrov široki, a njih sila nam postane jasna, če pomislimo, da brzijo z dosti več nego 100 m na sekundo svojo pot naprej. V Argentini poznajo tornadom podobne viharje, ki se imenujejo
pamperi
(pamperes), ki pridivjajo večinoma v jeseni z jugozapadne smeri in ki jih spremljajo nevihte in deževja.
Tudi vzhodni tajfuni prihajajo v družbi izrednih padavin. Tako je imelo japonsko mesto Nagasaki leta 1874. ob priliki enega samega tajfuna
418 mm dežja, kar Je nepopisno ogromna množina. V takšnih primerih so seveda poplave neizogibna posledica, ki zahteva ogromno človeških življenj. Samo leta 1737. je tajfun v dolini reke Gauga usmrtil 300 000 ljudi, leta 1864. na Indijski obali pri Andamanskem otočju pa 40.000 ljudi; leta 1911. je razdejal na otoku Formozi 26.000 hiš, leta 1913. je propadlo zaradi tajfuna 40.000 Kitajcev, leta 1922 v kitajskem pristanišču Svatotu pa nad 50.000 oseb ... Ta žalostna statistika bi se dala poljubno nadaljevati.
Padavine,
ki imajo tako važno vlogo v gospodarskem življenju, so sila muhasta stvar. Poznamo kraje, ki si lastijo komaj 10 milimetrov padavin skozi vse leto, in druge, ki Imajo tega blagoslova celo 1000-krat toliko, — daleko preveč, da bi se moglo v njih okolici razvijati kakšno normalno življenje. Mnogo je dežel na svetu, ki jih trpinči
stalna suša,
na primer kitajski sever, razni deli Indije, Afganistana, Belučistana in Perzije, Male Azije, južne Rusije, severne Afrike, Mehike, Peruja, Cileja, Brazilije. Avstralije Takšne suše uničujejo cele letine in posledica se kaže v strahovitih lakotah, ki požanjejo na tisoče in celO milijone človeških življenj Spomnimo 3e samo na pogoste vesti ia Indije in Kitajske. Vsi se še spominjamo strašnega povojnega leta, ko je ves svet organiziral mrzlične rešilne akcije za pomoč gladujoči Rusiji, a sta vendar navzlic vsem naporom pomrla dva milijona ljudi, kakor so velela poročila V Avstraliji je najvažnejša gospodarska panoga, kakor znano, ovčjereja in ta mora propasti če jo zadene suša, ki uničuje redko rastlinsko rast Leta 1891. je padlo število ovae v enem samem avstralskem ozemlju zaradi suše od 62 milijonov glav na 36 milijonov. Dež ima v življenju ljudi In živali pač večjo vlogo, nego si včasi sami mislimn
V toplejšem letnem času Imajo, k -r znano, lahko nedogledne posledice
toče in nevihte
Toča nastaja v zračnih masah, ki se hitro dvigajo. V mrzlejSem letnem času se pojavljajo spet
snežni meteži,
ki jim v goratih krajih v prehodnih dobah sledijo plazovi z vsemi svojimi grozotami. Toda snežni meteži v naših krajih niso nič v primeri z mogočnimi snežnimi viharji, ki d vjajo po drugod in ki se imenujejo na primer v Severni Ameriki »bliz-zardi«, v Sibiriji pa »burani«. Sneži v teh viharjih v drobni, iglasti obliki ln usmrča v zvezi s silnim padcem temperature vse življenje. V enem samem dnevu se zniža temperatura lahko za celih 30 stopinj Celzija, da, v januarju 1883 je padla v Dakotl in Kansasu v enem samem dnevu od 10 stopinj Celzija nad ničlo na 30 stopinj Celzija pod ničlo! Torej strahovit padec za celih 40 stopinj!
' Od prilike do prilike poročajo iz Amerike, da je nastopil nenaden
vročinski val,
zlasti v mesecih juliju in avgustu. Leta 1896. je tak val pokončal tisoče človeških življenj širne planote Skalnega gorovja obiščejo često vroči ve-
boj v ogledalu nezakrit v vsej svoji spačenesti, nima I človeškega izraza. Poteze obraza so se zvile v bo e ' č nah roke so vzdrgetale, glava omahnila — vso sobo pa 'e napolnil krik:
»Mati. mat:, zakaj me nisi ubila, ko si me rodila? Mati. mati, zakaj mi nisi prihranila to neznosno življenje. ki je bilo zame eno samo nepretrgano trplje* nje?«
Hlastno je po6egla bela ročica po nožu na nvz:ci. Isti nož. ki je še malo poprej iztaknil liščku oči, je sedaj neusmiljeno \rezal po žilah na zapestju levice, da je brizgnila kri po stenah in oškropila dvoje iz
vaze na polici kipečih lilij--
In v mlako lastne krvi se je zrušilo nesrečno telo in obležalo mirno kraj mrtvega liščka--
Proti večeru, ko je mrak ogrnil pokošene travnike ln samotno vilo sredi njih, je butn la na vrata Bri-gitine sobe težka pest, ključavnica ie odletela in za-žvenketala na tleh vrata so se hreščaje odprla na-stežaj — sredi sobe pa sta kakor okamenela obstala lepi Kornelij in lepa gospa Regina in samo gledala.
»Ah!« je kliknila naposled gospa Regina. »Saj sem vect la ...«
»Žile si je prerezala « je izprcgovoril Kornelij, po-biraje s tal okrvavljeni nož. »A kaj je to?«
Sunil je z nogo v rdečo kepo kraj mrtve.
»Moj lišček. moj ubogi lišček!« je spoznala gospa Regina in ihteč dvignila mrtvega liščka k obrazu. »Ali vidiš Kornelij, kaj je napravila nesrečn:ca? Oči mu je iztaknila ..«
»Nocoj bom spal na kozolcu,« se je pomaknil Kor» nelij nazai k vratom; »nisem prijatelj mrličev ...« Zbogom. Regina!«
»Vsaj ljudi pokliči, in jih obvesti o tem strašnem dogedku!«
»Jutri, Regina... Saj za to grdobo itak ne bo nihče jokal...«
In fant je izginil v noč ...
