DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. ]Q5
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 4TII, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Koliko je Italijanov v Jugoslaviji in po ostalih raznih državah sveta
Milan, 2. maja. Tukajšni list 'H popolo d'ltalia" prinaša članek, katerega je spisal znani fantovski propagator v tujezem-stvu Franco Ciarlatini. V tem c'lanku piše o Italijanih v tuje-zemstvu in o njih doprinosu k svetovni kulturi. Citirajo se tonoga imena Italijanov, ki so se odlikovali v tujini. (Imena Al Caponeja, žal, ni med njimi. Op. Ured.) Ciarlantini trdi, da se nghaja v tujezemstvu okroglo 10 milijonov Italijanov, in od teh •lih je 8 milijonov v Ameriki, bilijon in pol Italijanov je raztresenih po raznih evropskih deklah. En milijon jih je v Franciji, 160,000 v Švici, 30,000 v Angliji, 20,000 v Nemčiji, 20,-000 v Avstriji, od 10 do 15 tisoč v Belgiji, Romunski in Jugoslaviji- Ta zadnja trditev, da se nahaja v Jugoslaviji do 15,000 Italijanov je zlasti zanimiva. Do-cim trdi uradni člankar Ciamar-tini, da je v Jugoslaviji le do 15,-000 Italijanov, so pa razni laški lredentistični "zgodovinarji" in zemljepisci" doslej neprestano trdili, da je samo v Dalmaciji do 80,000 Italijanov, in da Dalmacija naravno pripada Italiji. Najbolj zanesljive glede števila Italijanov v Jugoslaviji so pa Jugoslovanske uradne številke, ki kažejo, da je vseh Italijanov v Jugoslaviji 4,900, dočim je nad 800,000 Jugoslovanov pod Italijo.
Kam je prišla Amerika pod Hooverjem. Dekle imajo $3.00 na teden
Cleveland. — Amerika je prišla danes tako daleč, da plačujejo gospodinje za strežnike in dekle v svojih hišah samo .$3 na teden, in ponekod celo manj. In pri tem morajo dekleta delati od 12 dd 14 ur na dan, imajo samo eno popoldne prosto v tednu, in so proste vsako drugo nedeljo. Pri tem morajo dekle delati vsa hišna opravila, morajo prati, likati, ribati .varovati otroke, pomivati, kuhati, čistiti, sploh vsa hišna dela. V časopisju se nahaja stotine oglasov, s katerimi se išče delavke, in stotine deklet in žen dnevno trka na vrata, pri gospodinjah. Več gospodinj nudi tudi samo hrano in stanovanje za hišno delo. Nobene plače ni pri tem. Hooverjeva prosperite-ta je vse to doprinesla. Pripetilo se je, da so se znižale plače ve • čini vseh, ki potrebujejo dekle pri svojih družinah. Marsikdo, ki je dobival od $50 do $200 na teden pred dobrimi tremi leti, se mora zadovoljiti danes s $15.00 do $30.00 na teden. Toda pomočnico radi tega ali onega vzroka vseeno potrebuje pri gospodinjstvu. To so zlasti vdovci ali vdove, družine, kjer je več otrok. Seveda so morale take osebe znižati plačo strežnic, ker sami dosti ne zaslužijo. To je ena stran te zgodbe. Druga stran je pa, da je danes tisoče deklet, ki absolutno nimajo nobenega zaslužka, in ki raje gredo in delajo za $3 na teden, za hrano in streho, kakor da bi brez dela postavale ckoli. So tudi slučaji, da dobijo dekleta po $5.00, bolj redki so
„„	.	......slučaji plače po $6.00 do $8.00
^ovmkih Anglije zaposlenih mc ;na teden> dočim so slučaji, ko do.
J kot 20'100 otrok> stanh 1Z" bivajo dekleta po $10.00 ali več
0 delavskem gibanju
London, 3. maja. Koncem decembra, 1931, je bilo v premo-
Cene bodo višje, denar pa bo manj vreden
Washington, 3. maja. Kljub.toliko manj kupovalo, toliko
silnemu,1 protestu od strani zvezne zakladnice je poslanska zbornica kongresa včeraj z ogromno večino 289 proti 61 odglasovala, da se postavi vrednost ameriškega dolarja na isto stališče, kot ga je dolar imel v letih od 1921 do 1929. To pomeni, da se bodo cene komoditetam, kot obleki, surovemu materialu, žitu dvignile, a v istem času pa pride več denarja v promet, tako da se dvig cen pokrije z večjo svoto denarja v kroženju.
Kongresmani so mnenja, da kakor hitro pride ta postava v veljavo, da ne bo treba več zniževati plač delavcev in uradnikov. Plače so se zniževale, ker je padala cena komoditet, življen-skih potrebščin, in sedaj nameravajo zvišati ceno teh življen-skih potrebščin, da obdržijo standard ameriškega življenja in da se plače ne bodo več zniževale.
Temu predlogu silno nasprotuje predsednik Hoover. Kakor hitro- je bil predlog sprejet, sta republikanska voditelja v zbornici poslancev, Sneli iz New Yorka in Tilson iz Connecticuta, odšla v Belo hišo, kjer sta imela s predsednikom Hooverjem dolgo konferenco. Oba sta nujno svetovala predsedniku, da mora nastopiti v javnosti in prepričati državljane, da če še to zgodi in se ne sprejme Hooverjev načrt, 30 moralo biti v teh časih depresije odpuščenih od 80,1000 do 100,000 zveznih uslužbencev. To pomeni, da bo ponovno odtegnje-nih $300,000,000 zaslužka ljudem na leto, in da se bo torej
Pod 16 let, v raznih premogovnih. Delavski zastopniki so v Parlamentu zahtevali od vlade, ('a Poda statistiko o rudarskih Nezgodah, ker se trdi, da so med Ponesrečenimi rudarji največ-*rat otroci, ki se ne znajo tako varovkti kot odraščeni. Zakaj delavske organizacije pripustijo tako mlade "premogarje" v pre-
na teden že izjeme. Pred 5. leti se je plačevalo služkinjam od $15.00 do $20.00 na teden, pa jih je še težko bilo dobiti.
Poštna služba
Bolj se bližamo predsedniškim volitvam letos, toliko bolj pada vrednost vladne postrežbe, toli-^ogovnike, pa dotični poslanec ko bolj se dviguje deficit, toliko fii mogel razjasniti.	manj postrežbe dobimo. Kongres
Ottawa, 3. maja. V dolnji zbor- j pravkar debatira te dni, da skr-
nici kanadskega parlamenta je Prišlo do burnih prizorov malo j?rej, predno se je glasovalo o državnem. proračunu. Pri tem je Pa dobil besedo vodja delavcev, • S. Woodworth, ki je hotel či-ati pravila nove delavske stran-f v Kanadi. Predsednik zborne mu je hotel vzeti besedo, to-a Woodsworth se je pozval na Gotovo odredbo poslovnika, ki Zahteva, da se zasedanje ob 11.
Prekine. Tako je onemogočil e'avski vodja sprejem proraču-113 za Kanado za dalj časa.
Buenos Aires, Argentina, 3. ^aja. yse izgleda, da je štrajk ar£entinskih učiteljev, brzojav-
operatorjev in telefonskih Uslužbencev neizogiben. Vsi zahtevajo 44, urno de-
0	na teden in zopetno nastavitev Seh odpuščenih uslužbencev, citelji so sklenili iti na 24 urni
1	rajk ,ker niso dobili izplačanih Sv'°jih plač zadnje tri mesece.
lJozor, Maple Heights
podružnica št. 42 S. ž. Zve-6 v Maple Heights, priredi v °bcto, 7. maja, veselico v Hro-^•tovi dvorani na. 5128 Stanley -Ve-» ko praznuje podružnica bru«o obletnico obstanka. Igral 0 dobro poznani Louis Lipnos .pester. Vabljeni ste vsi od J2u in daleč.
Avstrija, je skoro popolnoma rePovedala uvoz tujih izdelkov.
či poštno postrežbo na minimum. Skoro gotovo bo sprejeta postava, ki določuje popolen preobrat v poštni službi. Tako zahteva predlog o novi poštni postavi, da se deli pošta v mestih samo enkrat na dan, na deželi pa samo trikrat, in v več slučajih samo enkrat na teden. Radi take odredbe bi samo v državi Ohio zgubilo 2118 poštnih uslužbencev delo. Pošta ima deficit, torej se mora hraniti.
Slabi odjemalci
Abe Cohen, ki je poznan tudi pod imenom "Jackie Schwartz, je dobil naročilo za 80 kvortov žganja. Blago je pripeljal na Euclid Ave. in 30. cesto, toda namesto odjemalcev je dobil zvez ne prohibicijske agente, ki so mu vzeli pijačo in zaplenili avtomobil. Cohen je bil aretiran. Tfdi se, da je to oni butleger, ki je pred tremi tedni govoril po radio postaji WGAR v Clevelandu in pripovedoval radovedni radio avdijenci, kakšen je butlegerski poklic v Clevelandu.
Slovenske matere
Matere, katerih otroci pohajajo v East Madison šolo, so vabljene, da se udeleže seje, ki se vrši danes, ob 2. uri popoldne. Predavala bo Mrs. Stekart in Miss Steinitz. Pripeljite tudi svoje prijateljice in sosede s seboj.
manj proizvajalo.
Načrt predsednika Hooverja je, da se zniža plača vsem zveznim uslužbencem brez razlike, keliko zaslužijo na leto, dočim poslanska zbornica vztraja pri tem, da se onim, ki zaslužijo manj kot $2,500.00 na leto, ne sme znižati plača. Tudi Hoover vztraja pri tem, da se odtrga vsem vladnim uslužbencem njih plača, ki bi jo sicer dobili ob počitnicah. Poslanska zbornica o tem neče slišati.
Prijatelji načrta, kot ga je sprejela poslanska, zbornica, trdijo, da če dobimo nazaj cene komoditet, kot so prevladovale v letih 1921 do 1929, da bo vsako zniževanje plač nepotrebno in se ne bo znižal standard življenja povprečnega Amerikanca.
Da se zvišajo cene življenskim potrebščinam, je pa potrebno, da izda Federalna rezervna banka denarnih novčanic za najmanj $9,000,000,000 v promet. Danes je v prometu nekako $5,000,000,-000 bankovcev, ki imajo skoro do slehernega denarja zlato podlago, to je, za kolikor je bankovcev v prometu, za toliko ima zvezna zakladnica pripravljenega zlata. Industrije in podjetja bi dobili nov kredit in potom kredita bi se cene izdelkom in pridelkom seveda dvignile.
Kakor hitro se pa dvignejo cene, nastane kredit, in ta kredit bi se vporabil za poživitev industrij. Danes prodajalec na drobno kupuje kolikor mogoče malo blaga od tovarne ali prodajalcev na debelo. Kredita ni. Ako bi imel kredit, bi kupil, oziroma naročil več blaga, in če se naroči
več blaga, dobijc tovarne več naročil, in če je več naročil, se za-posljuje več delavcev, več delavcev na delu več zasluži, kupovanje bi se povečalo, in polagoma bi se vrnili normalni časi. Tako trdijo zagovorniki predloga, ki je bil s tako ogromno večino sprejet včeraj v zbornici poslancev.
Nasprotniki tega predloga, katerih je pa jako malo, pa strupeno napadajo predlog in pravijo: To je najslabša postava, ki jo morejo Zedinjene države danes uveljaviti, ko ves svet zre na Ameriko, če bo zmožna nadaljevati zlati standard.
