Posamezna številka Din 2 Poštnina v gotovini V Ljubljani, v nedeljo 18. maja 1924 Leto E | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f Mesečna naročnina: f l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | i ......................................................... Neodvisen političen list. Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. • f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. j ra ............................................................ □ Izseljeniško vprašanje. Te dni se vrši v Rimu po intenciji Mussolinija in pod protektoratom italijanskega kralja mednarodni kongres o izseljeniškem vprašanju. Naša javnost je seveda ta kongres prezrla, zakaj že od siekdaij je privilegij naše javnosti, da se sanima samo za manj važna vprašanja h da življenjska vprašanja našega naroda prezira. Tako tudi izseljeniško vprašanje, ki je najvažnejše vprašanje našega naroda, naravnost njegovo obstojno vprašanje. Eden najmanjših narodov sveta smo Slovenci in vendar živi izven domovine skoraj polovica naroda. V Primorju pol bilijona, v Avstriji 100 tisoč takih, ki se zavedajo, da so Slovenci, 100 tisoč drugih, ki samo še vedo, da izhajajo iz Slovenije in tretji stotisoč onih, ki sploh vedo več, da jih je rodila slovenska ^ati. In tam preko oceana živi 200.000 Slovencev, ki še čitajo slovenske knjige drugih 200.000, ki ne razumejo več slovenske knjige. In kje so še Vestfalci, kje vsi ostali desettisoči, ki so se razkropili po vsem svetu, ker jim domača ©■uda ni mogla dati zadostnega dela. Vsi vemo, da bo Slovenija še dolgo ®ed pasivnimi deželami in da bo zato izseljevanje še naprej naše najvažnejše vPra(šanje. In vendar moramo konstati-rati, da ni m Od nami niti korporacije in niti stranke, ki bi posvetila izseljeniškemu vprašanju svoje delo. Po vojni je sicer izgledalo, da bo kolonizacija južnih delov naše države za Večno likvidirala izseljeniško vprašanje. Toda hujskaštvo proti Beogradu je ta način rešitve izseljeniškega vprašanja onemogočilo in problem je ostal nerešen, kakor je bil leta 1918, ko bi se moral in mogel vsaj načelno rešiti. In vendar smo vedeli že pred vojno, 3a je v izseljeniškem vprašanju obsežen ves problem našega naroda. Po statistki smo bili najzdravejši narod srednje Evrope, ker je bil odstotek starih |iudi kljub mizernim higijenskim prilikam pri nas največji. Enako pa je bilo tudi število naših novorojenčkov nad Povprečjem. Pač pa smo bili globoko Pod povprečjem glede mož v starosti °d 20. do 40. leta, ker smo s svojimi mišicami množili blagostanje vseh narodov, le svojega lastnega ne. V teh treh dejstvih je največja tragika naše-8a naroda, ker samo starci in otroci so delali za domovino, vsi drugi pa za tu-Izseljeniška bilanca je najbolj verno zrcalo pasivnosti našega narodnega žlvljenja in tu se kaže v najbolj obupni «iki naša nacijonalna neorganiziranost. Kljub temu pa ne posvečamo izseljeniškemu vprašanju prav nobene pažnje. /° se je najbolj pokazalo pred kratkim, 5? se je 40.000 Vestfalcev hotelo povr-domov. Kljub složnemu nastopu vseh strank nismo bili v stanu niti da r®Patriiraxno Vestfalce, niti da jim pre-^rbimo novega dela in niti da jim po-sjiemo izdatne podpore. Naravnost na ®tfajen način smo dokazali, da se Slojni v tujini ne smejo zanašati na do-^vhio, razven, če niso oni tisti, ki bi Pomagali. Vsaj je le preveč znano, da se zanima naša javnost le za dolarje seljencev, ne pa tudi za njih dobrobit. Izseljeništvo je naša najtežja rana, v 'T ^a?es vsl®d prepovedi izseljevanja Ameriko sicer ne čutimo v vsej njeni troti, ki pa je naša kronična bolezen. Čin? Probletn pa ™ v tem, da onemogo-nno izseljevanje, temveč da ga parnet-r usmerimo, ker preprečiti ga ne mo- revl? ^ ne smemo- Naša dežela je presna, da bi mogla dati vsem svojim si-VpH°m Zaslužka, dokler ni v deželi izje n na^irša industrializacija. Zato vam samo v tem, da izseljena VCK^mo in sicer tako, da !£eii niti izseljenci kot posa-ttfczniki, ni« domovina kot celota. -J* sxvo^ n^ogi pa moremo zado-lienoa V.56 86 2 v vsakega našega izse-Poma trn ganK>’ smo v stanu, da mu 5Slm° VS l’ kadar *e v sili. V iz-T3Šaniu ie Preizkušnja na- nahs« cm f f jkai Pravi nac«°- naibedn^-5 • se brigamo za C nna l e?r SV,?lega a&veka« ka<3ar a “** nacionalizem socijalen pomen. Davidevičeva pogsianla za sestavo vlade. Beograd. 17. maja. (B) Konzulti-ranje načelnikov skupin je pričel g. Ljuba Davidovič ob 10. uri dopoldne z dr. Kraiftom, ki je pristal v imenu nemškega kluba na to, da podpira koncentracijsko Davidovičevo vlado brez vsakih pogojev. Davidovič se je razgovarjal tudi z Ferad beg Ali Drago, ki mu je izjavil. da pristaja na tako koncentracijo. Enako so odgovorili Davidoviču radi-čevci. SESTANEK S PAŠIČEM. Beograd, 17. maja. (B) O. Ljuba Davidovič je danes zjutraj poslal predsedniku vlade v ostavki g. Pašiču pismo, ki v glavnem slove tako-le: Spoštovani g. Pasic! Obveščam Vas, da sem dobil sinoči od Nj. Vel. kralja mandat za sestavo koncentracijske vladne, pa Vas zato prosim, da še danes določite sestanek zaradi razgovora o morebitni udeležbi Vašega kluba v tej vladi. S spoštovanjem Ljuba Davidovič. Na to pismo je prejel g. Davidovič že ob 12. odgovor od g. Pašiča, v katerem mu ta izjavlja, da je pripravljen za sestanek in da ga določa za popoldne na 3. uro. Sestanek med gg. Pašičem in Davi-dovičem je trajal od 3.20 do 4.30. G. Davidovič je izjavil vašemu dopisniku, da poizkus udeležbe radikalov na vladi ni uspel in da je g. Pašič ostal tudi zdaj še pri svojih znanih zahtevah in da torej kombinacija o tem. da gredo radikali v koncentracijsko vlado, odpade. DAVIDOVIČEVO POROČILO KRALJU. Beograd, 17. maja, (B) G. Ljuba Davidovič je po konferencah s svojim klubom in opozicijonalnim blokom odšel ob 19. uri 15 minut v avdijenco h kralju, kjer je ostal do 20. ure 20 minut. Odhajajoč z dvora je našemu dopisniku izjavil, da je poročal kralju o uspehih današnjega konzultovanja načelnikov parlamentarnih skupin in sploh o situaciji in da pojde jutri ob 12. uri ponovno h kralju v avdijenco:, ker mu mora predložiti neke podatke o pravem stanju sil parlamentarnih skupin, ki so se izjavile za podporo koncentracijski vladi. Opozicija pričakuje, da bo g. Davidovič pri tej priliki že pripravil ukaz o koncentracijski vladi. STALIŠČE ZEMLJORADNIKOV IN SOCIJALISTOV. Beograd. 17. maja, (Z) Ratzven z dr. Kraftom, Ferad begom in radičev-ci, je konferiral g. Ljuba Davidovič tudi s socijalistom Divcem, ki je izjavil. da bodo socijalisti podpirali vlado g. Davidoviča. dokler se ne verificirajo Radičevi mandati. Po verifikaciji pa bo njihovo držanje odvisno od nadaljne-ga razvoja situacije. Njihovo stališče je, da se morajo verificirati mandati poslancev, ki jih je narod izvolil in da imej vlado tisti, ki ima večino. G. Davidovič je pozval tudi g. Moskovlje-viča (zemljoradnik), da vstopi v vlado. Ta pa je izjavil, da zemljoradniški poslanci še niso zbrani, vsled česar ne more dati definitivnega odgovora. Vendar pa lahko reče. da vztrajajo zem-ljoradniki pri svojih prejšnjih sklepih in da bodo torej podpirali g. Davidoviča o priliki določitve dnevnega reda in verifikacije mandatov HRSS. Jasno je, da lahko računa na zemljoradnike samo do verifikacije mandatov HRSS. Glavni izvršilni odbor zemljoradniške-ga kluba se sestane 20. t. m. in takrat se bo definitivno sklepalo o tem, da-li vstopijo zemljoradniki v vlado ali ne. Kombinacija z nevtralno vlado. Vojvoda Stepanovič In Balugdžič pri kralju. Beograd. 17. maja. (B) Danes dopoldne je bil na dvoru g. Stepan Stepanovič, ki je prispel včeraj v Beograd. Vojvoda je bil zelo dolgo na dvoru. Pozneje je prišel na dvor tudi g. Balugdžič. Avdijenca je trajala dolgo časa in v političnih krogih smatrajo, da bo kralj, čim g. Davidovič vrne manda\, poveril Stepanoviču ali pa Balugdžiču mandat za sestavo nevtralne izven-strankarske vlade. Ta nevtralna vlada bi izvedla volitve, pred tem bi pa še sprejela invalidski zakon. DAVIDOVIČ UPA, DA SESTAVI VLADO. Beograd, 17. maja. (B) Po seji demokratskega kluba, na kateri je podal g. Davidovič poročilo o razgovoru z g. Pašičem, je bila odrejena seja opozicijonalnega bloka. Na tej seji je bilo sklenjeno, kaj je treba nadalje podvzeti. Gre za to, da poskuša Davidovič sestaviti koncentracijsko vlado iz skupine klerikalcev, zemljoradnikov, muslimanov in iz svoje stranke. G. Davidovič Je izjavil vašemu dopisniku, da bi bilo v tej vladi zastopanih 8 skupin poleg Davido-vičeve skupine, in sicer klerikalci, muslimani, radičevci, zemljoradniki, džemi-jet, Nemci, soci jalisti in skupina Nasta-sa Petroviča. Socijalisti bi podpirali to koncentracijo samo o priliki določitve dnevnega reda in verifikacije mandatov HRSS. Na ta način bi imela vlada dejansko večino. Davidovič je dejal vašemu dopisniku, da veruje v to, da mu uspe iz teh skupin sestaviti koalicijsko vlaido in da stopi pred kralja s predlogom o sestavi nove vlade. Beograd, 17. maja. (B) Radikali so prepričani, da Davidovič s svojim mandatom ne bo uspel in smatrajo, da pride potem po parlamentarnem redu v poštev Pašič za volilno vlado. V političnih krogih se po Balugdžičevi izjavi zelo komentira službena verzija o Ustvariti trdno skupnost med izseljenci in domovino, v tem je problem izseljeniškega vprašanja. Da reši ta problem za svoj narod, je sklical Mussolini mednarodno konferenco. Da pa mi la problem za svoj narod ne rešimo, pa gremo z molkom preko njega. Zakaj izseljenci niso volilci, zakaj bi se brigale za nie politične stranke! sestavi izvenparlamentarne vlade. Radikali pravijo, da o taki vladi ne more biti niti govora, ker ne bi mogla spremeniti današnje situacije. Taka vlada bi po mišljenju političnih krogov mogla biti samo volilna, nikakor pa ne poslovna. Volilna izven - parlamentarna vlada pa bi značila državni udar in bi bil rezultat volitev pod tako vlado za stanje naiše države še slabši, kakor je sedaj. KRIZA SE MORDA ŠE ZAVLEČE Beograd, 17. maja. (B) Nekateri politični krogi menijo, da se lahko kriza zavleče še za dva dni. To mnenje utemeljujejo tako-le: Ako bo kralj smatral, da z vstopom samo treh skupin v vlado obliki koncentracije ni zadoščeno, bo moral g. Davidovič počakati na sklep glavnega odbora zemljoradniške stranke o vstopu zemljoradnikov v vlado. Zemljoradniki so namreč izjavili, da o tem vprašanju ne more sklepati, ker je za rešitev tega vprašanja v smislu strankinih statutov pristojen glavni odbor stranke. Opozicija je prepričana, da vstopijo zemljoradniki v vlado, ako bo to potrebno. URADNIŠKE DRAGINJSKE DOKLADE. Beograd, 17. maja. (B) Iz ministrstva financ se poroča, da bo uredba o uradniških draginjskih dokladah, v kolikor se nanaša na dobo od 1. oktobra do 1. majat, stopila v veljave s 1. julijem. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 17. maja. Napoved za 18. maj. Predvsem nekoliko hladneje. Zelo oblačno, deloma deževno, v teku jutrišnjega dne se »•bo i% 20 D»t lahko aiasnL Sestanek dr. Beneš — Mussolini. Rim. 17. maja. (T) Na današnjem razgovoru med Mussolinijem in dr. Benešem je bilo določeno, da bo obiskal predsednik Masaryk Italijo meseca avgusta. Razven tega sta se oba ministra sporazumela glede koristi, da se zagotovi vsaj nekaj stabilnosti glede jadranskih tarifov, posebno kar se tiče reškega pristanišča. V najkrajšem času se bo vršil sestanek zvedencev, ki bodo določili direktne tarife in eventuel-no znižanje cen za tranzitni prevoz ne glede na jadranske tarife na železnicah med obema državama!. Obe vladi se tudi zavezujeta, da bosta čimprej izvršili konvencije, podpisane v Rimu dne 6. aprila 1922. ki se tičejo administrativnih in finančnih vprašanj pri* vatnih zavarovalnih zavodov. DR. BENEŠ PRI ITALIJANSKEM, KRALJU. Rim, 17. maja. (T) Danes je kralj priredil na čast češkoslovaškemu ministru dr. Benešu obed, katerega so se udeležili tudi ministrski predsednik Mussolini, državni podtajnik Accerbo, češkoslovaški konzul Kybal, glavni tajnik vojnega ministrstva Contarini, na-čelink kabineta Paulucci in mnogo dru* gih osebnosti. Balugdžičeva izjava in komunike radičevcev. Beograd, 17. maja. (B) Današnja »Politika« je prinesla izjavo g. Balug-džiča, ki je za sedanjo situacijo odločilne važnosti. Ta izjava je bila predmet živahnega komentiranja v opozicijonal-nih in radikalnih krogih. V prvem delu izjave je opisan razvoj današnje krize in je rečeno, da je kralj s simpatijo zasledoval Davidovičevo delo za sestavo opozicijonalnega bloka in za sporazum s brvatskim narodom, ker mu je bilo na tem, da se spor s Hrvati reši na podlagi sporazuma. Vse to pa je pokvaril manifest HRSS. Ta Balugdžičeva izjava je dala povod, da sta gg. dr. Maček in Predavec po predhodni konferenci s predstavniki opozicijonalnega bloka izdala komunike, ki ima v glavnem sledečo vsebino: Današnja »Politika« je objavila izjavo g. Balugdžiča. v kateri se nahaja pasus, da se je v trenotlcu, ko je kralj mislil, da poveri sestavo vlade opoziciji, pojavil znani manifest, ki je očividno dokazal, da voditelj HRSS ne želi sodelovanja; s Srbi. Nazori, ki jih je Radič v tem manifestu razvijal, so v na-protju z nazori večine naroda v naši državi. Kralj je smatral, da vlada, ki bi se v glavnem naslonila na skupino, čije načelnik ne priznava temeljev današnje države, ne bi bila izraz teženj in čustvovanja te večine. Zaradi tega je kralj mišljenja, da se more najti izhod iz krize samo v izvenparlamentarni kombinaciji, ker vsi drugi poskusi niso dali možnosti za parlamentarno rešitev krize. Povodom te izjave sta poslanca dr. Maček in Predavec izjavila novinarjem: Balugdžič trdi. da je proglas očividno dokazal, da vodja HRSS ne želi sodelovanja s Srbi, toda že začetek samega proglasa se glasi tako-le:' Zastopstvo hrvatskega naroda zbrano ponovno v letu 1923, je naglašalo ob vsaki priliki, da je mogoče hrvatsko vprašanje najboljše rešiti z iskrenim, pravičnim in poštenim sporazumom s srbskim narodom. Proglas ima nadalje apel na srbski narod, ki se poziva na skupno borbo za seljaško državo, za seljaško vlado in upravo. Ne razumemo, kako se more izvajati iz tega, da voditelj RHSS ne želi sodelovanja s Srbi. Kar se tiče trditve, da načelnik HRSS ne priznava temeljev današnje države, mislimo, da je v vsaki državi glavni temelj za>-konitost in poštenje in da je parlamentarizem bistveni faktor te zakonitosti. To je v proglasu jasno rečeno. Pri vsem tem obstoji možnost, da je g. Balugdžič proglas HRSS napačno razumel, ker smo mnenja, da Balugdžič ne spada med one, ki mislijo, da temelji današnje države niso zakonitost, poštenje in parlamentarizem. Beograd. 17. maja. (B) Vaš dopisnik doznava, da je g. Balugdžič svojo izjavo v »Politiki« podal sinoči potem, ko je dobil Davidovič mandat za sestavo koncentracijske vlade in da oni pasus v izjavi, ki govori o tem, da kralj razmišlja o nevtralni vladi, predstavljal pravo stanje stvari. Balugdžičeva izjava je izzvala najrazličnejše komentarje, ravno tatoo pa tudi odgovor dr. Mčaka in Predavca. Konstatira se, da v tem odgovoru dr. Maček in Predavec ne demantirata, kar je trdil g. Balugdžič, da je vodja HRSS proti današnji ureditvi naše države, in ker je pač tudi na osnovi zakonitosti in parlamentarizma mogoča republika. 1 si član Jupsloimste Matice 7 Danev o bo3garsko-ju* gostov. odnošajih. Sofija, 17. maja. (Z) Včeraj je o priliki debate o proračunu za ministrstvo zunanjih del govoril v sobranju bivši ministrski predsednik Danev. Po-vdarjal je, kako se odnošaji Bolgarije natpram sosedom razvijajo zelo v dobri smeri izvzemši Jugoslavijo. Neprijatelji stvo med tema dvema državama ni* ma po njegovem mnenju svojega izvora samo v makedonskem vprašanju, temveč tudi v politični nezrelosti obeh držav. Odnošaji med obema državama se morajo temeljito spremeniti in sicer je to posebno potrebno v interesu Bolgarije, kajti sicer ji ne bo nobena velesila zaupala. Obe državi morata iti druga drugi na roko ter bi pri tem bilo lepše, ko bi Jugoslavija storila v tej stva* ri prvi korak, ker ima povoljnejši mednarodni položaj. Ta prvi korak bi obstojal v tem, da bi se dala Makedoncem pravica samoodločbe. Pogoji franc, sodjalh slov za vstop v vlado, Pariz, 17. maja. (K) (Agence Ha-vas.) Izvršilni odbor socijallstične republikanske stranke je sklenil, da morajo člani stranke odkloniti udeležbo vsaki vladi, ki se ne bi zavezala, da izvede program vsebujoč sledeče točke: Ostavka predsednika Milleranda, obnova volilne pravice okrajev (arrondis-sement), splošna amnestija, obnova prisrčnih odnošajev z zavezniki v svrho rešitve problema glede reparacij in jamstva na podlagi zvedeniških poročil. IZMENJAVA PISEM MACDONALD-POINCARE. Pariz, 17. maja. (T) Po prejemu Macdonaldovega pisma je Poincarč ponovno pisal angleškemu ministrskemu predsedniku pismo, ki ga je francoski poslanik v Londonu, De Saint-Aulaire-včeraj izročil Macdonaldu. ODPRAVA POTNIH LISTOV V AVSTRIJI Dunaj, 17. maja. (T) Na sestanku avstrijskih industrijalcev je poročal minister Schuech, da je vlada sklenila v najkrajšem času odplaviti potne liste za potovanje* v Avstrijo. Namesto potnih listov bodo potniki kupili na inozemskih trgovskih zbornicah ali turistovskih agencijah kolke, ki bodo odgovarjali onim, ki so sedaj potrebni za potni list SESTANEK MUSSOLINI-THEUNIS. Rim, 17. maja. (T) Ministrski predsednik Mussolini odpotuje nocoj ob 20. uri 45 minut v Milan na sestanek z belgijskima ministroma Theunisom in Hy-mansom. Spremljal ga bo senator Contarini. Mussolini se povrne v torek zjutraj. Na sestanku s ebo razpravljalo o odškodninskem vprašanju. Borzna poročila. too T,Lst’,17, maja- (T) Devize: Pariz ‘"T130’ London 98—98.25, New Yctfk 22.35—22.475, Švica 398—400, Praga 66.25 do 66.75, Dunaj 0.0315—0.0325, Zagreb 27.70 do 27.95. — Valute: avstrijske krone 0.0315—0.0325, dinarji 27.70—28, dolarji 22.325—22.45, funt šterling 97.50—98.15. Curih. 17. maja. Beograd 6.95, N«v York 564.50, London 24.63, Pariz 32.45, Milan 25.10, Praga 16.625, Budimpešta 0,0067. Bukarešta 2.75, Sofija 4.10, Dunaj 0.00795. * Berlin, 17. maja* Beograd 5.209, Dunaj 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Pari* 24.59, London 18.355, New York 4,19. Curib 7441. Stev. 117. fc. ». W' Položaj obmejnih Slovencev v Avstriji. Da se avstrijski Nemci tudi po polomu stare Avstrije niso čisto nič spremenili, kakor tudi ne oni v Nemčiji, to so naši in tudi drugi listi že neštetokrat dokazali. Naprairi Slovanom nastopajo 5e vedno oholo in skušajo znova spra-riti v življenje nekdanje nasilno potujčevanje nenemškega življa. Znano je, kako nastopajo napram Slovencem na Koroškem, kjer se prav nič ne brigajo ea- senžermenske odveze glede narodnih manjšin ter jih direktno ali pa vsaj indirektno kršijo kakor nobena druga nasledstvena država. O postopanju Matncev s koroškimi Slovenci pa se vodico pri nas vsaj deloma računi m naše. časopisje registrira vsaj vsa večja nasilja. Vse huje se godi pa štajerskim Slovencem, ki so ostali v Avstriji, v Radgoni in krog nje ter na vsem precej: širokem prekomejnem pasu med Muro in Koroško. Za te naše ljudi se pri nas nihče ne zmeni, kar je precej razpjnljivo, če se pomisli, da tam ni slovenske inteligence in da od njih ne pri-ftajhjo v našo javnost skoro bi rekli, absolutno nikake vesti. .(Ti naši ljudje krog Radgone, v se-verozapadnem delu Slovenskih goric teiina severnih pobočjih Kozjaka in ob čafcavi že v stari Avstriji niso uživali nizkih narodnih pravic, bili pa so vsaj toliko na boljšem kakor so danes^ da sov lahko svobodno občevali s svojimi sldvenskimi rojaki, ki se nahajajo sedaj ,'OŠtran meje in so si tako vsaj v domačem občevanju ohranili svoj materni jezik. Po povojni razmejitvi jim je nova državna meja vzela tudi to. Ko se prva let^ po vojni še ni vedelo, kako bo razmejitev izpadla, so se avstrijski Nemci oaii, da ne bi ti Slovenci še lahko sami odločali o svoji pripadnosti zato so jim šli*' vsem na roko, jih podpirali in tudi niš« nastopali proti njihovemu slovenskemu občevanju med seboj. Danes pa, ko-lso meje definitivno določene in so ti Slovenci res postali žrtev mehaničnega^ merjenja tal in ne štetja duš..«, so Nemci naenkrat poslali čisto drugačni. 2e lansko leto smo v Mariboru tuintam slišali o krivičnem in netolerantnem po-stojianju Nemcev s štajerskimi Slovenci, zadnje čase pa prihajajo vedno Pogoje je vesti, ki kažejo da so si Nemci zadali nalogo čimprej zatreti vsako sled slovenstva v svojem obmejnem ozemlju?- Maribor. 