Gospa Regina pa je zbežala :z Brigitine sobe, kakor da beži iz mrtvašnice. Planila je z mrtvim liščkom v roki v svojo spalnico, omahnila na di-van ln Jadlkovala:
»Le kaj si se pregrešil, ti ubogi, ubogi moj lišček, da si moral tako žalostne končati — le kaj si se pre« grešil?«
Jokala je dolgo v noč.
Muljavski:
Na koline je prišla
Čevljarski mojster Matija Duh je bil vesel mci, hudomušen in vseh zvijač poln. Njegova najljubša zabava je bila dražiti in zbadati, kogarkoli je mogel. Ako se mu je posrečilo, da je tega ali onega malo potegnil, se je njegovo srce vprav vražje veselilo. Znal je pripovedovati tako šaljivo, da so se poslušalci kar zvijali od smeha. Vrhu-tega je bil izvrsten čevljar in ljudje so ga cenili, daslravno si je nemalokrat katerega temeljito privoščil in se mu je potem krohotal na vsa usta.
Bilo je neke zimske sobote proti večeru. Izredno žldane volje je bil tistega dne mojster Duh, korakajoč proti svojemu dokaj na samoti stoječemu domu. Ob boku mu Je opletala torba s čevljarskimi potrebščinami, pod levo pazduho je pa tiščal rejeno kokoško. Toda putki očlvidno ni ugajala družba po smoli in žganju dišečega čevljarja, kajti neprestano si je prizadevala osvoboditi se trdega stiskanja koščenih komolcev, a ni se ji posrečilo; s glasnim, Jeznim kokodakanjem
je izražala nejevoljo nad neprostovoljnim jet-ništvom.
Toda mojster Duh se ni zmenil za kokoškine protestne klice. Zatopljen v sladko razmišljanja jo je mahal po ozki gazi. Vračal se je Iz vasi Krtine, kjer je delal pri Mohovtu Bas danes je izgotovll zadnji škorenj. Pred odhodom sta z gospodarjem izpraznila steklenico. Ej, bila je Imenitna kapljica, ni se mogel ločiti od nje, dokler ni bila zelenka prazna. Ko je odhajal, mu je gospodinja izročila kokoško, veliko tn tolsto.
»Boš imel na praznik vseh bedakov, o Pustu, nekoliko Imenitnejše kosilo!« mu Je smeje se rekla prijazna Mohovtovka. Ni ji zameril zaradi praznika vseh bedakov. KokoSka le pa le kaj!
»Naj jo angelčki v nebesa vzamejo po smrti, vrlo babnico!« — ji je želel Matija v duhu. »Da bi Imela mnogo denarja in nič otrok, ali pa narobe, ako JI Je ljubše. No. na pustni torek si bom napravil Izvrstno pečenko. Polovica kokoške bo za jutri, drugo prihranim za praznik vseh bedakov. še nocoj bom putko obglavtl. Jo oskubtl In razpolovil. Jutri pa v lonec z mesom. To bo gostija, krajcpataljon!«
Misel na slastno kurjo pečenko je mojstra Duha tako zelo navdušila, da je z gromovitlm basom zapel ono zbadljivko o treh Šuštarjih:
Trije Šuštarji so živeli pa so polža za hudirja imeli. So hudirja na korajžo klicali. Preden pa se v boj spuste, Šuštarji testament narede. Polž jim pokaže svoje roge, Šuštarji se pa v jok — spuste. Polž začne slino pušč&ti, Šuštarji pa v hlače...
trovl, ki prinašajo s svojim padanjem z ogromnih višin temperature do 40 stopinj Celzija v senci in ki so tako suhi, da ti nakoplje njih vdihavanje bolezen ln smrt.
Mrzli vali
so spet posebnost zimske dobe in od kar smo jih lansko leto spet okusili na lastni koži, si jih nobeno zimo ne želimo več. Ce omenimo na koncu še
poplave,
mislimo, da lahko zaključimo ta članek o vremenskih katastrofah, ki prizadevajo Človeštvu toliko gorja. Niti ni treba, da se spomnimo na bajke o vesoljnih potopih v predzgodovinskih dobah, ki krožijo med narodi vsega sveta. Se v da-
Prvi otrok je zdi
»Prvi otrok prinese materi zdravje, drugi pa lepoto,« pravi star ljudski pregovor. To pravilo je gotovo biološko utemeljeno. Napak pa bi se bilo zanašati samo na to in križem rok čakati čudežev narave. Posebno mlada mati bi morala stremeti za tem, da bi podprla organizem v snovanju ln tako preprečila neprijetna iznenadenja.
Prvi meseci, ko začuti mlada žena prvo rahlo gibanje prebujajočega se novega življenja, so zanjo najlepši. Veselo, radostno pričakovanje ji krepi tn dviga razpoloženje. Ce pa se je kdaj pa kdaj lotita nemir ln pobltost, ji bo pomagalo sonce in pa zrak. Sončne in zračne kopeli v premnogih primerih dvigajo razpoloženje in olajšajo porod. V času, ko žena pričakuje otroka, na) se čim več giblje na svežem zraku; zatohlih in zakajenih prostorov naj se čim bolj ogiba. Vožnja z avtobusi in kolesarjenje se naj zlasti v zadnjih
našnjih časih čitamo prečestokrat o poraznih poplavah Rumene reke, Mississipija, Ohia, Ganga, Volge, Loire ln Rodana, Tise in Dunava, da niti ne govorimo o Savi, Krki in Ljubljanici. Holandci trepečejo vsako leto pred poplavami, s katerimi jim preti morje in kakor drugI narodi vzdržujejo tudi stalne komisije, ki se bavijo samo z vprašanjem, kako bi zadržale mokri element v njegovih mejah. Naposled naj še pripomnimo, da obstoji mednarodna družba, ki ji je namen borba proti vsem omenjenim ujmam in drugim naravnim katastrofam in borba proti njihovim posledicam. Toda spričo vojnega stanja stopajo tudi vremenske nevšečnosti v drugo vrsto zanimanja, vzgolj kot spremljevalni pojavi vojne. Prišel pa bo čas, ko bo mednarodna družba lahko vršila blagodejno poslanstvo v korist trpečemu človeštvu.