To pomeni, je
Med republikanci je spor Councilman Trinastic zo-
radi volitev. Trije kandidati za governerja
per one, ki izkoriščajo dobrodelne družbe
Cleveland. — V pondeljek večer je demokratski councilman
Columbus, Ohio, 3. maja. Prihodnji torek se vršijo volitve po vsej državi Ohio. To so pri- j Trinastic vložil v mestni zborni-marne volitve, pri katerih se nelci predlog, da se kaznujejo in odločuje, kdo bo izvoljen, pač pa zapro osebe, ki izkoriščajo da-se izbira samo kandidate. Tako našnjo depresijo in prosijo za na primer ima republikanska podporo pri dobrodelnih druž-
bah, dasi niso vredni take podpore. Glasom predlpga Trina-stica bi imela policija moč aretirati vsako osebo, ki je podala napačno izjavo glede svojega stanja. Ako je taka oseba na
stranka tri kandidate za governerja države Ohio. Volivci bodo 10. maja odločili, kdo izmed teh treh bo pravi kandidat republikancev pri volitvah novembra meseca. Trije republikanski kandidati so: David S. Ingalls, do- sodniji spoznana krivim, tedaj sedanji podtajnik v mornariškem je obsojena v $100.00 globe ali cddelku vlade. Ingalls je znan pa 60 dni zapora, ali pa oboje, nasprotnik prohibicije, o katerii Mestni vladi je prišlo na uho, da seje izjavil, da je prokletstvo I dobiva stotine oseb podporo od dejal kongres- Amerike. Zagovarja tudi zniža-1 dobrodelnih družb, dočim imajo man Stafford iz Wisconsina, da :nje državnih stroškov. Drugi Itake osebe svoje lastno premože-
namesto da bi imeli zlato rezer vo, bo zakladničar Zed. držav odredil, da se izda umeten denar v bankovcih . . . Oba naša kon-gresman?,, Sweeney in Crosser sta glasovala za novi predlog, dočim je republikanski kongres-man iz 22. okraja, Bolton, glasoval proti.
Seveda, dejstvo, da je bil predlog sprejet v poslanski zbornici s tako ogromno večino, še ne pomeni, da je že postava. O pi-ed-logu mora, glasovati še senatna zbornica, potem pa dobi besedo predsednik Hoover, o katerem je znano, da bo predlog prepovedal. Medtem pa bomo dobili čas in priliko, da ta važni predlog podrobneje raztolmačimo potom podatkov iz uradnega kongresnega zapisnika. Kajti, predlog sprejet ali ne, odločilo se bo o bistvenih spremembah v vsakdanjem življenju povprečnega Amerikanca.
kandidat za governerja je nje, nadalje so prišli tudi sluča-
Clarence Brown, sedanji državni tajnik. Brown je poznan po svoji poštenosti in resnosti. Tretji kandidat je bivši governer Myers Y. Cooper, fanatičen pro-hibcijonist, ki za mesta nima nobenega smisla in skuša dobiti od farmarjev glasove. Bil je že governer, toda za seboj je pustil prazne blagajne. Po našem mnenju bi bil Ingalls najboljši republikanski kandidat, ker ni hinavec. Brown in Cooper sta bila oba odobrena od suhačev. Republikanci imajo še enega kandida-
ji na dan, ko bi kdo lahko delal, toda raje dobiva podporo in več podobnega. Osebe, ki dobivajo podporo, pa do slednje niso opra-višene, s tem seveda jemljejo podporo v resnici potrebnim, ker dobrodelne družbe naznanjajo, da komaj shajajo z dohodki. Drug, jako važen predlog je bil vložen po councilmanu, Krewson, neodvisnem republikancu. Njegov predlog zahteva, da trgovec ne more oglaševati bankrotno razprodajo, razven če ni prej dobil licence od mestne vlade. Tu-
ta za governerja, in to je James di ne more nihče brez licence Beattie iz East Liverpoola. Ta oglaševati razprodajo radi og-je bil dolgoleten demokrat, todajnja, bankrota ali kakega druge-je zadnje čase prestopil k repu- ga vzroka, če ni imel trgovine
blikancem. Nadalje imajo republikanci kar pet kandidatov za izvolitev enega samega senator-
vsaj 6 mesecev na istem mestu, kjer se namerava razprodaja. Tu koristna postava bo vpeljana iz
Odlikovani republikanci
Kraljeva laška vlada pod kopitom diktatorja Mussolinija je zadnje čase odlikovala z redom "Laške krone" sledeče "odlične" republikance v državi Ohio: Bivšega republikanskega governerja Myers Cooper, ki je bil poražen pri zadnjih volitvah. Isti red je dobil tudi Daniel E. Morgan, republikanski mestni manager
Roosevelt in Smith j Pregledovanje knjig
San Francisco, 3. maja. Pri I Na pregled davčnih knjig današnjih primarnih predsedni-'okrajnega blagajnika Collistra ških volitvah v državi Californi- je dospelo včeraj v mesto 10 na-
m poraženi županski kanddiat. Nadalje John D. Marshall, republikanski predsednik mestne zbornice, bivši mestni manager Hopkins, neki Bergeroff in predsednik najvišje sodnije v Ohio, Carrington Marshall, republikanec. Menda sedaj pričakuje enakega odlikovanja tudi Maurice Maschke, ki se jezi, da so njegovi "podaniki" odlikovani od Mussolinija, on sam pa, kot vrhovni bos republikancev, ne dobi ničesar. Italijani in republikanci so bili od nekdaj zvesti prijatelji. Mi jim ne zavidamo laških kron.
ji, kjer se je šlo za prvenstvo med Smithom in Rooseveltom, sta dobila skoro oba enako število glasov. V 2038 volivnih okrajih izmed 10,271, jih je dobil Roosevelt 37,620, Smith 37,178, dočim je dobil Garner 33,719 glasov. Na republikanski strani pa Hoover ni imel nasprotnika in je sam kandidiral. Dobil je doslej 120,929 glasov. California je jako važna država v političnem oziru za demokrate. Normalno je republikanska, toda leta 1916 je ravno Californija pomagala, da je bil izvoljen Wilson predsednikom. Tekom zadnjih dni se je v Californiji registriralo 850,-000 nadaljnih demokratov. Vprašanje je le, kdo dobi demokratske predsedniške delegate, Smith ali Roosevelt. Končno štetje bo dognano jutri.
daljnih državnih nadzornikov, tako da se sedaj nahaja v uradu blagajnika 30 p r e g 1 e dovalcev knjig. Vsak dobiva $10.00 na dan, ali vsi skupaj dnevno $300. Knjige pregledujejo že 20 dni in jih bodo še do 1. junija, ali pa še dalj. Koliko to stane davkoplačevalce denarja! Pregledovalci skušajo sedaj dognati natančno svoto, ki manjka v okrajni blagajni. Prvotno so rekli, da manjka $679,000. Preiskava knjig je postala še toliko bolj težavna, ker so nepoznani lopovi ukradli dvoje glavnih davčnih knjig iz leta 1927 in 1928.
ja. Glavna kandidata sta gena- vzroka, ker se dnevno dogaja, ralni državni pravdnik Gilbert Ida pride kak tuji trgovec v sre-Bettman in L. J. Taber. Bett-j dino kake naselbine v mestu, na-*nan je liberalnega mišljenja in pelje vsakovrstnega umazanega za odpravo prohibicije, dočim je!blaga skupaj, nakar oglašuje, da L. J. Taber odločno za nadalje-1 je to bankrotna razprodaja. Ali vanje prohibicije. Ostali repu-i pa par tednov potem, ko je odprl blikanski kandidati za zveznega; tako cunjarijo, začne goreti v senatorja so : Mrs. E. C. T. Mil-; trgovini, nakar je takoj "razpro-ler iz Clevelanda, znana fansti- daja radi ognja." Vse to bo sečna boriteljica suhačev, Charles! daj prišlo pod mestno kontrolo, Bracher iz Daytona in Jacob j da se zabrani sleparskim cunjar-Coxey, župan v Massilonu. Med j jem škodovati sicer poštenim tr-vsemi ima Gilbert Bettman naj-j govcem v naselbini. Predlog Tri-več prilike za nominacijo. Te- r.astica kot Krewsona je bil sim-kom ostalega tedna bomo priob- jpatično sprejet v zbornici.
čili imena še ostalih kandidatov,	-o-
republikancev, kot demokratov. p^ JtliliJoilOV Za boj
3,	New York, 3. maja. Tu se je
Cente Za piSma pravkar ustanovila korporacija, Washington, 3. maja. Senat- katere namen je spraviti skupaj
$5,000,000, da se začne z resnim bojem za odpravo prohibicije. Glavni stan se nahaja na 103
Dobra vest
Tvrdka Mihaljevich Bros., 6201 St. Clair Ave., naznanja, da se ji je posrečilo dobiti najnižjo mogočo ceno za prevoz po železnici iz Clevelanda v New York in nazaj za vse one izletnike, ki gredo na obisk v staro domovino 24. junija. Vožnja na obe strani velja samo $22.00, pri čemur si potniki prihranijo najmanj $17.10. Parobrodni listek velja torej iz Clevelanda do Ljubljane in zopet nazaj v Cleveland samo $167.00. Za podrobnosti lahko vprašate pri Mihaljevich Bros., ki so tudi zastopniki za Greyhound Bus Lines.
* Prihodnjo nedeljo praznujemo Materin dan.
Prestavljeni policisti
Direktor je.vne varnosti je včeraj prestavil 38 policistov in policijskih uradnikov. Nekateri so bili povišani v službi, zopet drugi pa ponižani. Obenem je
ne. zbornica je danes potrdila predlog, da se zviša poštnina za pisma, in sicer od dveh centov na tri cejits. Isti predlog je potrdi- j Park Ave. -V direktoriju so raz-la tudi že poslanska zbornica. j ni poznani trgovci, bankirji in Predlog bo šel sedaj predsedniku ; odvetniki. Ured niki poznanih Hoover ju v podpis. Zvišana časopisov sodelujejo. Direktna poštnina se bo najbrž računala kampanja, da se doseže potom cd 1. julija naprej. Obenem pa'pošte ali osebno vse volivce, bo
V republiki Andorra se 'včera.i policija izvršila sedem po
ne sme štrajkati
St. Julia, Andora, 3. maja. Štrajki so v ti mali gorski republiki nepoznani, vsaj doslej jih niso poznali. Toliko bolje se pa vsakdo spozna na orožje. Ko so šli španski delavci, katere so importirali v republiko, da gradijo vodovod, in zaštrajkali, je poklical župan mestne prebivalce skupaj in jim velel prinesti puške s seboj. Nato so po-lovili vse štrajkarje, jih zvezali in odpeljali preko meje ter jim prepovedali povratek. Ko so župana vprašali, če ve, kaj je štrajk, je izjavil, da štrajk je to, da se delavci branijo za plačo delati.
nemudoma upeljana. Potrebni denar nameravajo spraviti sku-
gonov na razne igralnice in prostore, kjer se stavi za visoke s vote denarja.' 41 oseb je bilo aretiranih.
Klub Slovenskih vdov
V soboto večer priredi Klub Slov. vdov v Knausovi dvorani prijetno domačo veselico. Vdove so pri svojih prireditvah še vedno gledale, da so imele dober prigrizek in pijačo, in tako bo tudi v soboto. Igral bo Hojer-jev trio. Pridite!
Odprl brivnčeo
Mr. Martin Žugelj nam naznanja, da je odprl brivnico na 1194 Norwood Rd. Rojakom ga prav toplo priporočamo, ker je znan po dobri postrežbi.
je senatna zbornica tudi zvišala poštnino za časopise, katero je
določila na isto visoko svoto, ka-jpaj s prostovoljnimi darovi, kor se je nahajala v letu 1921. i Frank Nekich umrl Tako so časopisi v tej silni de-! V pondeljek popoldne je umrl presiji ponovno udarjeni;	j Frank Nekich, star 38 let. Umrl
Aretirani kozel	! je v mestni bolnici, kjer se je na-
H. M. Giltley, 17010 Lake hajal štiri mesece. Rojen je bil Shore bulevard, je včeraj zju- v Jesenicah, Dalmacija. Po po-traj prestrašeno telefoniral na klicu je bil kovač. Zapušča so-policijsko postajo, da skuša nek- progo Heleno in tri otroke, El-
do vlomiti v njih hišo. Pet policistov se je podalo na vso naglico proti hiši. Roparjev niso dobili, pač pa velikega kozla, ki se je zaleteval na sprednjem por-ču proti vratom. Grešni kozel je bil aretiran in odpeljan na policijsko postajo, ne da bi se branil. Sedaj čakajo, kdo se bo oglasil, da se mu je zgubil kozel.
