11 pampn - NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON- 2876 CORTLANDT. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y.f under the Act ot Congreta of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT, NO. 228. — ŠTEV. 228. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 29, 1919. — PONDELJEK, 29. SEPTEMBRA, 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII. TR06IP. V ROXAH AMERIKANCEV f AMERI&KI MORNAJUI Z BOJNE LADJE "OLYMPIA" SO IZ TRGALI TROOm IZ ROK ITALJANSKIH VOJAKOV. — MI$0\ NA KONFERENCA VZNEMIRJENA. PENNSYLVANSKI ŠTRAJKAB JI ZBORUJEJO V OHIO. Waallingloli, D. C„ 27. septembra. — Ofieijelna poročila, tikajo«« se fc-»vdelezbe ameriških oboroženih čet v Dalmaciji, so bila dane« prvikrat o'ii«vljena. Ta poročila potrjujejo vesti, ki so bile objavljene v listil- in v katerih s«' glasi, da so se ameriške inor-nariike čete izkrcale v Tropini in da so prevzele kontrolo nad položajem potem, ko so se italjauske čete uniaki.ile. Togir leži v ozei:lju, katero je najvišji s\et mirovne konferen-vr določil kuf uplivno sfero Združenih držav, dokler ne bodo rešena tozadevu* vpraamja, tikajoča se konečnc posesti dalmatinske ««bali. \ I ti forma* i ja, ki j<» bila objavljena danes, je bila izvleček iz ka-l***Ukt*«ra poročila, katero je poslal podadmiral Harry S. Knapp, H je sledil admiralu Kimsu v poveljstvu ameriških sil v evropskih ''odah. Poročilo admirala Kuappa je temeljilo na poročilu podad-i rala Filifta Andres-r, ki poveljuj«* ameriškim mornariškim četam «»t# dalmatinski obali. V kabAUkrm »poročilu admirala Knappa se plaši: —- l>ne septembra j«» presenetilo in zavzelo večje število Iti ijanov Tropir v o^emljn, v katerem je najvišji svet poveril poli-« .sko oblast Amerikaneem. Majhen oddelek z bojne ladje "Olyrn-I la" je bil e stanu polastiti se mesta ter vzdržati v njem red brez prelivanja iirvi. Admiral Andrew* je pregovoril Srbe, da niso po-M*/li vmes. Admiral Andrews j»- v svojem poročilu izjavil, da je posloval ^►••lasno z navodili »»ajvišjejra vojnrpa sv^ta. Njegovo poročilo n«-i/javlja, če drže atut-riške čete še vedno Trojrir, a poročila iz Ko-(!i)ija in Pariza pra.'iio, da so se ameriške čete umaknile potem ko )«• izročile mesto jugoslovanskim oblastim. Razmere ob dalmatin-sKi obali *o skrajno *.;egotove vsled akeije prismojenega D'Annun-/>.ia in vsled razburjanja v Italiji radi dejstva, da ni hotela mirovna koufereiu'a ugodi*) vsem italjanskim željam in kapricam. Včerajšnji kabeKH telegrami iz Belgrada, ki so bili objavljeni danes tukaj, nudi i«, podrobna poročila glede dogodkov, ki so se završili v Tr<*giru dne septembra. V enem sporočilu se glasi, da > »topili ltaljaui v me>to ne da bi oddali en strel. Zasedli so ad-i lii'xtrativnw pa*l©pja ter aretirali par "odličnih meščanov". Italjati^ki tlel prebivalstva je vedel vnaprej kaj se bo zgodilo, se gla»i v poročilo. — To je dokazana stvar na podlagi prokla i lacij, ki so bile nabite po mestu v jutru 23. septembra. tirof Nino de F.npopna, ki je poitaljančen prebivalec Trogi-ra, se je poiastil vrhovne oblasti ter se imenoval polentarskim diktatorjem. V svoji ptokl*tiie*-ij' je rekel, da je organiziral narodno stražo ir. poital j:-učenih rueščanov ter ** jugoslovanskih kmetov, katere j*- dobil zas«* t tem. Ja je delil mednje denar in živila.,r Besedilo proklawneije je naslednje: — Me5«"*uiii Trogira; Culi sntO utripanje svojih sre. odzivajočih *e pozivu Italije ter vam poslali čete prosiovoljeev. Oprostili smo vaše mesto suženjstva. t:rof Nino 'te Kangogna je imenovan diktatorjem. Od sedaj naprej s- morate »lepo pokoriti njemu. Dolgo naj živi kralj! Dolgo naj iiti Italija! Podpis t)4 proklamaeiji je bil nečitljiv, a takoj za načelnikom w je podpis«! kot prvi Angelo Erabuti. Soglasno a porodili iz Belgrada je sklical Fangogna konferen-eo načelniku«' obči tisk* vlade ter mu ukazal, naj inu izroče vse ob-« ui ke posle. To s« storili občinski uradniki le po energičnih protestih in potem, ko so se umaknili sili. Italjanski vojaki so zasedli < <*ste in obrežje, a kazali kaj malo navdušenja, da so prišli pod atrogo poveljstvo takih ljudi. Kak*»rhitro so prišle naše, to je srbske čete, — pravi poro- < do, — so obkolile hišo. v kateri je stanoval grof Faugogna. Izročen bo prist* juirn oblastim. V poročilu iz Spiita se glasi, da je nastalo v mestu SpliKi veliko razburjanje, ko je prišla a est o koraku Italjanov v Trogiru. Ob dveh popoldne so ztpustile srbske čete mesto na poti v Trogir % spričo velikega navdušenja prebivalstva. Zbrane so bile štiri kom-panije proat*»voljeev. predlo pa so doali srbski vojaki v Trogir, so se prebivalci riesta uprli »IT pričeli streljati na I tal ja ne. —• Nekako opoldne — pravi nadalje poročilo — je dospel v Irogit nek ameriški ntšilee torpednih čolnov. Kakorhitro so Ita- SPLOŠNI PREGLED RAZVOJEV V ITALIJI Z OZIROM NA REŠKO VPRAŠANJE P.IM V STRAHU PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO RADI NAJNOVEJŠIH RAZVOJEV NA REKI IN V DALMACIJI. — SOCIJA-LISTI NAMERAVAJO VPRIZORITI REVOLUCIJO. — RADI-KALCI HOČEJO ZDRUŽITI VOJAKE IN DELAVCE V ZMISLU SOVJF.TNEGA PROGRAMA RUSKIH BOLJŠEVIKOV. VELIKO STRADANJE V BUDIMPEŠTI Budimpešta je sedaj mesto lakote. — Le maloštevilne gostilne in kavarne so odprte. jjL-a velikega mesta. Ta navada je |\sakdanja popoldanska promenada na sijajni terasi nad Donavo, a slabo oblečene množice ki se iz-. prehajajo tam, so le vlab odsev [stare Budimpešte in na vseh licih j** opaziti apatijo in žalost. TOVARNE V BETHLEHEM, PA. SO ZDAJ NA VRSTI Ameriški mornarji so se izkrcali z ameriške bojne ladje 'Olvm-pia* dne septeuiri« ter se polastili Trogirja na jugu Dalmacije. Ta kraj prej zasedli italjanski vojaki, ki simpatizirajo s činom (••'uriela I)" Anuunzi-r Tozadevne informacije je objavil včeraj mornariški tajnik Daniels. Novica o zaseden j ii mesta od strani ameriških čet j«* prišla v kabelskem brzojavu admirala Kuappa, ki poveljuje ameriški mornarici v tujih vodah Admiral Andrews, ki poveljuje ameriškim mornariškim četam v Jadranskem morju, je sporočil admiralu Knuppu. da j»i izkrcal s v v»je mornariške vojal.e na prošnjo najvišjega mirovnega sveta v 1'arizu, ua katerem je zastopana tudi Italija. C'inu 1)" Amiuuzia ?) sledili še drugi zelo rznemirljivi razvoji, kot poročajo rz Kima. Poročila od tamkaj pravijo, da je pričakovati vsak trenutek izbruha državljanske vojne. Italjanski naeijonalisti in militarist! se zgrinjajo v eno vrs'o proti soeijalJstom. in številni generali goje baje namen, da h.-do stopili na čelo milituristov, se polastili vlade ter vstanovili ua ta i ačin diktatorstvo. Socijalisli pozivajo delavce in vojake naj st ne pokore oblasti ter skušajo organizirati delavce in vojake v odbore, kojih cilj ln bil ustvarjenje sovj« tsk<> vlade in pričetek socijalnega pro ob rat a. Budimpešta. Ogrsko, 2S. a v g. (Pismeno poročilo na Ass. Press) Budimpešta je mogoče najbolj \ar-LO izmed velikih mest Evrope. Iz Francije naprej proti iztoku je opaziti stopnjevito krčenje želodcev in vedno naraščajoče pomanjkanje redilne hrane, a tukaj je opaziti absolutno pomanjkanje mašeob vsake vrste. V ANGLIJI ŠTRAJKAJO VSI ŽELEZNIČARJI Delavski voditelji so sklenili, da se bo stavka v Bethlehemu vršila. Paraliziranje industrije. V mednarodnih unij, ki so združene v mednarodnem odboru za organiziranje delavcev v jeklarski in železninarski industriji, sem dobil navodilo, da nparosim vse lju- JUGOSLAVIJA BO PODPISALA Čeprav prihajajo i/, vseh delov de-|o9 septembra in naj se ne vrne-ž"le poročila, da zapuš-ajo štraj-.j0 ua tlej0 jokler družba ne ugo- bil navodilo, da naprosim vse lj» " Nazori glede pogodbe z nemško ijo so se izpremenili najnovejših razvojev. v u o .. ivah Bethlchem steel Co- na-' Pre' Avstrijo so se izpremenili vsled Pittsburgh, Pa.. 2i. septembra.jnehajo 7 tlelom v ponedeljek dne Stavka angleških železničarjev je popolnoma ohromela angleško industrijo in obrt. Ijani slišali streljanje ter izvedli za prihod srbskih eet in ameri-j Škega rušile«, »o zapustili mesto v najkrajw-m času. Prebival« i »o »j )>olastili nekega laškega oboroženega avtomo-b ia ter vjeti tri laške vojake. Jetnike in voz so izročili ameriškim vojakom, ki m» jih nato prevedli. na laško bojno ladjo "Pu£lia" ter »aročili poveljniku V drugih poroči'i h iz Belg-ada, ki ko bila objavljena danes, *»e ffUat, da ie pripisovati neretl v okolici Trogirja predvsem delavnosti laikih čet v zasede ii eta ozemlju ter onih poitaljaneenih , »ijfo»i«>v*u«v, ki hočejo na v«ak način delovati za združenje z J talij*. || . V enem lamed p»*ročiI iz Belgrada se glasi: Puntalo jasno