ivje, drugi lepota
mesecih popolnoma opusti. Tudi prekomerno iz-tegovanje v višino je opasno. Zelo važna je pravilna prehrana. Večina žensk se počuti najbolje ob zelenjavni hrani, ob sadju in orehih. Vendar so pa tudi žene, ki krepke, mesne hrane ne morejo pogrešati. Sem in tja se lahko brez skrbi zaužije tudi kaj ostrejšega, le prepogostni žeji ne smemo ustrezati. Vse vemo, da je v starih ljudskih pregovorih mnogo klene resnice. In prav eden izmed njih pravi, da dobi otrok od obilne tekočine debelo glavo. Pitje napne telo, in prav med nosečnostjo bi morala žena opustiti vse, kar pospešuje tvorjenje in kupičenje maščobe, če hoče, da bo ostala mlada, vitka in prožna. Malo maščobe in malo tekočine, to je pravilo, ki uravnoveša pre-snavljanje in varuje ledvice. Da nadomestimo porabo apnene sestavine las, zob ln nohtov, ki so po vsakem otroku bolj ali manj prizadeti, često celo ogroženi, je nujno potrebno, da dodajamo jedem apnenega preparata. Poleg prehrane pa je važna tudi nega telesa. Posebno koristne so kopeli. 2ena. ki se nagiba k debelosti in ki ji bodisi poklicno ali domače delo ne nudi dovolj priložnosti, da bi se zadostno razgibala, mora primerno telovaditi. Čvrst, toda prožen trebušni pas mnogo pripomore k ohranitvi životne linije. Prav tako je treba primerno zaščititi tudi prsi. Kajti koža sama ne zmore več teže obilnejših grudi.
Pa tudi koža je po nosečnosti prizadeta. V njej začne zastajati in se kopičiti maščoba: na trebuhu, po rokah ln nogah se'pojavijo rdeče, belo obrobljene lise. To bi morale vsekakor preprečiti. Teh lis namreč ni mogoče odpraviti, medtem ko znane rjave pigmentske lise sčasoma same po sebi izginejo. S primerno prehrano in z masažo preprečimo nabiranje maščobe in pospešimo obtok krvi, tako da te lise ne nastajajo. Tudi krčne žile so posledica pomanjkljivega krvnega obtoka, ki ga često povzročajo tesni, okrogli nogavičnikl (podveze) in dokolenke z gumijastim robom.
Po porodu pa bo pametna žena gledala na to, da dobi njeno telo čimprej spet svoj prejšnji videz. 2e po nekaj dneh prične s primerno telovadbo. Za prvo vajo se priporoča počasno dviganje in spuščanje gornjega života ter vzdigo-vanje nog. Ohlapeli trebuh prve dni čvrsto povi-
jamo in ga pozneje, vsaj skozi nekaj tednov, ščitimo s čvrstim trebušnim pasom. Nega prsi je med dojenjem, ki pomeni mladi materi najlepše ln najsvetejše opravilo, pač sama ob sebi umljiva.
Nadvse pogrešeno bi bilo, če bi mlado mater po porodu presičevali z jedml in priboljški. čeprav le z dobrim namenom, da se čimprej spet okrepi in da se zagotovi otroku čim več materine hrane. Prav v tej zmotni dobrohotnosti je naj-češče osnova tako nevšečne in nadležne debelosti. Ob pravilni prehram, ki vsebuje zadostno množino vitaminov, bo mlada mati vstala iz postelje vitkejša, lepša in prožnejša, kakor je bila kdaj-koli poprej.
Kaj vam svetuje zeliščar?
Redkev se goji zaradi korenin, ki so ostrega, hrenu podobnega, a ne tako močnega okusa. Redkev žene na vodo in raztaplja sluz. Ce je zaužijemo veliko, nam povzroča vetrove. Slab želodec je ne prenese.
Rožmarin poživlja živce in krvni obtok v žilah. Rožmarinovo olje je redko, brezbarvno in močno dišeče, uživa se na sladkorju pri nervoz-nosti, histeriji in vetrovom. Rožmarinov čaj je zelo zdravilen pri motnjah v prebavi, pri pomanjkanju teka in pri vetrovih. Prav tako se obnese pri malokrvnosti, pri navalu krvi v glavo in pri srčni slabosti. Ce nam oslabi vid, na-kapljimo nekoliko kapljic rožmarinovega olja na dlan in nagnimo oči nanj, da bo izhlape-valo v oči. Ce namočimo nekoliko rožmarina v liter belega vfna ,imamo čez dva dni prav okusno rožmarinovo vino, ki pomirja srce, pospešuje izločevanje seča in poživlja obtok krvi. Kadar se slabo počutimo, vzemimo na sladkorju 5 do 10 kapljic rožmarinovega olja.
X Samo še paler Ledit v Sovjetski Rusiji.
Francoski list »Gringoire« piše, da je v vsej Sovjetski Rusiji danes samo še en katoliški duhovnik, in sicer pater Ledit, ki mu je Vatikan dal nalogo, poizvedeti. kakšen je danes verski položaj v Sovjetski zvezi. Oče Ledit ni mogel nkjer najti kakšnih sledov za zadnjimi 150 duhovniki, ki so jih poslali v Rusijo. Kdor pozna deset zapovedi, ki jih uče po sovjetskih šolah, si bo že znal razložiti, kam so ti duhovniki izginili. Te zapovedi so naslednje: 1. Ce hočeš biti dober učenec, bodi brezverec, kakor je bil Lenin in kakor je StaTn. 2. Nikdar ne dovoli, da bi te kdo peljal v kakšno cerkev. 3. Ce te starši hočejo prisiliti, da bi postal veren, se zateči k GPU. 4. Vse sovražnike države, ki t: je o njih znano, da se versko udejstvujejo, takoj naznani. 5. Biti brezverec pomeni biti zvest Leninov in Stalinov učenec. 6. Vžak šoLar-brez-božnik naj nosi brezbožniški znak. 7. Kadar vidiš kakšnega duhovnika, ga naznani kot največjega sovražnika proletariata. 8. Kot dober brezbožn k se moraš seznaniti z naukom sovjetskega režima. 9. Nikdar ne smeš pozabiti, da so duhovniki največji sovražniki naše revolucije. 10. Vsak brezbožriik mora b'ti pripravljen, z orožjem v roki braniti svojo državo pred domačimi in tujimi sovražniki.
