282. številka. Ljubljana, v soboto 6. decembra XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan ■▼e*«r, UimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., xa četrt leta 4 gld., sa leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina zuasa. Za o«nanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniit v o je v LjubiJHni v Frana Kolmana hiii, gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika izide prihodnji list v torek 9. decembra 1884. K dr. Riegerjevemu govoru. Na Dunaji, 4. decembra. Govor, ki ga je dr. Ladislav Rieger zadnju nedeljo imel v češkem klubu v Pragi, vzbudil je veliko senzacijo, to je istina! Dr. Rieger ju politična avtoriteta, čeprav ne jedina v bratili nam Čehih. Njegove besede, s katerimi je izjavljal češko prijateljstvo do Madjarov, s katerimi je Hrvate in Slovake preganjal iz Česko-narodnega obzorja, so v stanji pozornost dveh ali treh dnij nase obrniti, morejo elužiti v publicistično obravnavanje in izvati celo vrsto imenitnih vprašanj in odgovorov. To pa je tudi vse! Kajti „billet douxu češkega patrijota se ne odgovarja s tisto resnobo, s katero je napisan bil, devojka Hungarija odpošilja na češko adreno kratek in nekoliko celo poreden odgovor, češ: „Was verBtehen Sie, da ja unsere Beziehungeu durch Ge-Betze geregelt sind, unter i n t i m e r e n Beziehungeu ? (Cf. „Pester Lloyd"). Prazna mlatvo, to je sedaj jasno, so bili slavnega politika poskusi zadnjo nedeljo, in sigurno ne nam taka realna politika jako elabo priporoča 1 Kar ima biti realno, ne sme biti nepotrebno. Toda „kaj pa je tebe treba bilo?" — vprašamo sedaj opravičeui tudi mi z ozirom na dr. Riegerjev nedeljski govor, kakor se bolj ali manj ironično povprašujejo tisti, katere stvar naravnost zadeva. Mej ]e-temi ne mislimo toliko „Nurodnib Listov" v Pragi, kateri dr. Riegerjev govor pozuati hočejo samo iz nemških polemik, dasi ne smemo pozabiti, da za .Narodnimi Listi" stoji ogromna množica češkega naroda, nego vso meritorno pravico do eksistencije dr. Riegerjevjm izjavam odrekajo merodavni listi niadjar.ski, ki bi že zavoljo uljudnosti morali uljud-niše odgovarjati. Neizmerno rodoljubje dra. Riegerja hotelo je Čehom v prid pobratiti ogersko javuo mnenje s češkim teženjem in narobe, žrtvovalo je v ta namen nekoliko slovanskih vzajemnih idej, — a sedaj vidimo, da je preslavui patrijot kakor narobe-Bileam, mislil je, da se mu bodo koraki blagoslavljali, a kolnejo se mu! V tej neljubi zavesti mu morejo najmanj služiti tolažila, katero mu nasproti mole Dunajski oficijozi iu Ljubljanski „očiščeui državniški modrijani". Le-ti urmreč dra. Riegera tako malo cenijo, da so postavili trditev: Češki patrijot nameraval je s svojim govorom potolažiti Madjare, pa-ralizovati navdušene pojave, ki so jih zadnje dni nekatera češka mesta pripravila slovaškemu Tu mašik-u, pevcu pesni BHej Slovane!" Ta „držav-niška" insinuvacija je pri dru. Riegerji skrajno smešne, on sam jo je anticipando zavrnil v svojem govoru, a vender so patentovani naši „državniki" Se potem trdili, da je dr. Rieger za Madjare remonstrovati hotel proti češkim, Tomašik-u namenjenim Blavnostim. „Pokrok" se je pač oglasiti moral, da je dr. Rieger še za svojega zadnjega bivanja v Pešti bil Bklenil, da bode v posebnem govoru razložil razmere mej Čehi in Madjari. Govor dra. Rie-ger-ja bil najmanj prouzročen v zmislu, kateri se mu podtika od strani njegovih slutvo-epigonov! Slavni dr. Rieger poudarjal je v svojem govoru zavezo Čehov z Madjari in obljuboval, dejansko kazati Arpadovim sinovom češko blagonaklonjenost s tem, da se Čehi za svoje brate Slovake iu Hrvate ne bodo brigali, naj z njimi počno Madjari, kar le koli hočejo. Različno sodijo se te besede, kakeršno že je stališče sodnikov, n. pr. češko, vzejemno-slo- vansko, sebično, praktično, idejalno itd. Vsak časopis s svojega stališča, od todi različne kritike. Kar je najbolj osupnilo vse, je to, da je dr. Rieger govoril s specifično Češkega, praktičnega, nesiovanskega stališča. Kako so politiki iz najnovejše šole, tudi kranjske na jedno sapo reklamovali dra. Riegera za-se! Glejte, nam pravijo: Vsak za-Be, tudi dr. Rieger le za-se, tudi on se je poprijel zdrave politike, namreč realnih, oportunakih in utilitarnih principov političnih! Kaj, če on dasi Slovan, prepušča Slovake Slovakom, Hrvate Hrvatom, on skrbi najprvo za Čehe, za .-.vojen jo prav pravi, prav stori! Nas, to moramo izpovedati pri vM'in spoštovanji, ki ga za dra. Rieger-a imamo, spekle so globoko v duši besede, s katerimi je bil v obraz slovanski vzajemnosti, ki je doslej baš iz Čeških pokrajin dobivala toliko plemenite hrane. Predno je dr. Rieger zadnjič pregovoril, vedel je sleheren politik, da je Litva po dualizmu postala jk»> široka reka, in da vzajemno postopanje Slovanov tostran in onostran Litve ne bi imelo zaželjenih posledic ni za to ni za ono stran. Vzajemna podpora, ki je nam še mogoče ostala, je jedino moralna in literarna. Dr. Rieger se odreka avstrijskemu političnemu panslavizmu jasno in slovesno, ali usojamo se vprašati, čemu to slovesno odrekanje, ko vst»kdo ve, da ga z besedo postaviti ne moremo, da Cehi z besedo nikdar ne bodo rešili niti Slovakov, niti Hrvatov iz političnega jarma? Koliko divnega sarkazma tiči v Peštanskega lista naslednji izjavi: „To ni nobena zasluga in ne zasluži nikakeršue hvale, ako kdo tistega ne stori, kar že samo po sebi ni dopuščeno, kar pa tudi nobeuega vspeha ne bi imelo!u Nikakor ni torej b'lo treba spomiuati Mudjarov na njih omnipotencijo, nas pa na razkol iu njegovo siromaštvo in nemoč! Dr. Riger izgovarja si literaren panslavizem. To pa je brez del, brez dejanske podpore mrtev in ničevo. Zato madjarski in nemški časopisi pač dopuščajo, da si Slovakov spominamo v molitvi, da bi pa kaj več storili, to bi že bila podpora narodnosti, to bi bi! dosledno političen panslavizem — a temu se je že „a priori" odrekel dr. Rieger. Iu tako ostane nam panslavizem avstrijski brez del, ne ostane ga nam nič! Iu to je trd nauk, nauk, pred katerim se svarit; moramo! Vspeh dr. Riegrovega govora je prav tisti, kakor ga ocenjajo jedino kompetentni Madjari sami z besedami: „Govor je piatouska izjava prijateljstva, ki dobro deje tistim, katerim je namenjena, ki bi pa komaj utegnila imeti kakšno praktično posledico". In to je torej realna politika! Realno v govoru utegne biti 2a kranjskega »očiščenega državniškega modrijana" to, kar Žali slovansko čut in vzajemnost. Toda verjame naj, da ima realnost baš o moralnih stvareh naj manj praktičnih posledic. Ljudska šola z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. (Konec) Hote pač na Duuuji imeti nemške ljudske šole, ker se boje, da bi poučevauje slovenskih otrok v nemškem jeziku, ne moglo več tako vspešno napredovati, kakor se je to do sedaj godilo. V tem pa je ravno jedro ministerskega ukaza z dne 2. marca 1884. Če je gospod minister tega mnenja, ne smemo se čuditi, da je gospod c. kr. šolski nadzornik tistega mnenja. Tudi on piše v svojem „ mnenj i": „Es solite dadurch (id est durch die Errichtung deutscher Volksschulen) aber auch den Augehorigen des slovenischen Volks.-itammes die Gelegenekeit ge-beten m-rden, ihren Kindern die Kenutuiss der deutschen Sprache in einero grosseren Umfange zu Theil werdeu zu u.-sen, als das an den stiidtischea Volksschulen wird geschehen kbnnen, wo die deutsche Sprache nur als Gegenstand und zvrar erst von der dritten Classe an gelebrt werden wird !u Kakor vidite, se tudi gosp. okrajni šolski nadzornik ne skriva za goro, tudi on poje pesen o — — — — — — Šolski odsek je ob roki zakona vestno premišljeval, je li mestna občina v resnici postavno zavezana tudi tedaj ustanoviti nemško ljudsko učilnico, Če bi to zahtevalo zadostno število slovenskih starišev, opiraje se na ministrov argument: »des thats ttchli ch en B e d Urf n i bb e a der BevolkerungLaibachs nach d e u t suhe m Volksschulunterrichte". Šolski odsek se je na to — kakor rečeno — ob roki zakona prepričal, da je načelo, ki je izrečeno v uk'tzu ministra in koje je potem prepisano v mnenji okrajnega šolskega nadzornika--— Ako je staršem na voljo dano, glede na tako imenovano „thatsacbliches Bedtirfniss" za svoje otroke v Ljubljani nemške učilnice zahtevati, potem so stariši tisti faktor, hi odločuje o učnem jeziku po ljudskih šolah, a o tem ima sklepati vrhovna šolska oblast v soglasji z občino. Starišem pa glede učnega jezika ni dana nikaka beseda, oni nemajo ničesar govoriti. Če bi tedaj načelo, izrečeno po učnem ministru in zn njim po gospodu okrajnem šolskem nadzorniku veljalo, potem bi se tolpa slovenskih starisev, ki ima, recimo, dve sto otrok, lepega dne dvigniti smela, rekoč: mi kupčujemo v Trat, v Istro itd., naši otroci v življenji brez laščine izhajati ne bodo mogli, zu tega delj zahtevamo, da naj se nam napravi ljudska učilnica z laškim učnim jezikom! Kar bi bilo ueuaravno glede laščine, nem ravno je brez dvojbe tudi glede nemščine! Ker po §. 