sedaj, da je pojmlno soglasje med kraljevimi! laškimi tetami ter uporniki v naših krajih. Z Reke ie poročajo 0|,min*ke*a in slednie patmlira ne-i .beiii iapre nem bi polriaja, čeprav se nahajajo tam francoski vo-;Pr**t*,M» P° mestu v velikih od M* Meso. obstaja poreija iz majhne-ga kosa govejega mesa. jegnetine »Ji teletine suabe vrste in to v velikih restavracijah, ki so ostale še odprte. Drugače pa obstaja večerja ponavadi iz zelene paprike, rapolnjene z rižem, iz kuhane špi-nače ter kosa pogače. Rumunska okupacija je napravila že itak neznosni položaj še bolj neznosnim. Rumunci so plenili po celi okolici ter vzeli vsa živila, katerih so se mogli polastiti. Nadaljni faktor je prekinje-nje železniške zveze, katero je pripisovati pomanjkanju premo ga. — Ko p i se pisec to poročilo, gre Ogndia skozi vedno vladno krizo, ki je sledila lesignaciji nadvojvode Jožefa in to prispeva k splošni depresiji tega nekoč najbolj živahnega izmed evropskih mest. Sijajne ceste predstavljajo sliko zapuščenosti, kajti vse večje prodajalne so zaprte. Prodajalne, ki so odprte, prodajajo svoje blago za cene, ki so naravnost nezaslišane in to kljub niki vrednosti kron. Le maloštevilne restavracije in kavarne, radi katerih je bilo mesto nekoč slavno p^ celem svetu, so sedaj odprte in predvsem manj ka elegantno oblečenih ljudi, ki so nekoč polnili ceste. Povsod je videti postopajoče in slabo oblečene množiee. Tvorniee so zaprte v ded pomanjkanja premoga in surovin. Več kot 200.000 oseb je pri bežalo * mesto iz sosednih krajev. Ceste so polne vojaštva, ogrskega in to- kaaji svoje vrste ter se vračajo ua delo. je narodni odbor za organizacijo jeklarskih delavcev formalno odredil stavko uslužbencev Bethlehem Steel Co. ki naj bi ■st pričela v ponedeljek dne 29. septembra. Naprave v Bethlehemu in okolici niso bile dosedaj prizadete vsled stavke. Delavski voditelji so izjavili, da bo občutiti polni obseg stavke šele približno . . „ . ttirugo soboto. Voditelji stavke so kega sporazuma, so izginile. \ sil. .... . ..... . . . ; izjavili, da se je njavisje mogoče poskusi za uravnavo, ki so se iz- . .. 1 , . , ... . . 'število delavcev vdelezilo stavke. di njihovim zahtevam W. Z. Fostei. London, Anglija, 28. septembra. V dnevih, ko je mogoče dobiti V sled stavke angleških železni- čarjev bo vsa anjrleška industrija " najkrajšem času paralizirana. Vse liade da bi se prišlo do ka-spo razuma, vršili v zadnjih štiriindvajsetih u-rah. so se izjalovili. Miljon železničarjev in drugih delavcev, ki so žnjiini v stiku, bo jutri zaštrajkalo. Posledica tega bo, da bo moralo zapustiti na >totisoče 'ljudi svoje delo. Cisto ohromela bodo industri-jalna središča v Leeds. Manchester, Birmingham in v Ulasgowu. Veliko tovarn je že zaprlo svo- da pa še ni moč sledifje raxkrita. Eden izmed korakov, kojih namen ho ojačenje štrajka, bo sodelovanje železniških bratovščin1, katerim je dal odbor navodila, naj stopijo v zvezo z načelniki tako-zvanih Big Four ter se odločijo za stavko. Dosedaj še ni znano, kakšen bo obseg zaželjenega sodelovanja. vendar pa je znano toliko, da ne bodo hoteli v slučaju vrflts • ^ _ , " . , , , ugodnega rešen ja prošnje železni- London m ostala velika anjrlc- ... . . . . , , , ška mesta so čisto osamljena. Vlada je brez vsake moči. Poskušala ho na svojo pest obratovati železnice. pa se ji najbrže ne bo posrečilo. Če bo trajala stavka le par dni, bo 43,000,000 ljudi na Angleškem stradalo. Že sedaj je težko dobiti hrano in kurivo. WILSON IN JA&ANSKO VPRAŠANJE. delkih. Ker je ud pred** d oik odsoten u ker ni bilo ▼ Washington« Rim, Italija, 27. septembra. — Nek dobrozuani senator, katerega so vpiaŠali časnikarski poročevalci glede stališča ameriškega predsednika "SVilsona, je rekel: Predsednik Wilson je prišel prepozno s svojimi sklepi glede jadrauske$ra vprašanja. Pred tremi tedni bi bil sprejemljiv njego\ predloir glede vstanovljenja neodvisne d i ž.'i ve na Reki in okolici ter bi dobil priznanje laškega n«roda. Sedaj pa hočemo mi napraviti konee tem neprestanim l~.iittm|ra m hotel naben uradnikov državnega departments gx>volt o odgo%«*rt&, ki »a je podal predsednik na italjanski k o m pro i mii predlo«, tikajoč se Reke. Ta predlog sta odobrila ministrski { i ed*ediii$ Clemeneesu in Uojd George. • Ena navada pa je preživela vst sporom. Doba treh tednov je zelo pomanjkanje ter splošno bedo te-'kratka v teh nemirnih »ih. da je treba namreč zavarovati na vsak način jiraviee Jugoslovanov v bližini Reke. Čeprav je bil odgovor predsednika izročen merodajuim obla-da je ameriški predsednik odklonil vae *tfm, Doeejo državni uradniki ničesar objaviti glede vsebine in na-vedno Tat raja pri »roji prvotni mali, rare te«* odgovora. ITALJANI SO BAJE P0DMINIRAL1 REKO Katerakoli armada bo hotela zavzeti Reko, bo našla na mestu mesta kup razvalin. carji odvajati vozov v jeklarski* naprave in iz njih, vsled česar bo še nadalje omejeno delovanje v tej industriji. Potem, ko je formalno proglasil stavko v Bethlehemu, je narodni odbor za organizacijo jeklarjev poslal brzojavko senatorji Kenvonu, načelniku senatnega preiskovalnega odbora, v kateri 'jfa prosi, naj pride z odborom vred v Pittsburgh ter dobi tam informacije iz prve roke glede razmer, radi katerih so jeklarski delavci zastavkali. I>awis Williams iz Bethleliema, načelnik organiziranih uslužbencev Bethlehem Steel Coippanv, k! je prisostvoval današnji seji štraj karskega odbora, je zagotovili Nlednjemu. di bodo delavci v Be-thlebemu z veseljem pozdravili stavko ter se pokorili poveljem « dbora. Brzojavka, s katero je | proglašena stavka v bethlehem skih napravah, je bila naslovljena le na unijske voditelje ter na voditelje delavcev v ladjedelnicah Bethlehem Steel Co. Prizadete so naprave v Sparrow Point, Md. ter one v Steelto-nu, Bethlehemu, Titusville in Lebanon, Pa. Z-irzojavka, s katero je bila proglašena stavka, se glasi: S pooblaicenjem zastopnikov Rim, Italija. 28. septembra. —-(Poročilo Ass. Press.) — Poslanska zbornica je izrekla ministrskemu predsedniku zaupnico. '208 glasov je bilo za, 140 pa proti. Seja je bila izvanreduo burna. Pri koncu svojega govora, v katerem se je bavil z reškim vpra šanjem, je rekel zunanji minister Tittoni: — 6» kdo v zbornici, ki bi mogel vst.iliti boljše razmere, mu takoj odiopim svoje mesto. To bi storil v interesu domovine ter se r-'U zahvalil, ker nam pomaga prenašati težko breme. Med obravnavo je vstal "poslanec Cliiesa. ki se je ravnokar vrnil z Reke ter izjavil: — Reka je podminirana. Njeno pristanišče je podminirano; njen zgodovinski stolp, vse cerkve iu vse hiše so podminii »lic. Če bo pripadla komu drugemu kot Italiji, ne bo dobil zavojevalec- ničesar drugega kot kup razvalin. Poslanec je zaključil svoj govor z besedami: — Mi se ne moremo zadovoljiti z nobeno drugo odločitvijo kot s to, da pripade Reka Italiji. Pariz, Francija, 28. septembra, oglasno z listom "Petit Parisien" je Jugoslavija sedaj pripravljena podpisati mirovno pogodbo z nemško Avstrijo, katere niso hoteli podpisati zastopniki Jugoslavije, v času, ko so jo potrdili zastopniki drugih sil, namreč dne 10. septembra. To izpreniembo jugoslovanskih ofi«:ije!nih krogov je pojasr.il v narodni skupščini v Belgrndu preisnji ministrski predsednik Pašič. Govoril je tudi zunanji minister Trumbič glede razvojev na Reki, Takoj zatem so začeli kričat* socijalisti; — Mi nočfpno nobene druge vojne. Vojaki bodo trumoma «lo-zertivali, čq jim" rečete, da sc bomo morali še boriti. - DENARNE POftlLJATVE V - - ISTRO, *A GORIŠKO IN - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je sa> sedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantim&zno x* vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moramo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir............$ 6.00 . 100 lir............$ 11.40 - 500 lir............$ 56.50 1000 lir............$113.00 Denar nam poslati je najbolj^ po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. TVRDBLA FRANK RAKRER, 19 rwtUnOt IL Mm V«rk V na nove cene Poiiljamo denar na Kranjsko, fttajerako, HrvaUlco, t Slavonija* Bosno in Hercegovino popolnoma aanealjivo in se lan jim razmerant primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo m vsako pošiljatev, toda sa kake nv* goSe samnde v izplačila ne moremo prevzeti nikake obveznoetL Sedaj pobijemo ▼ staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 3.00 1,000 kron .... $ 28.00 300 kron .... $ 9.00 5,000 kron .... $140.00 500 kron .... $15.00 10,000 kron____$280.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi.— Denar nam poslati je najbolje po Pom—tto Postal Money Ordw ali pa po Vow York Bank Draft. 8AKJUEB| MŠ.K.S QTJLg N'AttODjL 2a.SCPT. -lSlfl z* moi uu m Za Mit lete na Za pol leta Za Evrope mi Hew Tork tt.M Ntw York tlN • L A • H A K O D A ("Vite« if the PHpti".) Adver^esment en agreement De De ■ ■ ■ t' ^ •tsl bres podpisa ta uselinoeTI ee m priobči aar aaj as bteaovott podlljatt po Money "i rmJ* asretelkov ssnslmn. da se nam tudi «sr. da bltrefe najdemo bhihih m Oertaaa* -SLA« NARODA" t iueek Borouaa et Manhattan. New Tin cm. m. z. Telefoni SS7S Cortlandt. ilclo trajno zadovoljno z načrtom, ki ne sega nie dalje kot do in-du stri j al ne demokracije Predlagatelji tega načrta priznavajo več ali manj prostodušno, da je to le vada, katero so vrgli delu v zobe, da prelože in zavlečejo dan preosnovanja. Združene države pa hočejo sedaj načrt, ki bo trajen in na katerega bo mogoče zgradit, eelo našo industrijalno zgradbo »Številni proučevale« tega problema prihajajo vedno bolj in bolj do prepričanja, da mora biti ena najbolj važnih točk novega reda neka oblika sovdcležbe pri dobičku. Delavec mora imeti ne le U.iševni, temveč tudi ekonomski interes pri tem, da je podjetje, pri i.terem je zaposlen, tudi finaueijelno uspešno. Dokler ne bo uve-iajvljeno kuj takega, se bo vedno oziral na svoje napore s sentimentalnimi pogledi: Še nudalje bo zahteval vedno večje plače, kadarkoli bo domneval, da je prilika dobiti jih. Z drugimi besedami rc-jčrno ne more napraviti noben načrt interese delodajalcev in delav-ccv identičnim ali istovetnim — kot sanjajo naši teoretiki o tem fredmetu, — dokler ne bodo li jih ekonomski interesi isti in delitev t obička je edina pot. po kateri je mogoče doseči kaj takega. Ne prihaja prav posebno vpoetev kaka oblika delitve dobička bo uveljavljena. Vsaka industrija bo morala imeti svojo lastno postavo v tem pogledu. Nekateri ekonomisti so mnenja, da je treba j deliti dobiek- v delnicah družbe, ne pa v gotovem denarju. Drug, t h« če jo, da se v gotovih presledkih doda plači takozvani bonus. •Najti pa je tudi take. ki hočejo, da si delita kapital in delo dobičke ,m> načinu fifty-fifty". Ostali pa so mnenja, da dobi kapital veliko premalo cli veliko preveč, kot je pač naziranje posameznega. Načrt, ki se zdi piscu tega članka izvanredno primerei. je ouh. ki tlela kap tiil "izvanrednim izdatkom*' podjetja. Iz skupnih do-1 .-kov m* njjprvo vzame svoto. ki zadostuje za izplačan je obresti /a kapital. ! i je bi! naložen v podjetja. Nadaijno svoto se da na Ena iiu ioolj pom mirnih konferenc v zgodovini Amerike ho>triin za obrabljenj" i:i«tcrijala. za poprave in nepričakovane izdat-^ i sila v \Vrt>l ingtoni1 «1 n«^- »i. oktobra. ,ke. Ostalo svoto se nato razdeli med dejanske delavce v podjetju, Na t.t d. i« - le» o stalo nekako trideset volilnih mož v deželi s oelavee, ki delajo ali z možgani ali z rokami in sicer sorazmerno j i * »k. iihikhmi Wilson« n. v namenu, da najdejo nov temelj, na ka- dejansko plačo, katero so dobivali tekom leta. t. r-ni In mo da tlelo »n kapital delati -kupaj harmonično. Posameznosti pa so sorazmerio male važnosti. Bistveno d*-j- Ko > /.a kapital in delo. i'lelozil bo '.t novi neit na oktoberski koufcrenei ter bo napel vse svoje si'e, da pripravi zastopnike dela in kapitala k sprejemu te-a načrta ioi teme»ji za nov industrijalni red. Kakšen pa je ta načrt 1 Magna Charta za delo POHVMNA MNOŽICA JE HOTELA OBESUr ŽUPANA V OMAHl Župan je imel ž« vrv krog vrata, pa ga je policija pravočasno rešila. — Zamorca so linčali & Jugoslovanska a = © Katof. JeiSnofa =EQ thtaaovfcaa leta 1398 - tahorporiraaa leta 190«, Glavni urad v ELY, MINN J Omaha, Neb., 28. septembra. — Panes je množica sestoječa iz pet tisoč vila ustavne oblasti, linčala neke pa zamorca ter je le malo manj kalo, da ni obesila župana E. P. o,, jqs v Smitha. •LAVNI URADNIKI: ...... . . , . mibabl iovanšek. bos SI. CoDHBtsrt. m. mozkdi in žensk, strmogla-, podpredsednik: louib balant bes uw Fsari Ave. brata. rajnik: JOSEPH FI8HLER. By, Mirni BUaaJnik: GEO. L. BROZICH. B3y. Mina Htagslntk ntlipltCulb smrtnln: LOUIS COBTBLLO. Ž. . . . , JOHN GCUŽH. K7. Mtmi. upan je imel ze vrv krog vra-1 anthoni iiotz. »mi at*, m. so. chicago. m. t a. pa jo je pravočasno prerezali1™ VARoaA« IMI Alls* pittstaurt. n. i n»k polic man. Ce bi ne bila poll ottoo* j. pomnta. m its. SadSHM ' cija pravočasno stopila v akcijo.: ^ aiu. . . j _ . . / . ^ i IOHN RIJPMK. & a. boa M. Export. Pa. bi podivjana druhal skorajgotovo, pravni odbori linčala župana. SS^n^^JiL «•»-*«* st. caium«t. m v . p - , - Ara. Dulutb. Mlnn. Neko poroedo pravi, da so Zli- j *AT* POGOBBLC. 7 W. lCadlaon at. Room MS pa na dvakrat pobili na tla. Z vr- j . __združevalni odbor: • , * in - aUDOLFPKRDAN, MM 8t. CUlr At«., NE Clev«Uo4. OUL ^jo krop vratu so ga vlekli vee 8tk box n o«nver. CoSl ^^ * kot pol bloka daleč, predno ga jej1™00" WT ta At®.. John.towa. p^ T? rešila policija. Krvavel je iz ust J*dnotiiw maio: glas nabodA. in nosa Opolnoči je bil v bolnišni- poiujJJ ormdnlh tu« d^r naj « VRHOVNI ZDRAVNIK: a Ohio It. N& Pittsburgh. Trn. NADZORNIKU so sorazmerno malo važne vpričo prizna- Jugoslavia irredenta Z Goriškega. vem mnenju morali plesati vsi do- (JWe raznih plesov, ki so jih maeini. Ilotel je preskrbeti tudi ♦ ranspi»r1aeij>ko. S«»i:itor Lewis mogoče ugiba, čeprav je neobi tajno dyber ngiba«" nje predw«lrtika. (V svoje naziranje izza dov. katerim je ta komedija bi'a že poštah* prenentiiua in ]u-ešk bodisi mr on prav, j,- predsednik zelo izpremenilf v gospodarskem oziru. Nekaj ča- ll- f si*, sem ue dajejo dotične vojaške ll", in civilne oblasti več dovoljenj za "oje poslanice na kongres, v kateri je izjavil, da je t relet takoj vn iti železnice njih privatnim lastnikom. Če mi- Jn civilne oblasti več dovoljenj setlaj n i *nacijonabzaeijo**T misli najbrž v smislu Plumbovega i plese kar tako na debelo kakor predloga, k r predstavlja v resnici najbolj presenetljiv razvoj. prej. ampak so gospodje začeli Cd« «• .jrnomvi io pro, okov;,,na M natorja Mm je mogoče | vondar mal° niisliti- je to bi- ntfaniti več :,tvari *!« de misli pretil dnika, ki gotovo niso dosti inl-.10 zo naravnost strašno. Po pet t-aljene od i -nice. Ko storimo to, se moramo spomniti, da je najti v sedanje,h "•'•asu nfiri elavne skupine v industriji, kojih vsaka ima svojo dobro utemeljeno politiko m katere je treba vzeti vpoštev. Prva skupina i" ona starokopituih kapitalistov, ki zanikujejo I mladina se je vrtela kot nora. To j ravn o d> 1 i •!«» kat.-rel oli večje stvari kot je plača enega dneva za je bilo Lahom zelo prav in posne-d» !o enetra dne\a. Tp -tarokopitni kapitalist sovraži delavske uni-jševali so to gonjo, kajti dobro so je, se bori proti njim *ako o* t ro in odločno kot je v stanu storiti ter! vedeli I'.'t.e skienai miru dela\stvom na ]>odlagi kateregakoli kom pro ljudstvo nima prav nobene mora<-miMi, če je b mogo, e izogniti se tiiberoti dogovoru. , ne ne narodne sile: da nima preti Oru-M skupina obstaja iz kapitalistov, ki so pripravljeni skle-' naimaiijieam pritisku nikakeg:; pat i kompromise do -»love meje. če morejo s tem doseči soglasje i'^oora. Plesalo se je kar jk» dva šest in še več plesov na eno nedeljo, to ni bilo prej prav nič čudnega. Plesalo se je vse kar vprek Godci so trobili, vino je teklo in pre»eliti in tako so odpeljali tudi že končane plesu? podove mi d vina in tobaka, spodaj pa leži HH HH [razdrto mesto, hiše brez streh, Tretja skupina ol.staja v/, pravih delavskih unij, med kateri-! |)rez oken itfj jn oda ne vidi. to ni važno, ples j^' /.(m <»f Labor. Glavni « ilj teli lini i je dobiti od delodajalcev toliko potreben ljudstvo je treba znoreti ettar.iii v mezdah in tako dobre delavske poboje kot je sploh mo- in opijaniti, potem bo xlo vstr. i;a- :o". Te unije nimajo nobenega |H>sebnega programa, ki bi segal' k or bodo I«jhi hoteli; to je njih preko teh s* vari ter gotovo ne goje želje, da bi korenito odpravili , račun. delodajalce. . * ' Kako so filili vse na ples. naj , ■ i-ii . i li..* pokaž^ ta le slučaj iz Ajdovščine b-setfi« nrtsi,n> radikab-e v vrstah delavstva.;1 , J na v ipavskein. Ajdovski fantje s«» se, ko so videli, da vse okoli HH ,ple^e podali btevam«, kat- r.m sk-oo m mogoee zadi«t.ti. Kvsmcui cilj te skupi- Kova-u in „a piwill za dovolje. ne je odpravit t plae.Im si.tem ter uničiti potom nasilne revolucije župan pa. kot pa met-a eio- privatno lasi must vo seh produkcijskih sredstev. Ta skupina obse-. jj|U ^y^p prinierno pojasm ga sindikaliste, I. \V. V.