50 delavcev je dobilo delo v Conneaut, Ohio, pri Nickel Plate železnici.
sie, John in Mary. Ranjki je bil član društva sv. Nikolaja, št. 22 HBZ. in društva sv. Pavla, št. 10 HKZ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 2187 W. 30th St. v petek ob 8:30 zjutraj pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj mu bo hladna ameriška zemlja! Smrtna kosa V sredo zjutraj je umrla Frances Shimek, 5700 Prosser Ave., soproga Stephen Shimeka. Podrobnosti poročamo jutri.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta »3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 9 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 105, Wed., May 4th,, 1932
Zdravniški stroški
Zadnje tedne je nastala v več odličnih ameriških časopisih obširna debata glede ameriških zdravnikov, glede zdravil in zdravljenja. Dočim se na eni strani trdi, da zdravniki preveč računajo za zdravljenje v očigled silno znižanih plač, tako delavskih kot uradniških, pa zdravniki trdijo, da so izkoriščani od ljudi, in da jim ljudje več odnesejo na računih, kot pa, dobijo. Tozadevno razpravlja dr. Tannebaum v newyorskem časopisu "Times" podrobno in zanimivo o zdravnikih in zdravniških stroških.
Dr. Tannenbaum trdi, da je danes diagnosa in zdravljenje veliko bolj težavna zadeva kot pa je bila v preteklosti Moderna zrtanstvena medicina vključuje rabo drage opreme v laboratoriju, in sodelovanje večjega števila specialistov. Vse to seveda povzroča, da je zdravljenje bolj drago, tako za bolnika, kot za zdravnika.
Danes so dobrodelne družbe, ki dajejo zdravniško pomoč po cenah, s kakoršnjimi privatni zdravniki ne morejo konkurirati. Posledica tega je, da se nahaja danes tisoče rdravnikov v Ametiki, ki ne morejo imeti dostojnega življenja. Zdravnik mora jesti, kot vsakdo drugi, oblačiti se mora dostojno, ker sicer nima ugleda, najemnino stanovanja in pisarne mora plačati. Pri sistemu, ki dovoljuje, da se vrši tekmovanje med zdravniki, da morajo slednji voditi svoje urade kot navadni trgovci, pač drugače biiti ne more.
Naloga tako zdravnikov, medicinskih družb in države je najti pot iz te zagate. Da bi pa kdaj do tega prišlo, je dvomljivo. Sistem bi moral biti tak, da znižuje zdravnikom stroške, in to bi povzročilo, da zdravniki manj računajo. Dr. Tannenbaum podaja nato nekaj svojega mnenja in nasvetov, kako bi se tak sistem praktično upeljal, namreč, da bi se znižali stroški zdravnikom in bolnikom. Sledeči so nasveti :
Prakticiranje medicine na konkurenčni podlagi bi se moralo odpraviti. Ker je zdravje mesta glavna zadeva vsakega mesta, tedaj bi morala država skrbeti za zdravniško pomoč. Obstati bi moral poseben zdravniški državni fond, v katerega bi se zbiral denar potom davkov na popolnoma enak način, kakor se zbirajo drugi fondi in se iz njih plačuje za gotove zadeve, kot na primer: za šole.
Država bi morala graditi in opremiti bolnišnice na enak način kot gradi in opremi javne šole. Pod besedo "oprema" se razume tudi zdravniško osobje. Državna zdravniška postrežba bi bila pod upravo posebne komisije, izbrane od zdravnikov, zobozdravnikov, bolniških strežnic in lekarnarjev, ki so na državni plačilni listi. Člani te državne komisije bi uradovali vsak po pet let, in bi bili podvrženi odpoklicu.
Vsi zdravniki bi takoj, ko graduirajo iz zdravniške šole, postali uslužbenci državne bolniške postrežbe. Za prvi dve leti bi dobivali približno $2,500 na leto plače. Tekom teh dveh let bi zdravniki služili v bolnišnicah kot pomočniki že izkušenim zdravnikom. Po prvih dveh letih pa bi se njih plača avtomatično zviševala, nekako približno $200 več na vsaki dve leti, dokler zdravniki ne bi dosegli 45. leta. Plača, katero bi tedaj dobivali, bi ostala nespremenljiva do 60. leta: Tedaj bi bili zdravniki poslani v pokoj z dvetretin-sko plačo. Noben zdravnik, ki bi bil zaposljen od države, ne bi smel privatno prakticirati, toda iz državne službe bi lahko šel, kadar bi hotel.
Zdravniki, zaposljeni od države, ne bi smeli delovali . več kot šest ur na dan, niti več kot šest dni na teden. Specialisti, ki se odlikujejo v tem ali onem načinu zdravljenja, bi dobivali $10,000 plače na leto. Ti ne bi zdravili samo bolnikov, pač pa bi trainirali mlajše zdravnike za specialiste. Skušnje za napredovanje do specialista, bi se vršile ob gotovih določenih časih.
Ako bi se upeljal tak sistem, trdi dr. Tannenbaum, tedaj bi ljudje dobivali veliko boljšo zdravniško postrežbo, obenem pa tudi veliko cenejšo, in morda ne bi potrošili niti polovico tega, kar potrošijo danes za zdravnike in zdravila. Ti nasveti so seveda pri zdravnikih in v raznih znanstvenih krogih vzbudili mnogo debate in zanimanja.
TRAGEDIJE V AFRIŠKIH PUŠČAVAH
Domneva se, da so to ostanki mornarjev, ki so se najbrže rešili na suho s kake ponesrečene ladje in so potem na suhem storili žalostno smrt vsled lakote in žeje.
Dramatične najdbe se dobe v puščavi Namib, ki je bila pred svetovno vojno nemška kolonija, kjer so dobili mnogo lepih de-mantov. Nemška vlada je imela tu svoje vojaške postojanke in tako se napoti nekega jutra vojaški zdravnik Rogge v spremstvu vojaka k oddaljeni vojaški postojanki, da poneseta pošto in plačo vojakom. In požrla ju je puščava. Leta 1911 so našli vojakov bajonet in ko je policijska patrulja obnovila iskanje, je tudi našla truplo, oziroma ostanke trupla zdravnika. Dobili so pri njem nedotaknjen kovčeg, v katerem je bilo 20,000 nemških mark, ki so bile namenjene za plaičo vojakom. V kovčegu so dobili tudi zdravnikovo poslovilno pismo na njegovo mater in sestro v Nemčiji, v katerem je pisal, da so se jima splašili konji in sta potem z vojakom vsak na svojo roko blodila po puščavi in ker je videl, da bo moral umreti strašne smrti od žeje, se je raje ustrelil.
Dobe tudi ostanke ekspedicije skupine Burov, ki so se napotili leta 1860 v pokrajino Angola, do katere je peljala pot skozi puščavo Kalahari. Stotine mož, žen in otrok se je napotilo z vozovi in živino skozi puščavo. Napadli so jih domačini in jih pomorili,
s trupli so pa, potem opravile divje zveri.
Razni prospektorji so se podali v afriške pustinje, katere je zvabil tje pohlep po bogastvu, ker mnogo se je pripovedovalo o velikih zakladih demantov, ki se jih lahko dobi v vročem puščavskem pesku. Navadno se je za takimi iskalci bogastva izgubila vsaka sled. Storili so žalostno smrt, največkrat vsled pomanjkanja vode, včasih so postali žrtev napada domačinov ali pa divjih zveri.
Pripoveduje se o vojaški patrulji, katero je zajel puščavski vihar blizu mesta Swakopmund. Enega izmed vojakov, ki se je v viharju ločil od svojih tovarišev, so našli domačini napol mrtvega v puščavi in so ga odpeljali v svoj?; bivališča. Ko je prišel vojak k moči, je videl, kako se otroci divjakov igrajo z lepimi de-manti, katerih je bilo v neki ka-meniti votlini, napolnjeni z vodo na tisoče. Vojak si je napolnil žepe z demanti in je neke noči pobegnil od divjakov. Ko je prišel k svojim ljudem, je organiziral ekspedicijo, da gredo po te demante, s katerimi bi si pridobili ogromno bogastvo. Ko je bila ekspedicija že v bližini zamorske naselbine, so dobili doti-čnega vojaka s pšico v srcu umorjenega. Ker je bil on edin, ki je vedel za pot, se je morala ekspedicija vrniti, a domačini so obdržali skrivnost neizmernega bogastva še naprej zase.
NARODNA PLESNA VESELICA V S. N. D:
Mnogo skrivnostnih tragedij, i ha več. Pred nekaj dnevi so pa ki so se dogodile v prejšnjih ča- trije angleški prospektorji našli sih v pustinjah Južne Afrike, j zapuščen primitiven voz, na ka-razrešujejo sedaj raziskovalci vjterem so ne,šli preperelo orodje, avtomobilih, potom katerih pri-1 ki ga je imela seboj omenjena
V soboto 7. maja ob 7:30 !zve-čer se bo prvič v tej sezoni zbral naš narod skupaj. Reprezenti-rani bodo vsi sloji: od skromnega tovarniškega delavca do privatnega zasebnika, od šolarčka do pesnika, od vajenca do profesionalca. Diletanti vseh umetnosti pridejo skupaj na ta večer, tako da bo JUGOSLOVANSKA ŠOLA MODERNE UMETNOSTI imela. 100% uspeh ob, priliki njene prve plesne veselice, katere čisti preostanek gre v šolski fond. Trgovci, kateri vedno skrbijo, da, se podpre naše kulturne ustanove, pravijo, da se udeležijo skupno, zdrjavniki in drugi ravnotako, časnikarji in njih osobja enako. Obeta pač biti nekaj, na kar ne pozabimo leta in leta!
Ob tej priliki bo šola imela tri "door prizes," katere so darovali za dobrobit šole: Oglar, Černe in Grdina & Sons. Igrale bosta dve godbi: Jackie Zore in Valentin Turkova, tako da se bo vsak lahko naplesal in zabaval. Ta dva naša godbenika sta določila igrati brezplačno na ta večer, dokler ne izrabite vseh podplatov. Odbor ne more drugače kot jih toplo priporočati v vašo naklonjenost, kadar imate veselico ali kaj sličnega. Jestvine se bodo dobile pri naših trgovcih in mošt je brezplačno poskrbel naš dobroznani prodajalec mošta, g. Rudolph Božeglav iz 60. ceste.
Prosvetni odbor je razposlal vstopnice na vsa društva, da jih razprodajo med svoje člane. Razprodajajo jih učenci, ga. Ku-shlan v SND. in drugi, katerim je do uspeha šole. Med njimi tudi nekaj trgovcev. Pričakuje se, da pridejo skoro vsi uradniki društev in nemalo število članstva posameznih o r g a n i z acij. Apelira se pa na 100% sodelovanje vseh slovenskih pevskih zborov in dramskih društev ter njih korporativno udeležbo,
dejo l^hko v kraje ,ki so skoro nedostopni drugače. In kadar se ti raziskovalci vrnejo nazaj v civilizacijo, pripovedujejo grozne stvari.
Tako se je'razvozljala tragedi-
nemška ekspedicija. Razni' napol prepereli papirji v nekem zaboju so tudi pričali, da so to res ostanki ponesrečene nemške družbe. Mnenje je, da so pomrli od gladu, trupla ljudi in konj so
ja, ki se" je pripetila v kn>vjujPa Postala hrana levov. Koakoveld, ki obsega 100 tisoč! Na morskem obrežju, kjer na Stir jaških akrov, kjer še žive j sto milj ni kapljice sladke vode, divji rodovi raznih plemen, ka-lso dobili raziskovalci še bolj ža-mor še ni prodrla civilizacija, ioatne ostanke. Videli so v pesku Pred dvajsetimi leti se je podala! nekaj belega in ko so ustavili av-v te kraje nemška raziskovalna jtomcbil, da stvar preiščejo, so družba, ki je hotela v teh krajih j spoznali v ostankih kosti treh be-kopati demante. O tej ekspedi-ilih mož. V bližini so dobili raz-ciji ni bilo potem ne duha ne slu -'padle ostanke velikega čolna.
na
tako da bomo imeli udeležbo iz vseh panog in kulturnega udej-stvovanja našega živi j a v Cle-velandu.