15. maja. »Siidmarka« in »Schulverein« imata povsod svoje zaupnike in špicelne, ki imajo nalog ovaditi na merodajnem mestu vsakega Slovenca, ki bi si sploh upal govoriti slovensko in potem se že najde ta ali oni vzrok za preganjanje ali vsaj šikaniranje. Tak, od teh zaupnikov ovadeni Slovenec, išče v slučaju potrebe zaman zaščite in pravice pri oblasteh. S pomočjo finančnih organov in obmejne žandarmerije se ga preganja kot tihotapca itd. itd. Učiteljstvo v šoli je dobilo zadnje dni strog nalog paziti na to. da otroci ne bodo izgovorili v šoli tudi med seboj d) pavzah nobene slovenske besede, da bodo vedno pozdravljali samo nemško in da bodo tudi sploh vedno govorili le nemško. Ta nalog se strogo izvaja, z izjemo ene ali dveh šol, kjer je v tem oziru malo bolje m otroci se za vsak »pregrešek proti čistoti nemščine« strogo kaznujejo. Da bi čimprej dosegli svoj cilj in popolnoma zatrli vsako sled slovenščine v obmejnem ozemlju, nameravajo sedaj zgraditi schulvereinovske šole v vseh onih obmejnih slovenskih krajih, kjer ni državnih in otroci vsled velike oddaljenosti od šol pouk večino leta zanemarjajo. Kljub vsem nemškim naporom popolnoma zatreti vsako sled o,,slovenskem na obmejnem ozemlju, pa se dogaja vsaj v nekaterih krajih tudi nekaj čisto obratnega. S pritiskom raste odpor! Slovenci gledajo na to stran meje in pričenjajo uvidevati. da M bilo pri nas bolje kakor je v Avstriji; s tem se pa polagoma- pričenja buditi tudi narodna zavest. Narodnemu nezadovoljstvu se pridružuje še slabo gospodarsko stanje in neugodnost skrajno neprikladnih mej in dan zai dnem se bolj čuje tožba: »Zakaj nismo pod Jugoslavijo!« Take in slične izjave se pojavljajo ob celi meji, posebno pa še v Radgoni, kjer pričenjajo polagoma celo tudi trezni Nemci uvidevati, da: je stanje mesta, ki je potisnjeno kot klin med dve meji naše države in popolnoma izoliranp, nevzdržno.* O tem pa bomo spregovorili prihodnjič še podrobneje. V splošnem pa nas morajo razmere onkraj meje vzpodbuditi k protiakciji, ki jo je treba podvzeti čimprej. dokler je še čas in še m vse izgubljeno. fib Internacilonalni glasbeni festival v Pragi. 'Jhnalu po koncu svetovne vojne se je ,£o prizadevanju angleških glasbenikov osnovala interraacijonalna družba za sodobno glasbo s sedežem v Londonu, katftra prireja vsako leto glasbene svečanosti in posveča sVoje delo izključno .najnovejši internacijonalni glasbi. Za letošnje svečanosti si je družba izbrala Prago kjer bodo internacijonalnim glasbenim krogom Cehi pokazali višek svoje glasbene produkcije. Program vsebuje obenem tudi proslavo Smetane čigar najodličnejša dela operna in orkestrasna se bpdo na festivalu izvajala. Narodno di-vadlo prinese izmed najnovejših čeških oper »Kato Kabanovo« Leoša Janačka (prPnas znanega po svoji krasni cmeri Jemifi) in opero Otokarja Zicha »Kriv-da«/';V koncertnih orkestralnih programih šo Slovani odlično zastopani in si-cer ,Cehi po simfoniji Otokarja Ostrčila in po simfonični pesnitvi »Zorenje« Josipa Suka, Poljaki z violinskim koncertom Karola Szymanovskega, Rusi po simfoniji znamenitega Igora Stravinskega in po violinskem koncertu Sergija Prokofjeva. Razen Slovanov so na programu zlasti moderni francoski skladatelji, deloma tudi laški in angleški. Praški Nemci izvedejo kot novosti nemške glasbe »Pričakovanje« Arnolda Schon-berga, deseto simfonijo Gustava Mahlerja in lirično simfonijo Aleksandra Zem-linskega. Festival, čigar program je razdeljen na štirinajst dni od 25. maja do 8. junija bo za češko in za slovansko glasbo dogodek prvega reda. 0 Festivalu bomo priobčili izčrpna originalna poročila enega naših prvih glasbenikov. Naše glasbo ljubečo javnost opozarjamo že danes na to poročilo. V svojem zadnjem ln predzadnjem pismu sem govoril o navzkrižjih in sporih, ki razkrajajo laški fašizem, s čisto idejnega ali, kakor sem rekel, filozofskega stališča. Znan pregovor pravi sicer, da »hudič ni tako črn kakor se mala«, in morda velja tudi o fašizmu, da ni tako grd in črn kakor njegova srajca. Toda na drugi strani pa nas zopet uči vsakdanja skušnja, da je v življenju vse, kar se dogaja, v resnici mnogo bolj umazano, nego bi se moglo soditi zgolj po zunanjih nastopih in pojavih. To velja tudi o sedanji polemiki med fašisti glede revizijonizma in normalizacije. Začetek je imel še čisto idealno vsebino, toda kmalu so se izcimili osebni napadi, razna očitanja, podprta z objavljanjem tajnih in zaupnih pisem, skratka: notranji fa-šistovski spor se je počasi spremenil v velik javen škandal, ki bi bil lahko imel resne posledice za ves sestav fašizma in njega edinstvo. Posebno pozornost so vzbudili v zadnjem času hudi napadi na finančnega ministra De Štefanija. Napadi na finančnega ministra izhajajo iz krogov takoimenovanih reviziionistov, katerih glavni govornik je Massimo Rocca in ki se poslužujejo predvsem rimskega fašistovskega lista »Nuovo Paese«. Ta list vodi že več časa odkrito gonjo proti »Banca Commerciale« v obrambo interesov bivših voditeljev in gospodarjev znane »Banca Italiana di Sconto«, ki je faliraia, tako da sedijo njeni odgovorni gospodarji sedaj na zatožni klopi pred najvišjim sodnim dvorom in se morajo zagovarjati zaradi sleparskega poloma. »Nuovo Paese« in drugi listi očitajo finančnemu ministru, da je zanemarjal koristi delničarjev in drugih upnikov propadle banice v korist drugim denarnim zavodom in bankirskim skupinam. Še bolj nevarni pa so bili napadi zaradi davčnega vijaka. »Nuovo Paese« se je skliceval pri tem na obljubo ministrskega predsednika, da bo davčni vijak odnehal, medtem ko da je minister De Stefani naravnost obseden od misli na uravnovešenje državnega proračuna, pa tudi če bi imela vsled te njegove politike crkniti Italija in fašizem. Še hujši so bili v tej polemiki napadi na prejšnjega železniškega komisarja Torre, kateremu očitata »Nuovo Paese« In »Im-pero«, da je bilo njegovo upravljanje državnih železnic ju upravljanje ostankov vojnega materijala, kateri se Ima likvidirati, pod direktnim vplivom nekaterih industri-jalcev, ki so zasledovali svojo osebno korist na škodo državne uprave. »Impero« imenuje v tej polemiki neka gospoda po imenu Osta in Scaleri. Znano je, da sta bila ta gospoda v začetku denarna zalagatelja lista »Impero«, a sta mu pozneje odtegnila svojo podporo. Jeza rimskega lista je, kakor se vidi, razumljiva in naravna: svitli denarci so vmes! Še bolj odkrito pa je napadal istočasno železniško upravo »Nuovo Paese«, ki ie očital železniškemu komisarju Torreju, da je pri oddajanju preostalega vojnega materijala izsiljeval iz ponudnikov kar cele milijone za nekatere arditske zadruge. Na ta način so prišli revizijonisti v resen spor z glasilom arditske organizacije »Fiamma Nera«. a napadani Scalera je javno naznanil, da vloži proti listu »Impero« tožbo radi obrekovanja potom tiska. Tako je zašla polemika, ki je rmela v začetku le političen značaj, na povsem drugačno polje. Revizijonisti so se dali v svoji vnemi zapeljati, da so na koncu koncev začeli napadati fašizem sam in mu očitati, da ie popolnoma usužnjen veleindustriji in raznim bankokratskim klikam. V tem smislu je nastopil posebno Massimo Rocca. Razume se. da so nasprotniki revizijonizma to izkoristili. Začeli so protiofenzivo v obrambo »užaljenega« fašizma. V prvih vrstah med temi poslednjimi stoji kremonski »ras« Farinacci. V svojem listu »Cremona Nuova« pa se Farinacci ni omejeval le na zavračanje napadov in žalitev na naslov njegovega »nepostavnega, pristnega in prvotnega« fašizma, temveč je odločno nastopil tudi v obrambo finančnega ministra De Štefanija in bivšega, železniškega komisarja Torre-ja. Tak je bil položaj, ko je ministrski predsednik Mussolini prekinil svoje potovanje po Siciliji ter se vrnil dne 14. t. m. v Rim. S svojim nastopom v obrambo finančnega ministra De Stefani-ja je Farinacci mojstrski izkoristil napako, ki so jo napravili revizijonisti s tem, da so prenesli polemiko na kočljivo polje kritike delovanja vlade. Po njihovi zaslugi je začel en del javnosti že dvomiti o poštenju sedanje vla- V Trstu, dne 16. maja 1924. de, zakaj revizijonisti so očitali finančnemu ministru in železniškemu komisarju — korupcijo. Dasi je Mussolini sam na strani re-vizijonistov, mu kljub temu to ni moglo biti všeč in zato je nastopilo vodstvo fašistovske stranke proti poglavarju revizijonistov Massimo Rocca ter ga po zadnjih vesteh izključilo iz stranke. Poleg tega bo med njim in Farinaccijem še — dvoboj! Mussoliniju se bo s takimi ukrepi posrečilo ustaviti sedanjo polemiko, toda njenega vtisa ne bo mogoče zabrisati. Polemika med revizijonisti in nasprotniki revizi-jonizma se je končala z moralno zmago poslednjih. Vendar pa je pokazala ta polemika vsej javnosti, da ni vse zlato, kar se v fašizmu svetli. Pokazala ie, da ie v »državi fašizma« nekaj — in ne samo nekaj, temveč mnogo gnilega; dalje, da so nasprotja utemeljena v navzkrižju med mate-rijalnimi interesi posameznih klik, ki so se obrazovale v fašistovskih vrstah, da imajo te klike v rokah vsaka svoj fašistovski list, ki ga izrabljajo po svoji volji in za svoje posebne polemične svrhe. Taka nasprotja pa se ne dajo tako lahko izgladiti in zato tvorijo nevarno bolezen za ves fašizem. * Med razlogi, ki so prisilili Mussolinija, da je prekinil svoj pohod po Siciliji, se je navajal ravno kritični položaj v fašizmu, ki ga je ustvarila gori opisana polemika. Ni dvoma, da je moral biti vrhovni vodja (Du-ce) fašizma v velikih skrbeh, ko je videl, kako se v njegovem odsotstvu iz Rima razgrevajo strasti njegovih »zvestih« pristašev. Otvoritev mednarodne konference za izseljevanje, ki se je izvršila včeraj v Rimu, pa je ravno tako nujno zahtevala njegov povratek. Vprašanje izseljevanja je za Italijo najvažnejše politično, gospodarsko in tudi finančno vprašanje, ki povzroča sedanji vladi naravnost morilne skrbi. Na videz je to vprašanje enostavno: Italija ima preveč prebivalcev; na domačih tleh jih ne inore preživljati. Kam z njim? Odgovor: Ven v druge države, saj svet je velik! V resnici pa je stvar mnogo bolj zamotana. Zedinjene države so zaprle svoja vrata in druge države tudi ne marajo tujcev. Posledica takega položaja je ta, da je padlo izseljevanje iz Italije po vojni na zelo nizko stopnjo. Živi se seveda vendar za silo, toda škoda, ki jo trpi država, je ogromna. Pošiljatve italijanskih izseljencev so tvorile važno postavko med aktivami italijanske plačilne bilance. Ta postavka je po vojni skoraj'popolnoma izostala seveda na zelo občutno škodo italijanskih financ. Razumljivo je torej, da se pripisuje v Italiji vprašanju izseljevanja velikanska važnost. Dejstvo, da je otvoritvi mednarodne konference prisostvoval sam krali. nam to še posebno dokazuje. Konferenca ie bila sklicana na pobudo italijanske vlade in na njej je zastopanih 59 držav. To je vsekakor velik uspeh. Ali pa bo temu začetnemu uspehu odgovarjal tudi primeren zaključni uspeh. To je ono veliko vprašanje. Po mojem mnenju bo šlo težko. Italija zahteva od držav, kamor se lahko izseljujejo njeni sinovi, malo preveč, česar ji druge države najbrže ne bodo mogle dati. Mussolini je naglasil v svojem otvoritvenem govoru, da je treba določiti predvsem Juridični položaj izseljencev. Treba je omogočiti izseljencem, da se bodo lahko uveljavljali tudi v tujini kot državljani matere domovine. Ta zahteva pomeni v praksi, da bi bilo n. pr. Italiji