*, in boljševike. ; in faulje ^ ^šli domov ter pu Gd teh ši i rili skupin izpustimo lahko prvo in zadnjo iz vseh vsako misel na ples O tej za-pr.tktKnih razprav na Izloči imhistrijalni konferelici predwdnika.' ^ takratni ijdov- Obe ti skupini sta ue uoiroČi in čim dalj človek razmišlja, tem težjejski S®«eral in za j«r dni je pf»gra-Uo povedal, kdo prenavlja Imlj resnično in prstno ogroženje dru- 1 H adjutant župana, '/akaj noče z »M : - reakeijooarm kapitalist ali pa revolncijonami delavec. Na|dmti fa,lt«m P lesiw«a ^ovolje-ija. , * i. l • . t- ■__s* -» mladina se mora veseliti itd. srn-o pa rti nobena teh skupin donti važna z ozirom na število, ee-1 - . . , • . - i* i i ...... Zuoan se izgovarja, čes. bi fant- i riiv izjavljajo revoI»»eijonarci kaj radi, da raste njih moči in njili, . . .. _ , Ij«4 za trdno zahtevah plesno dovo- sl ilo neprestano . .. .. ... . , . * Ijemie. w ga jim bil pac dal. a te- Predsednikova konter»-»»ea l»o brez dvoma osredotočevala svo- ga niso st^vrili itd. Kaj stori prejo poaornoac* na skuinni dve in tri. Skušala bo najti skupni temelj, brisani Lah? Otteea fantom takoj na katerem bodo zniemi kapitalisti in pravoverni unijonisti v sta-j ples, laško vojaško godbo zastonj »• . sodelovati, nakar lw» skušala napraviti kompromis za program masari še kak prigrizek. Toda i »»le dežele. Stranskemu opazovalen s*- zdi. da je uspeh teh naporov stvar razumeli in z izgo- p'»l>o|noma otlvi^eu f«t tega. .če bo konferenca voljna govoriti stvar- v«»rem. da so Že z neko slovenske no ali Če se bo omejita na fraze, ki ne bodo imele nobene vsebine. v dogov»>ni in it P1^®11 Brez dvoma bo \T>rizorjer poskus, da se pridobi konferenco za "•ndantrijtlMi demokracijo". Predsednik bo izvedel, da treba za zadovoljivo in pridno delo delareev ničesar drugega i da dobi glas pri upravi potom izvoljenih komitejer zastopni-\ ki bodo sedeli skupaj v konferenci s upravitelji. To "industrijalno reprezentaeijo", katerega so udejstvile organizacije kot nsprimer Standard Oil Company a^iu. i I v splošnem dede tako komniiei- Kaj pa s šolami f Ta stvar je še vedno tao medla in nejasna kot je bila pred enim letom. Obetajj in obetajo, a drugega nič. Zadnji načrt je ta-le: slov. gimnazija naj bo v Sežani, realka v Ajdovščini, učiteljišče V Tolminu. Toda kdor količkaj pozna laške obljube, ve tudi, da ne bo U tega masla nie. Vsa druga dejstva kažejo pa to., da ne bomo nikdar pod Lahi imeli svoje srednje šole. Razen tega je tudi da na ta način vzgojeno [zanimivo dejstvo, da trdijo razni Iaš?:i tozadevni krogi, da ne puste za bodoče tšolsko leto nobenega slovenskega di jaka čez mejo v Jugoslavijo. Njih namen je gotovo, prisili dijake, da gredo ali v laške šole ali pa pustiti št udiranje. Glede prehrane je v zadnjem času še dovolj na razpolago, posebno riža in testenin. Seveda čutimo. da Lahi nekako morajo po naših krajih razdeliti primerno količino hrane, kajti drugače bi gotovo to blago rajše razdelili med svoje ljudi v Italiji, kjer se sliši o precejšnjem pomanjkanj o. Zanimivo je morda dejstvo, da v zadnjem času odhaja toliko vojaštva iz naših krajev v Italijo. V>»ak dan gre najmanj po en j>olk. tudi artilerija. Tako upamo, da s«, počasi iztrebi in razredči laška ar mi da, katere imamo tekom teh mesecev <»d okupacije sem vsi že do vrh glave. Tako sitnih ljudi, ki so tudi pri vsej ljubeznivosti sitni kot konjske muhe. še nismo ink dar imeli. In takih babnikarjev tudi še nismo tudi še nismo vkleli četudi so bile v naših krajih če-e skoro vseh evropskih narodnosti. "TI ■i i ci še vedno nezavesten. Napad se je izvršil 1 ker niso hotele mestne oblasti iz- f .. atyn—. tajnik«. Jed not®, m prltoib* d* na pradaadnlka porotna®* »M neuradna pisma od atnUal članov a* na boda oalralo. Napad se je izvršil vsi cd tega. m ******* Je^nota aa priporom Jur*loT«nrm aa oa. 1 nI »J—. vJ^ t^?^ p*aluj« po "MaUonal Fraternal Con«rsaa leatrlcl. V blaca^. U1 "M TOf f300 000 (fr^toiuji t — - — —_____«,___ t to laplačala do I BotnlSka podpora Ja centraUairaiia. Vaak opravičen potnik . - yw ,-IBUUUU „,_ 4- CtriwtotaoC dolarjev). BolnlikJh podpor. poSkodnla li «a Jo !• laplačala do «1.600.00« (en mlljon In pol dolarjev). ročiti množici zamorca Browna. ki je pced enim tednom posilil ne- *** podporo, kadar jo potrebuje. ko belo žensko. Zamorec je bil J«to<>ts •• uhajajo po rasnih naprednih alovenaklh naaelblnak. ^ J„ poročamo vatanovltev north. Druitvo ae lahko vatanovl a zaprt v mestni jetnisniei. ■ aanl fflanlcdmt že zgodaj popoldne je začela, -■"^■adaltoa pojeamia mm m ***tn DO |ten>» tajnika.____ druhal pleniti po mestu razne tr- Trnluevni bazar v Pulaski ^ " iVaTnA notnikp gov i ne ter si nabirati orožje in ^ Je l precej po volj-! ^ muiiicijoT Proti večeru so obkolili mestno hišo. v kateri so tudi ječe; preostil|,ka- te?il .i«; T" Eojake, kateri nameravajo po- tovati v staro domovino, opozarjamo, da naj nikar ne nosijo v New York bančne čeke, ker predno se ti vnovčijo, poteče več dni in treba tu čakati, da se izve, da je ček dober in banka izplačala. Vsakdo naj zahteva od banke NEW YORK DRAFT, to je, da izplača banka v New Yorku TAKOJ. Glede War Savings Stamps velja ista; tu se ne morejo takoj vnevčiti, treba je čakati vsaj 10 dni. to so nepotrebni stroški. Pred-ni kdo odpotuje v staro domovino naj vsaj 2 tedna preje vnovči War Savings Stamps. Toraj bodite previdni in ne norite,v New York navadne bančne čeke, ampak NEW YORK BANK DRAFTE. ker z navadnimi čeki imate NEPOTREBNE STRO&KE IN ČAKANJE. FRANK SAKSER. . l>il<» je -K*> dolarjev čistega j cost a nka. Kazen tega je pa <šc in sicer v petem iiadstropjurMest-! I,reosta^ lepih in dragoee- , - v -i i* i- m'1 dobitkov, da smo skleni)«' še m uradniki so se zabarikadirali. , , . , . 1 ... ... -j i i dvak-at obdržati enaki bazar i'r-Ko je množica izprevidela, da ne • , . _ . , . , , , . ' , .. M bo dne ;> m drugi J? dve tzanoredni nedrji, /azgala Vr si na ta način prulo- ... Tljri ,. - , ^ 1 iin sicer \ lloecoerjexi dvotani nt. bila vhod. 211.1 Blue lslanga naroda v st-iri doiuo- Xapadalci so se posluževali I v'^i- svidenje' bomb. Zupan je izprevidel, da se Odbor Z. J. Z. in 1). lie more več dolgo ustavljati podivjani množici ter ji je izročil zamorca. Browna so obesili na prvi brzojavni drog. Slednjič se je tudi župan vdal. Gotovo bi bil linčan, če bi ga pra vočasno ne rešil nek stražnik. Več hiš krog mestnega poslopja je v plamenih. LISTNICA UREDNIŠTVA. te. A. V., Farrell, Pa. — Le pošl ii bomo povzeli vse kar je doijie-ga Se bolj bi j;a zanimali lojak" |Vi.ši doipisi. NEKAJ O LI-HUNG-ČANGU LUKSEMBURŠKA VOJVODI NJA BO OSTALA. V fejMiil liko naprej, so laško ponudbo od klonili in vm ta plesna komedija je zaenkrat izostala. Toda ee je že kdo general, ni zastonj general, tako si je mislil gotovo tudi tisti gospod laski general t Ajdovščini. Ne bodi len. Je takoj dal napraviti na trgu stolno javne pleaiiče, kjer aa j bi piskala dan pod Po dolgem trudapolnem ms'..-dovanju in ]>rosjačenju so Lahi d-t v«, lili v Ajdovščini malo dramatično prireditev. Igrali so domači fantje in dekleta dvoje šaljivih enodejank in dosegli prav krasen uspeh. Poset>no znana burka * Na-polconov samovar" je rodila etilo smeha. Bratinova dvorana je bili nabito polna. več koit polovica občinstva je morala ostati zunaj zaradi pomanjkanja prostora. Vse je bilo veselo in zadovoljno, četudi so nas ves čas nadzorovali ka-rabtnerji in parili na vsako kretnjo in na vsako besedo. Ameriški poročevalci* 1'arpenter je bil na Kitajskem in ameriški generalni konzul v Pekingu mu je povedal, da bo Li-Hiuig-Caiig sla Luxemburg, 28. septembra. — vil tiso'' vprašanj, ne tla bi mu dal Tukaj se je vršilo ljudsko glaso- 'priliko staviti le eno.. (arpcuter vanje, če naj bo Luxemburg še rekel. g«>čnemu možu. ga je stari L«i ta-rekla za vojvodino, vsled česar bo koJ vprašal: — Kaj delate na Ki-vojvodinja Šarlota ostala na svo- tnjskem? — a še predno je mogel SADILCI SLADKORNEGA TRSA. jem prestolu. Ljudje so tudi glasovali za riusko zvezo s Francijo. New Orleans, La., L'fJ. sept. —. Ameriška družba sadilcev sladkornega trsu j.- razveljavila pogodbo 7. rnited States živilsko ad-ininist raeijo ter pričela s kampanjo za zvišanje cene sladkorja na ca- D opis izgovoriti kako nadaijno besedo, je rekel Carpenter: — Da vidim wntov funt veliek izpremembe. katere st«' iz- -- \ršili na k«»rist vaše «leže le ter po-Jiilini to. kar j«' rekel vaš prijatelj. general Grant, ko je izjavil. IŠČE SE HIŠNO za partment. dva v družini, kuharica tudi Slovenka. Plača jMo 00 ita so Li-HungCang. Gladstone in r-, Vprašajte od 9 do 2 l ismarek najbolj zmožni ljudje apartment 11 : floor Mrs I na svetu. — Li je pomežiknil sre«-- JTart> 3- w.