3 državnega zakona z dne 14 maja 1869 ni namen ljudske šole, da bi se v nji otroci tujih jezikov poučevali, ker stariši po §. 6 ravno tistega zakona o učnem jeziku ničesar določevati, ničesar zahtevati ne smejo, in ker se je za pouk nemškega jezika po slovenskih ljudskih učilnicah z ukazom c. kr. deželnega šolskega svetu z dne 8. oktobra 1870 št. 816 že več ko zadostno skrbelo, mora se šolski odsek v nasprotji z ukuzoni visocega na učnega miniaterstva dne 2. marca 1884 št. 238 in v nasprotji z mnenjem c. kr. okrajnega šolskega nadzornika izreči, da slovenski stariši iu naj jih je še tako število, mestne občine Ljubljanske nikdar prisiliti ne bi mogli, da bi jim ustanoviti morala ljudsko učilnico z nemškim učnim jezikom. Kadar se torej preiskuje potreba take učilnice, imajo se iz oči pustiti slovenski stariši in njihove neosnovane zahteve po nemškem pouku. Iz tega pa sledi, da preiskavauja mestnega šolskega sveta in da posebno tudi mnenje okrajnega šolskega nadzornika za stdaj zadostovati ne moreta, ker su ravno opirata na argument, da se ima ozirati tudi na želje slovenskih starišev. Ta argument pa je — — — —, ker se mora, če se mora, če se hoče, da naša občina ustanovi novo ljudsko milnico, ozir jemati samo na število otrok nemške narodnosti. Nemška nurodnost je jedina in sama podlaga v tej zadevi in ničesar druzuga. Zaveza Ljubljanske mestne občine k ustanovitvi ljudskih nemških šol rešiti se ima po §. 59 državnega zakona z dne 14. maja 18G9, ki se glasi: „Zaveza k ustanovitvi učilnic ureja deželno zakonodaj s* t v o, držeč se načela, da se ima učilnica vselej tam ustanoviti, kjer se v okrogu jedne ure in po petletnem povprečnem itevilu več kot 40 otrok nahaja, ki morajo obiskovati čolo, oddaljeno več kot štiri kilometre. Upravno sodišče je to postavno določbo ana-logičnu tudi tako tolmačilo, da se i mi šola za otroke druge narodnosti vselej tam ustanoviti, kjer je iz- j kuhano vsaj 40 otrok druge narodnosti. Če se sedaj od mestne občine Ljubljanske zrhteva, da naj usta-novi nemško učilnico z nemškim učnim jezikom, i moralo bi se bilo za zadnjih pet let izkazati, da se je vsako leto povprek oglasilo postavno šte- i vilo otrok nemške narodnosti, ki je hotelo obiska- I vati mestne ljudske šole. To je conditio sine qua non in to je pripoznal tudi visoki deželni šolski svet v svojem ukazu z dne 16. junija 1884 št. 1106. V tem ukazu je deželni šolski svet izrecno naložil mest- j nemu šolskemu svetu, da se ima s potrebnimi izkazi določiti povprečno število nemških otrok, ki so zadnjih pet let obiskovali mestne ljudske učilnice. Predložili pa so se dotični izkiizi samo glede zadnjih treh let. To pa še n'kakor ne zadostuje, ker je v zakonu samem fiksiran termin petih let. Zategadelj bil je šolski odsek mnenja, da predloženi materijal tudi v tem p.-ev. žueiu oziru ne zadostuje, in ni se mogel prepričati o postavni potrebi nemške ljudske učilnice. Na podlagi predloženega materijala se o potrebi ali nepotrebi te učilnice vsaj za sedaj še ne more sklepati, ker se ravno prvi pogoj ni izkazal, to je, ker se ni Izkazalo za pet let povprečno število otrok nemške narodnosti, ki so obiskovali zadnjih pet let mestne ljudske učilnice! Šolski odsek pečal se je dalje s peticijo ne-katorb Ljubljanskih meščanov in pa s sklepom kranjske hranilnice, v katerem se je že toliko pisarilo, da bi bilo nepotrebno, Če bi s« mestni zbor danes Se jedenkrat a njegovim obsegom dolgočasil. Peticija Liubljauskih meščanov nikakor ne služi v dokaz potrebi nemške ljudske šole v Ljubljani. Glavni kontingent podpisovalcev vzel se je iz skupnega sorodstva rodbin: Luckraann, Gariboldi, Bam-berg, Lischan, Miihleisen, različni Zeschko, Kottnik, Maver, Galle, Biumgartner, Codelli, Jauesch, Kordin, Zenari, Treo itd. Kakor vidite, samo politični demon-atrantje, ki dosednj, ko so bile mestne ljudske učilnice vse korektno nemške, svojih otrok nikdar v te učilnice pošiljali neso. Vedno so svoje otroke pošiljali v pr»vatne zavode, ali so pa še celo privatni pouk vzdržavali! Iu sedaj, ko so naše ljudske šole take. kakor so bile, sedaj ti od-1'čni g d s p od j e niti je d nega tistih otrok, ki so jih pritožili svoji peticiji, neso oddali v mestne učilnice, temveč v privatne zavode! Ti gospodje ne zahtevajo nemške učilnice sebi v korist, temveč samo in ma^nu m gloriam Germauiae, za kar je pa mestne občine denar predrag — in predober! Dalje naj se premisli, da je peticijo podpisalo obilo nntoričflO slovenskih starcev, tako na primero nahajajo se med podpisi tudi oni diurnistov in pomožnih uradnikov pri c. kr. deleg. okrajnem sodišči. Kako so se ti podpisi nabrali, ni treba raztolmačiti. Konečno je peticijo podpisalo obilo udov tuko imenovane „militiae vagan tis", ki so danes tukaj, jutri tnm. Vso to je šolski odsek prisililo k sklepu, da se ti peticiji, — če se politično stališče v nemar pušča — nikaka cena pripisovati ne mora in ne sme ! Glede na šolskega deželnega sveta znani ukaz, s katerim so se mestne ljudske učilnice, zopet postavile na prejšnje nemško stališče in proti kateremu se je po mestnem zastopu uložil rekurz na ministra, bil je pa šolski odsek konečno tudi mnenja, da s to peticijo nekaterih Ljubljanskih meščuuov, kakor tudi sklep kranjske hranilnice za sedaj brez vsake pravične podlage, popoluem — gegeustandslos — kakor se pravi, ker se itak vse mestne ljudske učilnice po Ljubljani nemške in čisto take, kakor tedaj ko so v ti zbornici še pristaši Ljubljanske hranilnice in patenti sami krmilo vodili! V resnici ne vemo, kaj hočeje naši Nemci še več, ko je vendar vse tako postljano, kakor si najgorkejše nemško srce le želeti more. Politični razgled. Kotraiijc dežele« V Ljubljani 6. decembra. d Sai klub državnega zbora je volil v eksekutivui komitet desnice grofa Henrika Clama- Martinica, dr. Riegra, dr. Trojana, dr. Šroma in Zeithamera. Predsednikom kluba je pa znova voljen dr. Rieger, prvim podpredsednikom dr. Šrom, drugim grof Rihard Clam Martinic, perovodjema Hevera iu Dvngel. Poljski listi odobrujejo ono čeiko politiko, katero je razvil Rieger v svojem govoru; vendar pa odločuo zavračajo vsak tudi literarni panslaviem. Poljaki se še vedno neso spametovali in še dan di ies ne razumejo, da le vzajemno delo slovanskih ld.men na kulturnem in literarnem polji more biti \ s pesno. Drugače se ve da je s političnim panslavizmom, katerega ne marfl noben avstrijski domoljub p j* tudi ne svobodcljub, ker nikdo ne more želeti priti pod ruski absolutizem. — Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo Niršavskega mestnega zastopa proti osnovi češke ljudske šole, ker dotična pritožba ni bila dovolj utemeljena. Pri občinskih volitvah v dalmatlnskej stolici zmagali so Italijani. Hrvatska stranka se ni udeležila volitve, ker baje ni bilo dosti upanja zmagati. V Zadru imajo namreč uradniki v«rlik upliv, ti so pa v Dalmaciji italjanskega mišljenja, kakor so pri nas nemškega v nanje države. llol(famlio narodno sobranje je skleniio, da se vsem inozemcem naloži nov licenčni davek. Proti temu bodo najbrž protestovale velevlasti. Nemški zvezni sovet je vsprejel v prvem branji načrt zakona, da se razširi zavarovanje proti nezgodam in pritrdil trgovinskoj pogodbi z Grško. — Jeden brunšviških m nistrov je privrženec vojvode Cumherlandskega, zato je pa v ministerstvu uastal razkol. Ta minister bode gotovo v kratkem moral dati svojo demisijo. Prva liolaiidska zbornica je vsprejela! ni črt zakona da se tudi mej