dovoljeno ustanavljati po drugih državah male »Italijice«, ki bi jih morale vlade priznavati, jiii spoštovati in- jim priznavati' nekak poseben položaj države v državi. S tem pa je dal Mussolini celemu vprašanju čisto političen značaj, ki ga -Tuge države pač ne bodo hotele priznati, temveč bodo prej vztrajale na tem, da bodi izseljeniško vprašanje zgolj gospodarsko in če se hoče tudi človekoljubno promatranc in po možnosti rešeno. Nobena država pač ne bo hotela dovoliti drugi in ji priznati nekako juridično upravičenost, da bi smela organizirati na njenem ozemlju nekako umetno poplavo ozemlja s tujimi državljani. S tega stališča je sedanja mednarodna konferenca za izseljevanje zelo_ važna predvsem za bližnje sosede Italije, in ne v zadnji vrsti za Jugoslavijo. * V našem domačem taboru smo še vedno tam, kjer smo bili. Naša domača vprašanja imajo marsikatero sličnost z notranjimi fašistovskimi spori. Tudi pri nas bi bila skrajno potrebna normalizacija, zakaj naše razmere so res nenormalne. Že v predzadnjem pismu sem rekel, da obstoja pri nas poleg vseprirnorske politične organizacij« »Edinost« v Trstu tudi goriška »Edinost«. kf je organizacija krščansko-socijalnih disidentov. Nenormalno in naravnost paradoksalno pa je to. da se tudi ta — drugače čisto strankarska — organizacija izdaje k« »enotno politično društvo za vse Slovane v Italiji«. Tako naj bi torej imeli mi primorski Slovani kar dvoje narodnih edmstev!. Ker je to pravi absurdum, ponavljam._ da le tudi pri nas skrajno potrebna normalizacija naših političnih razmer. Doseči pa se da ta normalizacija le na dva načina: ali naj go-riški disidenti likvidirajo za časa in naj krenejo po poti, ki bi zopet dovedla do popolne skupnosti in enotnosti naše politične organizacije, ali pa naj se proglasijo za posebno stranko, da s tem omogočijo ustanovitev Narodnega sveta. Vsaka drugačna pot vodi k borbi, katere pa naše ljudstvo noče. Po leg tega bi rodila strankarska borba splošne demoralizacijo in to ravno v hipu, ko ie prepotrebna smotrena akcija vseh za povzdigo našega izmučenega naroda iz onega stanja zbeganosti in preplašenosti, v katero so ga potlačili dogodki zadnjih let nasilja in groze. Dokler ne pride med nami do take normalizacije razmer, bo padal po nas udarec za udarcem in zraven bo še nevarnost, da se ne bomo niti več zavedali svojih stisk in svojih ran. Mari pa naj velja tu tisti evangeljski rek, da »pohujšanje mora priti...« Toda v istem reku je dalje rečeno, da bo »gorje tistemu, po komur pride« in to bi si morali zapomniti predvsem tisti, ki hočejo ^ operirati pri nas z nekakim velekrščan* stvom ali s krščanskim šovinizmom, ki je M vsakega pametnega človeka ravno tako obsojanja vreden, kakor vsak drugi šovinizeffl kakršnekoli vrste. Ravno te dni je padel po našem ljudstvu hud gospodarski udarec, ki je nov dokaz, kam pelje strankarstvo tudi na gospO' darskem polju. »Kmetijska zadruga v Trstu« je v likvidaciji. Prizadetih je okoli 5000 zadružnikov. Likvidacijski odbor je izdal poziv. v katerem zahteva od vsakega zadružnika po 72 lir v svrho kritja izgube, ki K je povzročilo zavoženo gospodarstvo v tej ustanovi. Kmetijsko zadrugo so ustanovi# tukaj po vojni naši komunisti. Bila je ustanovljena z očitnim namenom, da potisne V ozadje tukajšnjo staro in priznano Tržaško kmetijsko družbo. Gospodarji zadruge so izrabljali novo ustanovo tudi v polltičn* svrhe, t. j. za razna finansiranja, ki nisO imela z nameni in cilji zadruge nič opraviti. Uradno glasilo zadruge je bilo komunistično »Delo.« Tako so gospodarili gospodje komunisti dve leti, prezirajoč temeljna načela, nt katerih sloni zadružništvo ali jih izrabljajoč na demagoški in torej protigospodarski način. Zadruga je' bila brez vsakega knjigovodstva. V drugi polovici leta 1921. so bi# komunisti iztisnjeni iz vodstva in »Kmetijska zadruga« je pristopila k Tržaški zadružni zvezi. Toda kmalu se je izkazalo, da N bila zadruga pasivna že v letu 1920-21 1« novi odbor je stal takoj pred težko nalogo, da popravi stare komunistične grehe. S prizadevanjem dr. Wilfana in dr. Slavika j® dobila zadruga 150.000 lir pomoči, toda ra več pomagalo. Cim bolj se je zadruga spravljala v red, tem jasnejše ie postajalo, da ni druge pomoči nego čimprejšnja likvidacija, da se preprečijo večje izgube in hujši udarci. Tako je prišlo do likvidacije, do edinega izhoda iz zagate, v katero so spravili Kmetijsko zadrugo komunistični demagogi in ne-vedneži že leta 1921. Bilo je pričakovati, da se bodo vsaj spričo takih silnih gospodarskih udarcev vzdržali tukajšnji poklicni zdražbarji svojega običajnega demagoškega hujskanja. Njih nagon pa je bil močnejši nego njih »ljubezen do ubogega ljudstva«, (Glej »Mali list« od 9. t. m.). Z zadovoljstvom je treba vsled tega naglasiti, da j« šla tnasa zadružnikov preko teh kričačev, V četrtek se je vršilo tu v Trstu posvetovanje zadružnikov in današnja »Edinost« objavlja poziv nadzorništva in poročilo 0 sestanku, iz katerih je razvidno, da se hui" skačem ne bo posrečilo izzvati panike, ki bi lahko imela nedogledne posledice tudi za druge solidne naše zadruge. Sestanka st^ se udeležila tudi dr.. Wilfan in dr. Slavik in to nam je sigurno jamstvo, da se bo likvidacija Izvršila mirno in brez vsake druge nesreče. Dasi bi nudila ravno nesreča Kmetijske zadruge priliko, da se znani obrekovalci teh dveh mož do nagega razkrinkajo, sta šla oba preko tega. S tem sta dala nov dokaz, kako se zavedata one resnične od* govornosti, ki leži na vseh pravih voditeljih. A pravi voditelji se spoznajo — kakol pravi prijatelji — v nesreči! S. J- Prosveta. Predstav« Hudožen-stvenikov. ŽlvIJenski bol. Kakor je Dostojevski poln groze, kakor jiodijo njegovi ljudje ob robu prepada, tako je Dickens doberjn veder. Vsa dela prevdjata čudoviti mir in notranja ubranost. Romani njegovi imajo pomirljiv konec, da bi nas celo lahko spominjali na takozvane .družinske romane’. — Toda Dickens je globok poznavalec človeške duše. Globoko je uverjen, da spi v človeški duši Jlobrota, katero je treba vzbuditi. Zato je tdriko resničnosti v teh delih, da človeka resnično ublaže. Ne smemo pozabiti, da je baš Dickens v svojetn času tako silno upli-val ha ljudi, ko jim Je predočil človeško irpljfcnje, katero lahko dobrota Izravna, da so na Angleškem blažili celo državne zakone- pod vplivom njegove besede. Tt življenju, ki ni nikaka gola komedija, se vrte silni boji. ki nimajo primere v vseh svetovnih vojnah. Le kdor je tako vseob-seže# poznavalec človeške duše kakor Dickaps, je lahko uresničil v svoiem ro-'manif ta stavek. Vsebtaa sama le zelo pri-proate. Boktor Jadler ima dve hčerki. Mlajša, je zaročenka njegovega varovanca ki odhaja v tujino, odkoder se počez tri leta. Alfred razpravlia pri 0 gornji tezi. Ko se čez tri leta po-‘U. da mu je nevesta ušla in sicer WardaDOtn, lahkoživim bogatašem, vse odpustil in noče, da bi padla 1 prejšnjo izvoljenko. Poročil je njeno sestro, s katero živi zado- voljn* življenje. Pp leta se pojavi zopet War«n- Pripoveduje, da ie Marija umrla. Joda stvar se razvozi j a. Marija se vrne in se izflbve. Ona ie videla, da io njena sestra Subila Alfreda. Sklenila Je vsled tega žrtvovati samo sebe in ie zato pobegnila k pžfitl Jt»tL Ustvariin sesiri’in sebi sredo and ter s tem prepričala doktorja Jadlerja, da svet ni komedija, temveč strašen boj. Snov sama je za današnje pojmovanje življenja precej romantična. A Dickens jo ie zgradil na temelju globokega poznanja človeških src in zaslutil v njih tisto večno utripanje, Id bije vedno enako, bodisi v takozvan! romantiki ali realizmu. Zato je njegovo pripovedovanje vedno mlado, danes morda bolj, ko kdaj preje. Kaiti vseh današnjih grozot sito človeštvo je dostopnejše za lepoto in resnično dobroto, kakor je bilo morda v pretekli dobi. Dickens je govoril iz vsega svojega srca ljudem o vsem, po čemer tako krvavo hrepene. V njem se je strnilo trpljenje in ljubezen tisočerih. Zato ostanejo njegova dela kakor pravljice, katerih človeštvo nikdar ne pozabi. Leottfd Andrejev: 3ekatarfna Ivanova. Dostojevski in Dickens, dva elementarna stvaritelja! Prvi, kakor da se mu je oko Izgubilo v drobovju zemlje in se od tam, iz pekla ozira v nebo. Drugi, polen miline in dobrote, ustvarja paradiž na zemlji. Za njimi prihaja Leonid Andrejev. Nemiren in nestalen duh. Globine, ki sta jih prva dva čutila v svojem srcu, hoče Leonid pregledati in njih uganko rešiti s svojim umom. Zato Je mnogo manj tvoren, manj človeški. Jekaterino Ivanovno je napisal za Ger-manovno, eno izmed najboljših umetnic Hu-dožestvenikov. Ona nam jo bo oživela, ona razrešila njeno uganko. Zdi se človeku, da je Katja ženska, katere ne moreš pojmitl, kaj je? Mati. žena, prostitutka? Andrejev sam ne reši njenega problema, kakor da Je opešal v ustvarjanju te zagonetne ženske. Kaj sam ni vedel kod in kam iz tega kaosa? Ali je samo stvor njegove domišljije brez korenin v zemlji? Na vprašanje, kaj bi bilo iz te ženske, če bi je mož ne osumil zakonolomstva, ne dobiš odgovora. I. Takrat, ko mož strelja nanjo, se je odprl v njej prepad. V temo je zavito njeno prejšnje življenje. Le to vemo. da je mati dveh otrok in da je bila dve uri pri Mentikovu, pokveki, ki se plazi, kakor črv med ljudmi. In temu Mentikovu se Dozneje iz obupa uda. Obup pa se je rodil šele tisti hip, ko jo je mož osumil nezvestobe. Zdaj zanosj in v bolnišnici jo operirajo. Zakaj? Iz studa, da je zanosila z Mentikovim? II. Doma je prazno in te samote mož ne more prenesti. Bratu njegovem in Ko-romislovu se posreči, da dosežeta spravo med njo m možem. Katja se izpove in ljubi zopet svojega moža. Resnično? Kdo ve? III. 2e v tretjem dejanju lo vidimo vso drugačno. Zdaj se udaja vsakomur, iz strasti, ki ne pozna meje. In mož prenaša vse hladnokrvno. Vsi po vrsti so ga ociganili, brat, Koromislov, Mentikov In še drugi. Mož občuje z zapeljivci svoje žene ter premišlja, kdo mu jo je fak o skvaril. Tudi o samomoru razglablja. IV. Jekaterina se udaja iz sladostrastja. Napol naga stoji pred vsemi in njen mož, ki pride med tovariše Ji sam nazdravlja, ko pleše ona pred vsemi ples »Sedmih tančic«. Sledi histeričen napad, nato poljubi Katja moža za slovo in odide. Kam? y brezdno, smrt? Kdo ve? Ona pravi: »No, na svidenje mili, Bog te varui?« Lahko sklepamo, da se vrne? Ta značaj in to žensko nam bo podala uermanovna. Zato bo mogoče ta večer nudil najgloblji pogled v ustvarjanje Hudože-stvenikov in nam pokazal vso veličino svetovne umetnice Germanovne. France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. (Založila Nova Založba v Ljubljani 1924.) Interes za zgodovino umetnosti na Slovenskem, ki je kot kulturnozgodovinski interes pogojen v usmerjenost) našega časa, ie v malo letih do danes tako naraste!. d.