>t. sist Street. New 1.0 ter vprašal: — Koliko denarja Vork X V Edinost' starodavnega društva so zasedeni po Lahih, vroj "voja&ki dom". ie krepke Chicago, 111. Dan za dnem čitanio razna do-! napravite? fla pisma naših rojakov iz starega — Ne toliko, da bi vas zanima kraja, iz katerih se vidi globok i/.- lo. kajti vi imate baje £»0.000.000. raz hvaležnosti, ko so prejeli d.i- —je rekel Carpenter. — Pogovor rove od svojcev, živečih tu v Ame- :e bil štiri kolone dolg ter natis-nki. G,njeni veselja in hvaležno- „jen v ameriških listih. sti blagrnjejo dobrotnike, kateri _ m? jih spomnili še ob ča^u. k«i je bi!a potreba največja Vstj za _ < nkrat so ti revež: pozabili vso 'lakoto. gorje in pomanjkanje, ki gi V sret,° 17 ^'ptenibra je minu-, jim je }H>vročila nesrečna vojni.. - ,et ° Vi ste lahko zdravi Ite m aate zdraviti pri prvem In najboljiem xdrivnklu v Plttsourghu. DOKTOR* JU OSSORNU. v katerega uradu ee govori dleto alovtns«! In ki ee nahaja na I11* S*IUtfield Street, druge nadatropje. Dobite pa lahko. On jamči sa pravo zdravljen j« vate bolezni, zdravi pa vee bolezni, molke In ženeke. Poaebno se pazi, da hitro In trajno ozdravi vee privatne bolezni molkih. K njemu ee lahko e zaupa, njem obrnete. On zna varovati tajnost. K njemu prihajajo ljudje ed blizu in daleč da jih z<*-avl. Njegove ee. ne ee zmerne, zdravljenje najboljie. On Ima evojo lastno lekarne In vae električne stroje sa pregledovanje. On »dravl vsakega enake: bogatina In siromaka. Pojdite k nJemu In ee eaml prepričajte. Pazite ne naslov: PROFESOR DOKTOR OSBORNE 113 SliltfilM SM, (£. nadstropje) PtitSfcVgfr, ft. GLAS XARODA. 2» SRPT. 1*1« MOČ MOČNEGA Spisal Jack London. (N adal jevan je). Nato no uaotalt* novr zinile. —| ribami, katere so dobili farmer Lajti to vara rečem: ni lahko na ji od ribičev v ramen o za koruzo, praviti pleme. Mil«- so to itevU-l Bilo je nekako v tem čami, ko ne nt vari, majhne utvari in teiko j«* FHt-Kit umrl ter je bil imeno-je bilo aklieafi vse raoZke skupaj van glavarjem njegov win. Pa«ji na posvetovanje. Imeli smo po-'Zob. Zahteval je. naj ne jta napra svetovanja zjutraj, opoldne, zve vi platarjem raditepa. ker je bi! č*r in tudi »redi noči. Le malo pred njim glavar njejrov oee. — trn mm smo imeli časa iti ven ter iskati brano, kajti vedno je bilo treba uravnati kako stvar kot napri mer imenovanje dveh novih stre. Smatral je samega sebe tudi za večjejra glavarja kot pa je bil njegov oče. Sprva je bil «loiter glavar ter žnikov ali določen je. koliko hrane trdo delal, naj pripada možem, ki ko imeli avoje orožje vedno v roki ter niso m oprli valedtepa nabirati hra no. — Potrebovali smo glavarja, da opravi vse te »tvsri. ki naj bi bil glan sveta in ki naj bi dajal račun vsetu za vsako stvar, katero bi napravit. Tako smo imenoval: glavarjem Fit-Fita. Bil je to močan mož ter zelo premeten in kadar je bil jezen, je sopibal nekako kot fit-fit ali kot divja mačka jHj: Desetoriea mož, ki so straž ?i pleme, je bila poslana na delo, da napravi kamenit zid prek ozkegn dela doline. Pomagale so tudi ženske in odrasli otroci, a tudi drugi možje, dokler ni bil zid zelo inočan. Xato so prišle vse družine iz svojih duplin ven in s svojih dre ves ter zgradile za zidom hiše iz trave. Te hiše mi bile velike iu veliko boljše kot pa dupluie ir drevesa in vsakdo je imel korist; od tega. kajti ljudje so spravi-i skupaj svoje sile ter postali pleme. Radi zida, stražnikov in oben "oči", je bilo tudi več časa 71» lov in ribarenje ter za nabiranje korenin iu jsgod. Obilo je hrane in boljše hrane in nikdo ni bil lačen. Trinogi, tako imenovan radite-Ka, ker sta mu bili nopi zdrobljeni, ko je bil še deček in ki je hodil z jjorjačo — Trinogi je torej dobil seme divje koruze ter ga vsadil v zemljo v dolini, v bližini svoje hiše. Skušal je tudi usaditt mastne korenine 111 druge stvari, katere je naišel v gorskih dolinah. Radi varnosti v Morski dolini, ki je nastala radi zidu, stražnikov in obeh "oči" in raditega. ker je bilo obilo hrane za vse. ne da bi bilo treba boriti se zanjo, so prišle številne drufcine iz obrežnih dolin na obeh straneh in z visokih gora, kjer so živele bolj kot divje živali, ne pa kot ljudje. Ni bilo dolgo 111 Morska dolina je bila napolnjena in v njej so bile ne-številne družine. Predno pa se je to zgodilo, je bila zemlja, ki jr bila proata in pripadala vnem. razdeljena. Trinogi je pričel s tem. ko je zasadil koruzo. Večina nas se ni brigale za zemljo. Mislili smo, da je ozna hu vstati v svetu in govoriti in nobenega sveta ni bilo več. Nadaljni mož. Svinjska Čeljust je pričel držati koze. Čnl je. da jih imajo med mesojedci m ni bilo dolgo časa, k a je že imel številne črede. Dru^i možje, ki nis'. imeli nobene zemlje in tudi ne ribjih pasti in ki bi drugače trpeli lakoto, so bili veseli, da morejo delati za Svinjsko Čeljust. Skrbeli so za njegove koze. jil. varovali pred divjimi psi in tigri ter jih gnali na pašnike v gorah. Za to jim je dal Svinjska Čeljust kozjega mesa in kozjih kož in v-časih so spečali kozje meso za ribe. koruzo in korenine. Bilo je v onem času, ko je prišel na dan — denar. Morski Lev je bil oni mož, ki je prvi mislil 11a to in govoril je glede tega s Pasjim Zobom ter Velikim Debeluhom. Vidite, ti trije možje so bili edini, ki so bili deležni vsake stvari v Morski dolini. Ena košara koruze izmed vsled česar je imel svet vedno manj in manj opravka. Tedaj pa je vstal nov glas v Morski dolini. Bil je to Preklana ustuiea. Nil: dar ni dosti mislil o samem sebi, dokler ni pričel govoriti z duhovi mrtvih. Pozneje smo ga imenovali Velikega Debeluha, kajti jede! je preveč in nič delal. Vsled tega je postal okrogel in masten. Nekega dne nam je Veliki Debeluh povedal, da so tajnosti mr. t v ih njegove in da je on glas — Boga. Postal je velik prijatelj Pasjega Zoba ki je ukazal, naj vsakjh treh je bJla njihova ona zgradimo \ ehkemu Debeluhu hi- -» • * ....... Šo iz trave. Veliki Debeluh je po stavil znamenja krog hiše ter držal boga znotraj. Pasji Zob je postajal vedno bolj mogočen in večji kot svet in kadar je svet mrmral ter rekel, da bo izbral novega glavarja, je govoril Veliki Debeluh z glasom boga ter rekel: — Ne! Za Pasjim Zobom ps so sta'i Trinogi in vsi drugi, ki so imeH zemljo. Najmočnejši mož v svet 1 je bil Marski Lev in njemu so lastniki zemlje na tajnem dajali riba izmed vsakih treh in tudi ena koza. A' povračilo so hranili stražnike in "oči" ter ohranili preostanek zase. Včasih, kadar je bil ribolov uspešen, niso vedeli, kaj naj poč no s svojim deležem. Vsledtega je nagnal Marki Lev ženske, da so delale denar iz školjk. Bile so to okrogle, majhne stvariee. 7 luknjo v sredi in skrbno ogla jene. Te se je obesilo na vrvice in te vrviee so dobile ime denar. Vsaka nanizana vrvica je bi'a vredna trideset ali štirideset rib. a ženske, ki so napravile po eno 11a dan. so dobile le po dve ribi. KONSTABLERJI V BRADFORD,f A. Stavka Waukegan, 111. I'<»prim .1110 vam naznanjali kako se jo defalo v tukaisuji ži"-a^ui. sedaj .pa vam naznanjam, da smo pričeli Sftjajka.i v poiuleljek 22. septembra zjutraj oJj li. uri. Tis«o pa in* vem. kako «1» bo št raj k končal, ali bo nam po volji ali k:i-pitaliMom. Po moji želji n;:j bi se u>'o v prid delavni, J a lu bil S-uriii dela*v »ik in plača po tem. da bi se motrel ub«»gi i!i 'av«- ■ ;»ošt«Mio pr-živeti v tej strani. neznosni j>- s*rajka na> tukaj približno 1KIMI. lil!.. 4j«' tudi lepo t»leak >v>».i jiuuki-h'ek. Kak » *«> na* ti ljubeznivi ho'-si post rail1 Ho Inli. mi smo m a mirnim potom vei\ korakal:, svesli -i s.oje znia-e»- nad Uaoitali-lirnru oderuhu««. liratj. moji. s*.ujmi« trdno kakor N\ali tla ua s /opit kapitalist v roke nt* d«il»i. če ne. bomo frda-• nani v v. večne čase. mi in naši otrori. Ni« se ne vMiaštmo. «*•»> bono par nit-si*cev bn / pos'a. IV p:t malo /.elodee skrči, ga bomo pa s pn»:nm malo pritisnili, po voja-šk« . pa b«» ir malo pomagalo. Zaslišanje A. H. Škubiea: ! železni« « je bila zgrajena samo i čdi Trsta, ali do Soluna in Egej- Dragi bratje moji in rojaki, :n-Gospoda: V tej deželi se je ve- do Kuiiui: Dinarične Alpe, ki drže stega morja, ni pa nobene želez- kur s« enkrat ?ie dajmo v roke liko govorilo in pisalo, da bodo! vzporedno obrežjem no tako vi- nice, ki hi vodila do Jadranskega kapitalistu kajti potem nas raka imeli Jugoslovani na podlagi taj- soke, da do sedaj ni bilo mogoče morja v bližini severnega dela >tra.