Pojoč in vriskajoč je prišel mojster Duh do svoje bajte. Kokoško je dejal v vrečo; nato prižgal zakajeno svetilko, odložil torbo, potegnil iz nje ostro nabrušen čevljarski krivec ter se nemudno lotil mesarskega posla. Kokoški se je pocedlla kri po svetlem perju, presunljivo je za-kokodajsala. zamahnila s perotmi ter sfrčala klavcu lz rok. Čevljar je zarobantil, grdo pogledal ter začel loviti begunko, ki je splašena begala po sobi, puščajoč za seboj krvavo sled. Mojstra je grabila jeza, zgrabil je burklje, mahnil po kokoški. Ni je zadel, kokoška se je še bolj zadrla, skočila na mizo, se pognala v okno, ubila steklo ter sfrfotala v svobodo.
»O, tristo Madžarovl« se je tegotil mojster Duh. Tekel je ven. Okoli koče se je začel divji lov. Naposled so begunki opešale moči in preganjalec jo je zgrabil z neusmiljeno roko. Nesel jo je nazaj v sobo ter ji z motvozom zvezal noge, da bi mu spet ne popihala. Nato jI je v svetem ogorčenju odsekal glavo.
Tisto noč je Imel mojster Duh še mnogo skrbi in dela, preden je kokoško oskubel in odstranil vse, kar je bilo neužitnega. Pri tem poslu je bil tako neroden, da je oškropil in ponesnažll s kurjo krvjo vse predmete v koči. Kurja čeva in ostali drob je zmetal v star lonec in vse skupaj zaprl v kuhinjsko omaro. Nato se je vlegel na peč in krepko zasmrčal.
Drugega dne, rano zjutraj, je vzdramilo čevljarja močno trkanje po hišnih vratih. Zlovoljno je zarobantil mojster Duh, si v naglici nataknil hlače in odprl ranemu obiskovalcu. Vstopila je st arejša ženska dolge, suhe postave, šilastega, s kocinami poraslega nosa ln malih, krmežljavih oči. Bila je daleč naokrog znana potovka Brdav-sova Urša, predsednica vseh klepetulj, kar jih je , živelo v fari, ta assjg»rečaejSa med vsemi. J.<judJ» |
so govorili da sta si bila nekdaj s čevljarjem I Duhom zelo dobra prijatelja in da njuno raz- ' mer je nI ostalo brez posledic; toda kdo bi verjel vse, kar govore ljudje!
»No, kaj pa tebe nosi tako zgodaj, zakaj nadleguješ ljudi!« je zabrenčal mojster Duh in grdo pogledal.
»Pa vendar ne boš hud, Matiček, ne bodi, no!« je govorila Urša. »I, veš, ta reč je taka. K svoji žlahtl sem namenjena, h Gojžlnikovim v Krivo reber. Pa sem šla mimo tvoje hiše in vidim, da je okrog nje vse s krvjo omadeževano. — Strah in groza! — sem pomislila. Tu se je moralo vršiti pravcato mesarsko klanje. Mogoče so Matijo zaklali kakovl razbojniki... Glej, takole sem si mislila. — Toda, kaj vidim, tudi po hiši je vse krvavo. Ojej! Kaj to pomeni, Matljček, ali so te telovajl napadli ln ti puščali kri, ali si ti njim puščal, ali kaj pomeni, hudimana, da je danes pri tebi vse krvavo kakor v mesnici?«
Čevljarju je mahoma šinila v glavo zlobna misel. Sklenil je, da bo klepetulji zagodel takšno, da jo bo dolgo pomnila. Z nadvse resnim obrazom ln glasom je odgovoril.
»Veš, Urša, pujska sem kupil, velikega, reje-nega pujska. A sinoči sem ga zaklal. Toda prase je bilo šmentano močno, devet mož se nas je trudilo z njim, a komaj smo ga ukrotili, ščetlnca presnetega!«
»Glej, glej!« se je čudila Urša. »Torej klobase imaš, klobase?« Na koline me boš vendar povabil, ali ne, Matljček? Se spodobi. Bom vsaj videla, ali znaš kaj dobre klobase narediti!«
»Zelo rad bi te povabil na koline, toda klobase niso še izgotovljene. Le popoldne pridi, Urška, do tedaj jih bom gotovo naredil ln tudi spekel. J»dla jih bo«, kolikor U bo drago.«
Z zatrdilom, da bo popoldne gotovo prišla poskušat koline, se je Urša poslovila ln odšla. Mojster Duh pa se Je tolkel po kolenih in se kro-hotal na vse grlo.
»Radoveden sem, kako bodo babnicl dišale kurje klobase,« je razmišljal navihani čevljar, ko je golorok Izpiral drobna kurja čeva. Delo je bilo dokaj zamudno ln minilo je več ur, preden je lz čev spravil nesnago. Nato je pričel delati klobase, toda namesto pšena je po daljšem trudu natlačll v čeva koruzne moke. Ravno poldne jo zazvonilo, ko je mojster Duh dovršil svoje neobičajno delo. Naredil je dvaindvajset klobas, dolge so sicer bile, a v debelosti je vsaka teh klobas obsegala kvečjemu širino prsta na ženski roki.
Zdaj je zanetil na ognjišču in pričel klobase pražiti. Dolgo jih je držal nad plamenom, da so popolnoma očrnele. Nato jih je stresel v skledo, katero je postavil na peč in pokril s prtom.
Kmalu nato je vstopila Brdavsova Urša. Čudno je zavihala nos, kajti soba je bila napolnjena z zoprnim duhom po močno prežganem.
»Ali so klobase že gotove, dragi Matljček?« je vprašala priliznjeno.