-i. je rodil poleg nešteto specialnih del te mesece kar tri knjige, ki obravnavajo slovensko umetnost v celoti. V kratkem izjdeta Steskov Pregled slovenskega slikarstva in Malova Zgodovina umetnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, te dni Pa se je poiavil v izložbenih oknih ljubljanskih knjigarn dr. Steletov Oris, lepo izdan v priročni obliki in s številnimi reprodukcijami. To delo zasluži vsesplošno pozornost naše javnosti, ker je prva knjiga med Slovenci, ki strokovno-metodiino obravnava zgodovino naše umetnosti vseh časov in vseh panog kot celoto. Knjigo moramo kot takšno kar najtopleje pozdraviti. Steleta je nagnilo k spisu te knjige, kakor pravi v Predgovoru, dvoje okolnosti: Material, ki ga Je zbral tekom svoje konservatorske prakse je vpil po grupaciji, dalje je ta knjiga donos k vprašanju o slovenstvu v umetnosti, ki je aktualno izza historične razstave leta 1922. Stele pravi dalje v Predgovoru, da ni izkušal podati pregleda materiala na izčrpen način, nego ugotoviti spričo njemu znanega materiala v splošnih potezah nit razvoja naše umetnosti, pravi da mu gre za pojasnitev glavnih potez tega razvoja in za razbistritev osnovnih pojmov, za otvoritev debate, člje rezultati naj bi pripomogli k zgradbi bodoče naše umetnostne zgodovine. Paralelno z ugotavljanjem poteka te razvojne niti razpravlja Stele v svoji knjigi o razmerju slovenstva do umetnosti v tem razvoju. Izdaja te knjige je vse hvale vredno delo, porojeno iz teženj nas vseh, je prvi korak k cilju, ki nam je vsem tako pri srcu. Gotovo pomeni Steletovo delo odločen korak naprej k temu cilju, zakaj dr. Stele je v tem svojem delu nakopičil Izkušnje in spoznanja svojega dolgoletnega dela kot neumoren konservator in je postavil pred naše oči kulturo celega naroda v dobi enega tisočletja, v kolikor se zrcali v umetnosti vseh panog, česar ni storil še nihče pred njim. Delu se pozna kipeča radost nad seboj samim, je kakor vesel, osvobodilen vzdih po mukeoolnem delu. Dr. Stele je prikazal razvoj naše umetnosti kot enoten,' organski tok izza XI. stoletja do naših ekspresionistov, ter uvrsti* to umetnost v krog zapadnoevropske kul" ture. V tem toku, pravi, treba ločiti dvoj« mejnikov: zmago protireformacije in francosko revolucijo, po čemer razpade na*3 umetnost v gotiko, barok in slovenstvo, vse druge dobe so prehodnega značala-Tako členi potem našo umetnost 1. v dob® od začetkov do reformacije (ca XI. do sred* XVI. stol.), 2. reformacijo in XVII. stol., barok in rokoko (XVIII.. stol.). 4. Layer}®" va doba in XIX. stol., 5. Slovenstvo v un®*' nosti (moderna). Pri tem je Steletu vedi® pred očmi razvoj razmerja naroda umetnosti, kateri vidik je bil gotovo sood-ločilen za gornjo grupacijo in v katere® oziru Stele dožene, da je razvoj naše ume*' nosti »stopnjevanje intenzivnosti naše«8 aktivnega razmerja do umetnosti«. K8?! merje naroda, slovenstva do umetnosti J® bilo v prvi dobi do reformacije pasivno-umetnost se k nam importira. Pozneje (X*v-do XVII. stol.) se »evropeizlra« naš °rliz in se naša umetnost zbližuje z mednarodno kulturo, reformacija je zavora v tem raz* voju naveže nas še tesneje na sever, v XVII. stol. pa nastane iz gotske tradicije f italijanskih vplivov nov, domač slog, umetnost postaja popularna, v njej se krže rah čut narodne zavesti. V XVIII. stoletju s* naša umetnost dvigne na evropski nivo, BJ' rodna zavest v umetnosti raste, razmeri naroda do umetnost je relativno že aktfW*” Layer je že »Kranjec«, Langus že Slove®-’ In popolno »slovenstvo« v umetnosti jeuoj’ segla moderna začenši z impresionizmom, kateri naš stil se že razlikuje od fraocoSKe-sa in nemškega impresionizma. Tole so Steletova dognanja, » s® našo kulturno zgodovino nedvomno nejn cenljvega pomena, ki jih mora naša toplo pozdraviti kot znatno delo, ki Je **“ Jeno v našo celokupno korist. Kakor pa pravi dr. Stole. pojasnitev osnovnih dejstev to o***?, jh, polmov, »glede katerih M moram® TP V svolo hrambo. V zadnjem svojem »pojasnilu« sem Pribil, da je »Jutro« zopet pričelo kampanjo pioti meni, ne da bi mu bil dal najmanjšega povoda. Ko je za to dobilo zasluženi odgovor, je pa zajavkalo, češ da jaz izzivam. Kako naj s pravilnim Imenom označim tako postopanje? Če bi dejal, da je »žurnalistično bandit-stvo«, bi bila gospoda nemara celo razžaljena. Še bolj pa bi bil užaljen dr. Iv. Tavčar, če bi vedel, da ga gospoda reklamira za se in da ga šteje za svojega. Upam, da me ne prisilite, da razodenem vsemu svetu njegovo sodbo o vas. Verujem, da Vam je neprijetno, ko se je napram Vašim drznim trditvam dokazalo črno na belem, da je bil dr. Tavčar .član NNS, da je propagiral in pozdravil -njeno oživljenje. Zategadelj ni niti ne-jokusno, niti kaka zloraba, ako ga imenujemo v zvezi z NNS. O zlorabi njegovega spomina in imena ob fuziji NNS Z Narodno rad. stranko je moči govoriti temmanje, ker zopet moremo služiti z dokazi, da je taka fuzija bila v njegovih intencijah. Ni samo ena priča, ki je v tem Pogledu na razpolago. Sicer Je pa vse £o gospodi prav dobro ‘znano in je na zunaj skuša utajiti zgolj v namenu, da ■bi zbegala somišljenike NNS, ki jih milo vabi nazaj v — JDS. Lasciate ogni spe-ranza! Kakor da bi Vas ne poznali, ali Da Pozabili vse Vaše grehote, ki so nas ločile od Vas. In toliko politično razbo-rite morate vendar še imeti somišljenike NNS, da ne bodo silili v stranko, ki razpada. Že enkrat sem dejal, da bi bil to samomor. Vi meni očitate neokusnost, ker poživljam pristaše NNS torej lastne stranke, da stopijo v NRS. Kako pa naj imenujem Vašo predrznost, da skušate vloviti naše pristaše za Vašo stranko. Ali morete kaj takega očitati našim proglasom? In kako naj zopet pravilno označim Vašo agitacijo in Vaš neprija-teljski nastop proti Rad. stranki, s katero Vas veže beograjska pogodba in katera edina Vas še drži nad vodo. Kdo torej dela proti slogi v naprednih vrstah? Še enkrat moram ugotavljati, da je »Jutro« zopet pričelo gonjo proti meni, ki mu nisem v to dal 'nobenega povoda, razen da smatra za tak povod fuzijo NNS z NRS. Žal mi je, da se moram mazati s to polemiko; storim to samo zaradi tega, da mi ne boste mogli reči, da sem Vam kaj dolžan ostal. Zaradi pilpoga-čarstva se bomo pa drugod zmenili. Rečem samo, da v svojem življenju še nisem napravil tako visokega skoka, kakor pa je bil Vaš salto mortale — v pravem pomenu besede — ko ste usko-čili iz Demokratske stranke. To je bil skok, da je Vašim najožjim pristašem, izvzemši iz^stnega kroga, kar — sapa zastaj?1". Dr. Vladimir Ravnihar. Vtisi in mnenje v Par m. (Od našega stalnega dopisnika.) , Kakor znano niso Francozi trdno priženjeni na razne strankarsko politične programe in tako sodijo tudi o odločilnem dne-?u 11. maja. da je »vrnil Franciji normalno «ce«. Psihoza vojne in zmage stopa v ozad-**». njeno mesto zavzema stremljenje po pozivni obnovi; k temu pa so predvsem po-£®bni možje, ki so se iz dogodkov zadnjih •*t nekaj naučili. Med Parizom in provinco obstoja že ^ nekdaj vrste delitev dela. Ako se hočejo poslužiti nekoliko obrabljenega prime-v politični uri predstavlja Pariz vzmet, Provinca pa regulacijo. Pred štirimi in pol ®ti je dala provinca vzpodbudo za ustanovitev »bloc-national«; danes je pripomogla K impozantni zmagi radikalno-socijalistične Večine. Ravno vsled tega, ker je oddaljena Političnega življenja, lahko vidi njegove JjaPake in nevarnosti. Pariz sluša impulz, Provinca pa se ravna po dolgem, potrptž-tovem razmišljanju. Pariz izzove revolucijo, Provinca jo napelje v kanale. Politično nihalo Francije se je nagnilo ?a levo. Brez dalekosežnih zaključkov, sa-«io na podlagi dejstev in javnega mnenja bi ekli o sedanjosti in bodočnosti sledeče: , Dežela burno zahteva drugačno politi-*° na znotraj. Nevarna samoprevara narodnega bloka je bila, ko je menil, da zadostujmo njegove umetne operacije za povzdigo i^ika za odvrnitev pogleda'dežele od pra-v*h vzrokov finančne katastrofe. še nikdar ?? ni v Franciji obdržala vlada ali večina, Sj ni mogla dati v davčni in finančni po-iftiKi popolnih jamstev. Stoletna štedljivost ’e odprla oči tudi najbolj navadnemu človeku. Kakšne posledice bi nastopile, ko bi fahtevalo inozemstvo 100 milijard frankov, 5} se nahajajo v njegovi posesti? Cernu šte-®ti, ako se ne more vlada odločiti, da bi ^Pravila iz zakladnih bonov varne kreditne Papirje? Se je zgodilo kdaj v francoski zgo* ?°vini, da n« bi mogla dati vlada niti po-gSHUa, koliko denarja je pravzaprav izdala? ^oč z večino, ki noče računati in šteti! , Sedaj pa še zunanjepolitično polje. Ni-J^sar se navaden francoski človek tako ne °°ji. kakor izolacije. Štiri leta se ni hotela •jjnakniti mora: videti Francijo vedno v opo-~lcUi. Pri vsakem koraku si srečaval želez-molk ali jasno protislovje. Navadili so se peveč na odobravanje narodov. Obstojalo " Prepričanje, da je francoska stvar obenem ~3deva vsega človeštva. Počasno, obotav-lajoče, mukapolno je bilo prebujenje. Treba spremeniti metode, pravijo. Ciljev se ne r^zne nihče dotakniti. Volilna borba ie to Prasnila; v načelu se nihče ne protivi Poin-r®r£jevi zunanji politiki. Zaman iščeš vlado; n. pr. zaukazala, da se morajo vrniti ■JP‘ki iz Poruhrja od danes do jutri. Bodoči ?°ž Painlevž je izjavil v nekem razgovoru, ne bi mogla Francija sprejeti izvedeniške-Poročila, ako ne bi dobila varnosti. Ni pž*o spoznati, da obstoje med naziranjem oincareja in onim Herriota ali Brianda sa-v10 lahke nijanse, ki bi se lahko izravnale posebnih težkoč. Ako pogledamo na h^Dni izid, vidimo, da so med propadlimi n?* oni, ki so očitali Poincarčju preveliko wDustljivost: Mandel, Tardieu, Lefevre, Pariz, 14. maja. Daudet; nasprotno je v radikalnih in radi-kalno-socijalističnih vrstah najmanj 50 oseb, ki popolnoma soglašajo s Poincarčjevo politiko, predvsem pa z zasedbo Poruhrja. Za Poincaržja bi bilo precej lahko dobiti tudi v novi zbornici za svoj program zadostno večino. Vsekakor bi se moral obdati z novimi ljudmi: Maginot kot vojni minister, Le Trocquer. Lefevre du Prey so popolnoma nemogoči. Dolge tedne zapuščeni zbornični kulo-arji spet oživljajo. Kakor znano velja stara sestava še do 1. junija; vendar pa se poraženi že sedaj izogibajo'torišču svojega prejšnjega delovanja. V zborničnih prostorih pa se pojavljajo že sedaj novi obrazi in ugiba se o raznih kombinacijah. Prvo vprašanje: obstoja-li radikalno-socijalistična večina v predvojnem zmislu? Iz aritmetične operacije izhaja: desnica in republikanska levica 266, radikali in socijalisti vseh nijans 280, komunisti 25. Torej je večina »Bloc des gauclies« nemogoča. Spomniti se ie treba parole: »Poroka velja samo za volilni dan!