šanski bič. Po mojem mnenju, ne Londonske pogodbe vsakovrst-1 graditi železnice preko njih, in j Dalmacije. Vzemimo na primer kar je nas Mikaj na pristanišča, dobra pristanišča j t elo Avstrija, je potrebovala že- slovensko deželo 1 Kranjsko. Gori- MoONrrec* PCHJCE. QUARD steel. mila. EOGAR THOMPSON , PA . © IHTT. Deputacija J. R. Z. v Washingtonu (Nadaljevanje.) > t » ie< d) Jadranskem morju. Temu pajleznice v tej deželi radi strategi«' ni- tako. Videli smo zemljevide,: tih in utilitarističnih oz i rov. 11 eirkulirane po vsej deželi, v ča-imogla zgraditi t«*li železnie. zemljo obenem s številnimi raed- bilo1 vedjimi kožami ter košarami ko-, . .„ . , t v „ . ruzt, Hiba je prišla iz deležev Pasjega Vsledtega je rekel Morski Lev Z,oba V^ikega Debeluha in Morda je glas Velikega Debeluha v sk,ePa I^va kajt t. trije niso ho resniei božji glas in da ga je tre- tieh Jestl. nb" TVsled te*a ^ ves ha ubogati. Kmalu potem pa je ntVi]i velike predore iu. prišli ka. Zakaj? Ker vs.- železniške j sko/ Seveda, česar se Ann rikanri >.veze vodijo «lo teh dveh iu dnr• i polotijo, tudi' izvršijo. Vsaj j a a gib pristanišč na jadranski obali. ;tJlkn inisii,1K vemlar tam je treba Na dalmatiiiskem obrežju ni »«•-j ra,-.miati s tem, da je Jugoslavija betiih drugih železniških zvez. ^ -flko kritičnim finančnem pol«»-izvzemši ozkotirne železniee o ka-j^j,, Jugoslavija je skoro ban- 1 -.rotim. Tukaj j«» drug zemljevid, ki ka-ž«' železniee, kakor v resnn-i obstoj«'. namreč ozkotirne železniee in normalne. Ta zemljevid kaže. «ia vodijo vse železniee «lo Reke kar naselbini ne^a če sc loveneev v l«'l ne bo med uami uobe->tavkokyii možje v stra- V STARO DOMOVINO aa sedaj lahko piše, Ako potrebujete pooblastila, knpo-pradaj-pogodbe, vknjižbe ali intabnlacije, izbrise ter rasna draga dokumente, obrnite se na mene. HOJA PRAKTIČNA IZKUŠNJA VAM GARANTIRA DOBRO DELO. ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR 1QZ Bakewrell Building. Pittsburg Pa. — Corner Diamond and Grand eta. (Nasproti Court Housa.) med stražnike. Ker pa je bilo da uar lahko narediti. so številni! možje sami pričeli AeTatii denar z školjk. Stražniki pa so jih pre-' bodli s snlieami ter jih našpikali s pšieami. kajti izjavili so- da sku Jšajo ti možje razbiti pleme. Slaba stvar je bila razbiti pleme, kajti v takem slu<*aju bi prišli mesojedci preko meje te pobili vse. Veliki Debeluh je bil božji «rlis a vzel je Zlomljeno Rebro ter ga napravil svečenikom in s tem .'e postal glas Velikega Debeluha in govoril povečini v njegovem ime uu. Oba pa sta imela drage ljudi. ki so jim služili. Tako so tudi storili Mali Trebuh." Trinogi in Svinjska Čeljust ter imeli može. ki so poležali v solneu pred njih hišami, nosili sporočila zanje ter izvajali njih povelja. Vedno več mož je bilo odteg-njenih od dela in vsled tega so morali oni. ki so ostali, trse delati kot kedaj preje. C—POSLUSAJTE MOJ—? NASVET! cmm kronam j« sedaj celo biim. Pomaga |ts svojesm v stari domovini tsr Jim potil Its denarno pomot brsoja j. svi s Jugoslavijo. Jamčim za vsako denarno poilijatev. ter »otiljam late « Ljubljansko Mestne Hranilnico v Ljubljano, katera laplsta neposredno >n popolne seski snssak vsilm ljudem v domovini. -m Ako no Solite poslati dsn ar] a ssdsj. si pa lahlco zagotovite « ceno kronam s tem. da koptte menjico (Draft) za eedanjo ceno Jo v Sodofts >nnMU In si s tem prlfanlts denar. Za vee podrobnosti slede denarnih poiltjatev n potovanje v 1 kraj. se obrnite vodne In edlnole na naelov: v Reko. ali kako štiri ure do Trsta. Sedaj pa. Če bi Jugoslovani izgubili Reko ali Trst. ali veste, gospoda, kako dol hud l»«>j za 11:1s vsakdanji kruh. Dnitrikrr.t bolj obširno. 1'ozdrav vsem rnjakom 111 rojakiu.!am št-rom Amerike. Ivan Divjak. rita v državi K« ntueky — in p««-t.-ni zavije črta doli do Snežnika. Zh 1T>0 do *J00 kilometrov za-padno od te črte so sumi Sloven-< in Hrvati TakorekoČ na tem teritoriju, katerega zahtevajo Ita-ljani. ni skoro nobenih Italjanov. Senator lirandeiree; N«' vem, če razumem dobro vašo zahtevo? Ka.i naj napravi z R<-ko, blago to. kal- j«' sklenila mirovna (Dalje prihodnjič). ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.__ ZOPER ZAPRTJE RABITE LuccariM Najbolj!« na svetu. Celo zdravljenje ikatelj $5.24. 1 ikat. $1.04 % tak»o. Prodaja le Laxal Medicines Co. 664 Laxa BldO-. Pittsburgh Pa. EMIL KISS, Bankir 133 8ocond Avecna, W«w York, M. t. Vstanovljsno pred dvajast leftL 4 edit OBRESTI SC PLAČA ZA ULOOK kot koii- tja. je treba izložiti iu preložiti f« renea. Mr. Skubie? na vozove ozkotirne železniee. Ta Skubi.-: Jaz v resniei m- vem. ozkotirna železniea je samo tako kaj s,- je zaključilo glede Reke. široka (pokaže z roko). Samo šest1 Nič gotovega ni bilo sklenj.-no. ali sedem ljudi more >rd«*ti v enem teh Pullman vozov, ako jih hočete tako kiicati. In ko je na Brodit blago preloženo, irre doli! do Metkoviča ali Sibetiika. kar \2ani*1 zopet nadaljnih 24 ur. tako da prevoz blag.i i/. Ljubljane tih. ki 1 žive n.i okupiranih krajih, -o tam \ Slovani Slovetiei iu Hrvati in f Italijani. Zapadno otri- | je žive pomešano. Opirajoč >«• na | tiijno Londonsko pogodbo. Itali- | l.t zahteva vse kraje zapadno od | vzhodne (ioriške meje «lo Idrije. ^ kjer je svetovno znani rudnik. I kjer se koplje živo srebro. To vza- | mejo za se. potem gredo za do- | her kanonski strel od Ljubljane. | i » čisto slovensko meslo. katero | I pričakujemo da bo glavno mesto | i-.aše avtonomne dežele Slovenije, f «;ela nove države Jugoslavije. «m1 | koder gre meja doli do Postouj- | ske jame .— o kateri ste že tnno- 1 tri slišali iu ki je mnogo večja kot % tiTiTTiTiinii nTiinirii arn~iMi~Tn ~ - ■ ............nt^ IŠČE SE ] NAKLAD ALCE PREMOGA Največja majna v Upshur County. Najboljše rivljen-8ke razmere, nizka stanarina. Najboljši strop v državi,, skoro 6 čevljev visoko. Naše cene so nad najvišjo lestvico. Išče se samo tuje-rodce. 'Dobra zaloga vosov, koksove delavnice. Maj ne leže ot> Coal & Coke železnici. Vprašajte pri C T. Grimm, glavni superintendent Back- | hannon River Coal Co., I Adrian, Upshur Co., W. Va. t I »IMIIII«! KALIFORNIJSKO VINSKO GROZDJE Mi dobivamo sed^j ▼ Pentisylw>iA Produce Yards na 21. ulici, Pittsburgh, Penna. VSAK DAN 10 DO 20 KAR KALIFORNIJSKEGA GROZDJA « Bfloie nam je točno ufriiii vse naročila BELEGA iti ČRNEGA GROZDJA vseh vrst. JOSEPH FLAHERTY CO.- 19tk& ^^ prnsBURGH, PA TELEPHONE: CaANT mo ....... GOZDNI ROMAR 6LA3 KABODA. 59. 8EW. 1918 T ' V ilKaCOSKI SPISAL GABRIEL v V I *V " M a p. \ I (Nadaljevanje.) Ko je videl, d« a»o njegova upanja zopet splavala po vodi, m* j«* vzbudila v njegov »m m*u jeza, ki je prišla kmalu do izbruha. Jzpodbudel je konja v smeri proti Kučilju ter zagrmel na slednjega ; v « — Bojazljivi, m>pretni pes! * V svoji idepi jezi m pomislil na to, da je ediuole Kučilju znana' ilur>um4u !e|ca Zbile doline in jh t» jfiiil je pištolo izza pasa. Prav« »rvča za oandita je bila. da »e Je vrgel med njega in] J loti Štefan t Pedro lliaz. Jeza Špa«*ca se jfc? v sled tega nekoliko) polegla. — Kakšni ljudje »*o pri njem! Kdo so? — To >1* oba lo4'«*a »a jagvarj*-, — je rekel Baraha. Sledilo je nato kratko posvetovanje med Don Štefanom ter, Diazoui. Končalo se j* z naslednjimi besedajni, katere so culi vsi: — Razde jati hočemo n.*o*t preko Salto de Agua, — je rekel! l»iaz, — in bil bi pravi čudei, če bi nas dohiteli pred Tubacom. Jezdeci to od jahali naprej. ALI STE BOLNI? la m aztrsje sa aa kateri zdravnik vas nI metel eedrsvttl. erldlte k meni. Vrntt vem k* zdrsvje. Oddaljen|e aH »a »emanjkanje denarja naj vee ne asdrteja. Vss sdravtm enake: beaate In revne. Jsz ssm v nt*«r«.ni na j Sel Ml fteedjalle* sa msdke In sem n set an jen te m nage let. Imem najbolje oprem i Jan vred. tudi etrej za X-torke, s katerimi meram videti akoz -aa kakor ekezl stekle. Imam eveje laetne lekarne v kateri ee nabaja -le vee vrste dem stih In Importlranlk zSreytt. Ne bedite boječi la pridite k meni ket k prijatelje. Govorim v vsism Jeziku. En tel kaj maram sa vae storiti. Imem Srllcbev eievltl Ol In epdrevlm beeznl v nekej eneh. Ozdravil asm tl-motm eluealev eelebeleetl. kodne belssnl revmettzm. temiteo In Jetrne be. n «J11 Smithfield SL VAŽNO. — Odredi te In Prof Dr. R a BAER Pittaburgh, Pa. En tren ilck se je boril konj. da dobi nazaj svoje ravnotežje in ■»kida je sk -ipala pod njegovimi kopiti. Vse pa ie bilo zaman. Konj Fabian je slišal dan preje D»-n Štefana, kako je rekel prot» je bolestno /a rez geta 1. omahni* naz^j ter izginil z jezdecem vred v h.ičiljtt, da b«redovul Pepe. — l^e počasi! Če ima kdo pravno sesti na tega konja, sem to jaz, kajti kenj je moj. Jaz sem ga ujel. — Ali ne vidite, — je odvrnil i*'abian, — da nima še konj zna-merja lasinisa 111 da vslid tega L' ni ukročeu. Če so vam zdravi udje ljubi, ne boste poskusili kaj takega. (Dalje prihodnjič.) am* paketna poŠta wm~ z juooslavijo. Ker dobivamo neprestano vprašanja. če se more že sedaj poslati kaka jedila ali obleko v Jugoslavijo, ponovno izjavljamo, da tefea zaenkrat ni mogoče. Pošlje se lahko ediuole v one lele. katere so zasedli ltaljani, to ie v Trst, Primorsko, Istro in na Notranjsko do Logatca. Za te kraje sprejema pošta zaboje, ki niso !t«žji kot enajst funtov. Za vsak — To n. o m m prepustiti svoji odločitvi, — je odvrnil repe, ki tunt j, tnba plačati dvanajst cen-siopil aiorej ter hotel za jahati konja. Kakorhitro pa je žival, tov »**štnine. Kak«»rhitro bo obnovljena pošta z ostelo Jugoslavijo, bomo s|n»-v listu. 