»Gotove, gotove,« je odgovoril čevljar zelo resno. »Tam na peči v skledi so. Kar sama vzemi. Da bi ti teknilo, draga Urška!«
Urša je stopila na klop pri peči ter pogledala, kaj je v skledi. Obraz se jI je skremžll, z debelimi očmi je strmela v čudne klobase. Čevljar se nI mogel več premagati, bušll je v gromovit krohot.
»Ali so dobre moje klobase, Urša, ali so? Le jej, le jej!«
Potovka je zardela ko kuhan rak. Zabliakale so se ji očescl, odprla je široka usta ln na čevljarja se j« vsul cel »lovar najizbranejših psovk.
svetu [
Vojni materija!, Id ga je zapustil sovražnih na tuniškem bojišču
na cilj v treh dneh. Povprečno je obvladal kilometer v 8.3 minutah. Sedaj je ta močni konj
poginil.
X španski petorčki. Znamenite ameriške pe-torčke, ki jih je pred lot slavila in bila zaradi njih oskrbljena vsa Amerika, bi kmalu pred nedavnim povsem zasenčila neka Sponka, žena kmečkega delavca, ki je v kraju Arrya de San Servain pr Bajadozu dala življenje kar petim otrokom hkrati. Porod prvih štirih otrok je potekel povsem normalno, pri petem pa se je pokazalo, da je nujno potreben zdravniški poseg. Zdravnik je s svojo spretnostjo res rešil še petega otroka. Na posled.icnh operacije pa je nesrečna mat štiri ure po porodu umrla. Pa tudi ostali štirje otroci nro b;li sposobni življenia. kar je bilo tudi pričakovat', ker je vsak od teh otrok tehtal kem?i po1 k«, njihova o^vprečnn dolžina p« je bi!a od do t>0 cent'metrov Pač pa so bili udje in život popolnoma normaln'. Trije izm^d otrok so bT fantki, dve pa deHict. Mat! je bila slara 31 'et in ie v svojem dvanajstletnem zakonu pred porodom ppto-čkov rodila že sedem otrok.
X Ladje so vedno dražje. Po podatkih, ki so jih dobili na pristojnih mestih v Rimu, so cene ladij zadnje čase zelo poskočile, pa naj bodo to že starejše ladje, ali pa nove. Dvignile so se predvsem zaradi dosti večjih stroškov pri graditvi. V dokaz temu navajajo nekaj primerov. 5393-tonsk; angleški parnik »Start Point«, ki je bil zgrajen leta 1919. so leta 1934 prodali za 16.500 funtov šterlingov, zdaj pa je nekdo plačal zanj 62.500 funt šterlingov. 420-tonski parnik »Westdale«, zgrajen leta 1911, so zdaj prodali za 10.500 funtov. Estonski ladji »Egon« (608 ton, zgrajena leta 1902) in »Irene« (573 ton, zgrajena 1896) so prodali Dancem, in sicer prvo za 400 000. drufo pa za 182.000 kron. Glede novih ladij piše »Times«, da je pred sedanjo vojno 10.000-tonfiki parnik stal 100.000 funt šterlingov. Njegova cena je do konca leta 1940 poskočila za 50 odstotkov, konec leta 1941 pa je takšna ladja stala že 185.000 funtov. Danes pa. pravijo, se njena cena vrti okrog 200.000 funtov. 10.000-tonska motorna ladja, ki je pred vojno veljala 120.000 funtov, stane danes 230 do 240.000 funtov. Na Danskem je pred sedanjo vojno stala 10.000-tonska tovorna ladja 69.000 kron. Potemtakem so danes na Danskem ladje približno trikrat dražje, kakor pa so bile pred sedanjo vojno. V Angliji pa so se ladje podražile najmanj za sto odstotkov.
X Vas, kjer so vsi prebivalci slepi. Vasica Tiltepec v mehiški državi Oaxaca, kjer je samo 44 s slamo kritih hiš. sama po sebi ni nič posebnega. Kdor pa pride prvič v to vas, opazi ves presenečen, da so vsi njeni prebivalci slepi. Po večini so bili vaščani že slepi rojeni ali pa so oslepeli nakaj mesecev po rojstvu. Tako je v tej vasi že nad 100 let. Prvotno so mislili, da se slabe oči odnosno slepota podeduje, pozneje se je pa pokazalo, da temu ni tako, kajti oslepeli so tudi ljudje iz drugih krajev, ki so se naselili v vasi Tiltepec. Pa ne samo ljudje, temveč tudi živali oslepe v tej čudni vasi. To velja posebno za domače živali, predvsem za teleta. Tudi pri živalih začne vid pešati čim pridejo na svet. Govedo kupljeno v drugih krajih pa v Tiltepcu večinoma ne oslepi. Toda tudi domače živali, prignane od
drugod, Izgube v mnogih primerih vid. Seveda se učenjaki že dolgo zanimajo za vprašanje, kako to, da prav v tem kraju ljudje in živali oslepe, medtem ko je po vse okolici njihov vid normalen. Prebivalci vasi Tiltepec so močno vdani pijančevanju in prvotno so učenjaki mislili, da oslepe zaradi črezmernega uživanja alkohola. Toda kako bi potem mogle oslepeti živali, ki alkoholnih pijač ne poznajo? Naravoslovci so mislili, da gre za izločenje listov nekega drevesa, ki je v tej vasi in njeni neposredni okolici silno razširjeno. Toda tudi ta razlaga ni točna. Najbrže povzroči oslepitev ljudi ln živali drobna žuželka mikroskopsko majhna ličinka nekega črva, tenka kakor las. Te ličinke naj bi se vzgnezdile v človeškem in živalskem očesu ter uničile očesne živce. Podobne primere pogoste oslepitve so opazovali tudi na obali Guatemale, kjer naj bi jih povzročil isti zaje-davec
X Nov način japonske pisave. Na Japonskem se že desetletja prepirajo, ali naj pišejo vodoravno ležeče črke odnosno znake od desne na levo ali od leve na desno. Končno je pa prosvetno ministrstvo odločilo v tej sporni zadevi. Minister se je odločil za pisanje od leve na desro. Vodoravna pisava pride v poštev v prvi vrsd za tisk na denarju, označbo postaj, za napisne table in podobno.