« Na podlagi katerega programa se posreči vpreči Leona Bluma in Brianda v isti voz? Vse drugače računajo dalje proti, levi. 44 levičarskih republikancev Brlandove baže se odcepi od sedanje večine, tako da bo bodoča večina Herriot-Blum zavarovana s 324 poslanci proti vsem naskokom. Tam tudi zahtevajo z veliko energijo detnisijo MiMeranda, katerega položaj ie v resnici omajan. Millerand ie ustvaril »bloc national« s svojim znanim govorom v »Ba-ta-clan«. Ko je podal Poin-carč 26. marca svojo demisijo, so zahtevali y gotovih krogih, da ponudi predsednik po starem običaju sestavo vlade kakemu voditelju opozicije. Kot odgovor na to je priobčil Millerand 27. marca v »Matinu« članek, ki so ga občutili vsi levičarji kot nezaslišno izzivanje: »Državni poglavar je voljan postaviti na čelo vlade samo moža, ki je brezpogojno odločen voditi splošno politiko po gori omenjenih smernicah (»vztrajnost« na zunaj, predvsem pa: izpraznitev Poruhrja po popolnem plačilu). V slučaju, da bi se dežela temu protivila, je predsednik trdno odločen izvajati posledice.« Radikali in so-cijalistična levica kličejo danes Millerandu: »Dežela se je odločila proti sedanji politiki. Izvajajte posledice in odstopite!« Kar se tiče Poincarčja smatrajo v pariških krogih, da je njegova pozicija nevzdržna predvsem radi tega, ker ne bi užival pri Angležih zadostnega ugleda. »Macdonald bi ga uljudno poslušal, v svoji notranjosti pa bi ne bil tako naiven, da bi identificiral njegovo mnenje s stališčem Francije.« Tako mi je dobesedno zagotovil neki radikalni voditelj. V splošnem smatrajo edino Brianda za možnega politika, ki bi pomagal v imenu Francije rešiti evropske probleme. Zamolčati ne smemo, da vlada zaenkrat velika zmešnjava: prehitra je bila zmaga, preveč Popolna in je povzročila veliko presenečenje. Morali bi iti do velike revolucije, da bi naleteli na sličen slučaj: večina je izgubila namah 178 poslanskih sedežev. Nujno je. da se prihodnji tedni posvetijo umirjenju. Pozitivnih uspehov ne moremo pričakovati na nobeni strani. ?etlen bo vise »dozorelo«, pričakuje nedvomnih ugovorov proti razvrstitvi gradi-i ™. otvarja debato. Lu, «aj nam bo dovoljeno tudi izpregovo-Par besedic o razvrstitvi gradiva v r^vem delu. za x^‘ Stele se je v svojem delu izkazal I« učenca moderne umetnostnozgodovinske ki se loči od materialistične in estetih? stare smeri po tem, da gleda umetnost »SL *aporednost stilskih faz. ki so korelat Tain 5 kulturnim in političnim razme-neVL to Preseneti dejstvo, da dr. Stele v naši umetnosti Izrazite re--,ne faze’ 115 ie vendar v vsem najno-stii S m bistvu drugačna kakor gotski Ho smatra XVII. stoletje le za »prehod-PoKv^0* v?,,da fiksira naš barok v prvo sancl in stoletia- Saj vendar rene- spravtf! sotike ter romanike ni mogoče tri uSto streho, kar bi se reklo te s kat„vie dob,^Istovetiti, kar je mogoče le uostnrf vjdika, W ni specifično umet-S>teletii ”t vei)i- Ta "vidik se mi zdi, je »Dornn love“s‘y°«. kakor se je sprva v »Urnpt l1 Svetu« spis tudi imenoval S1°venci« leta 1923 in je aeizDr?mpnitn v p°natisu luč sveta bistveno rega hi naslovom, spričo kate- bi človek pričakoval *di fc?ki«e” Prav ta vidik, se mi svojih irintonf J?1, zaveda enostranosti T«,ysSh “lih Povsem različen stil renesanse« le bil ta gotovo plod povsem različnih »estetskih razpoloženj mas« od gotskega in gotovo ni za razvoj umetnosti nič pomembnejšega kot menjava stila in z njo osebnost, ki je to menjavo izvršila. Gotovo je nemogoče grupirati faze razvoja okrog česa drugega kakor okrog teh menjav in osebnosti, ki so te menjave pod imperativom umetnostnega razpoloženja dobe izvršile. Da Stele ni stremel po taki razvrstitvi materiala, je dokaz celo knjiga, v kateri zavzemlje Leopold Layer pet strani, Metzinger pa, čigar vplivi so bili živi 150 let po njegovi smrti in brez katerega si je Layerja težko misliti, pa — pet vrstic, kar se je gotovo zgodilo zato, ker je Stele zavzel napram problemu razvrstitve gori označeno, kakor sam priznava, enostransko stališče. Dr. Stele se je s tem lotil naloge, ki jo v smislu individualizma časa rešuje danes ves svet — v znamenju osamosvojevanja. Problema znanstveno še ni mogoče rešiti kakor bi bilo želeti, vendar bo podrobna stilna kritika, edino orodje, ki vodi k eksaktnim doznanjem, ter primerjalna metoda sčasoma gotovo v toliko dozorela, da bo mogoče eksaktno rešiti tudi to vprašanje, čigar rešitev bo potem objektivno veljavna. Steletova knjiga pomeni v toliko, v kolikor je načela problem »slovenstva v umetnosti« korak naprej, ne pa še znanstvenega dokumenta. Z umetnostnozgodn vinskega stališča pa je to delo važen, mc nik v razvoju mladega pokreta za slove sko umetnostno raziskovanje v Slovei kakršnemu bo vedno veljala vsa znanst na do zorno*t. S. ' Politične vesti. — Važna Izjava poslanika Balugdžlča. »P ol it i ka« priobčuje važno izjavo posla-mka Zivojina Balugdžiča o notranji politični situaciji. Poslanik je izjavil: Povod ostavki Pašičevega kabineta je bil prihod poslancev HRSS v narodno skupščino. S prihodom se je spremenilo dosedanje parlamentarno razmerje sil na škodo vladine skupine. G. Pašič je smatral, da ima prav, ako odloži verifikacijo mandatov teh poslancev. Kot razlog je navajal, da gotovo število teh mandatov ni pravilnih, ni pa navedel pri teh tehtnih razlogov. Kralj je zahteval, da mora verifikacija teh mandatov priti čimpreje na dnevni red. Mesto da ugodi tej želji, je vlada g. Pašiča podala ostavko. G. Pašič je pri teip zahteval razpust narodne skupščine. Kralj je smatral, da z ozirom na notranje razmere in na zunanji položaj ni potreben apel na narod. Z ozirom na to načelno stališče so morala ostati brez uspeha vsa posvetovanja, ki jih je vodil kralj s skupino g. Pašiča o sestavi nove vlade. Ni preostajal drug izhod, nego da sestavi vlado skupina, ki tvori opozicijo. Kralj je sprva spremljal z veliko simpatijo akcijo g. Ljube Davidovida. Rezultat te akcije naj bi bil, da se hrvatski del našega naroda osvobodi zablode, češ da Srbi ne želijo sodelovanja ž njim. Kralj je vedno smatral, da se ima s tem sodelovanjem razviti pravilen napredek naše domovine. Toda v trenutku, ko je kralj razmišljal, da poveri sestavo vlade tej skupini, se je pojavil manifest, ki jasno dokazuje, da voditelj hrvatske republikanske stranke ne želi sodelovanja s Srbi. Nazori v tem manifestu so nasprotni nazorom večine naroda v tej državi. Kralj smatra, da vlada, ki ,se naslanja na skupino, katere šef ne priznava osnovnih načel naše države, ne more biti pravi izraz stremljenj in čutov večine naroda. Kralj je mišljenja, da je treba sedaj iskati izhoda iz te situacije tudi z izredno izvenparlamentarno kombinacijo, ker so vsi drugi poskusi pokazali nemožnost, da se reši parlamentarna kriza. = Cirilica. Glasilo bivšega načelnika SLS »Ljudski Tednik« priobčuje zanimiv dopis. Dopisnik pravi med drugim: Ako že ne presojamo zadeve o pouku cirilice v ljudskih šolah s kakimi posebnimi srčnimi občutki, jo moramo presojati s praktičnega stališča. Mi Slovenci smo v naši domovini gosto naseljeni in naša zemlja ne more rediti vseh svojih sinov. Najboljši dokaz je izseljevanje naših ljudi v Ameriko, Nemčijo in druge zapadne države. Toda Amerika nam zapira vrata. Naravna posledica tega bo. da se bo izseljeniški tok obrnil proti vzhodu, kjer se odpira bodisi agrarnim kolonistom, zlasti pa obrtnim delavcem lepa bodočnost. Zakaj bi se naši ljudje ne usposobili v ta namen? ... Končno pa še to. Živimo s Srbi, ki pišejo v cirilici, skupaj v državi in razmere bodo same od sebe prinesle, da se bodo gospodarski odnošaii med nami in njimi še bolj poglobili. Ako hočemo od teh medsebojnih odnošajev imeti tudi mi kakšne koristi. potem je potrebno, da se naši ljudje zanje tudi usposobijo, da ne bo našega človeka, že onstran Kolpe opeharil vsak cigan. Bojazen, da bi radi učenja cirilice trpel slovenski jezik, da bi radi tega morebiti celo izginil, pa je smešna. Spori. S. K. SLOVAN. Ljubljanski drugorazredni športni klub »Slovan« je bil ustanovljen leta 1913. Z dobro enajstorico I. moštva mu je bilo možno doseči več častnih rezultatov, med drugimi tudi zmago nad graško »Germanio«. V Sloveniji je zavzemal »Slovan« drugo mesto poleg »Ilirije«. Vsled vojnega vpoklica večine članov nogometnega moštva je leta 1914 nastala v klubu kriza, ki je grozila, da bo imela za posledico razpad kluba. Kar pa ni bilo članov vpoklicanih, so se pa razšli k drugim klubom. Par požrtvovalnih članov je vzdrževalo naprej in začeli so z novim vztrajnim delom. »Slovan« po prevratu ni imel moštva, ki bi nastopalo v prvenstvenih tekmah, radi tega je izpadel iz I. razreda v II. razred. Pravi razvoj kluba je bil nemogoč. odvzelo se mu je igrišče ob Latter-mannovem drevoredu in s tem možnost, da po marljivem treningu zavzame zopet svojo prejšnjo pozicijo v II. razredu Ljubljanskega nogometnega podsaveza. V odboru je nastal spor med odborniki, ki je imel za posledico, da so mlajši člani uvideli nezmožnost in pasivnost starega odbora, zahtevali izredni občni zbor, postavili nov odbor in pod predsedstvom g. Drago Košema se je pričelo za klub novo življenje. Leta 1922 se je z vrnitvijo nekaterih starejših igralcev zopet pričelo z marljivim nogometnim treningom. V kratkem času si je klub toliko opomogel, da je tekmoval za prvenstvo II. razreda. Po porazu vseh II. razrednih klubov se je vršila odločilna tekma med Jadranom in Slovanom, ki je izpadla z rezultatom 1 : 1. Z boljšim razmerjem točk preide Jadran v I. razred, Slovan pa zavzame II. mesto v II. razredu, I. mesto pa »Primorje«, ki je padlo iz I. razreda na I. mesto drugega razreda. V jeseni sezone 1923-24 doseže -»Slovan« zmago nad vsemi drugorazrednimi klubi, razven Primorja, s katerim zgubi tekmo z 2 : 0. V pomladi sezone 1923-24 zopet doseže zmage nad L. A. S. K. in Slavijo, ter igra s »Primorjem«, prvakom II. razreda in ga porazi 12. maja po lepi igri z 2 : 1. Slovan in Primorje sta konkurenta za I. razred LNP. Primorje, sicer premaga-, no od Slovana, prednjači, ako doseže še vse zmage nad ostalimi drugorazrednimi klubi z boljšim razmerjem golov in bo s tem naj-brže prešlo v I. razred. Sfovan je letos dosegel proti Iliriji komb. lep rezultat 3:4. — V letu 1923 je praznoval »Slovan« desetletnico svojega obstoja in priredil ob tej priliki nogometno tekmo z Varaždinskim športnim klubom »Drava«. Nogometno moštvo je gostovalo v Karlovcu, Varaždinu in Čakovcu. Poleg nogometne sekcije goji klub tudi težko atletiko. Priredil je tekom meseca maja' 2 težkoatletski produkciji, v Mostah pri Ljubljani in v Kočevju. V Sloveniji je Slovan edini klub. ki sistematično goji težko atletiko. Tekom sezone se osnuje tudi plavalna sekcija, ustanovitev drugih sekcij je nemogoča, ker klub nima in ne more dobiti lastnega igrišča. — Zgornja slika nam predstavlja kompletno I. moštvo, ki je nastopilo v tekmi proti S. K. Primorju in doseglo zmago 2:1.