n-geot-itvoin sme premeriti ustava ra/un piestolonasledstva B 27 proti 5 glasom. V Bprolitni ee je sešla tako imenovana lo-Moška konferenca, ki ima urediti zadeve ribištva po Reni, zlasti urediti, kateri čas se ne smejo loviti lososi Te konference se udeleži Nemei,a, Ho-lundska in Svira. lngr leaka zgornja zbornica je že rešila v drugem branji volilno reformo, včeraj je bilo tr'tje branje, o katerem sicer še nemarno poročila, a smo preverjeni, da je tudi v tem branji vsprejeta. — Spodnja zbornica je že tudi vsprejela predlog o novoj razdelitvi volilnih okrajev v drugem branji. Nova razdelitev volilnih okrajev bode posebuo koristila velikim mestom, ker bodo volila več poslancev kakor dosedaj. Tako jih bode London volil 37, Liverpool 9, Manchester 6. B rmingham in Glasgow po 7. Dozdaj lih jo volil Londou le 22, Liverpool, Mwnchi'ster, Birmingham iu Giasgovv pa po 3. — Parlament ima danes poslednjo sejo, potem pa nastopi božične počitnice. Po božiči se zopet suide še le 19 februarja. O 1 ranconRo-kitaJskili razmerah seda; izvemo, da vrfte nekaka diplomatiena pogajanja po posredovanji Angleške Kitaj je ponudil neke mirovne pi eni loge, o katerh sodi angleški minister vnanjih zadev Granville, da bi jih mogla vsprejeti Francija. Iz Tonkinga je pa poslal general Briere de 1' Isle, brzojavko, ki pa nikakor ne kaže prevelike miroljubnosti. Dobili so Francozi nek kitajski cesarski dekret, ki spodbuja Tonkince z otravanjem moriti Francoze. Francoski vladni krog: so po večjem teh misli, da Francija ne more VBprejt ti angleških predlogov o egiptoviUem fiuančnem vprašanji. Ker plitva voda po Ndu iako ovira plovbo, je sklenilo poveljstvo iudanMke ekspedicije, da se, ko reši svojo nalogo, to je otme Gordona iz Kar-t ti i ti ii, ne vrne precej, ampak počaka, da Nil drugo leto naraste in tako olajša povrat ekspediciji. Dopisi. Iz Metlike 3. decembra. [Izv. dop.J Gospod dopisnik se je precej zmotil, ko je v štev. „Slov. Nurodau pisal in prizuaval, da je v Postojino odhajajoči sodnik g. Žužek to leto skoro izključno slovenski uradoval. Kaj pa je bilo 16. aprila 1884? Ali ni bila preiskava vsled pritožbe g. Schvveigerja župnika na Radovici, kateri je na slovensko prošnjo svojo dobil nemšk odlok.- Ali ni bil izročil takrat, bivši dež. poslanec Kramarič deželne sodnije svetovalcu g. Plešku poln kup nemških odlokov in zraven pristavil: rGlejte, obljubil nam je in v roke segel, da bo slovensko uradoval, kakor smo ga prosili, zdaj nam pa nemške odloke pošilja/' Vsled te preiskave in naredbe pravosodnega miniBterstva z dne 26. aprila 1884 št. 7050 premislil se je g Z. in začel s slovenskimi strankami slovensko uradovati. Da se je pa pri našem sodišči pod in pred Žužkom mnogo slovensko uradovalo, to je pa zasluga g. sodnega pristava Josipa Sencarja, ki Be v tem oziru ni bal ni Petra ni Pavla. To je mož, čegar ime slove po naših občinah, njemu za slovensko uradovanje čast in slava iu narodova hvala! fz Rudolfovegra 1. decembra. [Izv. dop.] Čudoma se mi je čuditi! V štev. 276 1. I. prinaša „S'ovenski Naroda mej drugimi rečmi vender jedenkrat tudi dopis iz Rudolfovega. Prav veselega srci sem č tal ponatisnjene novice iz skoro pozabljenega mesteca prijazne Dolenjske ter naposled se čutil toli vabljenega, da sem poprijel tudi sam za pero. Možno, da se srečava z gospodom dopisnikom zadnjega dopisa na jedni in isti stezi, ker je obljubil tudi v prihodnje obljavljati kaj novega in veselega. Predno pa pričnem, ogledati si hočem gori omenjeni dopis nekoliko natančneje. Vseb na mi je po godu, osobito radi tega, ker jo je gospod dopisnik obrazil stvarno, do odstavka prićenši: „Bilo je na jesen 1. 1860" kar bi se moralo glasit „Bilo je na jesen 1. 1880" in 1/iiini še nekoje druue tiskovne pomote. Po slogu in posamnih podatkih sodeč smatrati moram gOBpoda dopisnika prav občutljivim, a za naše bivalstvo vender še premalo. Radi tega je pa tudi njegov dopis marsikojega neljubo dirnol, možno da proalavljenca samega. Prve, ker se jih ni spomnjal, a zadnjega radi bojazni, ka bi ta hvalospev na njega znal odtegniti radodarne roke nekojih dosedanjih podpirateljev te svete narodne zadeve. Toda ne mislimo tako malenkostno o pravih rodoljubih — baš po besedah dopisnika smelo bi se samo o prefriganem jeziku dvojiti. Vsaj pa tisti, kateri je v resnici darežljiv, tudi ne teži ravno na to, da bi se ga moralo javno hvaliti, ampak zadovoljuje se z osrečevalno nado, da je tudi njegov darek nekoliko pripomogel k lepemu vspebu. In kdor si je tega svest — blaženo čustvo — on je srečen! Pa naj se i e jadi nikdo podpirateljev, vsaj večina njih je le upala dotične svote in svotice — izvzemši pičlo število pravih darežuikov, kateri so blagovolili — plemenito dejanje — žrtvovati lepe velike svote. Hvala jim na veke v imenu hvaležnega naroda! Vender se pa bodo tudi imena vseh teb rodoljubov, kakor vem iz zanesljivega vira, projavila, da tem potom vnanji svet poizve ko!>ko, kakovih in koje daritelje in podpiratelje je imelo to narodno podjetje. Tudi prav tako! Vsakemu svoje! Jaz bi svetoval, da bi se sestavil tudi album, kateri bi hranil, Če ne podobe, vbuj imena vseb pravih darovalcev prvega narodnega doma. To bi bila prva častna uspomena. Toda d isti o tem! Opisavati hočem danes tudi ja« narodno delovanje in gibanje v prijaznem osrčji Dolenjske, tola na nekem drugem polji, na kateiem si gotovo sleherni rad in lehko poišče kako cvetko — menim na polji popevanja pesnij domačink. Kaj da je domače petje iu keko oblaževalnega upliva na narodno čuvstvo, zuauo če biti vsakemu rodoljubu, če je le nekoliko izobražen in nepokvarjenega srca. Da je petja posebno Dolenjcu prirojeno, kdo bi se temu čudil. Vsaj je pod trto rojen: nje žlahtni sad ga krepi rm trudepolnem potu zemskega životar-jenja in izvabi mu čestokrat milodoneče spominčice na lepšo bodočnost. In kako mirno in zadovoljno izroči veseljak-poštenjak Bogu vsegamogočnerau isti neprecenljivi dar, kateri ga je držal nad vesoljni svet, slično večerni molitvi tiče pevke v samotnem sečj'. Petje, ta neprecenljivi dur, ta dragoceni biser v človeškem živenji, gojevalo se je nekdaj, kakor po nekojih pokrajinah še dan danes blizu po večjem le zunaj mest in trgov — v priprostem narodu. Osobito velja pa to za našo pokrajino. Rudoifovo, kakor sredotočje vinorodne Dolenjske, bilo je primerno prav pozno oblaževano od milozvučnih glasov domačih popevk. Ni mi treba ozirati se daleko v preteklost. Pošteno desetorico let od-računajoč in sestanek s prvimi pojavi milodonečih narodnih popevk jo tu. Res, da se je že tudi prej tu ter tam čul glas domačina, popevajočega v mil. naščini, a bila je tu redka, da, prav redka prikazen, a še ta navadno ob neugodni prilici. Še le od leta 1870 se je pričelo v našem mesteci nekoliko bolj na splošno go-jevati domače petje. V to pripomoglo je deloma dijaštvo, deloma pa že tudi mladi naraščaj petja-želnih domačiuov-narodnjakov, a največ pa trudapolno delovanje vsega gosp. Adolfa Rohrmann-a sedanjega c. kr. poštnega uradnika v Ljubljani, kateri je blizu jeduo celo desetletje vežbal domači naraščaj v po-pevanji prelepih naroduih pesnij ter vzgojil marsikaterega prav spretnega pevca. Od časa njegovega odhoda naprej pa do blizu letošue vopomladi potih- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" Si 282. 