X Zamorski ljubavni napoj. Kava ali ava se imenuje ljubavni napoj, ki ga znajo pripraviti žene in dekleta zamorskega plemena Papuancev. Na tla postavijo veliko leseno skledo, okrog katere stoji v krogu mnogo žen in deklet, ki pridno žvečijo korenine rastline ava in jih pljujejo s slino vred v skledo. Potem prilijejo malo vode ln ljubavni napoj je pripravljen. Okus ima zelo neprijeten in tudi na zunaj ni vabljiva ta pijača. Toda zamorci in zamorke jo navdušeno pijo.
X Jubilej strihnina. Strihnin je eden najhujših strupov. Pridobiva se iz tropičnih gozdnih rastlin vrste loganiacee. Sadeži te rastline imajo trdo lupino in v njih je zelo strupen grenak alkaloid, ki mu pravimo strihnin. Po tem strupu slovi zlasti seme v Vzhodni Indiji rastočega bljuvačnika (Brechnussbaum). V semenu je do 1.0% strihnina in skoraj enaka količina še enega alkaloida bru-cina, ki pa ni tako hud strup. Strihnin sta prva pridobivala Pelletie in Carventon leta 1818. in sicer iz semen že omenjenega bljuvačnika tor iz kože in semen neke druge vrste strihnov. Strihnin se uporablja v mnogih primerih kot zdravi'o, ker učinkuje izpodbujevalno na možgane in hrbtenični mozeg kakor sploh na centralni živčni sistem. Zato se uspešno uporablja v primerih otrp-njenja tudi kot sredstvo proti akutnim motnjam v krvnem obtoku, proti zastajanju sape. recimo pri zastrupljenju z morfijem, proti določenim motnjam v vidu, proti kroničnemu omrtvičenju črevja kakor tudi v primerih splošne oslabelosti. Ker je strihnin zelo hud strup, je treba ravnati z njim previdno in ga uporabljati samo v neznatnih količinah. Strihnin poznajo tudi široki sloji in žal se pogosto uporablja kot strup, ki uniči človeško življenje. Kriminalistu pa m težko ugotoviti, da gre za zastrupljenje s strihninom, ker se d& še več mesecev po smrti ugotoviti ta strup v organizmu. Celo v kosteh odkopanih mrličev se d& še dognati strihnin. Zanimivo je pa, da ptič nosorog prav rad zoblje strihnovo seme kot pravo poslastico.
X Pogled v možgane. Barvasti film nikakor ni samo stvar zabave. Poleg prijetnega razvedrila in posebnega užitka, ki nam ga nudi, je še velikega pomena za znanost. To lahko najbolje spoznamo po njegovi vlogi v izobrazbi medicincev. S pomočjo barvastega filma lahko posnamemo ves potek operacije, tako da ima velik krog strokovnjakov možnost neposredno gledati kirurgovo delo, kakor ga lahko gleda sodelujoči asistent. Kolikega praktičnega pomena je to za kirurgijo in torej posredno za vse človeštvo, ni treba še poeebej omenjati. Tehnično se da napraviti to prav tako s črno-belim filmom kakor z barvastim. Praktično se pa dajo doseči zadovoljivi uspehi samo z barvastim filmom. Z njegovo pomočjo lahko točno razlikujemo bolne dele telesa od zdravih, barvasti film omogoča koristno sredstvo za pouk medicincev. Nemška državna ustanova za film in sliko v znanosti ln pouku je Izdelala dva taka filma. Eden kaže operacijo možganov, pri kateri je moral kirurg odstraniti do 2 cm dolgo trščico, ki se je bila zapičila globoko v možgane. Drugi film pa prikazuje tudi operacijo, pri kateri je bil potreben cesarski rez.
X Rastlina, ki je v 6 mesecih zrasla 4 metre visoko. Iz dansfce prestolnice Kodanja poročajo laslednjo zanimivost: Lansko poletje je neki >anec, ki se je kopal nekje na morski obali, 9 daleč od Kodanja, našel v voda čisto blizu arežja sesne neke rastline, ki ga je kot stio-avnjak hitro prepoznal kot eno takšnih, ki as te jo le daleč onstran morskih pokrajin. Po-al ga je uprarvi tamkajšnjega botaničnega vrta, jer so se potem razni naravoslovci še podrob-eje z njim bavili, nato pa so seme vsadili. Po 'stih mesecih je zdaj zrastla iz njega čudovita istlina, skoro nekako drevo, saj je visoka že tiri metre. Pravijo, da je to neke vrste mimoza
Zahodne Indije, to se pravi iz Amerike, rastna, ki se nenavadno hitro razvija. Saj mora iti res nekaj posebnega, če je v komaj šestih lesecih zrasla štiri metre visoko! Njeno <me e prinesel do evropske obale Zal:vski tok čez .tlamtik. Boeve koliko časa je trajalo njegovo •otovainje. Morda se je med potjo za nekaj časa xwnudilo tudi na Gronlandiji, Islandiji ali celo na Spdtzbergah.
X Najmočnejši konj Nemčije. Ko je najemnik posestva Ives pri Koblencu ponruadi leta 1921 v rodovno knjigo konj zapisal: Zrebe, rojeno, •javec in lri mu je dal ime »Treu«, ni slutil, da bo ta »Treu« nekoč najmočnejši konj Nemčije. Leta 1929 se je žrebec udelež 1 tekmovanja za v lačno moč. Z nekim drugim konjem je postavil nemil-i rekord 353 stotov. Ta rekord je leto pozneje celo zvišal za en stok Leta 1933 je žrebec zmagal pri poskušnji, kateri konj najdlje vztraja pri težki vožnji od Reinsberga do Kolna. Pri obtežbi 60 stotov je žrebec kot prvi prišel
»Dedec grdi, kocina smrdljiva, nesnažna! Ti se boš norčeval iz poštene ženske, pa ravno ti, smo-lar ostudni!« je kričala razkačena Urša. »če nimaš zame boljših kolin, še takele pojej sam. Na. tu imaš svoje klobase, tu imaš, evo jih!«
Zgrabila je skledo, jo zavihtela po zraku in treščila mojstru Duhu naravnost, v glavo. S treskom se je razletela posoda, kurje Klobase so obvisele na čevljarjev! glavi in niecrovih dolgih ušesih. Izgledal je tako okrašen zelo smešno, da se je celo Urša zasmejala na vse grlo.