1'ivdništvo Glas Naroda. •ili Enketa o prehrani. .Minister za prehrano je sklica! raketo, katere se vdeleže vsi šefi ar.uih iM.dkblelkov njegovega ministrstva. Enketa se bo b-r. ilj» / \piiišan jeni. kako najboljše u-vditi razdelit *v «•» *rospodaretv<> /. letošnjim pridelkom. ki je imela oči šc p »krite, čutila, da je nekdo prijel za sedlo, je koč da na stran in prejšnji mejni stražnik je odletel najmanj dest'r korakov. S«' pred »10 je mogel Pepe izgovoriti svojo najbolj priljubljeno kletvico in še predmi je mogel Bois Rose to preprečiti, je skočil na konja, ne da bi se dotaknil stremen. Stoj, Kabian. stoj ! — je kričal Bois Rose, — ali m* hočeš s.* ii|Mn4aviti nevarnosti ter pasti v njih roke? Fabiali pi je iii<-et vid« ', je zdujal naprej ko* blisk. Nob**na človeška moč bi /a ne moirUi ukrotiti, k večjem voditi. Kamin je izginil izpred oči. I'bili ga bodo: je vzklikni. Kana dee. — Pet proti enemu! T«» ni |H*šteu boj. Slediva mu hitro, Pepe, da še enkrat ohranim dete. ki mi l»"lo vrnj« no šele sedaj. Boih. Kos< je vr*f.*i puško preko mmena. ne da bi čakal na odgo-\ or svojegt ovariša t« i od hitel z velikanskimi koraki v smeri, v katero je i* (dirjal koti j. Tega konja .ii lahko voditi, — je kričal za njim Pepe. — Zagotovo vem, da ni odhitel v ravni smeri. Ne vznemirjaj se! Mi-uv« bova pi i#la movoe prav tako hitro tja kot konj. Don Štefan, slaba zvezda te je |Mtvedla med te bandite! Medtem pa j»* lei»l konj z veliki; naglico naprej, neoziraje se na i vre. Tudi Fhbianu se je mudilo. Po razkritjih Pepeta je komaj ča- *al trenutka, ko se sestane z morile -u: svoje matere. !*elal je na Barnesboro v premo* Ke neu'.vroeeni k >nj pa ga je zi.>«*del na stranpota in le z veli- -J1jrovu bi bolehal več časa ter ko-i mi napomni se mu je pogosto posrečilo spraviti konja nazaj na 'wno podlegel bolezni in zaspal id.-«l p«*t i h je/.ileeev, l'>«rosto se ie znašel na istem mestu, kjer je bil /;i žalortnejŠe je, di / preje in \ ded U ga je izgubil mnogo časa. "u Je umrl Pred Svetimi meseci1 Po celi uri take neredne ježe pa je pričel konj i»el svojega mojstra in njegove moči so pričele pešati NAZNANILO. Itojakoni v Green*burgn, pa., in okoliei naznanjam, da sem pričel v drugi h£i od postaje 11a novo urejeno RESTAVRACIJO, kjer se dobi vsakovrstna podomače nare jena jedila. Vsak do dobro poslre žen. Priporočani se za obilen ob isk vseh Jugoslovanov. — Frank Pernišek, Manahan Lunch Room. Oreensburg, Pa. (29 :J0_!l) Kje je FRANK ST.\RIČ? Doma ,le iz St. Petra pri Novem mes-tu. Pred par leti je bil nekje v bližini New Vorka Za njegov nasi v !»i rada izvedela njegov oi"-e in s- stia, ki se nahajata še ved no v St. Petru pri Novem mestu. Prosim, če kdo ve, naj mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam o^Hisi. da mu sporočim več novosti iz starega kraja. — Anthonv lt*»jane. p. O. Box 223. I\ uit Marion. Pa. (27—i). " C0SUL1CH " Črta DOUUTNA POT V PATXAS Df TRST PotefU n lahko izkrcajo ▼ aH amlk Pres. Wllaen okrofl____a okt. Paniki odhajajo s pomola 7, 41. St^ Brooklyn. Za cene In drupe pcdrobnoetl ee cbr _ nlte na: PHELPS BROS, ft CO. generalni zastopniki 17 Battery Plačo, New York. _Telefon: SBO Whitehall Rad bi izvedel za bivališče JOŽETA JAKOPIN, podomače An-tonsček. Pred kratkim časom je bival nekje v Clevelandu, Ohio, SLOVENEC! DENAR IMAfil I Kam ga boš naložil varno ia dobičkanosno? V ZEMLJO! Imam 3400 akrov najfineje ravnine, deloma cisto, največ gozd, brez povodnji. Kos leži ot: glavni ! železnici Missouri Pacific zraven i mesta Corning, Ark., 12 milj od | Navlor, Mo. Prodam kose po 80 i akrov in več na lahka plačila 6'^. {Čistim vso zemljo za orati, piistiv-ši 10 akrov gozda na SO a^rov. I Cena akra 70 čistega $60 a ker. Slovenec, pridi sedaj in poglej 'pridelek na čisti zemlji, koruzo in iPavolo; zadnje 200 akrov. kateri •pridelek se ceni na $30.000. aii »/4 čiste najemnine $7.500, ali aker $-i7JA čistega najema letno. Ne govori, ni res, pridi in prepričaj se' Vsak dobi vožnjo povrnjeno, kdor kupi, ali dobi drugače kot r 10 Skateu izvrstnih ta- BLET BOLGARSKEGA ČAJA zoper zaprtje eamo pet dolarjev prihodnjih deeet dni. Tax poeebal **c- En* ikatlja $1.04. Marvel Medicine Co., Marvel Bldp., P. O. Box »63. Pittsburgh, pa. in zdaj slišani da se nahaja ne-j ojrlaseno. Urejene kmetije v oko kje v West Virginiji. Rojake j Uci $200 aker Zemlja ena va od prosim, če kdo ve za nje.gov naslov, da mi ga naznani, ali pa Mississippi doline. Sveta v gozdu ne prodam nikomur, kjer hosta ne naj se sam oglasi, že sam ve, p!nča in Slovence ne ustrpi ;o či-zakaj. Moj naslov je: Andv Za !stili. Izvrstna stara nemška nasel-lar, Box 45. Cairnbrook, Pa. bina zraven. (26-20—9) Kupi se tukaj med Slovenci ta- lko j sledeče: Rad bi našel mo.-ega prijatelja! 120 akrov fina kmetija 7sobn? ------- . _ • liiša, 2 velika hleva, lep saden vrt. JOHNA ŠAR«;j;L. Doma je iz vasi Sela pri Toplicah. Pred šestimi leti sva bila skupaj v Chi-cairi, III., potem pa nič ne vem, kje je. Cenjene rojake prosim, če kdo ve. da mi naznani njegov Iščem prijatelja RI DOIFA ML'J JIK 1.1 L' in VALENTINA KO A AC. Doma sta iz Cabra prP Prezidu. Prosim da se mi ot>la4 .'ita, ali pa če kdo drugi ve zaf kojjega. da ^a ol-vcsn s ten.t oglas. Jaz sem doma iz Kozjega\ vrha pri Čabru. Naslov: Vidi lvenda, 1'. O. Ualsell, Ala. (J6--JJ—3) Iščem JOHNA MAHNE. Doma je iz Cirlaiice pri Rakeku. Imam mu sporočiti jako važne novico i/, stare domovine. Prosim naj se >ni tak-ij oglasi. — Joe Gove-kar, 3-t Hazel St., Franklin, Concmaiuih, Pa. (25 27—'Ji _ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. 1 sker vinograd, lepi travniki. HO akrov kmetija, 60 čistega, lep vrt 2 hieva, hiša. Kupi se lahko zraven vso govedo, mule, prasee, kokoši, seno, , , .. - , i koruza, precej čistega zmečkane- naslov, ab pa ako sam cita ta itd oglas naj se mi John Ako le veseli kmptijstvo> ne Uu. Robida, bt3tsouville, puj nikjer predu0 uc vkllž leh (26-20-9) krajtfy Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA MIKLAVŽ, podo mače Martiukov iz Vel. Vodenic, P. GRAM, Naylor, M j fri Kostanjevici na Dolenjskem. Raa bi izvwlel za naslov FRAN- iz starega kraja sem izvedel, da se je nahajal pred 4. leti na št. 48.I7 Washington St., Denver, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji na-•slov, da mi ga naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa naj se sam oglasi, ker n»u imam zelo važne stvari spo-očiti i/, s tire domovine. — Frank Penca, P.ox 62r De Pue, III. (26-29—3) KA KLJUKO. Pred tremi me seci sva bila skupaj v South Daytonu, N. V., in od tam je odšel nekam v državo Ohio. Obenem bi tudi rad izvedel za njegovega sina FRANKA SLEJ-KO. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve *a nju naslov, da mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali če sama čitata te vrstice, naj se mi oglasita. — Jacob Habjan, Kane, Pa. OGLASI NAJ SE FRANK MOŽE. doma iz I.okve pri I>iva" i. Za;ij je pri nas pismo sestre K proline Može. rpravništvo (Ilas Naroda. (20-30—0) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniiu srcem naznanjamo s«»-i—--—_______ 1'Hl'iikom. znancem in prijateljem Rad bi izvestTio ves!, sa iihiii ie dne !». septembra 10PJ! miri brat JOHN ŠVIGELJ, 1 loma iz Rakeka na Notranjskem. KA IiROKS. Pred 16. mestcl sva bila skupaj v Itridgeportu. Ohio. Prosim cenjene rojake, ee ve kdo za njegov naslov, da mi naznani, ali pa naj se sani javi. — Joe Semič, 7!ox Camp 50, Cheat Bridge. W. Va. (20 9—1-10) VABILO IMikoril vsjik inu pritisku jezdeca. mj čutiti, da Je n«- ,at MLUtl a ^-t.m Zatem je tez- na Veliko ^^ •šati. Koneeno se'je ° Po^cniov do na delu njegov,-( iredi ^ ^ dru»ega brata Franka v » one- ..Moxha Ta trenutek premirja je porabil Fabian zh to, da se orijentira. niaugh, Pa., tako da še danes ni ro društvo Slovenskem Doma ■zdravil in zgolj raditega se mu ni .! na Moxham. l»a.. v soboto dne 4. Megle, k! mu je zacrrinjula izgled, m je pričela razgrinjati in tudi ,,ilo ni0,,0-e |liu vd,leiill pogrel>a nočno utripanje njegovega srca se .;e jKimirilo. Lahko jc gledal h. .vojega"lastnega brata; pogreba c je vdeležila le njegova žena z kaj mojemu ranjkemu braUij1; P«^niee pod vodstvom g. i.