Med nami bodo tudi naši bankirji, kajti obljubili so biti prisotni ter pomagati na, svoj način k uspehu. Učenci pridejo s svojimi starši in ni ga sloja, ki ne bo reprezentiran. Mi jih bomo pričakovali na tej prireditvi doma, kajti to je narodna in kulturna ustanova in edino pravilno je, da se jo udeležijo vsi, ki se živijo od naklonjenosti naroda, kateri želi vse najboljše tej edini šoli umetnosti Jugoslovanov v Ameriki. Sploh ga ni naroda v Clevelandu, ki bi se lahko postavil s taka ali enako šolo!
In kaj je vstopnina k taki plesni veselici? SAMO 25c! ! Torej naj ne bo nobenega, ki bi ne prišel v soboto 7. ma ja v spodnjo dvorano SND. na plesno veselico JUGOSLOVANSKE ŠOLE MODERNE UMETNOSTI!
Vabljeni so vsi: iz Clevelan-da, Collinwooda, Euclid, Noble in sploh vseh okoliških naselbin, da se udeležijo s svojimi znanci in prijatelji vred. Zabave in veselja bo za vse zadosti. Večer bo domač, kar pomeni domača neprisiljena zabava.
Pridimo torej spet enkrat vsi skupaj kot enota 7. maja v Slovenskem narodnem domu. Pokažimo, da hočemo umetniški šoli ne samo uspeha, temveč napredka, tako da bomo enkrat lahko ponosni na delo, ki ga bodo proizvajali nadebudni in obetajoči mladi umetniki te šole.
Za obilo udeležbo se obračamo do vseh društev, trgovcev, kulturna društva ,naše denarne in druge ustanove ter v glavnem našega aktivnega poedinega Slovenca in, Slovenke in vseh delničarjev SND. Za vso naklonjenost se Vam pa že vnaprej zahvaljujemo v imenu direktorija Doma in vseh učencev. ♦ PROSVETNI ODBOR SND.
OD VSEH STRANI SMO PREZIRANI
Euclid, O. — Dočakali smo le- da bo dobilo tam delo toliko in
pi mesec majnik, in ker je prvi dan majnika delavski praznik, smo ga tudi praznovali — ker je bila ravno nedelja. Nismo ga pa praznovali v popolni za-dovoljniosti, ker smo večinoma brez dela že na leta in imamo praznik vsak dan in; ga bomo še imeli, kakor vse kaže. Tukaj v Euclidu so naš pred dvema letoma tolažili n?ši gospodarji po časopisih, da se bodo gradile nove tovarne blizu Babbitt Rd. in
toliko sto naših ljudi. In resn ca je, da so se tovarne zgradile, toda zgodilo se je z obljubami ravno nasprotno: dobili ali im-portirali so delavce* iz drugih mest, največ iz Chicaga. Domačini v Euclidu pa poslušamo tovarniške parne piščali vsako jutro in večer. Vidimo gruče tujcev, ki prihajajo vsako jutro na delo. Vidimo jih, ko menjavajo čeke na plačilni dan. Mi jih gledamo, v naših srcih pa se vne-
ma sveta jeza. Mislimo si: "Tujec si služi denar v naši naselbini in dobro živi, mi, domačini Euclida in večletni davkoplačevalci jih pa gledamo skozi prste!"
Ko smo pričeli mi Jugolovani pred 14. leti kupovati posestva v Euclidu in se pričeli naseljevati v to novo naselbino, nam je bilo rečeno, da se bodo tam postavljale nove tovarne in naša posestva bodo prišla v veljavo in vsi si bomo v tej naselbini služili svoj kruh. Mi smo vse to slepo verjeli. To so nam naši gospodje obljubovali potenj vsaki dve leti, ko so bile volitve. Sedaj pa: tovarne so postavljene, dela pa za domačine ni nič! Tako sedaj vidimo, da se nam je ves čas metalo pesek v oči.
Vsi, kar nas je tukaj naseljenih Slovencev, ni bil nihče milijonar. Vsi smo bili delavci in odvisni od zaslužka svojih žu-Ijavih rok. Z malim zaslužkom smo si toliko prihranili, ali bolje rečeno pristradali, da smo si kupili po en lot ali dva zemlje, kjer smo si postavili svoje hišice, kakor je kdo mogel. Vsak si je mislil, ako si postavi svoj dom ven iz mesta, da bo toliko ceneje izhajal in lažje preživel svojo družino. Toda zmotili smo se. Prvič je treba daleč hoditi za delom, živež dražje plačevati in ravno tako voznino na delo. Kaj pa davki? Ravno še enkrat višji so kot v mestu. Toda skozi vse to smo šli v upanju na boljše čase in čakali, da dobimo delo v novih tovarnah. Kaj pa sedaj ? No, domačinov iz Euclida nočejo poznati in najemajo tujce iz drugih mest. Veliko nas je, ki smo že plačali tisočake za davke v Euclidu, posestva pa nimajo nobene cene, stroškov ne moremo več zmagovati.
Kaj naj storimo? Mi, tukaj naseljeni Slovenci, gotovo nismo kupili zemlje in si postavili hiše, da bi jih na stara leta izgubili. Postavili smo si jih zato, da bomo v njih preživeli naša stara leta, in da bodo imeli naši otroci svoj lasten dom. Ako bo slo pa tako naprej s to politiko in hinavščino, bomo šli pa eden za drugim, odkoder smo prišli, hočeš, nočeš, moraš! Zaslužka že na leta ni nič, davkov ne moremo več plačevati, dolg na pr-re vknjižbe se pa dan za dnem dša. žulje na rokah smo že vsi izgubili in to, kar smo si s žu-Ijavimi rokami prihranili, nam bodo pa za davke vzeli.
Premišljujemo in se pogovarjamo, kdo, le kdo je vsega tega kriv? Nekaj smo si sami krivi, nekaj pa ne. Po mojem mnenju je pa resnica ta, da bi moral v vsakem mestu župan skrbeti, da domačin in davkoplačevalec do-tičnega mesta pride prvi v po-štev za delo. Tisti pa, ki so onemogli in niso več za v tovarne, naj bi se jim dalo pa mestno delo. In kadar bi bili vsi domačini tako preskrbljeni, naj bi se šele vzelo tujca v poštev.
Dandanes je vse drugače kot je bilo pred 25. leti. Takrat so ljudje prihajali in odhajali. Sedaj smo se pa ustanovili, postali smo državljani, ustanovili smo si svoja lastna ognjišča, za katere verno plačujemo davke, dokler jih pač moremo.
Ne smem preveč kritizirati našega župana, da ni nič storil zit nas. Nekaj je, vsega pa ne, kar je obljubil. Ravno pri teh novih tovarnah bi nam bil lahko v veliko pomoč, da bi bili prišli domačini prvi v poštev za delo. Resnica je, da nam je ceste tlakoval in za vodo nas je prodal Clevelandu ter plin dobil v naselbino. In seveda, kakopak, vse to na naše stroške. Mi imamo sedaj vse to na plečih, da komaj držimo. Zato je pa bila lansko leto taka velikanska bitka za županske volitve in je zmagal naš sedanji župan z malo večino. Zagotovljeni smo, da ga bomo imeli še za dve leti. Precej jih je, ki jim je bilo obljubljeno delo, toda volitve so minile, ti pa še vedno čakajo, da jih pokliče Sullivan. Najbrže so izgubili njih naslove.	•
Sedaj se sliši, da nas hoče za-
TRINERJEV0 GRENKO VINO
proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo- I bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah.
Ce verjamete al' pa ne.
pustiti naš sedanji župan in dobiti službo okrajnega komisarja. Meni se to težko vidi. če je že prej vedel, da bo premenil svojo službo, zakaj se je pa potem tako boril za svoj županski stolček in zakaj ga ni prepustil Mr. Busherju? Mr. Busher je rekel: "če mene1 izvolite, bom gledal in skrbel, da boste dobili delo in zaslužili, potem boste tudi lahko svoje davke plačevali." In takega župana bi potrebovali v Euclidu. če pa naš sedanji župan ve, da je boljše v Clevelandu in da tukaj ni več obstanka, zakaj pa nas ne vzame vse seboj ? Nam bo zelo težko po njem, ker je bilo vedno tako "Slovencem naklonjen." On bi moral začeti z delom, da bi se vsi priklopih Clevelandu in potem bi se vsi skupaj vsedli V obloženi mizi. Tako bi marsikdo nas dobil delo, ki ga sedaj ne more. Stroški bi se znižali in imeli bi manjše davke. Torej če nas on misli v resnici zapustiti in to brez vzroka, bi jaz priporočal vsem tistim, ki ste delovali za njegovo izvolitev pri zadnjih volitvah,, da vsi sedaj volite demokratski tiket in potem bo naš župan še ostal in ga bomo obdržali do konca njegovega termina.
In vsi tisti, ki ste se po zadnjih volitvah udeležili pogreba in ste slovensko zavest pokopavali, ste napravili veliko pomoto. Mislili ste, da pokopujete naše zavedne in narodno napredne Slovence, ste pa pokopali sami sebe in napravili samim sebi veliko sramoto. Marsikdo tistih se danes kesa in obžaluje, toda je prepozno. Morda ste mislili, da boste imeli potem po dva avtomobila v garaži in pa polne lonce mesa. Nekateri tisti so že svoje avtomobile izgubili, nekaterim je zarujavel v garaži, v .hišo jim pa dobrodelne družbe živež nosijo.
Torej zanaprej bodimo previdni pri volitvah. Ne vefujmo obljubam, volimo po svoji pameti in volji. Sedaj v maju bodo zopet volitve za več uradov. Za-vzemimo se in volimo vsi skupaj demokratski tiket in tako bomo še naprej obdržali našega župana v Euclidu.
Pozdrav vsem čitateljem, Ameriški Domovini pa želim mnogo napredka, ker ta list je v resnici vse hvale vreden.
A. W.,
14 let davkoplačevalec v Euclidu, -o-
Gradbeni delavci
New York, 3. maja. Nad 30,-OiOO gradbenih delavcev se je danes podalo na štrajk, ker ni še narejena nova pogodba glede delavskih plač v stavbinski industriji. Pogodba, je potekla zadnjo soboto, štrajk ne prizadene samo 30,000 delavcev v stavbinski industriji, pač pa tudi na-daljnih 85,000, ki so indirektno spojeni s stavbinsko industrijo. Kakih dvajset večjih poslopij v New Yorku je moralo prenehati z gradnjo.
Poljubovanje žene v nedeljo dovoljeno
Baltimore, Maryland, 3. maja. V tem mestu so ljudje včeraj z ogromno večino glasovali, da sme zakonski mož zopet poljubiti svojo ženo ob nedeljah. Kakor se stvar zdi smešna, pa je imelo mesto Baltimore nad 200 let staro postavo, ki je prepovedovala ob nedeljah hoditi v gledališča, opravljati trgovske opravke, in med drugim je postava jasno za-branjevala poljubovanje ob nedeljah. Tozadevna postava je bila sedaj odpravljena z ljudskim glasovanjem. Nad 83,000 glasov večine je dobil predlog za odpravo postave. 25 let so se borili liberalni elementi mesta, da so odpravili starikave določbe, ki so v današnjem življenju brez pomena.