Mojster Duh je grdo zarobantil in pograbil pod stolom ležeče kopito. A Urša ni hotela čakati, da bi ji priletel trdi les v glavo. Z nenavadno gibčnosti Je skočila s klopi ter smuknila skozi vrata. Kakor da ji gori za petami, jo je brisala proti vasi.
Urša se je čutila jako razžaljeno, vendar nI hotela nikomur izdati, kakšno ji je 'agodel navi-rani čevljar. Tako bi ta zgodbica najbrže ostala leznana, če bi tudi čevljar Duh hotel držati jezik za zobmi. A čevljar je ob prvi priliki raztresel ~>o vasi, s kakšnimi kolinami je postreg.il Brdav-sovi Urši. Seveda je bilo smeha obilo.
Že dve leti počiva čevliar Matija Duh - ohiemu matere zemlje, toda Brdavsova Urša mu še nI odpustila.
| smešnice
V GOSTILNI
»Kako? To naj bi bila srnina? Saj to je govedina.«
»Nekaj vam moram povedati, gospod, ta srnica je bila udomačena.«
GOS
Smolec si peče gos.
Veliko, debelo gos.
Pride nekdo na obisk.
Sprejem' Precej neprijazen.
Obiskovalcu se nabirajo sline.
»Koliko vas bo pri kosilu?« vpraša lačno.
»Dva.«
»Ali pričakuješ še kakšen obisk?« Obiskovalec se pogladi po trebuhu. »,Dva". si rekel'« Smolec prikima »Da, dva Jaz in gos.«
Križanka št« 2
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. pokrajina v Slavoniji, 4. značilnost pesmi, 7. računski znak, 10. zaoavišče, 13. smoter, cilj. 15 valutna enota v Srbiji, 18. pokia-Jina v Vojvodini. 20 del kolesa, 2z. orožje, zJ. ž.val, ki prenaša tovore po puščavi, 24. značilna oblika. 25. izraz iz kvartaške igre, 26. zmrznjena voda, 28 napravi, stori, 30. aoločene baive, oi. naselbina, kraj, 33. žensko ime, 34. poželjenje, ne-uttrolijiva zeija, 36. paradiž, 37. velika evropska reka na zapadu Nemčija, 38. del celote, 40. osebni zaimek. 41 nauk o nravstvu, 43. apetit; lahko-atletska panoga, 45. povrsinska mera, 46. vrsta pesmi. 48 nenaraven dogodek, ki ga pripisujejo božjim silam. 50 slavospev, Hvalnica, 52. meuiiiet, 53. brezplačna prepustitev; talent, 54. pokrajina, znana iz zgodb sv pisma, 57 kratica za aK_i-demski naslov, 58. pripovedna pese i, 60. glasbeni izraz, 62. reka v S.biriji; počasna, orez volje in navdušenja, 63. drevored, 65. kazalni zaimek, 66. del dneya 68 boljše kmečko pecivo, 70. začetnici velikega petka, 72. tri v sestavi z drugimi besedami, 73. drevo; rudnik v Srbiji, 74. del stavbe, 75. prostor za pevce v cerkvi, 76. letopis. 78. umetniški Izdelek, 79. sledi strelu, 81. vulkansko žrelo, 83 ptič, 85. dva enaka soglasnika, 86. pri nas bolj redki vrtni oziroma poljski pridelek (stročnica) 88. ne dolg. 89. gostija, 91. samo, 92. sestavni del streliva. 94. samo ta, 95. mesto na Gorenjskem. 97. priloga h klobasam ali k svinjskemu mesu. 98. čajno pecivo, 99. lenuh med čebelami. 100 hrana Izraelcev v puščavi.
Navpično: 1. najvišji vrh v Karavankah, 2. število, 3. šahovski izraz, 4. del živalskega telesa, 5. veznik. 6. naprava, pripomoček pri delu pr'-stroj, 7. cime, poganjki, 8. začetek abecede, 9. ljubitelj tuje lastnine, 10. mrtvoud, 11. sredi sita, 12. domača žival; bedast človek, 14. svojilni zaimek, 16. prebivalec velike celine, 17. odlikovanje. vrsta (dvojina), 19. reka v Egiptu. 21. nebesna smer, 23 vprašalni prislov, 25. dobro hranjen. debel, 27. enota časa, 29. veznik, 30. del parnega stroja. 32. glas, zvok, 34. težka vaja na telovadnem orodju, 35 če, 37. gladek, premočrten, S8. talec, jamčevalec, 39. gradivo, kurivo, 41. moško ime (Edvard), 42. pozdrav. 44. nadležna žuželka, 46 brez družbe, 47. mašniško oblačilo, 49. urediti, napraviti znova ravno, 51. žensko ime, B5. orožje, 56 p-.vski glas. 59. telovadno, vojaško povelje. 61. del kroga; orožje primitivnih naro-
DOBER LOVEC
Gospod Pokovec je malo predivje streljal ln je ubil nekemu kmetu kozo. Nejevoljen mu je potem odštel odškodnino za ustreljeno žival. Kmet se mu je prav lepo zahvalil in dodal:
»Kaj pa, gospod, ali ne bi vsaj rogovja vzeli s seboj ?«
NAGROBNI NAPIS Na majhnem pokopališču v Torontu v Ameriki je nagrobnik s temle napisom:
»Tu leži John Dixon. Prižgal je vžigalico, da bi videl, ali je še kaj bencina v tanku avtomobila. Bencin je bil. Starost 50 let «
DUŠESLOVEC Nekemu vojvodi so svoje dni sporočili, da sta se dve dvorjankl sporekli in se obsipali s psov kami.