6. decembra 1884. niti ao bili zopet obrtni glasovi, le sem ter tja se je to kaj malkega „v božjem strahu" čulo. A ljubav do petja bila je dovoljjgloboko vsajena v mlado srca pevcev domačinov, da bi se bila ohladila v tem času tihovaoja. Vedno so si žel li isti blaženi čas nazaj, ko so si ogrevali sebi in drugim rodoljubna srca z mdiroi domačimi popevkami. Že za časa lanske jeseui so se nekoji rodo-ljubni gospodje na moč trudili pevce-samotarje združiti v pevsko kolo. Ta poskus bi bo bil tudi posrečil, a maujkalo je pravega pevovodje. Na letoflnjo vspomlad poprijeti so se isti gospodje ie jedenkrat resoo tega toli koristnega dela, kojega izvršitev se je njim tudi častno posrečila s pomočjo obil.ee pe-tjaželnih domoljubov in nežnih raeškh krasot ie ter b pridobitvijo vrlo spretnega pevovodje. Osnovalo se je tu na pozno poletje „dolenjsko pevsko društvo", ki že postaja in hoče biti neprecenljive važnosti za naš okraj. Komaj v povojih razveseljava se že lepega napredka. Že sedaj šteje blizu nad 160 udov domačih in vnanjih, izvršujočih in podpirajočih. Za ta kratek čas delovanja res lepši napredek, kakor bi se mogel kdo nadejati, osobito če se pomisli da je porod tega društva združen z muogostranskimi teškočami in da je bilo to mlado društvo početkoma nekojim gospodom pravi „paBterk", kakor je bilo razvidno iz njih prav neumestnega pamtivanja, kojega posledica je čestokrat mlnčnost in degradovanje društva samega. Pa dobro, da služi blagim pevcem sluh baš samo za popevanje i blago razgovarjanje. Njih število postaja večji od meseca do meseca. Le vrlo tako naprej 1 Srce se raduje nad mnogobrojno udeležitvijo pri tem lepem, prepotreb-nem in vsestranske podpore vrednem društvu; a to tem bolj, ko so vrši pristop z nekakim veseljem in živim zanimanjem. Že prislovica kliče: „Le veselo hajd na delo, da dober bode vspeh imelo." In istinito! Mlado lepo društvo, še v povojih, nam je že priredilo na soboto večer dne 29. novembra t. 1. zabavni pevski večer ter želo vsestran ako priznavanje za svoj trud ter že pri prvem nastopu priborilo znaten vspeh. Srčno hvala za to rajsko zabavo v prvi vrsti vrlim gospicam pevkam, bilo jih je nad dvajset, katere so s svojimi milobnimi glaaovi očarovaie izborno slušateljstvo; isto tuko gospodom pevcem, bilo jih je okoli trideset, kateri bo se baš nepričakovano odlikovali, v kar jim je tudi sledilo zasluženo priznanje, Res redka prikazen! V tako kratkem času — tako vrli vspeh! Vidi se, kaj more človek doseči z veseljem in resno voljo. Pred vsem pa gre tu hvala vrlo-spretnemu povovodji in veščaku gosp. Vaclavu Tučeku. Prvi nastop mladega ^dolenjskega pevskega društva" je zadovoljeval občinstvo vsestransko, da iznenadil ga je popolnoma. V to ime kličem mlademu društvu. Vspevaj, cvitaj in procvitaj v čast iu slavo mile domovine ! Tudi za to se je nepričakovano dobro skrbelo, da se je zadovoljevalo občinstvo po končanem sporedu v uteho sitnega Želodca. Akoravno nema čitalnica svojega krčmarja, oskrbljeval je na ta večer krčmarenje mladi krčmar Fran Tekavec, kateri je p. u. občinstvo pobvaljuo zadovoljil z okusnimi jedil , dobro pijačo in kaj spretno postrežbo. Dostavljajo mi je še omeniti, da se je nekdo predrznil pevsko društvo in čitalnico našo v „Slovencu" od 29. novembra t. I. nečuveno breztaktoo in nepošteno napadati, radi tega, ker se je bil ta pevski večer odredil na zadnji dno pred adventom Ne vem, je li dotični gospod dopisnik osvetijiv, ali je to iz gole, baš nepotrebne bojazni storil. Naj si bode to ali ono; neljubo moralo je to diruoti vsa-cega pravega rodoljuba, da se temu blagemu pod jetju meč-jo take krepeli pod noge in da se to na-\ idezno-nesebu no nasprotstvo kolati z baš ravno pri njem kaj redkoma se nahajajofo lastnostjo blage darežljivosti. In ravno pri nas je moglo to zavistno napadanje uarodnjaka-pošlenjaka tem bolj v srce zaboleli, ko se pri nt>s ne kažejo nikakove mržnje proti ovi gospodi. Pak potrpimo — pravo prepričanje o našem blagem postopanji bode jih doletelo prej ali pozuej. Domače stvari. — (Deželui šolski svet kranjski) je v predvčerajšnji svoji seji razveo tega, — kakor smo Že včeraj poročali — da ima mesto Ljubljansko ustanoviti deško iu dekliško šolo z nemškim učnim jezikom na občiaske stroške — sklenil, da se ima ob jednem po vseh drugih javnih ljudskih Šolah mesta Ljubljanskega uvesti slovenščino kot učni jezik za vse predmete in sicer sukcesivno to je leto za letom, v tem ko se nemščina uvede kot obliga-ten predmet, pričeoši s tretjim razredom. — (Precejšnje številoarečnk „Narod-nege doma") kupilo je poglavarstvo mesta Požege v Slavoniji ter tako osramotilo mnogo premožno slovensko občino, katera še vedno odlaša storiti kaj za veliko naše narodno podjetje. — (Dobitki za loterijo Narodnega Doma) so posebno lepo razstavljeni pri narodnem trgovci Vasu Petričići in na to opozarjamo slavno občinstvo, da jih blagovoljno ogleda. — (Obdarjenje ubogih učencev in učenk.) Dne 8. decembra ob U. uri dopoludne se bode v čitalnični dvorani v Ljubljani 80 učeokam in učencem tukajšnjih šol podarila zimska obleka. Odbor goapij vabi najuljudneje p. n. dobrotnike k tej delitvi. — (Imenovanje.) Otmar Skale dipl. ži-vinozdravnik v Ljubljani imenovau je za okrajnega živinozdravnika v Rudolfovem. — (Slov. del. pevsko društvo „S lave c,") priredi jutri v nedeljo 7 t. m. v prostorih Čitalnične restavracije mali pevski večer, čigar program bode: Petje, komični prizor in šaloigra „Slep ni lep". — Ustop prost. — Ob jednem so prosijo gg. pevci polnoštevilno udeležiti se pevske vaje v nedeljo ob 2. uri popoludne. Odbor. — (Glavna obravnava proti Ljubljanskim anarhistom) pričela se je danes ob 9. uri dopoludne pri zato delegovanem porotnem sodišči v Gelovci pod predsedstvom sovetnika višjega deželnega sodišča Edmunda Schreya pl. Redlvverta. Zatožbo zastopa namestnik državnega pravduištva Pajk iz Ljubljane. — (Gospod Vekoslav Legat) dosedanji faktor Miličeve tiskarne v Ljubljani, znani mnogoletni in marljivi tajnik .Sokola", preseli se v Celovec za upravitelja tiskarne družbe sv. Mohorja. Koroški Slovenci dobe v njem delavno moč, tiskarna pa veščega strokovnjaka. To vest pozdravljamo tembolj z veseljem, ker je za Celovec prepotrebuo, kon-centrovati deialnib in narodnih moči. Dosedanji mno goletni poslovodja tiskarne družbe sv. Mohorja gosp. Josip Golć, ki se je tej svojej službi odpovedal, namerava baje prihodnje leto postati samostojen. — (Iz Celja) se nam poroča: Glede na CelJBki telegram o Ormoškem sodniku Kmetici smo natančneje pozvedavali o tej stvari pri dotičnih pravniških krogih in nismo potrdila dobili, da bi Kmetic odBtuvljcn bil, zato prosimo, da se brzojavna vest v tem obziru popravi. Vender pa bo močno govori, da bo moral v penzijo iti, k čemur mu gotovo Wil-tawskega afera pomaga. — (Penaijoni ranje sodnikov.) Iz Marn-berga se nam piše 4. decembra: Kakor smo iz gotovega vira zvedeli, je g. Macun, c. kr. sodnijski pristav dobil nalog, naj prosi za penzijo; on je dotično ulogo tudi že višji oblasti izročil; ob enem pa je enako zapoved dobil tudi g. Forstner, c. kr. sodnik tukajšnji. Na njegovo mesto je voditeljem sodnije imenovan g. Nad a m 1 j en s k i, c. kr. pristav iz Celju, Slovencem dobro zuau kot jihov nasprotnik. Pa še drugi glas se je tod raznesel, namreč da mora tudi g. Kmetic, c kr. soduik v Ormoži, prositi za modro polo, iu da je na njegovo mesto ?a voditelja imenovan g. Šventner iz C 'Ija. — Kaj da je uzrok za upokojenje naših soduikov, ee ne ve; pa obžalujemo osodo g. Macuua, ki je kot Slovenec nesrečo imel, cesarju služiti pod takimi sodniki, kateri proti svoji volji morajo državno službo zapustiti; on si ui mogel niti v Ormoži pod Kmeti če m niti v Mambergu pod Forstnerjem priboriti tiste samostalnosti, ki sodnika kinči in jači. — — (Urednik „Svobode" oproščen.) Včeraj se je imel pred porotno soduijo v Zagrebu zagovarjati urednik Svobode Ivan Krajač. Tožen je bil, da je z nekim člankom, v kutem je osvetljeval agitacijo vladne stranke pri poslednjih volitvah, se zak ivi! motenja javuega reda n mirti. Porotniki so jednoglasno zanikali krivdo zatoženca, ki je bil vsled tega oproščen. Občinstvo je potem živahno pozdravljajo v soduijskej iu pred sodnijsko dvorano zatožeuca in njegova zagovornika dr. H. Hinkoviča in dr. Davida Starčeviča. — (Poštne hranilnice pa šola.j Poštni hranilni urad uasvetoval je vladi, naj se poštne hranilnice postavijo tudi po šolah in sicer po ljudskih, realnih, gimnazijskih in obrtnih šolah; naj se učence pozove, da svoj denar ulagajo v poštne hranilnice, učitelji pa naj ga zbirajo in branijo hranilnice knjižice. Novo breme za ljudske učitelje, a lajšala je jim bode zavest, da služijo lepi stvari. — (Ptujska posojilnica) je imela v me-BPci novembru 7044 gld. 96 kr. dohodkov in 6246 gl. 24 kr. izdatkov, tedaj prometa 13291 gl. 20 kr. Prometa do zdaj pa je imela posojilnica do 1. t. m. 120240 gld. 21 kr. — (V mestu ej klavnici) se je meseca novembra zaklalo: 268 goved, 1476 prašičev, 368 tekt, 305 ovac in kozlov in 4 kici. — (Ponarejen zlat denar) ponujajo v Trsti lahkovernim ljudem neki