-linu švia..|j. Hvala lepa ui^J'1^ Rof]- K*r * korana S!o-iajnikoma društev na Ueihvtwd,!'v*n*k*** 1>0lna Jako P««iorna in I'a., ko sta tako lepo skrbeli ^.a raujkega. kateri je soadal k temal * . Ivcn.a društvoma Hvala noCe. pnpeljite s seboj de l.ouis Kitu. Andrej Medeni«. Ma-Ikleta ^ dru5lno- ija I'rbasu, Mrs. Rogelj :»i Anton poslušal. SIM petih jezdee «v je bila vidna izurjenemu očesu Fabiana in otroci, i icnkrat je >.a< ul ik! daleč šumenj- nekega vodopada. Še en tre- Pr«Wun sorodnike in prijut?lje, i *ek in begunci bodo dc^peli pred .ijim do mostu, katerega bi lah «!a mi oproste nevdeležitve j>ogre-l.< z združeti mi močrn* j»odrli. Vsako zasledovanje bi bilo v takem '»a. kajti bolehen sem sani in ne-kl n aju brez pomena kajti Don Štefan bi lahko izginil v neizmernih i zmožen za vsako delo. Zahvalju-p'i njavah, ki no se stezalc do Tubaca. .:em se z vso mojo družino vred Izpod bodel je svojega konja ter odhitel proti vodopadu. Ko pa VM m tistim, kaUri so pripomogli j se mu je približal, se mu je,izvil iz prsi vzklik razočaranja. Jezdeci so bili že na drugi strpni in konji so s pomočjo lasov rav-im razmake J- hlode, ki so padli v vodo. Fabian ie zakrikoil* od jeze in srda. Pri tem vzkliku se je obr nil proti njena en človek. Bil je Do.i Štefan. Opazoval ga je z za i eljivimi p« gledi. ko je skušal i z pod bost i svojega konja, da bi sko-• il preko jarka. Konj pa se je vzravm.1 ter ni hotel naprej. — Istrelite nanj' — je vzkliknil Don Štefan. — Ubijte ga. 1. jti drugače bo ta blaznež prekrižal vse naše načrte! Tri ptiš1 t so bile že namer jene na Fabiana, ko je zadoncl nek mogočni glas in i*to*'- imio sta prodrlu skozi grmovje dva človeka. Bila sta Kanadec in Pepe, ki sta dospela na lice mesta ob pravem času. Ob pogledu na ta dva strašua lovca so se banditi obotavljali. — Streljajte! — Streljajte! — je kričal Dou Štefan. — Gorje vam"! — jc vzkliknil Kanadec pol strahu. — Gorje o-iiciuu, ki bi streljal! Fabian, za božjo voljo, nazaj, nazaj! — Fabian' — je ponovil Don Štefan kot odmev ob pogledu na mladega moža, ki je ie vedno to!kel svojega konja ter «a naganjal. da »koči prei.o jarka. — Da. Fabian! — je ponovil jrlas. ki je donel kot grom ter prevpil šum« :ije hudo."-nika. — Da Fabian, ki zahteva od vas, Don A itonio tie Mediana, r.-čun za kri svoje matere! ____ „ . potrebujem Medtem ko je zvnal ta glas. k, se je m«al med šumenje teko- kov^ M kovati konje in "** rrke' kot P^^anje , rsesd, Mediane, k, ga je mogo- WPav]jati ^^o <)mdje U. oktobra 1919. Ker bo to zadnja prireditev društva "Moxham"', se tem potom vljudno vabi vsa sosedna društva iz okolieo Jobr.r-town, Coaiehiaugli, Cambria City in isriloh vie rojake in rojakinje iz okolice. Vstopnina «za možke je $2, dobro sveže pivo prosto. Dtime so vstopnine proste. Igrala bo slov. Moxham godba izvrstno komade JANEZ M„UIORClf:, star okoli 50 let. rojen na Velikem Cbelj-skciu. cJ.č. Ilrcn »vee na Kranjskem, piistojcn v Hi en.i ve. r.-kat., oženjen, posestnik, je odpotoval v I »»tu Pur« ali l!»10 v Ameriko in je bival nekje v ne stu Cleveland. Ohio. Od L 1015. ni o njem nobene vesti. Prosi se vsakdo, ki bi znal za njegovo bivališče, da isto nemudoma naznani na spodaj označeni naslov Ev« ntuelni stroški se takoj poiavnajo. — Maria Mahorčič mlajša, sed.;j pri trtrov.-u! Zad-nik Senožeče na Kranjskem (v bivši Avstriji), sedaj: Seno-secchia presso Postumia, Vene-zia Giulia. Via Italia. (26 29—9) moderno urejena je želeti, da se bomo pošteno sukali Torej, fant- •ino pošteno zabavali m veselili na Simonu, ko nas je peljal z avto-|Jei vi,iski trgatvi. Grozdje .....biloni. #Le*pa avail tudi obema'J^^ltrgrti vsak^. katep se vd« R.ida bi izvedela za mojega bra-tranea JOŽEFA GRIIX'. donn. iz Podkorena pri Kranjski gori na Gorenjskem. Ker poročati mu imam važne reči iz starega kraja prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ako pa sam čit& tu oglas, naj mi piše na naslov r Mrs. Julia Lrutižar P. O. Box 41, McKinloy, Minn. (27-30—9) Dr.JKoler CI Pi kw* ffUUkmgkt > drušivoma na lit ihvoodu. Pa., ^.^te vinske trgatve. Wa zapadt vse, kar sla storila za ^ijkega.)^1 ka^u ^f] • Mnlite uverjeni, da v;i- olimi.nio v večnem spominu in hvaležnosti. Ranjkemu pa bodi lahka ameriška gruda« Žalujc.či ostali-Frank fivigelj, brat. Marija Svigelj, svakinja Marija iu Ivanka Švigelj nečakinji, o. i: ,\ 655. Cc-nemangh, Pa. • • * * •• - • . .. . , j'*'«'' • ee prvie v .: .egovem življenj,, pnbd na eno mesto, je potegnil Fa- ,lrtTc d,.]o pj^ „a t;rt, ... iorn iz svojega pa-« no.% kaiere^a je zalnxlel v stran konja. Slednji Jc^ph Bu^ek. 1'amp 13, Box 1. je napel v*' sde ter skočil kot blisk preko jgrepada. ! slat v- -Fork. W. Va.' Ena zadnja noga p« we mu je spotirsnila ob vlažnem obronkti. ' ^29-30_9) bah; j>ostavijenih bo 12 straimi hov. ki bodo pazili 11a to, da se bo ta vinska trgatev v pravem redu vršila. Preskrbljeni bo pravi sveži ječmen o vee za grla močit. Mrs Dimie pa ne bo pohabila nam ori-praviti \\sak o vrstnih okusnih jedri. Vtselica .se prične točno ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen v društveno blagajno, va« Še enkrat vljudno prosim v imenu celega društva, da se v velikem številu vdeležite naše zadnje vinske trgatve. V enakem slučaju amo tudi mi pripravljeni vam povrniti v največjem številu. Torej na veselo »videnje v soboto 4 oktobra zv-ačer! ue. >- . - Joseph Glavač, tajnik. Rad bi izvedel za svojega brata ANTONA Sl'OP.VR, podomače Pintarjev iz Lokve pri Divači na Krasu Imam mu po'-oč.ii važne stvari iz starega kraja, zato ?iaj i? zglasi. ali pa ako kdo ve za njegov naslov, naj ira mi nnznani. — Frank Stopar, P. O. Box 82, Middlebranch, Ohio. (27-30—9) OGLASI NAJ SE .TEREZIJA RENlO, ki je imela pred leti ta-li naslov: 46 Trov Hill Road, Allegheny, Pa. Pri na> je I isino od nje sina Franceta Plev-iiik iz Zagorja ob Savi. Uipravništvo C las Naroda. (27-29—9) ; IŠČE SE DOBRE DOGARJE za delo v Texasu. Imam izvrsten lesv ki se dobro kolje. Plačam visoke cene za delati doge. Stalno I delo skozi celo leto. M. Fleischer, j 258 Lewis Street, Memphis, Tenn. j-^- Rad bi izvedel, kje se nahajajo moji trije bratje JOHN, .JOSEPH in LEOPOLD LUNDER. Doma so iz vasi Male Lipljeni, fara Šk(»cjan pri Turjaku. Pro aim cenjene rojake, ako kdo vc za n)ih naslov, naj mi sporoči, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sami zglasiji. ako či-tajo ta oglas. — S vi v ester Lun-der. Box 48, Oilman, Colo. (27-30—9) OPOZARJAM rojaka FRANKA ŽIVEC, ki se je nahajal pr-.d nekoliko "asom v Karnapolisu pri Pittsburghn, Pa., in rojaka FRANKA ŠIR( ELJ, ki se nahaja v St. Marys, Pa., da se mi javita v osmih dneh, če ne, bom podrobnosti obelodanil. Ja/ sem namenjen oditi v kratkem v staro domovino. — Andv Kante. 6111 St. Clair Ave., Clev.-land, Ohio. POZOR! Nagrado $25.00 dam onemu rojaku. kateri :iu prvi javi, kje se nahaja moja žena ANTONIJA SL'SEL. ki mi je pobegnila z nekim Hrvatom po imenu VINKO KRAM AR lO dne 11. sejitembia IP]9. Ona j.; vzola s seboj deklic«) 10 mesecev staro in drugo uete je meni pi;«tlla. Ona je srednje postave in ima velike zlatommenka-ste la**.« O11 je pi straste;i lovce drugih žen, k?r ta moja žena mu /e že četrta, ki jo je odpeljal. O11 je visoke postave, uhljastega in bolj črnega obraza Rad bi videl, bi 011a sama čitala ta o^las, da ni vsaj vedela, s. kakšnim tičkom je odšla in v kakšnih dobrih rokah se nahaja. Želim in prosim rojake, da mi naznanijo njuno bivališče. ali pa naj mi sarna javi svoje bivanje, če že ne radi mene, pa vsaj radi otroka, katerega n i jp doma pustila. Jakob Sušel, 6000 St. Clair Ave.. Cleveland, 0. (24-30—9) Rojakom v Cleveland, In sploK r državi Ohio naznanjamo, da jik bo v kratkem obiskal naš potnik ■r. JUXO PUBKO. ki je pooblatten pobirati naro4 nine in izdajati prarrreljavna po* trdila. Rojaka praow, 4» gredo na roke ThmwIIH« fflu Harnda Dr. L0RENZ •OVORE^I ZDRAVW ftPSOIJALOT 844 Penn Pittsburgh, Pa. M aOimvUMjo akntalfe ta kraeltaia »U—l Ju le adrarba mai » let ter lata riraflajo v veek tmliMia to ■!■ rionuko, aato tu morem popolnoma raamaett la I vato Wmb, da vee oadrmrtn, la na« aoi to adrarJi, iniat mm pridobil poMbao Bkokojo pri ■dravljeetfa mottSM Butanu toe, bole«— t kosteh, staro raaa, litol t aebnrja, tedicak, letni to Wilia katar, date ifio, —dnfco Itd. wm» iwwrtiijfcm, la nmt M t. art 4>to| e* a am ■will, oe nUMJaa m e« a «r« Mtuiena. "I Dr. L0RENZ, 644 Ptae in., Plttstogli, Pa. /