»Ali sta se imenovali »grda«? »Ne, gospod.«
»No, potem ju bom že pomiril.«
PRIJATELJSKA ŠOLA Nova učiteljica nagovori otroke prvič takole: »Dragi otroci! Dobri prijatelji bomo. Vse mi zaupajte, kar vas teži!«
Pa vstane Jurček iz zadnje klopi: »Gospodična, meni je tu v šoli tako dolgčas.«
DA GA BODO SPOZNALI Ali ste že kdaj slišali, kako kruli prašič, pravi prašič? Moj prijatelj Tone Ocepek si je kupil za svoj avto trobilo, ki spušča prav take glasove kakor prašič.
Ker mi ni bilo to glasbilo prav nič všeč, sem ga vprašal, zakaj si ga je prav za prav kupil »I, saj je čisto razumljivo! Da me bodo moji znanci že od daleč spoznali.«
SREČOLOV Srečolov na vasi Gasilec kliče številke: »številka 182 — gos!«
Katica se oglas' vsa srečna: »To sem pa jaz!«
NERODNO VPRAŠANJE »Oče. kdo pa so to — predniki ?« »No, jaz sem na primer tvoj prednik.« »In zakaj naj bomo na svoje prednike po- i nosni?«	'
■—wgmnPBi ■■! MI	i'inw. ■ wm» m
dov, 64. doba (tujka), 65. drevo, 62. cigaretni ostanek, 69. malovredna zabela, 71. Izključna pravica do Izuma, 73. domača žival, 76. mesto ob romunsko-madžarski meji, 77. zdravilo, 79. reden poletni gost na netlakovanih cestah, 80. človeško ta živalsko naravno orožje ta orodje, 81. goreča grmada, 82. tečno živilo (sedaj racionirano), 84. društveni sestanek, 86. predstavnik banovine, 87. del telesa, 89. mlzno piegrinjaio, 90. evropsko glavno mesto, 92. nlkalnica, 93. oblika pomožnega glagola, 95. kazalni zaimek, 96. kaj v dalmatinskem narečju.
#0»
REŠITEV KRIŽANKE »DOMOVINE« št. 1
Vodoravno: 1. koza, 5. spev, 9. list, 13. kleti, 18. blrt, 20. prod, 22. veterinar, 25. D-ira. 27. Adam, 29. za, 30. ose, 31. od, 33. nato, 35. etan, . 37. davi, 39. tu, 40. med, 41. gora, 43. imenovati, |
RAZLIKA V ELEKTRIKI
Učitelj: »Janez, kakšna je razlika med bliskom ln elektriko, ki jo vidiš v žarnici?«
Učenec: »Razlika je ta, da nam za blisk nI treba nič plačati
PRVI HONORAR Neki založnik je dal skladatelju za nekaj skladb lepo plačilo: srebrno uro.
Cez nekaj časa pa je prišel skladatelj k založniku in mu očital:
»Sitš.te, vaša ura sploh ne gre!« Založnik ga je nekaj časa mirno poslušal, potem pa mu je odgovoril:
»Ali mislite mar. da vaše skladbe gredd?«
ČUDEN VZROK Učitelj: »Zakaj moramo imeti doma zmerom lepo pospravljeno, Janko?«
Učenec: »Ker nikoli ne vemo, kdaj si pride k nam soseda kaj izposodit — da nas ne bo opravljala.«
ŠILO ZA OGNJILO Pred poroto je zaspal eden izmed porotnikov. Branilec reče predsedniku:
»Oprostite, gospod predsednik, bom pa počakal, da se gospod porotnik naspi!« Toda sodnik ga zafrkne:
»Morebiti pa on čaka, da se bo zbudil, kadar boste vi končali!«
RADOVEDNOST »Lepo te prosim, ne izprašuj me kar naprej in naprej!«
»Oče, samo za Mrtvo morje mi še povej, kdaj je umrlo...«
HUD PES
»Veste, kaj se mi je včeraj zgodilo. Vaš pes me je ugriznil.« »Ni mogoče.«
»Zakaj bi ne bilo mogoče?« »Prvič, ta pes nima več zob, drugič, ne grize, tretjič, popada samo gotove ljudi, in četrtič, jaz sploh nimam psa. ampak samo mačko.«
V ŠOLI
Mali Mirko vpraša učitelja: »Ali je lahko kaznovan kdo za kaj, česar ni napravil ?« »Ne!« odgovori učitelj.
M'rko nato: »Jaz nisem napravil naloge!«
46. 11, 47. ves, 48. lo, 50. Aden, 51. rabi, 53. obod,
55.	lesa, 57. ar, 59. karo, 62 olik, 64. šema, 66. otep, 69. Rab, 70. ak, 72. kjer. 74. lepa. 76. omot, 78. ne, 79. br, 81. Arad, 83. nebo, 85. okop, 87. Etna, 88. Anam, 90. lega, 92. ogel, 94. ie, 95. Ema, 96. ah, 98. letoplsec, 102. tipi, 104. trop, 106. rega, 107. Ane, 108. od, 110. Niko, 112. stol, 114. koti, 116. on, 117. pregraja, 118. eter, 119. Nina.
Navpično: 2. Ob, 3. zid, 4. Aron, 6. pp, 7. era, 8. vode, 10.lv, 11. ser 12. tt, 13. kravar, 14. 11, 15. eno, 16. tast, 17. Irena, 19. tragedija, 21. dati, 23. Ezav 24. komi, 26. Atos. 28. mama, 32. delo, 34. or, 36. Neda, 37. Don, 38. itak, 42. Aleš, 44. Nero, 45. Ibar, 47. volk, 49. osel, 52. Iran, 54. bo,
56.	amen 58. jemo, 60. obed, 61. žabe, 63. keramika, 65. apel, 67. to, 68. pokopati, 71. krt', 73. rana, 75. Abel, 77. togi. 80 vnet, 82. da. 84. Oger, 86. pesa, 89. Mars. 91. atek 93 leno, 95. Epir,
. 97. hote, 99. ogon, 100 cena, 101 top, 103. ing, 105. pot, 109. dr, 111. oj, 113. le, 115. in.
Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner
Urejuje: Davorin Ravljea
Za Narodno tiskarso oiigovoren: Fran Jeraa