— Sedeči (od leve proti desni): Lansky — Škofič — Kos. — Sredina: Marchiotti V. — Hariš — Kosem Drago, predsednik S. K, »Slovan« — Volkar — Marchiotti S. — Stoječi: Bucik I. — Pobeška — Lunder — Kerne F. Hašk : Ilirija. Danes ob 15.30 se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Hrvatskim Akad Š. K. iz Zagreba in Ilirijo. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Razen tega se vrši ob ugodnem vremenu ob 14. uri tekma med juniorji Ilirije in Panonijo ter po glavni tekmi Slovan : Ilirija rez. — Moštvo Ilirije proti Hašku je sestavljeno sledeče: Miklavčič — Dolinar. Beltram — Lado, Zupančič II, Hus — Zupančič I, Pam-mer, Učak, Oman, Vidmajer. Sestava Haško-vega mbštva nam ob sklepu lista še ni znana; vsled zakasnelega odpotovanja Olimp, moštva v Pariz, mu je mogoče postaviti v boj kompletno I. moštvo. Zgodi se pa lahko, da bo Savez nasprotoval nastopu enega ali drugega igralca. Bistvenega vpliva na jakost moštva bi to ne imelo, ker ima Hašk izvrstne nadomestne moči. — Kvaliteta Haškove-ga moštva, njegova izvanredna kombinacijska igra in tehnična izvežbanost ter na drugi strani dobra forma Ilirije obetata za današnjo tekmo najlepši šport. — Predprodaja vstopnic se vrši dopoldne v trg. J. Goreč. Znižane 'karte za redno članstvo, dijake iti vojake se izdajajo samo v predprodaji, mladinske karte & Din 3.— za nedorasle do 14 let samo pri blagajnah na prostoru. Morilec gozcEarla PirkmaJeria. Kakor smo že poročali, je prišel v sredo na razpravo tudi Carugin oče, katerega so morali vsled slabosti odnesti iz razpravne dvorane. Oče se le hotel takoj odpeijati domov, vendar pa ga je Čarugin zagovornik pregovoril, da se je sešel s svojim sinom. Sestala sta se v sobi preiskovalnega sodnika. Oče in sin. Stojita si nasproti in se gledata. Nobeden ne more izpregovoriti besede. Jovo pristopi k očetu. Za seboj vleče verige in zdi se, da se mu oče izumika. Objameta se in poljubita. Še vedno ne moreta do besedi in njune oči so zalite s solzami. Molk pretrga zagovornik In nagovori Čarugo: »Jovo, reci četu, zakaj si ga klical!« Mesto odgovora Caruga vzdihnil in poljubil očeta. Na raz-nku je zamrmral: »Ne morem govoriti.« ri bolehni oče je odprl košaro in na mizo razložil kruh in slanino, da zadnjič po-:a sinu. Caruga j« nem sprejel darove in gledal za očetom, dokler ni zaprl vrat za seboj. V petek se je na razpravi obravnaval najpreje roparski napad na hišo Henrika Ffaffa in Josipa Suliča v Gunji. Napad se ie izvršil pod vodstvom Čaruge s pomočjo Sulentf-ča, Prpiča, Krmpotiča in Šikiča. Pri tej priliki je roparska tolpa okradla posestnike za dragocenosti v vrednosti 50.000 Din. Caruga deloma priznava, da se je udeležil napada, zatrjuje pa, da ni prejel nobenega denarja. Po kratkem odmoru zaslišuje predsednik Carugo glede roparskega napada na Davida Auslanderja in njegovo ženo, kjer je Carugova tolpa naropala vrednosti za 16.000 Din. Caruga taji, da bi bil udeležen pri tem napadu Največje; zanimanje je na današnji razpravi V2budiln risliševanje Caruge o roparskem napadu na gozdarja Pirkmajerja v Tompojevcih. Pri tej priliki je bfl tozda® Pirkmajer umorjen. O tem roparskem napadu se je svojčas obširno poročalo tudi v vsem slovenskem časopisju. Pokojni gozdar Pirkmajer je bil brat g. okr. glavarja dr. Pirkmajerja v Ptuju. Predsednik: »Stanisavljevič, pripovedujte nam, kaj se je zgodilo v Tompojevcih?« Med največjo pozornostjo občinstva odgovarja Caruga: »Slavno sodišče. Jaz o tem nimam pojma. Nisem bil v Tompojevcih.* Predsednik: »Kje ste pa bili?« — Caruga^ »V Vinkovcih.« — Predsednik: »Zakaj ste pa svojčas vse priznali?« — Caruga: »Tolkli so me žandarji.« — Predsednik: »A kako ste mogli opisati dejanje, če ga pa niste izvedli.« — Caruga: »Prpič mi je kasneje o tem pripovedoval.« — Predsednik mu nato predoči njegovo izpoved v preiskavi, a Caruga odgovarja: »Ta izpoved ne odgovarja resnici To bodo dokazale priče. Iz svoje-,-, časne Carugove izjave pred preiskovalnim i sodnikom izhaja, da je Caruga vstopil i/'\ Pirkmajerjevo sobo in ga v metežu dvakrat' udaril z revolverjem po glavi In nato je l nekdo ustrelil. Takoj nato je ustrelil tudi.: Caruga. Caruga nervozno ugovarja: »Ja?, | ga nisem ubil.« — Predsednik: »Kdo ga je pa ubil?« — Caruga: »Nekdo drugi.« —’ Predsednik: »In kdo naj bi bil ta neznanec?« - 1 — Caruga: »Jaz ga ne poznam.« — Predsednik je uvidel, da ne dobi od Čaruge no. ] benega pravega odgovora in čita dalje protokol preiskovalnega sodnika, iz katerega,’' izhaja, da je Caruga povodom Pirkmajerje-’ vega umora izjavil: hSi »Moja roka ne zgreši! Jaz sam dobar »šic ške družbe, katere člani so Pavle Prpič, Ni-. .. kola Mraz in neki Peter, za katerega Ime nji* ne vem. Priznavam, da sem sam sodeloval " r>rl tem roparskem umoru. Stal sem pri vho-- , ‘ du na straži. Nikolaj Mraz je stopil v hišo ii in ubil Pirkmajerja.« — Predsednik ugotovi* q da so Mraz, Lončar in Peter izmišljena, , imena. — Caruga ponovno trdi, da ni bil udeležen pri umoru in pristavlja: »Prpič nrf je nekaj o tem pripovedoval. A jaz sem se ono drugo izmislil, kar sem izpovedal pre- ! iskovalnemu sodniku. (Smeh med občinstvom.) — Na pripombo sodnika, da je pri ' napadu na Pirkmajerja vzkliknil Caruga * napram Prpiču: -,:' »Solnce tl žarko, zakaj ne streljaš«, , ugovarja Caruga: »Slavno sodišče: Jaz nikdar ne psujem.« Predsednik ugotavlja, da , vsi udeleženci pri roparskem napadu na , gozdarja Pirkmarjeja priznavajo svojo krivdo in priznavajo tudi, da je bil z njimi Ca- 51 ruga. — Caruga odgovarja: »Nimam pojma, zakaj tako govore«. — Na predsednikovo, j. pripombo, da je Caruga stopil v Pirkmajet.^. jevo hišo z dvema samokresoma v rokah, pristavlja Caruga: »Zakaj mi bodeta dva samokresa. Dovolj mi je eden. Kdor lahko zadene z enim, ne potrebuje dveh.« — Soproga pokojnega Pirkmajerja je izpovedala, da je imel Caruga pri napadu male črne brke in zaliske. K temu Čaruga samozavesttio pristavlja:- »Vsaka inteligentna oseba ima zaliske in brke.« (Smeh med občinstvom.) Državni pravdnik predlaga, da se Čarugo konfrontira z logarjem Lukom Totu*- • ljeno vičem, i,«.; ki je bil pri napadu ranjen in leži sedaj v 7 bolnici. — Čaruga: »Če vas je volja, me ?i lahko petkrat tja peljete.« — Sodni dvoj; -i nato sklene, da se naslednji dan odvede . Čarugo in Prpiča v bolnico k Luki Tomlje-noviču. Nato izprašuje čarugo predsednik o -prijateljih, ki so ga skrivali po vaseh. Eden izmed teh tihih zaveznikov je nekega dne , svetoval Čarugi, da bo najlažje zmedej oblastem sled za seboj, če se zaroči s kakšnim kmečkim dekletom. Tega nasveta se je Čaruga oprijel in pričel znanje z Mando Smoljič. Predsednik:, »Ali ste se zaročili z njo?« — Čaruga: »Kaj ,,, zaročil? Zakaj mi bo.« — Predsednik: »A dali ste ji prstan in darove?« — Čaruga: ' »Kakšne darove? Kakšen prstan? To ji »ne mogoče dajal mali Prpič. Z njo nisem ničesar imel.« — Predsednik mu je nato prečita! njegovo izjavo v preiskavi, kjer pravi, da so ga hoteli zaročiti s Smoijičevo. a fe on odgovoril, da dekle ni zanj, »ker dobi Caruga lahko dekleta iz najvišjih krogov«. Koncem razprave pravi predsednik: »Ko so vas ujeli orožniki, je bila vaša slika poslana vsem orožniškim postajam v državi. Tako je dospela vaša slika tudi v Sefij. Tam se je javila Marija Milkovič, ki trdl0ayi da je bila v bližini Otočca oropana in je pp/ sliki spoznala, da ste bili .< vi tisti, ki ste Jo oropali. v’ (V sodni dvorani nastane vznemirjenje;) Caruga trdi, da nima pojma o tem in da je , ' prišel v Otočac samo zato, da si izposluje ■ " pbtni list na Ime Nikole Treziiča. y; >( Predsednik Izjavlja, da je bila Marija Milkovič poklicana na razpravo in bo zaslf- ' šana kot priča. S tem je bila popoldanska :vs - J5G ■»; razprava zaključena. ms NA3CENE3ŠE, NAJBOLJŠE, V NAJVEC3I IZBERI IMA J. Maček, Ljubljana narodni Dnevnik, is. maja 1924. Stev. 117«; V- Dnevne vesti. — Naš članek: Za naše manjšine ie deloma dobesedno ponatisnil ugledni praški Ust »Prager Tagblatt«. — Katastrofalno naraščanje Drave In Donave. V noči od 16. na 17. maja je Drava y Osijeku tabo narasla, da znaša njena višina 4.36 metrov preko normale. Vsa polja in vrtovi ob dravskih bregovih so pod vodo. V Baranji se nahaja okrog 320 km terena pod vodo. Od Osijeka do Almaša je poplavljenih okrog 420 katastralnih jutrov. V Baranji je pod vodo vse do Darde In okrog nje. Prebivalci Podravja so morali zapustiti hiše. Voda je udrla v stanovanja in je s tem seveda vse uničila. Donava je prodrla obrambni nasip proti Bački pri Apatinu in Bezdamu. Iz Vukovarja poročajo, da je poplava Donave prisilila vse one stanovalce, ki stanujejo v bližini obrežij, zapustiti svoje domove. Postedlce katastrofe se že kažejo in je v vseh krajih, kjer Je poplavila voda, cena živilom zrastla. — Savez apotekarsklb saradnlka Sekcija Slovenija objavlja: Izgleda, da bo zagrebška sekcija v kratkem stopila v pokret, zato opozarjamo kolege, da v nobenem slučaju ne sprejmejo nameščenja v Zagrebu, dokler se jim to istim potom ne objavi. Mr. Pharm. Josip Oblak, t. č. predsednik. — Zakup lova. Okrajno glavarstvo v Kranju bo na svojem uradnem dnevu v Škofji Loki dne 26. junija ob pol 10. uri oddalo v zakup lov krajevne občine Škofja Loka na javni dražbi za dobo od 1. avgusta 1924 do 31. maja 1929. Zakupni in dražbenl pogoji se lahko upogledajo pri okr. glavarstvu v Kranju. — Popis zapuščine pokojnega kralja Nikole. Po naročilu ministrstva pravde bo te dni posebna komisija Izvršila na Cetinju po-,pi» premičnin in nepremičnin zapuščine pogojnega kralja Nikole. — Štrajk učiteljev. Iz Beograda poročajo, da so pretekle dneve pričeli štrajkati učitelji učiteljišča v Kragujevcu. Vzrok štraj-ka je ta, ker učitelji niso dobili še do danes izplačan honorar za nadurno delo od meseca oktobra 1923 in do konca aprila t. 1. — Umrl je dne 14. t. m. narodni poslanec bunjevačke - šokačke stranke in član jugoslovenskega kluba Fran)o Sudarevič. — Novi Ust. V Novem Sadu bo pričel Izhajati neodvisen list pod Imenom »Novi Sad«, ki bo prinašal izključno le lokalne dogodke. — Zanimiv »slučaj«. Beograjska »Politika« poroča: V neki občini blizu Srbobrana v Bački je bito kaznovanih sedemnajst revnih staršev, ker njihovi otroci niso mogli obiskovati šole, keT niso Imeli potrebne obutve. Ko pa je nedavno obiskal to občino škof, je potrošila občina za njegov sprejem in za banket 15.000 Din, oba duhovnika, ki sta bila prideljena škofu, pa sta dobila vsak po 1000 Din. — Sprejem gojencev k vojni mornarici. Po naredbi ministrstva vojne in mornarice se sprejme meseca oktobra v brodarsko podčastniško šolo vojne mornarice v Šibeniku (Daimacija) 120 mladeničev ta. gojence. Pogoji za sprejem so: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Starost 16. do 18. let (rojstni list). 