"Ma strela, ker ravno po vse] sili hočeš in želiš, da sem jaz Krašovec, pa naj bom. Tega pa le ne veš, kaj je razlika med Dolenjcem in Kraševcem. Ena razlika je ta, da pravijo Kraševci "ma strela," Dolenjci pa "pre-teto ne bodi." Druga razlika je pa polenta in žganci. Kraševci imamo našo slavno polento, Dolenjci pa žgance.' Mi, Kraševci smo imeli tudi Martina Krpana, Dolenjci pa somo; polža, kateremu vi pravite "polž," mi pa mu pravimo "puš."
Ti, Jaka, ki si tako odprte glave, pa mi povej, kaj je razlika med Petrom in Pavlom. Ako to uganeš, pa boš dobil v dar take karte za marjašat, da bos vsakega obigral.
(France, kar prinesi mi karte, ker to uganko sem že uganil-Tam pri vas, na elevelandskem hribu sta dva brata, Peter in Pavel. Eden zna marjašat, drugi pa ne zna. In to je vsa razlika med njima, pa še precej velika. Op. Jakata.)
Eno ti bom sedaj le povedal, ki je še nisi slišal. Morda se bom radi tega zameril ženskam, se bom pa toliko bolj moškim prikupil, pa se bo zglihalo. Le poslušaj. V naši fari je živel sedlar ali "zotler," kot smo ga mi klicali. Bil je velik šaljivec. pa na meso je bil ves mrtev. No, povsod so mu dobro postregli, kadar je prišel delat ali popravljat komate v hišo.
Pa se pripeti, da je delal pri neki hiši ravno na Veliki petek. Ko stopi zjutraj v hišo, reče hišni gospodinji: "Mati, meni dajte kuhat kaj od svinjskih reberc, da ne bo tako mesno." To pa pobožni ženi ni bilo prav nič po volji, pa zgrabi burklje in ga napodi z besedami: "Ti, nesnaga hudobna, ti že ne boš pri naši hiši komatov delal, ki si tak kri-voverec. Marš iz hiše!"
Od tistega časa je bil "zotler-ju" ženski spol trn v peti in tudi voje boljše polovice ni mogel videti s koncem svojega očesa. V svojem črnem srcu sklene, da bo ženo spravil s tega sveta tje, kjer ni muh. Ker se je pa bal, da bi prišel s tem v zamero pr1 sodnijskih oblastih, sklene napraviti tako, da mu ne bodo nič mogli. Modra sedlarska glava začne ženo šegetati in je šegeče toliko časa, da žena od samega smeha umrje. Toda sodnija izve, kakšne smrti je umrla žena, pa pokličejo moža na zagovor-Sodnik ga vpraša:
"Zakaj ste vi svojo ženo toliko časa šegetali, da je umrla od smeha?"
Sedlar pa odgovori: "Saj j® nisem šegetal radi tega da bi umrla, ampak sem jo radi tega, ker se je tako lepo smejala. Vi ne veste, gospod sodnik, kako je bila moja žena prijazna za pogledat, kadar se je smejala. In ker se ni hotela smejat kar tako, sem jo šegetal. Pri tem se je pa reva tako smejala, da je od samega smeha umrla."
Sodnik mu je verjel in ga pustil domov.
Ta je resnična, če verjameš, al' pa ne in zapisal jo je pa France s elevelandskega hriba."
A
Pijanček gre precej nadelan proti domu. Ker je precej močno deževalo, se pijanček ustavi, pogleda proti tiebu in modruje sam pri sebi: "Pa naj še kdo reče, da je voda dobra, že tri dni neprestano dežuje, kar dokazuje, da voda celo v nebesih ni priljubljena in da mislijo vso
zliti doli na nas revne zemljane.'
A *
Ameriški jeklarski magna1 Schwab je pred nekaj dnevi re-. kel pri neki seji, da v Ameril<1 danes ni nobenega bogatega človeka. Jaz mu dam prav, ker bogatih ljudi res ni, je pa s0 precej milijonarjev in multimi-lijonarjev.
Pravni nasveti
. Piše Frank V. Opaskar .
Vprašanje: Jaz imam vknjižbo na nekem posestvu. Gospodi11" je umrl brez oporoke. Kaj kj bilo zdaj najbolje storiti, da W se stvar v najkrajšem času ln najceneje uredila? Je pa na °brestih in davkih že precej zaostal. Kakšni so stroški in ko-ljko približno?
Imam neko drugo posojilo na noto, a dolžnik je napovedal bankrot in je na javni dražbi kupil posestvo nazaj. Morem s to noto še priti do svojega denarja? Kaj naj storim?—M. P.
Odgovor: Prvo vprašanje: vknjižba je veljavna, čeprav je Sospodar umrl. Ker gospodar 2e dolgo ni plačeval ne obresti ne davkov, zato morate nemudoma povzeti korake, da varjete Svoje pravice. Treba vam bo Početi s tožbo za prodajo posestva, da se zadosti dolgovom Po vrsti. Vaš dolg je seveda prvi in vi boste prvi dobili denar, se hiša proda. Stroški take pbravnave so vknjiženi na hišo m Plačani iz prodaje hiše, pred-uo dobite vaš denar. Iz tega je razvidno, da vi ne plačate nobe-nih sodnijskih stroškov, ki navadno znašajo čez sto dolarjev, ^dvetnika morate pa plačati vi Jn ta navadno računa od $75.00 naprej. To je odvisno od tega, koliko bo dela, da se vsa stvar izusti in pa kakega odvetnika si Pajamete! Pojdite k Slovencu ln' ta vam bo že naprej povedal, koliko bo zahteval za svoje delo. Na drugo vprašanje: Iz vaše-vprašanja ni razvidno, če je Sel vaš dolžnik skozi bankerotno lazPravo (bankruptcy), v katerem slučaju bi bili vi obveščeni ln bi morali svoj doleg predložili na dotični sodniji, ali pa je ®8ttio navaden slučaj, v katerem clovek izgubi svoje premoženje. ^ je vaš slučaj ta, zadnje omenjeni, potem ne zadene vaš dolg v nobenem smislu, če je pa bila bankerotna obravnava in če je dotični predložil na sodniji vse Svoje premoženje in dolgove, in ste bili vi obveščeni o tem, potem s° bili njegovi dolgovi zbrisani, ■^ko pa ni bila taka obravnava, Pa vi niste bili obveščeni, potem je vag d0ig veljaven in lahko pričnete s tožbo. Iz vašega kratkega! opisa bi sklepal, da Vaš dolg še veljaven in vam letujem, da pričnete s tožbo. Vendar bi bilo najboljše, da se Posvetujete z od vet n ikom, da Preišče, če je imel dotični svoje figove zbrisane potom banke-r°tne obravnave ali ne.
Vprašanje: Kakšne korake naj človek podvzame v slučaju, C(! Pride v hišo eden višjih me-^Pih uradnikov brez dovoljenja Pisnih, stanovalcev. Višji urad-^"k ima namreč pravico, oziroma dolžnost nadzorovati mestne elavce in če jih ne vidi pri delu, ''b gre iskat po hišah. Sumi eno iso in gre notri, ne da bi prosil "^Voljenje za vstop. V hiši jih ^ našel, ker jih ni bilo notri. ':c*n davkoplačevalec in ameri-ski državljan.—F. P., Euclid,O.
Odgovor: Seveda ni imel ta Pradnik nobene pravice v hišto. Svetoval bi vam, da to stvar ^Poročite vašemu županu ali pa c°uncilmanu vašega okraja, da ta uradnik posvari, če vam Pa to nič ne pomaga, se pa obrate na okrajnega državnega llfavdnika v okrajnem kriminal-!'(;m Poslopju na Payne Ave. in
, cesta ki
SIJAJEN KONCERT DRUŠTVA "ZVON"
Cleveland (Newburg), O.—
Zadnjo nedeljo je imelo pevsko društvo "Zvon" svoj spomladanski koncert in udeležba je bila lepa. Prva točka na programu je bila pesem "Majniku" in druga "Majniku v pozdrav." To so peli naši mladi pevci in pevke, to je naraščaj društva "Zvon." To petje naraščaja je bilo res nekaj izvanrednega in vsakte-remu je šlo petjel do srca. želeti je, da si tudi druga pevska društva pridobe naraščaj, kajti samo na ta način bo ostala mila slovenska pesem v tujini na površju.
Zatem je nastopil moški zbor "Zvon" in zapel pesem "Majol-ka." Zapeli so izvrstno, četrta in peta točka sta bile "Ljub'ca povej, povej" in "Delaj dekle pušelc." To sta dve domači pesmi, toda sta bili tako zapeti, da je bilo veselje poslušati naše "Zvonarje."
Nato je nastopilo društvo "Ilirija" in je zapelo "Med cvetlicami po logu" in "Dobra žena." Prav lepo so nam zapeli obe pesmi. Zatem sta nastopila "Zvon" in "Ilirija" skupno v pesmi "Straža ob Adriji." Ko sta nastopila ta dva zbora, je bil oder poln in marsikomu je prišla misel, ako bi se zanimali naši ameriški Slovenci za petje, bi bilo lahko eno društvo tako rnoeno. To bi nam bilo res v ponos, ako bi imeli tako močna pevska društva.
Potem je bilo par minut odmora, nakar je nastopil poznani Vine Zimšek, ki je zapel v tenorju "želja Slovenca na tujem." Ljudem je zelo ugajal in z gro-movitim aplavzom so poklicali navzoči pevca nazaj, da nam je še ponovno zapel.
V sopranu solo je nastopila tudi dobro poznana pevka, Mrs. Agnes Žagar. Zapela nam je "Rudeči sarafan." Tudi ta pesem je ljudem zelo ugajala in priljubljena pevka je morala ponovno nastopiti in nam je zapela "Goreči ogenj."
On bo potem storil
k°rt>ke, da se tako postopanje v °doče prepreči. Razložite vso
»tvt M
'ar p o m o ž n e m u pravdniku, John Princu.
Nadalje je nastopil kvintet društva "Zvon," ki so nam zapeli lepo Koroško narodno "Pojdem v rovte." Dobro ste jo zapeli, fantje!
Zatem je nastopil ženski zbor "Zvona" v pesmih "Pogled v nedolžno oko" in "Kukavica." Obe pesmi so prav imenitno zapele. Potem je nastopilo pa pevsko društvo "Cvet," ki je zapelo "Ko so fantje proti vasi šli" in pa "Mlatiči." Pa kako so vam to zapeli, kakor bi se bili v stari domovini učili mlatit.
Nato je pa nastopil mešan zbor "Zvona," ki je zapel "Ven-ček narodnih pesmi." To je bilo pa nekaj nepričakovanega. Zapeli so nam razne pesmice tako lepo, da bi človek kar sedel in jih poslušal. Potem sta zapela skupna zbora "Zvon" in "Ilirija" v pesmi "Pastir." Krasno so peli in so bili ponovno poklicani. Zapeli so nam še "Buči morje Adrijansko." Res je, da je bilo to morje nekdaj naše, toda vzela ga nam je tuja roka in sedaj nam več ne buči. Vseeno nas pa ta pesem povede nazaj v davne čase, ko je bilo to morje last Slovencev.
S tem je bil program koncerta končan, toda nadaljeval se je v spodnjih prostorih, čeprav ni bilo pesmi na programu. Mr. P. Kogoj nam je povedal par besed in vsakemu je ugajal njegov govor. Enako se je izrazil tudi Mr. Ivanush, ki je rekel, da v zadnjih 12 letih še ni slišal v Clevelandu tako lepega koncerta kot je bil ta. Torej je lahko vsakomur žal, kdor se koncerta ni udeležil, kajti takega koncerta ni vsak dan.
Opozarjam pevce in pevke raznih društev, da držite in pridobivajte nove pevce k zboru. Hodite redno na vaje in ne sramujte se slovenskega jezika. Bodimo ponosni, da smo sinovi in hčere slovenskih staršev in glejmo na to, da se bo še dolgo slišala slovenska pesem v tujini, v Ameriki.	Max R. Traven.