sleparji v /ameno ali ua prodaj. Redarstvo je baje tem tičkom že za petami in jih je te dni že nekaj zaprlo. Čuvaj se vsak toh preprijrtzrnh ponujalcev! — (Koze v Trstu.) OJ predvceraj opolu-dne do včeraj opoludne jih je za kozami 11 zbolelo in 4 umrli; za nepravimi kozami 11 zbolelo; za škarlatco 2 zbolela; za davico 1 zbolel in 2 umrla. — (Spremembe v duhovuištvu Ljubljanske škof5je.) Dosedanji kaplan v Poljanah nad Škofje Loko, č. g Josip Regen je šel za farnega oskrbnika na Vojske pri Idriji in na njegovo mesto je prestavljen iz Višnjo Gore č. gosp. Janez Vakselj; č. g Franjo Marešič je premeščen iz Šeut Vida nad Ljubljano v Višnjo Goro in na njegovo mesto je prišel č. g Leonad Zaletel iz Železnikov. Č. g. Matej Kljun, dosedanji kaplan v Borovnici je šel zaradi bolebuosti v začasni pokoj in njegov naslednik je č. g. Anton Borce. — (Razpisana je služba) kancelhta XI. razreda pri okrajnem sodišči v II. Bistrici. Prošnje na predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani. Telegram „Slovenskomu Narodu'1: Celovec 6. decembra. Obravnava proti anarhistom ob l/t10 pričela. Od 35 poklicanih prič ni nobeden izostal. Dopoludne zaslišana Železnikar in Turna. Zaslišanje prič utegne jutri biti končano. Sodba se razglasi v torek. Dosedaj še nobena priča na vrsti. London 5. decembra. Zgornja zbornica vsprejela volilno reformo v tretjem branji. Te dni izšel je 12. zvezek „Ljubljanskega Zvona" z naslednjo vsebino: 1. J. Kržišnik: Povod nji mož. Balada. — 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Konec.) — 3. J. Trdiua: Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel. — 4. G. Jereb: Josip Podmilšak sloveusk' pisatelj. (Konec). — 5. S Rutar: Akvileja. VI. — 6. J. Stare: Vinko. VIII. — 7. J. Trdina: Vnbka modrost. 23—24. — 8. D Nemanič: Drobtine zu slovenski slovar. — 9. K. Štrekelj: Novejši pisatelii ruski. II. Turgenev. — 10. J. Kersnik: Gospod Jauez. Novela. (Konec.) — ll Književna poročila: XIII. S. R : „Slavia italiana". — 12 D. Faigelj: Nove muzikalije, — 12. Slovenski glasnik. — „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Za čust. Ljubljanske naročnike priloženo je denašn|i številki naznanilo različnih knjig knjigarne J. Giontinijeve v Ljub'jani. (7bo Meteorologičiio poročilo. i Čh« opazovanja Stanju barometru v mm. 1'eui-peratura Vetrovi NeOo Mo krina v ujm. 5. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73574 M. 736"58uim. 735 93 mm. + 1*4° C -f- 2 8>C + 1-0° C brezv. si. zaL. brezv. obl. nieglu obL 950 on. dežja. Srednja temperatura -j- 1-7°, za 1"1° pod normalom. dnč 6. decembra t. 1. (Izvirno t,o!o(7fi:;ično ptttdvtfo'.) Papirna renta.......... 82 gld. 30 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 25 „ Zlata renta........... 101 „ 50 „ 5", . marčna renta......... 97 „ 60 „ Akcije narodne;,banke....... 872 „ — „ Kreditne akcije......... 307 „20 _ London............ 123 „ 20 „ Napol............. B „ 76 „ c kr. cekini.......... Nemške marke......... 4"/, državne arečhe iz I. 1854 250 gld. Državne prečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ograka zlata renta 6" 0...... AOI B n n . • » . „ papirna renta 5'Vo..... 5% štajerske zemljišč, od .oz ohlit^. . . Dunava reg. srečke 5" 0 . 100 «1«!. Zenilj. obč. a\str. 47»* „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Kli/.abetine zapad, železnice Priir. obli/?. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove Brečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 m Tezani kozolec z osmimi okni proda se po ni/kri ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natan čneje pri upravuištvu tega lista. (782—1) 5 gld. 77 kr. 60 15 m 125 75 _ 171 ■ 75 104 « 70 80 "H 40 ■ 91 p 25 104 50 n 117 _ — n 122 — n 110 • — 105 9 25 180 n — n 18 n 25 104 75 Št 19358 (779—1) Dijaške ustanove. S pričetkom Šolskega letu 1884/85 so pri magistratu izpraznjene sledeče ustanove za dijake: 1. Jernej Sulioelierjeve ustanove 2. 4. iu 6. mesto po 50 gld. na leto, do katere imajo pravico dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubo/ni, lepega obnašiinja in pa pitdni; 2. jedno mesto cesar Fran Jnspovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij s 50 gld. na leto, do katerega imajo pravico ubožm v Ljubljano pristojni ali ko bi tacih ne bilo sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje za te ustanove, katerim je pri lupiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, v|ože naj se 30. !i i>anf^g tis^rvr%¥ * uT*n Izvrsten med ((furuutirnu |.ii:m.() v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), skatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa prott gotovi plači. — Dobiva se tudi l med v satovjili. Ob jednem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih ?ašeeaik s? e e. OROSLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—6) Važno 1 za vsacega trpečega na živcih. | Satno z elektriki) se dadt't temeljito odstraniti I slabosti živcev. Moj novi indukcijski uparat (elek- I trični strojček) hi: da laliko rokovoditi in bi ne I ? > j smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev- I j matlzem, omedlevico, zobobol in revmatični glavo- I ; bol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z in- I dukcijskint aparatura, ('ena aparatu z obširnim na- I kazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo Lvy samo direktno pri meni. (741—6) I Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Poiidarcs 2. I Naznanilo. Ker sem pretrgal vse zveze z agentom Henrikom Kliiiar-jem, prosrn vsakeršna naroČila name neposredno pošiljati. J. Giontini v Ljubljani. (781) 0. k. privilegij XJ% za zboljšanje strojev. šivalnih Y Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rubljivih za vsaka tero šivanje, (m—*3) 6letna garancija! Podnk brezplačno. Na mesečno obroke po 1-5 gl. Zoper Jotilio! Radgostski 9* ig $ 9 t> §* za t *9 * vaj rožnovsli maho-rastllnsti celtlifti, priporočajo no posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznr nskili pisem ra/polagajo se v prepričanje. __ Javna zahvala. Gospodu J. Seiohertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. Čestiti gospodi Po dostauom nevarnem pljučnem vnetji mučil me je cele tri leta suhi kašelj in ponavljajoča so hripavost. Pretečeno jesen poBtalo je moj;) žalostno stanju tako hudo, da sem celo kosce strjene krvi izkašljal iu trpel sem pri tem zarad prebavljanja in telesne slabosti, mr/. iee iu ponočueui ine jako siabe-čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatira) je začetno jetiko! Fo dolgem broz\spešnoin zdravenji poskusil som vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Radgostski univerzalni čaj, kar.oi-cinu se zahvaljujejo liže mnogi v naseiu mestu za /.opet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgečega kašljanja Vaše Rožuovske co rličko. V kratkoj 'dobi zboljšalc se je moje brezupno stanje tako, da bo čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakorsnega ozdravljenja nij upal. — Kasjanje nehalo jo popolnem, ravno tako nijsem več kn pljus al iu nehalo je tudi ponočno potenje, povrnil so je zopet tek in močnejši kot poprej, in tak > pridobilo je moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasticiteto. Komaj po štiritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoje ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vaše blagorodje mojej starej materi, katera uže štiri leta trpi na srčnem bedenji in teškom dihanji, pnposlati proti poštnemu povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko skatljic mabo-rastlin-skih e« 1 ličkov, in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in nc drago hišno zdravilo zasluženo splošno prip >-znanje pridobilo, ter ostajam b posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni 1 Ivan Celervu9 kaplan. V Cerkovioi (na Češkem). Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljoni čaj, velja, za 1 Ume v no rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v. .Tedna originalna sik a 1 ija Kožuovskih maho-rastlinskih ueltiič-kov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posebo. Kadgontsk i univerzalni caj in Koinovnki niauo-raHllinHki celllički dobivajo se vedao le v lekarni J. Nelcherta v Rožuovl .na Moravskom', in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p n. občinst vu bolj priročno, imajo tudi za!« gu sledeči lekarji: W. Mayr v ljubi juni, W. K d 11 i g Mariboru, .■> M i t t e 1 b a c b in J. Cejbok . Zagrebu, B ar iu h B r z i g e Briider in A. N 0(1 ved v Gmdvl, A. M aro k in J K upio r-schuiied v Cel|l9 O. U 11 h s h e i m v Li|»nici9 C a 1 i G r a b a e li e r v .Hiiruii, J. i 11 i ti g v Itol-tciiniMiiii. W. Thuni wald v Colov«;!. Zalog*© napravile se bodo v vseh lekarnah io večjih pro-dajalnicah materijalne^a blaga. ' in»kior II oi-Nt<»vit jedinu prava vodu /11 oMf piirj-na natanko po starem rodbinskem receptu tega Bvucovno slavnega Edravntka za oči, pripravna je za okrepljonje in vzdr&aaje vida v vsi-kej starnsi; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari pr.sad na UOofa, pege na rožni .i in kašo tur odpravi sitno sniženje. Izvirna au kleniea ž navodom za rabo vidja 70 kr., za !. 1, in zavoj IO kr. več Prava so dobi aamo naravnont i/, lekarne v kopoiišči Uožnavi. j/GT Kožnuvuki cvet m žlvee, hitro in trajn o-dravija puiikn, trganje po udih in vsake vniv slabubt v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., v a kolek in /.av.»j l« kr. več. Pravi se dobi Mamo nuravnoat i/, lekarne v Uožnavi (.Moravska,. (7;0—1) u iol^ka m prii tt t m-ilri-m papirjL_ Ivan IIolT-a zdravilno pivo I/. Hladnega Izvlečka 1 steklenica *i0 kr. it an Hodit končen-trovani Hladni lzvle-«ek 1 at. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Medicinske kapacitete, kakor na Dunaji: profesorji dr. pl. Bamberger, Sohriltter. Schnitzler, pl. Rokitan«ky, pl. HaHch, Finger i. v. dr.: v Berolinu: gospodje profesorji dr. Frerich.s, pl. Bnngenbeck, Ose. Liebreich i. v. dr. zapisujejo take v mnogih boleznih z vidno najboljšim vspehom. Ivan lloll-a bonboni . Ivan Ilofl-a zdravll-iz Hladuega Izvlečka t na Hladna čokolada za prsi P po 7, kilo I. gl. 2.40, II. pristni samo v modrih za- gl. 1 «0, po »/. kilo I. vitkih a 60,30,15 in 10 kr. \\ gl. 1.30, II. 90 kr. Visoka priznanja zdravilnemu sredstvu, katero si je, kakor še nikdar noben preparat, pridobilo hvalo vseh stanov za njega nedosegljivi zdravilni upliv in za ohranenje zdravja. Gospodu IVANU HOFF-u, izntniteljn in izdelovalcu preparatov n Hladnega I \ lerka, c. kr. «1 \ i> i-11 <■ m u /al"/ni kn skoro vseh suverenov evropukih itd. Dunaj, m« 11s i Oraben9 ItriluiierHtraaHe 8. Grad Fr.edland (Cesko), 21. nov. 1882. Nje ekseelenei grofinji Clam Gallas na gradu Friedlaud pošljite hitro 5U steklenic Vašega izvrstnega Ivan lloff-a zdravilnega piva iz slaiinega izvlečka. Na gradu Friedland, grof. domača pisarna: fVeber. Prosim, pošljite takoj 24 steklenic Vašega odličnega Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po poštnem povzetji. V < om 1 m I m 1, 11. decembra 1883. Komt ProkeMcli>Osten. Z naslovom grof Ervin Auersperg, grad Turn, pošta Krško, odpošljite takoj 60 steklenic Vašega izvrstnega Ivan lloll' a zdravilnega piva iz Hladnega izvlečka. Ervin grof Aueraperg. Z naslovom Ernest grof Tige, c. kr. podpolkovnik, službeni kumoniik Njega ces. visokosti gospoda nadvojvode Sigiamunda, GmUnd, Spodnja AvBtiija, pošljite takoj po poštnem povzetji deset steklenic Ivan HoiT-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. V Gmlindu, Spodnja Avstrija. F.rncHi groTTIge9 c. kr. podpolkovnik itd. Brzojavka iz Nvitraziambokret-a. Prosim, pošljite Vašega izvrstnega Ivan HotT-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka in Ivan Iloff-a bonbonov iz sladnega izvlečka. V Brogyan u. VoJvodln|a Oldenburtlka. V JJnydu-Szoboszlo, 21. marca 1884. Prosim, pošljite mi od VaSih Ivau HoiT-a zdravilnih preparatov iz sladnega izvlečka (zdravilnega piva iz sladnega izvlečka in bonbonov iz Bladnega izvlečka za pisi . Sofija groflnja SlarzeiiBka. V splošno blagost objavim, da je moj katar iu kašelj, proti kateremu sem brez vspeha rabil razna sredstva, se popolnem ozdravil, ko sem rabil Ivan ltofT-a preparate iz sladnega izvlečka. Jaz jih tedaj morem vsakemu trpečemu najboljše priporočati. V Budimpešti, 6. aprila 1878. Cnik&Hz .lanoN. k. ngr. dež. hramb, stotnik. Udani prosim, najhitrejše mi poslat i po pošti 13 steklenic Vašega svetovnoznanega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka iu 3 zavitko bonbonov iz sladnega izvlečka za prsi. V Agvagosu, 24. marca 1H84. S spoštovanjem limunu Juhom. Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka je imelo dober vpliv, prosim tedaj, še jedenkrat poslati mi je 13 steklenic in 3 zavitke bonbonov iz sladnega izvlečka s povzetjem. V AgvagoBU, 17. aprila 1884. liani »11 Janon. V rudniku Annathal-Dorogu, 16. avg. 1882. Prosim, pošljite mi 10 steklenic Vašega izvrstnega Ivan lioifa zdravilnega piva iz sladnega izvlečka kakor hitro jo mogoče po poštnem povzetji. 8 spoštovanjem Pavel Tocliadench, rud. paznik v Anna- thal Dorogu, Kom. Gran. Izreki kronaulh »lav« Nj. Vel. cesar Fran Josip L: „Veselim se odlikovati moža, kakor ste Vi.- — Nj. Vel. ceBar Viljom I.: »Želodec krep-čajoča moč in dober okus." — Nj. Vel. car ruski: .100 steklenic Vašega izvrstnega sladr-ega izvlečka v Carsko selo (Šuvalov). — Nj. Vel. kralj saksonski: „Dobre je delo kraljici-materi." — Nj. Vel. visokopokojni kralj pruski: „Ivan Hoff-a sladni izvleček dobro do želodcu." — Nj. Vel. kralj danski: Z veseljem sem se učil poznati vpliv Vašega sladnega izvlečka na mojej lastne j osobi in naših rodbinskih člauih." — Nj. Vol. kralj rumunski: Dober glas Vaših izvrstnih izdelkov iz sladnega Izvlečka." — Kr. Via. knez Hohenzollorski: »Nobenemu ne pristoje bolj napis Vašo kolajne za zasluge Bene meretiti, kot Vam." — Kr. Vis. knez Oettingen-Vallerstein: ^Človeška dolžnost jo, priznani zdravilni vpliv priobčiti." — Kr. Vis. prin-cesinja Waleska: „Pošljite mi ga takoj." — Kr. Vis. dež. gret Ilessenski: »Priznana zdravilna moč — in splošuo pri znana pohvala." (581—2) Glavno zaloge t Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celjt1: Kupfersehmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavacić, drogueriji; ii mii 1 a G. (Jr.stofolelti, dvorna lekarna; Celovec: W. Thurmvvald, lekarna ; Maribor: W. KOnig, lekarna, F. P. llolasek; Tržič: J. Raitharek ; Pulj: G. B. VVasscrinann; Ptuj. J. KaBimir: Trst: F. S. Prinz Soravallo, Zanetti, lekarni; Beljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni ; Zader : (Jhr. Mozocco, N. Androvice, lekarni. 60 viaooib odlikovanj. rstn1111tlj.no lila Pli, im liinmji in lluilapt.Ui ml IH» 1861, 8588 ■ petimi tečaji, s stanovitno vođo, z jednim nadstropjem visokim stanovanjem: 3 sohe, kuhinja, klet, z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, potem i vrta s sadjem zaraščena, f> oralov njiv, senoietij in gozda, se prostovoljno proda ali v najem da pod ugodnimi pogoji v L.Jubl|am»keJ okolici. — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (777—2) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—22) m h ThU i lon-Jors outiinosL Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi-Jurk in vsprejetiiajo blago in potuike po najnižjih cenah io •/. najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Svuraresr*4, 4200 ton, okolu 12. dne decembru. Kajnta za potnike *2«o gold. — Vmesni krov OO gol«!. Potniki naj se obrnejo na (771—('») T. TEREZUILE, generalnega pssažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunalo, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrni* naj tte na l-lmiliniio «!' Aut. Poginjen, generalnega agenta v Trslu. Ker se je opustila tovarna. 49 komadov za Mamo 7 gold. 70 lir. ^fSB^i Žlice, noži in vilice iz britanija-srebra ALOJZIJ HATER-jeve j zaloge piva v steklenicah v Lju"bljani. | Za jesenski in lovski cas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd. j vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke n°f?ci j« priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana neurcuiocljlva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše in najcenejše usnje ohranjujoče sredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in lazpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cenet V velikih škatljah s 6 kilo po 10 gld. in Z 2'/i kilo po 6 gld. Nadalje v »/, škatljicah z 40 deka po i 49 reči. to je, 49 komadov, ki se lahko dobč proti pred Silno p©tre"ton.o ssa. vsako drta-žirj.