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
NAŠA POLITIČNA MOČ V COLLINWOODU
Dobrosrčen človek
v Daltonu, Ga. je lastnik re-'^avranta, Cochran videl, da bo . °r?.l vsled slabih časov zapre-? Vl'ata. Zato je nekega dne na-. ariil, da si1 v njegovem restav-t^tu vsak vzame kar hoče, naje vzel suknjo in klobuk in se Peljal iz mesta, f
Politika ima toliko dobrih in slabih lastnosti, da bi bila prava umetnost opisovati vse dale-cosežne posledice, katere povzroči politika v malih pokrajinah, državah in sploh po vsem svetu. Politika se je porodila takoj, ko sta bila na svetu prva dva človeka, ter raztegnila svoj delokrog tako daleč, da danes vsi živimo v nekaki politični atmosferi. Popularno je mnenje med našim narodom, da mrzi politiko. Saj imamo celo izrek: ta človek je politikant, pusti ga v miru! Ali pa: to je sama politika, pa nič drugega! Imamo pa tudi druge izreke in vzroke, ki nam jasno kažejo, da je treba vedno slišati obe plati zvona, predno pošteno presodimo kaj je prav. K^j nam je bilo na primer mar pred 20 ali 30 leti, ko smo prišli v to deželo, kako in kaj se bo volilo. Vedeli smo za volitve samo zato, ker so tisti dan včasih tovarno zaprli. Potem smo se zbrali navadno v sa-lunu ter čakali na Američane, kaj bodo dobrega storili, oziroma volili za nas. Seveda smo imeli tudi v stari domovini volitve, katerih smo se mi povprečno le malo udeleževali radi mla-doletnosti. Vendar smo v pretežni večini prinesli seboj vsi nekak politični karakter, kateri nam je delal velikokrat preglavice.
Mrzla resnica je, da se nahajamo danes v tej deželi, da imamo dolžnosti in pravice, kakršne daje vsem svojim državljanom ta dežela. Z veseljem lahko kon-statiram, da imamo Slovenci v j Clevelandu politično moč, kate-I i*a nam ni dala samo dobrega \ imena, ampak tudi pripomogla do našega; zastopstva v mestu.
Politika ni torej tako slaba, 'kakor si o nji domnevajo nekateri, ampak je edino orodje ali sredstvo, po katerem se moremo uveljaviti med svetom. Ako j bi vsak izmed nas hotel nesebič-
no priznati, koliko dobrega je storila politika napram nam, kot splošnemu narodu ali posamezno, bi bili presenečeni, že samo naše ime, katero povprečni Američan dobro pozna, je neprecenljive vrednosti, ako se spomnimo na čase, ko so nam poniževalno dajali vsakovrstna imena. Razume se, da se sliši v času političnih bojev pikre besede, da nastane zamera, da je ta ali ona oseba predmet zasmehovanja. Razume se pa tudi, da ljudje s svojim prepričanjem delujejo za dobro stvar. Zelo priporočljivo bi bilo za nas Slovence, da se držimo mej dostojnosti v volivnih borbah in kadar so volitve končane, naj se s tem zaključi vse. To bo dokaz, da smo, kakor se reče — amerikanizirani.
Mnogo je bilo dela in stopinj, predno se je naš narod uveljavil v politične postojanke po različnih naselbinah Unije. Gotovo pa je, da v Clevelandu Slovenci stojimo v tem oziru na prvem mestu. Nič ni odveč, ako damo ljudem priznanje za trud, dasi preradi sodelujemo k resničnosti izreka, da nehvaležnost je plačilo sveta. V slovenski naselbini Clevelanda je nekaj trgovcev, ki so bili dva, tri in še več stokrat za priče našim rojakom, ko so iskali državljanske pravice. Na tisoče pa jih je pripravil za izpit ali izkušnji Louis J. Pire, urednik Ameriške Domovine, v večletnem poučevanju v državljanskih šolah. Slovenska naselbina na St. Clair Ave. je nam vsem kot središče našega splošnega delovanja. Mnogo sto rojakov se je sicer preselilo v predmestja, največ v Collinwood in Nottingham, a vseeno zahajajo k svojim društvom v Cleveland, ali kakor rečemo: na St. Clair. Mnogo sto jih je pa tudi, ki so pozabili ali pa zanemarili politično se udejstvovati v svojem okrožju. Jasno je, da živi na tisoče naših ljudi med vzhod-
ŠESTO POGLAVJE
Prijatelj na glavni cesti Pol ure kesneje sta Mihael Stro-gov in Nad j a zapustila Tomsk.
Tudi nekaj drugih ujetnikov je tisto noč pobegnilo iz mesta, ker so se tatarski častniki in vojaki več ali manj upijanili in jih niso tako strogo nadzorovali kakor v taborišču pri Zabedjeru ali na potu v Tomsk. Nadji, ki so jo bili z drugimi ujetniki vred odpeljali b mesto, se je posrečilo uiti in se vrniti na ravnino vprav tedaj, ko so Mihaela Strogova gnali pred emirja.
Tu se je pomešala med množico gledavcev. Videla je, kako je šla žareča sablja njenemu spremljevavcu mimo oči, pa je imela vendar toliko moči, da je ostala tiha in mirna. Neki notranji glas ji je veleval, da se mora zatajevati, ako hoče ostati svobodna in peljati sina Mar-fe Strogove na cilj, ki ga je, kakor je prisegel, moral doseči. Ko se je stara Sibirka zgrudila, ji je zastalo srce, toda ena misel ji je vrnila vso njeno prejšnjo odločnost: "Slepca bom morala voditi!" Ko je Ivan Ogarev odhajal, se je Nadja skrila v temi in čakala, da je tudi množica zapustila ravnino. Mihael Strogov je ostal sam kakor revno bitje, ki se ga ni treba nič več bati. Nadja je videla, kako je tipal do svoje matere, se sklonil k njej in jo poljubil na čelo, potem pa se vzravnal in tipal dalje, da bi ube-žal . . .	»
Kmalu nato sta Mihael Strogov in Nadja, ki ga je vodila za roko, splezala po strmem pobočju navzdol, hitela ob reki Tomu do konca mesta in se pri neki vrzeli srečno izmuznila skozi obzidje.
Proti vzhodu je držala samo irkutska cesta. Tu ni bilo mogoče zaiti. Nadja in Mihael Strogov sta hodila naglo. Mogoče je bilo namreč, da bi se emirjevi poizvedovavci po kočanem raz-veseljevanju in pijančevanju iz-nova razkropili po stepi in zaprli vsa pota. Zato jih je bilo treba prehiteti in pred njimi priti v Krasnojarsk, ki je bil 500 vrst (533 km) oddaljen od Tomska. Ostati sta hotela namreč kolikor mogoče dolgo na glavni cesti, ker je bila vsaka druga pot negotova, neznana in skrajno nevarna.
Kako je mogla Nadja kljubovati naporom v noči od 16. do 17. avgusta? Odkod je črpala telesno moč, ki je bila potrebna za tako dolgo pot? Kako se je mogla vzdržati na nogah, ki so ji
no 40. in 200. cesto, ter od jezera do Nickle Plate železnice. Ako bi se vsi slovenski državljani v tem teritoriju oživeli, se registrirali in volili, bi 32. varda lahko pokazala drugačno lice. V 32. vardi živi toliko Slovencev, odnosno Jugoslovanov, da bi lahko imeli takorekoč vodilno silo. medtem ko peščica Italijanov sedaj presega naš vpliv. Namen naš naj bo, da se temu napravi konec. Vsak državljan in državljanka naše krvi, naj si smatra v sramoto, ako zanemarja svoje državljanske pravice. Danes so trdi časi in kdo nas pozna, ako sami ne pridemo na dan? Prvič je pred vsem vsakega dolžnost, da voli, pa naj voli kar hoče. Drugič pa voli, kjer vidiš da pomagaš za dobro stvar. [V 32. vardi se je organiziral slovenski demokratski klub, ki bo obdržaval svoje seje na Waterloo Rd., na Holmes Ave. in v Nottinghamu, kar bo pravočasno naznanjeno v tem listu. Več j Slovencev kandidira tudi za zastopnike v precinktih pri prihodnjih volitvah, katerim naj j gredo naši rojaki na roko. Dolžnost naša je, da se organizira-' mo vsi, da bomo potem boljše upoštevani v vseh ozirih.
član kluba. i
krvavele še od prejšnje dolge in težavne hoje? Vse to je skoraj nerazumljivo. In vendar je drugi dan zjutraj po dvanajsturni hoji z Mihaelom Strogovim dospela v trg Semilovskoje, ki je od Tomska oddaljen 50 vrst.
Mihael Strogov še ni bil spregovoril nobene besede. Vso noč se je držal Nadjine roke, ki je neprestano drhtela, in stopal poleg nje z navadnim korakom.
Semilovskoje je bilo skoraj popolnoma zapuščeno. Njegovi prebivalci so iz strahu pred Ta-tari zbežali v jenisejsko pokrajino. Komaj v dveh ali treh hišah so še stanovali ljudje. Vse, kar je imelo količkaj vrednosti, so begunci odpeljali s seboj.
Vkljub temu je bila Nadja prisiljena, da se v trgu ustavi nekaj ur. Oba sta bila namreč potrebna hrane in počitka.
Mladenka je peljala svojega tovariša na konec trga. Tam je stala prazna in odprta hiša. Vstopila sta. Blizu visoke peči, kakršno najdeš v vsaki sibirski hiši, je stala sredi sobe lesena klop. Usedla sta se nanjo.
Tedaj je Nadja pogledala svojemu slepemu tovarišu v obraz, kakor mu doslej še ni pogledala nikoli. Ako bi Mihael Strogov ne bil slep, bi bil v tem lepem pogledu čital neizmerno vdanost in ljubezen.
Od žareče sablje vneti veki sta slepcu napol pokrivali popolnoma suhe oči. Beločnica se mu je lahno nagubala in poroženela, zenica pa izredno razširila. Njegova šarenica je bila bolj temno-modra kakor poprej, trepavnice in obrvi pa so bile nekoliko osmo-jene. Sicer pa se njegov globoki pogled ni prav nič spremenil. Ako je bil popolnoma slep, potem mu je morala vročina žare-čega jekla uničiti občutljivost mrežnice in vidnega živca.
Mihael Strogov je iztegnil roke.
"Ali si tukaj, Nadja?" je vprašal.
"Da," je odgovorila mladenka, "poleg tebe sem in te ne zapustim nikoli več, Mihael."
Ko je slišal Nadjo prvikrat izgovoriti svoje ime, je zatrepetal. Gotovo je bilo, da je njegova spremljevavka vedela vse, kdo je in kake vezi ga družijo s staro Marfo.
"Nadja," je dejal, "morala se bova ločiti!"
"Zakaj, Mihael?"
"Ker te nočem ovirati na tvojem potovanju. Tvoj oče te pričakuje v Irkutsku. Hiteti moraš k njemu!"
"Moj oče bi me klel, Mihael, ako bi te zapustila po vsem tem, kar si storil zame."
"Nadja, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov in stisnil mladenki roko, ki mu jo je bila podala, "misliti moraš samo na svojega očeta!"
"Mihael," je povzela Nadja, "ti me potrebuješ bolj kakor moj oče. Saj menda vendar ne misliš opustiti svojega potovanja v Irkutsk?"
"Nikdar!" je vzkliknil Mihael Strogov z glasom, ki je pričal, da še ni izgubi prav nič odločnosti.
"Toda onega pisma nimaš več! . . ."
"Onega pisma, ki mi ga je vzel Ivan Ogarev? . . . Naj bo! Prebil bom tudi. brez njega, Nadja. Obsodili so me kot vohuna. Prav! Ravnal bom torej kot vohun. Pojdem v Irkutsk in povem vse, kar sem videl in slišal, in prisegam ti pri živem Bogu,
"čakaj, Mihael!" je odgovorila Nadja in stopila nekaj korakov nazaj, kjer se je cesta zavila na desno.