© I Čujte, glejte in strmite! Pristno angleško patentovano n iiui/jc za obed in dessert, katero ne zsrujavi, iz čistega, teškega, masivnega britanija-srebra, kije skoraj podobno pristnemu srebru, za katero jamčim pismeno vsakemu, kdor želi, da 10 let ostane helo. Garnitura veljala je poprej nad 40 gld., sedaj ne pa da za mali del reelne vrednosti. Garnitura obstoji iz sledečega: (i namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, fi prav,h anglo-brit. srebernih vilic, 6 masivnih anglo biit. siebernih žlic (iz jednega kosa), 12 anglo*brit. srebernih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. sreberna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. sreberna posnemana za mleko. 8 masivne anglo-brit sreberne žlice za desert, .'J prave : nglo-brit. sreberne vilice za desert, 3 lepe, mnsivno čašice za jajca, 1 Izvrstno skrinjico za poper ali sladkor, 3 tase lepo cizelirane, 1 eeđlloe za čaj najbolj fino, 2 lepa svetilnika za salon, 1 prekrasna krušnim indiški in kitajski udolbcna Prijatelji pilic (Laubsagen) dobč zastonj nov cenik s podobami od (650—8) Liiubsiige-Verkzpu^Spt'iialilatfn-Li^r ,,zum goldenen Pelikan" Wien, VII., Miebensterngasse 20. 1 gld., v »/t škatljicah z 18 deka po 60 kr., v »/* škatljicah z 8 deka (4.1 1.) 25 kr. ir v •/■ škatljicah I 9 «/■ doka 100 komadov 12 gld. 60 kr. Dobiva se V Ljubljani pri Seliusnig & Weber-ji ; V Mariboru pri Josipu Mnrtinc-i; v Golji pri Troim-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponurojenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapcljavujo. Kdor pa hoče imeti usnje trn|n«> in čedno, kupi naj samo Hen«likovo nopremočno mast za usnje. (766—3) Naznanilo otvorenja. p. n. r j* 8 tem uljudno naznanjam, da bodem si. de* ■ eembi'oin ocvoril mojo jsladčiearijo na Preširnovem trgu hiš. št. 2 (poprej "'Š^T'iri.ter). Zagotovljajoč vedno reelno postrežbo, priporočam /.minuli svežo zalogo najfinejših sladčičarij, inandel-nov, španjskib sapic (VVind), kakor vsakovrstnih slad-čičarskih pekarstev k čaju, tort vseh velikosti] in vrst, bonbonov, bonbonierov in vsakovrstnih družili sladčic (lastnega izdelka), tragantuih podob in rat kolnih shidčičarskih stvari). Nadalje priporočam odli'-no čokolade, razne najfinejše likčre, čaj, pravi Jain;iika-ruui in različna pristna dessertna vina, marmelade, sočno ovoeje suho in pruženo, \sakovrstni sladoled v uailepših oblikah, ledene tn strjene francoske cremč, šartlje, masleno testo in vsakovrstne drožne sladćicarije. Naročbo za svatbe, krste in drugo slavnosti so bodo vedno vsprejemale in točno izvrševale. Pričakujoč mnogobrojnih cenjenih naročil beležil« z velespoštovanjem Edvard EoBcliek:. (767—B) sladčičar. plači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr. Svarilo! Le ono britanija-srebro jo pravo, katero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Vsa uamizja iz britanija-srebra, katero priporočajo druge tvrdke. so le brezvredni posniinki. Za dokaz, da moja pjnudba ■ it nlo|>arl|j», so obvezom tukaj javno, vsako blago, katero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga smo toraj brez zgube naročiti. Kdor žeii dobrega in solidnoga blaga, obrne naj se hitro, dokler jc še kaj zaloge, zaupljivo le-na Haupt-Depot der Anglo-ltritnn. Silherfubrik, Wien, II., »Schiilamtsgusse HO. Simžllui itrali za navedeno namizje prodajam v šV.atljioah jio lf> kr. (778—1) Dr. Spratifrcr-Jeve kapljice za želadee. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. liiicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Miinning in inuoge druge zdravniške avtoritete so jc preskusile in je za izvrstno domaČe (ne tsjnoi sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. PuiBUajo takoj proti migreni, krču v želodci, n medle vici, glavobolja, trebuhoboljii, zsslizenju, želodcnej kislini, vzdigo vanju, omotici, koliku, skrofeljnom itd., proti z I'iic i žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meće in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 80 kr. Pri gospodn lekarji Nvobodi, pri Zlatem orlu* na 1'reftirnovem trgu. (716— f») Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu .,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamni zobje izdeljujojo so po najboljših do zdaj izkušenih navodili leno-rikanske in neimVk« sostave. Pri novih zobovjih brez peres daje so nov amalgamiran kavčuk, ki vsletl evoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči. kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušuim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter comentom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Ilerlsta iz Mre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bora jaz; način ta pripoznali so prvo amerikanske avtoritet« kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob /.oho wi i h straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršntisti zlata in se lo v t »ko zobe vdevlje, keji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; jo jako močna in so hitro strdi (v petih ali desetih minut ali). Vsak zohohol se takoj zatre, boleče zobe plombira se Se le po polnem odstranjen)! bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnog'i leta izkuš nem navodu polnijo se i zobne korenine a isto tako po pobuni gnjili zobje, če še tuko bole, ne da bi je bilo treba i/.ruvati, tako da je možno i njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se hr/.o in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vsprejoinljejo rado-voljuo v pretvarjanje. Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil so bom tudi tu, pridobiti si I vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in opravo sedanje moderne zobne iiuiotoljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768—4) 4 0<>*r » i S OOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOI DIrektuo dobiva prek morja in razpošilja po sledečih jako nizkih eeimli! Kolonijalno blago, delikatese, ribe po pošti poštnine prosto za o kilo v av. velj., pri znanej reelnej postrežbi. LEKARNA JULIJ pl.TRNKOCZY. Mocttl jako fin, žlahten, goreč . Alenado jako lin, debel, rujav Cevlon IVrl najlinejši, močen Karli, meš: i jajh? : : Plantaž. Tevlon brilantno lep Plantaž. CeyIon jako fin, močen Cuba modro zelen, močen in lep Dunajski mi i afi-E: : Zlati Java debel, jako lin . . Java rumen mil in močen . . Cubu Perl močen in lep . . . Perl Alocca mil in močen . . . Java zelen debel, lep in močen . Santns IV. zelen, lin in močen Cainpinos ff. mil in močen . . Ilio reelno močen, čist .... Airiški Mocca droben, rujav . . Namizna riža gld. 1.15, 1.30 in Perl-Sago pravi indijski . . . Sultnil-Uo/.inc brez jedra . . . Marcipan inundeliii sladki . . . gld. 5.0» 5.00 5.00 4 60 4.30 4.75 4.25 4.25 4.30 4.00 4.60 4 00 4.30 4 00 3.75 360 3 45 3.25 8.15 1.50 1.00 2 30 4.36 Tfnrnnp ) n. Elbski deb.zrnatK. Mvlul )novi Uralski debel K. Polni slaniki novi holand. 25 ca. Tolsti slaniki novi veliki :10 ca. Tolsti slaniki novi mali 90 ca. . Del. pos. slaniki IV. m. 200 ca. . "ri ) nv. 45 v z. av. gld. Losos slaniki i< ) in. 150 v z. , d. obd. v. 30 v z. , I ca. 20 J 2 K. zh. , l2zb. 1.90, A zb. , Sardele prave Brahaiitske po K, , Sardine h 1'huile v 9L ali «7, škt. , Fr. lososi in mor. raki H/, K.šk. , f,\ ) Dorš Cabliiiu (5. Ko. velj. 2.00 3.00 1.00 1.50 1.30 1.30 1.75 1.50 1.00 1.15 3.50 1.50 1 30 8 60 , j kanih. (mr. jezik) ( zaboj 1.75 Rodbinski čaj črn jako lin Ko. gld. 4.00 Rodbinski čaj črn jako tečen Ko. „ 3.50 Jamajka-Huni pristni star 4 litre „ 5.00 A rac de Noe najb. in najt'. 4 litre „ 4.00 Cognae de Champagne na f. 4 lit. „ 7.00 Vanillev3k.yokr., 6k.64kr., 12k. „ L00 Stearin svece IV. 4, fi ali 6 \ zav. „ 0.30 Klobase, okaj. mesonina, svinjske gnjati, suho ovočje, lelenjava in kons. o vodje, bisrpiits itd. K. 11. ^clinSz v ASI(»ni pri Hamlmrgu. Obstoji že 1864. Prosim ne zamenjali naše tvrdke B jiostiemalci moje trgovine. (608—2) Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji Zfl izvrstno UHpenue pripoznane, ima vedno člute v zalogi i/i razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja „J>»"i S^»,llIOTi"0«>,li.fc* tt Ijj-u.'tolja.n.i, ^Eestn.i trg- 3x« št. Kri Čistilne krogljice, c. kr. priv., Si^vnu jeđnem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpneiiih udih, skaženeui želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 ghl. :"> kr, Razpošiljava so lo jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski, Ife^JSSŽi; prsne In o učne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nalivajoči soki in Biropi. , tt[ ' i irtiiiiila najboljše vrste, ljudstvu pnliublmni lek; mala £ ranCOSlkO /gdllJL steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. I* »vi • „ v „ i, .1.,,»,^ najfinejše vrste, bel m ro/.ast, v ška- .arižki praSek za aame, teoeahpo -m kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. A x l~l : f tigrovo nravsteo volno, druge votne vseh vrst in barv; nogovice, komašne, rute itd.; xa stika* rije pripravne lepo prestane lesenine, n. pr. za listinje, ključe, ročne prti i. dr. Naročila za preltiset in stitanje perila se točno in po najugodnejših pobojih zvršč. Posojila brez prenotacije dovoljuje vzajemno zavnrovalnn banica „8LAVI.TA" c. kr. uradnikom od IX. dftjet-nega razreda naprej. Natančneja pojasnila daje glavni zaitop ▼ LJubljani (na Kongresnem trgu Št. 7) od 8. zjutraj do 2. po-poludue in glavni nje zastopnik v svojem stanovanji v istej hiši od 5. do 6. popoludne. (776—2) VELIKA LOTERIJA. 500000 m. ar k kot, največji dobitek v najsrećne-|em slueaji ponuja velika od ilani-burške dr/in«' zajamčena denarna loterija. Specijeluo pa: 1 prem. a mark ououou l dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 70000 1 dobit. a. mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000 5 dobit, u mark 20000 3 dobit, a mark 15000 26 dobit. ; i mark 10000 56 dobit, i mark 5000 100 dobit. :' mark aooo 253 dobit. ■•' mark 2000 6 dobit, j* l mark 1500 515 dobit, i' t mark 1000 1036 dobit. :* mark 5 0 0 29020 dobit. :'i iii.i k 1 4 5 1946:5 dobit, j mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe 50.500 dobitkov in poleg še jednu preiii'ju pride v sed-nt i li razredih gotovo do odloeilve. Najnovejša velika, od visoke državne vlnde v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IOO.OOO srečk, od katerih "se bode 50.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri so bodo izžrebali, k;iknr tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. Posebnu prednost te denarne loterije je. da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in Nicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na ■so.umi. v petem na 00.000, v šestem na 100.000. v sedmem pa uventuvelno na 500.000, specijeluo pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarno loterije je izročena obema podpisanima trgovskima bišaiua in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci ho prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrže tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, katero bodo 10* iti 11. decembra, velja I <•«-■.-* ori« iaial ii;i srećka av. v. uld. 3.50. 1 polovica origiualne srečke av, v. gld. 1.75. 1 č<'lrtfiiijt originalu«* «.r«'<*" « a v. v ola —,UO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in Ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natnn-čneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po Žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisuonim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki s<> točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pricakovauju ne ognja! načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoču srečk" pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo ho uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče bitVO, vsekakt* pa pred 10. decembrom 1884 doposluti direktno na lednega podpisanih glavnih loterijskih h u i «MIU. M. STEIN, VALENTIN k C, KoidtiNtranse 36—38, HA91KURG. Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno. Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da l»i zahteval, uradno listino o d bitkih "doptislauo, temveč tildi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (735—lj) BI A .11 »t'■*«,*. Za- Specijalno uplivanje anatherin ustne vode, J. Car. Jr*Opjp-», c. kr. dvornega zdravnika za zobe, na Dunaji. Stadt, Bognergasae 2, razložil dr. Julij Jahnel, praktični zdravnik itd. pisujejo jo na c. ki. kliniki na Dunaji. v Parizu, Bruslji, Amsterdamu, ravna tako tudi prof. dr. Oppol-zer, rekt. magn. in kr. saksonski dvorni svetnik dr. Kletzinski, dr. Krantz, dr. Heller, dr. Bom, dr. Sonnenschein v Berolinu itd., prof. dr. Hartig, vojv. domač zdravnik v Braunschweigu, dr. Gross, dr. Schaffer, dr. Fetter, dr. Maver, dr. Schtlller, ces. svetnik, topliški zdravnik. Rabi se za čiščenje zob sploh. Vsled svojih kemičnih lastnostij raztaplja slez mej in na zobeh. Posebno je priporočati, rabiti jo po obedu, ker mej zobmi ostali deli mesa, ko začno gniti, Škodujejo zobne j m no vi in raz sir j njo zoprni duh po ustih. Celo v onih slučajih, kadar se začne nabirati vinski kamen, rabi se z uspehom, ker protideluje utrjenju. Kajti če le majhen del zoba odpade, začne zob gniti in se pokonča, ter okuži šo zdravo zobe. Da zopet zobem njih lepo naravno barvo, ker vsak tuj prevleček kemično razkroji in izplakne. Jako koristna je zato, da se čisti ohranijo umetni zobje. Ohranjuje jim njih prvotno barvo, njih lesk, zabranjuje, da se na njih ne nabira vinski kamen, ter jih obvaruje vsacega zopernega duha. Ne tolaži biiuio bol< čin otlih in trohljivih zob, a zabranjuje, da se ta bolezen dalje ne širi. Kavno take pomaga auatheriii ustna voda proti gnitji zobnega mes«, ter je gotovo tolažilno sredstvo proti bolečinam otlih zob, kakor tudi proti trganju po zobeh. Anatherin ustna voda hitro in lahko potolaži bolečine, ne da bi se bilo bati kakih slabih nasledkov. Zlasti neprecenljiva je anatherin ustna voda za ohranjenje prijetnega duha snpenju ter odstranjuje smrdljivo dihanje, za kar zadostuje, da bo slednji dan usta izplakuejo s to vodo. Ne more se dosti priporočati proti gobastemu zobnemu mesu. Ako se anatherin ustna voda le kake štiri tedne rabi po predpisu, že zgine bledost bolnega zobnega mesa, ter zopet postane rožn i-rudeče. Ravno tako dobro je rabiti anatherin ustno vodo pri slabo stoječih zobeh, zlu, za katerem pogostem trpe bramoijevi, in tudi, čo začne pri starejših ljudeh minevati zobno meso. Zanesljivo sredstvo je anaterin ustna voda pri krvavečem zobnem mesu. Uzrok temu je slabost zobnih celic. V tem slučaji je pa treba ostre krta-čice za zobe, da so zobno meso zdrgne in s tem prebudi v njem nova delavnost. I flif.ii s klen i ta po M glđ. dO kr.. srednja po 1 gld. in mala po -its kr. Veaetalt. zoltni prašek stori po k rat kej zobe blesteče, no da jih pokvari. Cena ška-tljici K3 kr. stnatherin-soltna pasta v steklenih skle-nicah po 1 gld. 2 ! kr., za čiščenje in ohranjenje zoi>, odpravo slabega duha in zobnega kamena. M'oppava aroiaatiena xot»na pasta. Blesteče beli zobje po kratkem uporabljenji. Zobje pravi in umetni) se ohranijo in zabrani se zubobolje. Po 86 kr. jeden kos. Zohna plomtta, praktično in na]Sigurneje sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena za zavitek 2 gld. 10 k r. foppovo milo i~ meliso, Ze !8 let se rabi z velikim uspehom zoper hraste, lišaj in pego, za čiščenje in ohranjenje bele, čiste polti, zoper ujedce, ogrce in kurjo polt. Cena .'tt> kr. jfLW~ M'red ponarejatvatni se svari, s katerimi si pomagajo nekateri tabrikantje, da si osvojevajo tovarniško znamko, ki jo mojej jako podobna iii izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mojemu zelo jednako. Pri nakupu vsakega izdelka naj se natanko pazi na firmo. (216—3) Dobiva se p Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Birsehitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Kr-tki-tu: F. Bomches, lekar; p Idriji: J. Warta, lekar; p Branji: K. Bavnik, lekar; v Litiji: J. Benea, lekar; p Metliki: Fr. Wacha, lekar; »' Novem mestu- I). Kii-zoli in J. Bergman. bkarja; v Trebnjem: J Rupreobt, lekar; p Radovljici: A. Ko'olek, lekar; p Kamniku: .}. .Močnik, lekar; p Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. rabi i/datelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk -Narodne Tibkarne' *S