Mihael Strogov je ostal za trenutek sam in poslušal.
Nadja se je vrnila takoj in rekla:
"Za nama je voz, ki ga vodi mlad človek."
(Dalje prihodnjič)
-O-
Računi za plin
Plačajte račune za plin v našem uradu. Ta mesec je zadnji čas, da jih plačate do torka, do 7. ure zvečer, 10. maja. Ako plačate dotedaj, dobite procente. Enako plačate v našem uradu lahko vse račune za elektriko, vodo in telefon.
Bele rokavice
Radi slabih časov je direktor javne varnosti odredil, da policistom ni treba nositi v poletju belih rokavic, da si prihranijo denar.
~¥AL1 OGLASI
Dodatek
V zadnji petkovi številki so bila pomotoma izpuščena v zahvali Jos. in Mary Kraje, 1205 E. 60th St., in sicer: Mrs. J. Brezo-var, Mrs. M. Trentel, Mr. in Mrs. Valentič, Slapnik & Sons, za krasne cvetlice, Mr in Mrs. F. Mervar, Mrs. Marjana Jerše, Mr. in Mrs. R. Skulj, Mrs. Ana Furlan. V slučaju, da je še kako ime izpuščeno, se vam vsem skupaj ravno tako lepo zahvaljujemo.
krat srečala! Toda priti moram pred njim v Irkutsk!"
"In vendar praviš, da se morava ločiti, Mihael?"
"Nadja, lopovi so mi pobrali vse!"
"Imam še nekaj rubljev in oči! Z njimi morem gledati namesto tebe, Mihael, in te peljati tja, kamor ne moreš iti sam!"
"Kako pa bova potovala?"
"Peš!"
"In s čim se bova preživljala?"
"Prosila bova."
^ Poj diva torej dalje, Nadja!"
"Pridi, Mihael!"
Mihael Strogov in Nadja se nista več nagovarjala kot brat in sestra. Skupna nesreča ju je še ožje vezala med seboj, čez eno uro sta zapustila hišo, v kateri sta počivala. Nadja je tekala po ulicah trga in nabrala nekaj kosov ječmenovega kruha ter nekoliko medice. Vse to si je pri dobrih ljudeh izprosila zastonj. Kruh in medica sta Mihaelu Strogovu kolikor toliko utolažila lakoto in žejo. Nadja mu je odločila večji del nezadostne hrane. Jedel je kose kruha, ki mu jih je tovarišica podajala drugega za drugim, in pil iz čutare, ki mu jo je nastavila na usta.
"Ali ješ, Nadja?" jo je izpra-ševal.
"Da, Mihael," mu je odgovarjala mladenka, ki se je zadovoljila s tem, kar je njemu ostalo.
Mihael Strogov in Nadja sta zapustila Semilovskoje in se odpravila na težavno pot proti Irkutsku. Mladenka se je upirala utrujenosti, kar je mogla. Ako bi jo bil Mihael Strogov videl, kako je pešala, bi se bil gotovo ustavil. Ker pa Nadja ni vzdihovala in se pritoževala, je hodil zelo naglo. Zakaj ? Ali je še mogel upati, da prehiti Tatare? Hoditi je moral peš, bil je slep in brez denarja. Ako bi izgubil edinega vodnika, Nadjo, bi se moral uleči kraj ceste in žalostno umreti. Ako pa bi vkljub temu vendarle prišel v Krasnojarsk, bi morda še ne bilo vse izgubljeno. Tu bi se dal spoznati carskemu namestniku, ki bi mu gotovo pomagal, da pride v Irkutsk.
Mihael Strogov je bil spotoma zamišljen in je le malo govoril. Ker je držal Nadjo za roko, sta bila neprestano združena in nista potrebovala besed, da bi izmenjavala svoje misli. Od časa do časa pa je Mihael Strogov vendarle dejal:
"Govori, Nadja!"
"čemu, Mihael? Saj mislim isto kakor ti," je odgovarjala mladenka in si prizadevala, da se ji ne bi poznalo na glasu, kako je trudna.
Včasih pa je le klecnila z nogami, kakor da bi se ji srce ustavilo za trenutek. Začela je hoditi počasneje, iztegovati roko in zaostajati. Tedaj se je Mihael Strogov ustavil in uprl svoje oči v mladenko, kakor da bi jo hotel videti skozi temo* ki ga je obdajala. Nato je krepkeje podprl svojo spremljevavko in se napotil dalje.
Kaki dve uri potem, ko sta od- Stanovanja se oddajo šla iz Semilovskega, se je Miha- Urno po tri sobe, eno po štiri so-
Priporočilo
Podpisani vljudno vabim Slovence, da kadar so na potu z avtomobilom v naši smeri, da. se ustavijo pri nas. Prevzel sem na 75 Townsend Ave., Norwalk, Ohio, znano, restavracijo "Norwalk Inn." Takoj zraven dobite tudi izvrstni Sohio gasolin in olje. Dober prigrizek ob vsakem času. Se vljudno priporočam.
A. Gorup
75 Townsend Ave.
Norwalk, Ohio
(Ma.y.4.11.18.)
Stanovanje
se da v najem, obstoječe iz štirih sob, rent je samo $15.00 na mesec. Stanovanje se nahaja na 6005 St. Clair Ave. Vprašajte v Julia's Flower Shoppe. (105)
Gremo iz trgovine
Naprodaj je oprema za vsakovrstne urade, iz orehovine ali hrastovine. Po vaših lastnih cenah. Kdor prej pride, boljše dobi. Oglasite se na 1305 Prospect Ave.	(105)
Posojilo
dobite lahko na vaše pohištvo, diamante ali avtomobile. Vprašajte pri The Citizens Finance Co., 412 Park Bldg. Tel. MAin 7383.	(105)
Naprodaj je
že rabljena opeka, $3.75 za 1,000 komadov. Mnogo drugega gradbenega materiala zelo poceni. Pokličite PRospect 8297. (105)
el Strogov hipoma ustavil.
"Ali je cesta prazna?" je vprašal.
"Popolnoma prazna," je odgovorila Nadja.
"Ali ne slišiš za nama kakega drdranja?"
"Da, res je!"
"Ako so Tatari, se morava
da se bova z izdajavcem še en- skriti. Dobro poglej!"
OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA
J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., soba 706, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatizmu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z vese-; ljem pošlje vsakomur ta predpis onim, "i /'' /-	ki trpe na revmatizmu in mu pišejo
jjonj. Nobenih stroškov in ne obveznosti.
be,, eno pet sob. Jako poceni rent. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(xl00)
Kdor želi
barvanje ali dobro papiranje hiše, naj pokliče
Viktor Peterca
17724 Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0482-W
(108)
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALEC LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Poklititei KEnmore 4SS1
CIXXXXXIXtXXXXXXXXXXXXXXXYl
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bld(. Tel. MAin 1I9S
URE) 9 do S Pondeljek. torek, tetrtek
od 6:30 do 8. In t »oboto od 2 — 4, 6:80 — 8 18735 Chapman Ave. Tel. KEnmore 2307-M

KLUB SLOVENSKIH VDOV

Vsako leto se enkrat spominjamo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maju, ko se vzbuja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere.
Gotovo se bo vsaka hčerka in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako je obdarijo na Materinski dan s cvetlicami.
Pri nas imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže ali umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini.
In cene letos niso visoke, so jako zmerne, postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom, da tako preseneti svojo mater, ki je njej posvečen. Ako želite lepe cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri
SLOVENSKA CVETLIČARNA ^ve. HEnderson 1126 61
MARIJA KUMIČIČ
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
Molčala je, a on je zopet obrnil pogled na kanal, po katerem so drsele raznobojne luči, kakor oči čudnih vodnih bitij, ki plavajo na površju temne vode. Včasih je odzvenelo iz njih veselo hi-hitanje, potem bi se vila do njegovih uses strastvena pesem zaljubljenega srca, potem hripavi krik kakega gondolier j a. Osvežujoč vetrič je dražil valovčke v kanalu, da so pleskali ob mra-mornate stene in stebre, ob katerih je bila privezana gondola z grbom Soranzija. Tisoči zvezd so se koprli v baržunastih globinah vode. Carmagnoli je godil večerni hlad, a gosti mrak, ki je objel vso okolico, je prijal njegovim očem. črmna noči ni morila njegovih misli. Lavinija mu ni naklonila ni besedice. Mar ni občutila strast njegovega srca? Mar ni slutila, kako vre j o in kljujejo v tem srcu grozničive čeznje in želje? Mar ni razumela, da išče ta izgubljeni brodolo-mec varnega zavetja? Vendar, kako naj bi ona pojmovala njegovo ljubezen, kakor naj bi mu jo vračala, ona,, ponosna Lavinija!? Norost! Ona se mu je vendar smejala, prezirno smejala! Kako je le mogel biti tako nepreviden in nor, da ji je govoril o strasti, ki se imenuje ljubezen? Pa da ni smešen? Mar se ne more umakniti kletva, ki je zadela njegove prednike,? Ogromen val vročih in zlokobnih občutkov je žalil Carmagnolino srce. Mržnja do vsega mu je razoravala prša in ga grabila, kakor bi ga hotela zadaviti. Težko je dihal, skoro hropel. Zdelo se mu je, da ga vidi vse mesto. Prvi ga gledajo milosrčno, a drugi, kakor bi ga hoteli prebosti. O, da ljudje vedo, kaj se z njim dogaja, smejali bi se mu, kazali nanj s prstom, ter si šepetali: "Glejte, domišljavega Carmagnolo, pretvoril se je v zaljubljenega pastirja!"
Kako je le mogel misliti, da bi ljudje česa pozabili? Ni li on vnuk človeka, ki je končal sramotne smrti? Bolečine je stisnil ustnice, da uduši v sebi vsako nežnje čuvstvovanje. Naposled je zahotel, da bi tudi to svojo ljubezen vrgel od sebe, kakor za strupljeno stvar.
Kri se mu je burno pretakala po žilah. Mislil je, da mu bodo popokale, tako je v njih bilo in kljuvalo. Zakaj ni ostal v mejah svojega stališča? čemu ga je nemila usoda, obsejala z lepoto in ga vrgla v vrtinec bogastva, oholosti, moči in slave, kjer svoje širomastvo in potajnopreziranje tim bolj občuti? Kakor je bil mlad, zakaj ni bil tudi tako lep in bogat, kakor je mnogo drugih? Zakaj se le pretaka po njegovih žilah kri navadnega človeka, kmeta, kri sramotno pogubljenega stvora?--življenje
mu postaja odurno. V dušo se mu je vlegla mržnja, podžigala boljo siromaštva med tolikim bogastvom. Neizmerna bol mu je legla v srce, a iz teh misli ga je zdramil L a v i n i j i n poroglj i v vsklik:"
"Mar ste zaspal? Oh, kako ste danes dolgočasen! Zakaj se niste sposodili pri Aretinu nekoliko zafrkljivih šal?"
"Zaspal?" se oglasi Carmagnola trpko. "Da, da. Sen je tolažba gladnim beračem, ki smejo čepeti na stopnicah cerkve, medtem ko se božji blagoslov zliva nad bogatine! Krasno je, kadar se človek naše vrste raja v sanjah, pa mu ne bi smeli vi greniti te male sreče! . . . Vsekakor pa nisem spal, ker sem čul vaše vprašanje. Aretino? Zasmehljivec? Pustite me z znjim! Danes nisem bil pri njem, pač pa sem za mimogrede videl v gondoli, kako je objemal
neko krasotico, kovajoč prevzetne kratkočasnice, katerim se je ona na ves glas smejala. Tako je življenje srečneža dan za dnem! . . . Niti nisem bil pri Tizianu, niti pri Veronesu, pač pa sem šel, gnan po neodoljivi sili v ladjedelnico, kraj dela."
"Bili ste v ladjedelnici?" je vprašala radovedno Lavinija ter se okrenila k Carmagnoli. "Povejte mi, kako je tam?"
Carmagnola se je udobno vse-del na okno ter pripovedoval: "V delavnicah jej vse živahno in umazano! Vse zavdarja po smoli, znoju in umazanem izpareva-nju! Ne, ne, ne bi mi ugajalo to naporno življenje, vendar sem se divil delu od ranega jutra do temne noči, v šumu in ropotu. Stare ladje prenavljajo, menjajo vrvi, nameščajo topove, kujejo sidra in verige. Povsod je dim, žvenket, nabijanje. Nove galeje so že v vodi in čakajo mornarjev. Zgrajene so po Ve-nierjevih načrtih. Vrhovni poveljnik sam nadzira gradnjo in oprertjo brodovja, a čudno, graditelji in delavci se ma.nj bojijo njega, nego njegovega nečaka. Ta tira uboge nesrečnike z železno šibo k delu."
Laviniji je srce hitreje bilo ter pravi: "Njegov nečak, ste dejali?"
Carmagnola je osupnil, tako neobičajen se mu je zdel njen glas. Zatim je skočil raz okno ter se ji počasnih korakov približeval.
"Da, njegov nečak . . . Cate-rino Malipiero! Vsi pravijo, da prebiva v njem sam vrag. Tako naganja delavce, kakor ne bi mogel pričakati dneva, ko bo navalil s svojo mornarico na Turke, da ga nasade na kol ali pa vržejo v ogenj ..."
Baš tedaj je prinesel sluga srebrni svetilki ter jih postavil na kamin. Carmagnola pa se je spustil v usnjati naslanjač nasproti Laviniji, zagledal se v njo ter v svetlu, luči zapazil, kako ji je lahna rudečica vdarila v lica. Sluga je odšel, a Lavinija vpraša: "Kaj še govore o njem?"
jo o1 kakem mladem veternjaku? . . . Lavinija, ne srdite se mi. Otresel sem se šal, da z vami resno govorim. Povsod med narodom se širi glas, da grize Ma-lipiera nestrpljivo častihlepje, a tako častihlepje je v Veneciji pogubonosen plamen, žerjavica, podtaknjena v suhljad. Ni dož, ni veliki svet ne trpita okoli sebe bogov!"
"Vi zasmehujete krepost, ki jo lastujete v gotovem izmeru sami," ga prekine Lavinija. "častihlepje je temelj, iz katerega pronicajo veliki č ini."
"Vsekakor! A ravno tako tudi velike tragedije! Lavinija, veliki valovi razbijajo zatVore in nasipe a marsikedaj potegnejo s temi vred v brezdno tudi mojstre!"
"Pustite brige za velika dela mojstrom samim. Malipiero pa je velik mojster. Povejte, v čem pa vidite danes njegovo častihlepje? Mar v vodstvu morna rice?"
Carmagnola se nasmehne ter pravi: "čujte me, Lavinija Vsled bolezni Zanisa je imenovala republika Venierja vrhovnim poveljnikom mornarice. Ta je moder in odločen,pa se ne bo klonil mirno s pota vihravemu Malipie.ru. To vojno bo vodil on, a drugo . . ..naravno — " Carmagnola dvigne obrvi, pogleda Lavinijo — "drugo bo vodil ta častihlepnež, ako . . . nu, čemu naj vam to pravim ? Vam!"
"Meni? Zakaj ne bi smela jaz to čuti? Mar me hočete staviti pred uganke? Povejte, recite mi odkrito, kaj mislite s tem 'ako'?"
Zelo enostavna stvar, donna Lavinija. Tedaj ako ..." poprime Carmagnola, povdarjajoč vsako besedo, "ako ga bržnja njegove vojvodske okolice ali . . . ljubezen do kake ženske ne zadrži; ako ne bo kaka ženska z sponami ljubezni modro obrzdala njegovega častihlepja."
Oba sta se zamislila, strmela predse, razburjena, ker sta čutila, da drug drugega lovita v neprijateljski ljameri ter trudeč se, da bi odkrila pri drugem slabost ali pa izvila kako priznanje. Lavinijo je prezvemala nekaka zlo vol j a, čutila se je negotovim. Nje nasprotnik se ji je s svojo zvijačnostjo zaril v srce.
redaleč se je že zaletela, da bi ji še koristilo, ako bi tajila. Vendar je vprašala po premoru
ravnodušno, skoro porogljivo: "Ljubezen do kake ženske? Katere?"
"Da vam povem?" je vprašal Carmagnola ter primaknil stol, tako da je gledal Laviniji naravnost v obraz.
"Govorite," je zapovedala ona odločno.
"Ljubezen do vas!" je odvrnil zvijačnež ter se sklonil naprej, da mu ne izbegne ni najmanja poteza v Lavinijinem obrazu.
Ona se je prisiljeno nasmehnila, a izdajalska rudečica ji je zalila obraz, vse do čela. Da-li je nje sorodnik govoril resnico?
"Do mene?" je.vprašala izmikajoč se. "Mar me hočete skušati?" Oči so i i zažarele kakor blisk, a čelo se ji namrši, kakor bi ga zastrl teman oblak.
Carmagnola je vstal, zaprl oči, prekrižal roki na prsih ter re oslonil na mramornati kamin. Kakor da se mu je mršavo lice povesilo, mu je med njima štrlel kljukasti nos. Ustnice je stisnil — ogaben je bil.
"Skušati? čemu nastavljate bodalo vašega sovraštva s takimi besedami na moja prsa? če
bi bila ohola Lavinija vedno ohola, kakor se včasih prikazuje, tedaj ne bi odgovarjala' sumljivemu prosjaku Carmagnoli s tisočerimi izbegavanji in dvoumnimi vprašanji. Vidite, često ste me že karali, da sem učenec Ni-kole Machiavellija, čim bi začela živahen prepir o kaki stvari. Zakaj me tedaj silite, da se poslužujem njegove umetnosti, modrih prevar, da izmamim raz vaše ustne cvet resnice, ki ga vi trdno tiščite z zobmi. O, ne srdite se," vzklikne čim opazi, da se je Lavinija zganila — "in ne krcajte name laži radi tistega, kar je brezriesmrtna resnica ... Lavinija, vi ljubite Malipiera!"
"Kdo vam daje pravico, izpra-ševati moje srce?" je srdito vprašala Lavinija.
On se je nasmehnil, dvigniL desnico, kakor bi hotel nekaj od-poditi, pa pravi:
"Pravico? Kaj pa pomeni pravica? Stara navada — pa je treba človeku le dovolj srčnosti, da se ji umakne. V pravico verujejo le praznoverne čarovnice, zato izbrišimo jo s površja. Pravica je zastarelo orožje iz pra-
dedove orožarne, zato pa v kot z njim, ker je rujavo! . . . Močnejši ubija šibkejšega — to se
imenuje pravica. Tedaj recimo: moč, junaštvo — to sti pravica.
(Dalje prihodnjič)
Obhajane! in obhajanke!
Staršem letošnjih obhajancev in obhajank se prav vljudno > priporočamo za nakup jako čednih najnovejših
OBHAJILNIH OBLEK
za dcklicc, pctum pa deških bluz in ovratnic za dečke Vse dobite v lepi izberi in po najnižjih cenah. Sc vljudno priporočamo
F. Svetek
15218 Saranac Road
katero priredi
KLUB SLOVENSKIH VDOV
V SOBOTO DNE 7. MAJA 1932
V KNAUSOVI DVORANI
Pričetek ob osmih zvečer
Kakcr še vselej, kadar an o imele veselico, smo gledale, da smo imekH dober prigrizek in pijačo, da js bilo vssm ustreženo, tako bo tudi na tej veselici. Zato vabimo vse prijatelje in prijateljice, piilarje in tudi vdovce, da nas posstijc. Vstopnina je za moške 35 c:ntov, za ženske 25 centcv. Vabi	%
Carmagnola je prekrižal noge, medtem ko je s prsti grebel po svoji redki črni bradi: "Kaj še govore o njem? Hm, ako naj bom odkritosrčen, tedaj moram reči, da ne baš najbolje. Vi veste, da gleda izza vešal včasih trinoga zver. Nu, kako naj rečem . . . Ljudi Malipierovega kova ta zver najraje požira."
Lavinija je pobledela v obraz pa dejala srdito: "Kako se le morete domisliti takih neslanih norosti ?"
Carmagnola se je nasmehi j al, nalahko zaprl oči ter naslonil glavo. Veselil se je, da je izsledil tajno Lavinijinega srca, pa je sklenil, da bo sledil tej tajni kakor okruten divjak. Zato se mu razveže jezik: "Vse iždajice končujejo med koli na trgu sv. Marka. Pomislite na Marsilija iz Car rare ali pa na mojega nesrečnega deda, Francesca Buso-ne Carmagnola. On je vse do tedaj nezaupno kolebal med Vis-contijemi in svojo gospodarico Venecijo, dokler ni njegova glava padla na eno, a telo na drugo stran — pod sekiro na mori-šču."
Lavinija je zopet pobledela kakor smrt ter se poigravala prstani, ki so se lesketali v odsevu luči. Razburjena pravi prezirno: "Kako morete to primerjati s Catčrinom Malipie-rom?"
"Zakaj naj bi ne mogel?? Zakaj ga pa vi toli povišujete? Zakaj vas toli zanima njegovo početje? Od kedaj pa povprašujete, kaj v gondolah in raznih hišah in palačah govore in misli-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in v silni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu in nikdar pozabljenemu soprogu in očetu,
Andrej Jarc
ki je po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisriil svoje trudne oči dne 5. marca 1932, star 4.4 let, v Detroit, Mich. Položili smo ga k večnemu počitku dne 8. marca tukaj v Clevelandu na Calvary pokopališče. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan v Clevelandu, kjer je poprej živel mnogo let, zadnjih pet let pa je živel v Detroit, Mich.
Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so ga okrasili s cvetjem in prekrasnimi venci in sicer: Brat Peter Jarc in družina, brat Jakob Jarc, Frank Končan in družina, Joe Kariš in družina, družina Rode iz Carl Ave., družina Zaverl, Detroit, Mich., družina Puyzdar, Jimie Moran, Ciril Kren, Detroit, Mich., Moose Lodge št. 1253 v Detroit, Mich., družina Petelin-kar, društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ., Mrs. Antonija Alič, Mr. in Mrs. Simončič, brat Joseph Jarc in družina v Denver, Colo., Mrs. Helen Nosič iz Detroit, Mich., dar v denarju.
v
Nadalje se zahvaljujemo vsem, kateri so darovali za sv. maše: Družina Jalovec, Mrs. Russ, Anna Werlič, Joe Krašovec, Martin Sustaršič, Mr. in Mrs. Arko, Mike Kastelec, Louis Kariš, Anton Hrovatin.
Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so dali avtomobile k pogrebu brezplačno in sicer: Louis Wirant iz E. 63. ceste, Joe Ošaben iz E. 61. ceste, Josie Krašovec iz E. 53. ceste. Najlepša hvala družini Joe Kariš, ki so odstopili prostor, da je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala lepa Rev. Milan Slajetu za lepe cerkvene obrede in iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepo vodstvo pogreba in vso pomoč. Iskrena hvala društvu Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ in Slovenski Dobrodelni Zvezi za tako točno in hitro izplačano ppsmrtnino. Toplo priporočamo Slovensko Dobrodelno Zvezo vsem rojakom.
Ako se je morda pomotoma kako ime izpusti-
v
lo, prosimo da nam oprostite in se vam ravno tako lepo zahvalimo.
Tebi pa, dragi in nepozabni soprog in oče, počivaj v miru v ameriški zemlji. Prestal si težavno pot te naše solzne doline; bil si nam dober in skrben gospodar in oče. Naj Ti večni Bog podeli svoje plačilo v svetem raju in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
KAROLINA JARC, soproga, ANDREJ JARC JR., sin, KAROLINA JARC JR., hči.
Tukaj zapušča tri brate in več sorodnikov, v stari domovini pa eno sestro.
Detroit, Mich,, 2. maja, 1932.