3. Najmanj štiri razrede osnovne šole (ljudske) šole, šolsko izpričevalo. 4. Neomadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo). 5. Dovolitev staršev. 6. Krepko zdravje (izpričevalo vojaškega zdravnika). Lastnoročne prošnje jo najkasneje do 30. julija 1924 vposlati komandantu brodarske podčastniške Sole vojne mornarice v Šibeniku — Dalmacija. Prošnja in priloge morajo biti po predpisih kolkovane. — Upokojitve pri pošti. Pri ljubljanski poštni direkciji so trajno upokojeni: Kontrolorji Hafner Franc, Meden Matija in t riža j Evgen; upravnild-ce: Kupljen Alojzija. Marok Julijana, Smole Marija, Tekavc Marija in Vozel Olga; uradni-kl-ce: Dovžan Matilda, Goričar Marica, Llchtenegger Marija, N a g u Ivan, Niki Marija, Tlfengruber Karel, Vargazon Amalija, Vrančič Terezija, Zežel Franc; poštar ji-ce: Bonač Ludo-vik, Jazbec Miha, Kranjc Franc, M a j -d t č Frančiška, M 11 a v c Antonija, Meze Angela. Mohar Ana, Murmayer Rudolf, Mote Lea, Nardeshuber Marija, L e s 1 c a Roza. Peče Marija, P i š č a n c Ljudmila, Poje Antonija, H a v 1 i č e k Čiri, Rupar Ana, Satler Kristina, Šllk Marija, To>minc Robert; poduradniki-ce: Bavdek Alojzij, Ceh Tomaž, Diern-th&ler Tomaž, Fidler Josip, Gospodaric Alojzij, Kušar Ivan, Malenšek Franc, Papež Anton. Rupert Štefan, Mervič Ivan, Sitar Josip, Š p r e i c Jurij, S t e r m a n Josip. P o h r Franc. — Nov vozni red. V par dnevih izide žepni vozni/ red »Ekspres«, z veljavnostjo ^>d 1. junija 1924 sestavljen po železniških itrokovnjakih. Obsegal bo vse za potnike neobhodno potrebne podatke, kot najvažnejše določbe Iz obratnega pravilnika, tarife in cene voznih kart, železniške vozne rede, direktne zveze s tu- in inozemstvom, poštne in avtomobilne zveze v Sloveniji, vse parobrodne zveze na Jadranskem morju itd. Kljub obširnosti in brezkonkuTenčni vsebini stane izvod samo 10 dinarjev In se dobiva po vseh večjih knjigarnah. Zato zahtevajte povsod edino le »Žepni vozni red Ekspres« in odklanjajte manj vredne izdaje. Knjigarne dobe običajni popust. Po pošti stane 1 Din 50 para več. Naročila sprejema »Administracija voznega reda Ekspres« v Ljubljani. Pred Igriščem št. 1. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko hi nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat, v Mariboru dne 1. Junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100. — Tatovi so ukradli umrlo dekle. V vasi pri Subotici 'e neki seljak pred dnevi klal prašiče. Pri tej priliki je priredil gostijo. k kateri je povabil prijatelje in znance. Ravno ko je bHa zabava na višku, je umrla domača hčerka. Kmeta ni toliko prestrašila MBit hčerke, kakor pa bojazen, da bo prekinjena zabava. OdločM se je zato, da nesrečo zataji pred gosti. Ko ie vesela družba predevala, pila, plesala in jedla ob zvokih ciganske godbe, je skril kmet truplo hčerke v veliko kad in Jo pokril s plahto. Zjutraj ko »o gosti odšli, je oče hotel truplo hčerke vzeti iz kadi in jo položiti na mrtvaški oder. Na svoje veliko presenečenje je zapazil, da ni bilo kadi več v hiši. V noči so neznani tatovi ukradli kad misleč, da le v kadi nasoljena svinjetina. Kmet je vso zadevo prijavil orožnlštvu, ki pa dosedaj še ni moglo dognati tatove, ki so mesto nasoljene svi-njetine, odnesli truplo dekleta. Ljubljana, dne 17. inaja. 1924. Ljubljana. — Ogled ljubljanskih spomenikov priredi Umetnostno zgodovinsko društvo v pondeljek dne 19, maja ob pol 16. uri. Program obsega ljubljanski grad in Florljansko cerkev. Vodi monsignor V. Steska. Sestanek na Gradu pred vhodom v poslopje. Dostop imajo člani in prijatelji društva. — Slovensko zdravniško društvo priredi na vabilo g. dr. K. Konvalinke dne 25. maja celodneven izlet v Dolenjske Toplice. Odhod zjutraj z dolenjskim vlakom, povratek z večernim vlakom. Kosilo v sanatoriju. V Toplicah predava g. dr. Konst. Konvalln-ka: O mehanizmu balneoterapije term. člani naj javijo svojo udeležbo odboru (Bolnica za ženske bolezni). — Promenadni koncert godbe dravske divizije je danes v Zvezdi. Kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: 1. Muhvlč: Srb, Slovenec i Hrvat, koračnica. 2. Chopin: Poloneza. 3. Rendia: Srpski zvicu. 4. Delibes: Intermez-zo iz »Naile«. 5. VVagner: Valkira. 6. Novo-sad: Gavota. — Občni zbor hišnih posestnikov za Maribor In okolice se vrši v pondeljek dne 19. t. m. ob 19. uri v mali Goetzovi dvorani z običajnim dnevnim redom. Zbora se udeleže tudi zastopniki društev hišnih posestnikov iz Beograda. Zagreba in Ljubljane, ki bodo poročali o vseh stanovskih zadevah, radi česar je želeti mnogoštevilne udeležbe. — Policijske prijave. Ovadenih je radi tatvine 1, cestnopolicijskega reda 8, prekoračenja policijske ure 1, pasjega kontumaca 3, žaljenje straže 1 in radi nedostojnega vedenja 2. — Prve črešnje. Včeraj sa bile na trgu prve črešnje iz Vipave. Cena 25—30 Din za kilogram — Mestni magistrat opozarja občinstvo, da ne poškoduje ob priliki novomeritve postavljenih lesenih signalov (na ljubljanskem polju, v Spodnji Šiški in na Šišenskem hribu), ker se bodo krivci sicer kaznovali po občinskem redi. § 70. odst. 3 z. globo do 200 Din ali ob neiztirljlvostl z zaporom do 40 dni. Maribor. — Prve črešnje. Na mariborskem trgu so se pojavile prve črešnje. Stanejo nič več in nič manj kakor 25 dinarjev en kilogram. — Umrljivost. V minulem tednu je umrlo v Mariboru 8 oseb, od teh tri moškega 4n pet ženskega spola, — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna pri »Sv. Arehu« na Glavnem trgu. — Ponesrečen Jezdec. V vojaški bolnici je umrl podnarednik Josip štingi iz Št. lija. Predvčerajšnjim je jahal proti Betnjavi. Ker pa se je konj vrnil brez njega v vojašnico, so pričeli iskati jezdeca in so ga našli s prebito lobanjo v bližini betnjavskega gozda. Splašeni konji. Na Meljski cesti so se v petek splašili nekemu vojaku konji. Vojaški voznik je padel z voza in dobil pri tem lahke poškodbe. — Zasačen tat. V stanovanje FVančiške K. je v petek 16. t. m. zjutraj v njeni tre-; nutni odsotnosti vlomil pekovski pomočnik Franc K. ter skušal odnesti kuhinjsko omarico, vredno okrog 250 dinarjev. Še pravočasno se je povrnila lastnica stanovanja in presenetila tatu. Med njima se je vnel pTe pir, tekom katerega Je nasilnež udaril žensko večkrat po glavi. Bil je aretiran in Izročen sodišču. — Na svinjski sejem v petek 16. t. m. je bilo prignanih 554 komadov. Kupčija je bila'prav živahna. — Narodno gledališče. V nedeljo 18. t. m. »Čardaška kneginja«. Red E. V pondeljek 19. t. m. zaprto. Prvo gostovanje Hudožestvenikov. Selo Stepančikovo Je gotovo eno Izmed najtežjih del, kar smo jih dosedaj videli na našem odru. Da je to delo, ki je tako malo razgibano in nam tako tuje, doseglo nadvse veličasten uspeh, je zasluga visoke umetnosti Hudožestvenikov. Predvsem pa dosedaj na našem odru nismo še doživeli podobne ustvaritve, kakor nam jo Je podal P. A. Pavlov. Videli smo v njem igralca, katerih svet malo premore. O vsej predstavi iz pregovorimo obširnejše prihodnjič. Strašna železniška nesreča v Prestranku. Celie. — Eksekucijska pristojbine v mestu Celju. Mestna občina je dobila dovoljenje, pobirati naslednje eksekucijske pristojbine: za opomin^ od vsakega dinarja po 1 paro, za rubežen od vsakega dinarja po 1 paro ter za prodajo od vsakega dinarja pol pare. — Mestno gledališče. V torek 20. maja ob 20. uri »Nioba« za A-abonma. — V četrtek, dne 22. maja se vprizorl opereta »Pri treh mladenkah«. Izven. — Koncert Glasbene Matice Iz Maribora se vrši v Celju v soboto 24. t. m. Glasbeni Matici se bo priredil dostojen sprejem. — Mestni vodovod bo od srede 21. t m. 11. ure dop. do sobote 24. t. m. 6. ure popoldne zaprt radi montiranja rezervnega odcepa na Glavno vodovodno cev. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Orlu«, Glavni trg. Sokolstvo. Dr. Vladimir Ravnihar, bivši starosta JSS je na svoje poslovilno pismo Dreiel od predsedstva Češker obce sokolske sledeči dopis: »V Pragi 10. maja 1924. Dragi brat! Podpisani starosta Češkoslovenske Obce Sokolske je predložil Tvoj dragi list od 25. aprila t 1. predsedstvu ČOS, ki je soglasno sklenilo, da Te zahvali na njega krasni vsebini ter se poslovi od Tebe o priliki Tvoje resignacije na starostvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Tudi mi Te najtopleje zahvaljujemo na izdatni in ljubeznivi podpori, s katero sl utrdil naše stike s Sokolstvom jugoslovanskim. Zlasti se spominjamo Tvoje častne udeležbe v Pragi pri naši odborov! seji dne 13. in 14. maja 1922, dalje vročih stikov pri nepozabnem Vašem zletu v Ljubljani In pri drugih mnogih prilikah. Verujemo s Teboj, da je sokolska misel, ki vodi in vreja življenje tisočev naših članov, združenih v obeh naših pobrateuih zvezdah, sposobna, da privrede ojja naša naroda do polnega in zdravega razvoja narodnih last-nostij in sil in ju postavi na čelo narodov Evrope glede harmonične vzgoie telesne, duhovne ter nravnega temelja ljudstva. Verujemo, da postane sokolska misel nekdaj najmočnejša sila, ki priveže k sebi vse slovanske narode na temelju skupnih idealov duhovnih in nravnih. Zategadelj se od Tebe ne poslavljamo za trajno, marveč smo prepričani, da nam bode dano, da korakamo s Teboj v eni vrsti za skupnim ciljem tudi v drugem delokrogu Tvojega bogatega In delovnega življenja Bodi dolgo zdrav! Na zdar! Dr. Schei-ner, starosta, Dr. Heller, tajnik, V. Stepa-nek, poročevalec. Sokol Železniki. Dne 6. julija t 1. bode slavnostna otvoritev novega »Sokolskega doma«. Priprave se že vrše. Posetite nas , od blizu in daleč. Izpred sodiSca. RAZPRAVA TURK CONTRA KASTELIC. V petek je bila na deželnem sodišču zaključena dolgotrajna pravda o tožbi, ki jo Je bil 15. Junija 1921 vložil g. Anton Turk, nadučitelj v Dolu po svojem zastopniku g. dru. Vlad. Ravniharju proti g. Maliji Kastelicu, župniku v Dolu zaradi žaljenja časti. Včerajšnji »Slovenec« obširno pa enostranski poroča o tej ‘pravdi, orl tem na debelo podčrtava, kar so nasprotne (klerikalne) priče izpovedale o g. nadučitelju, izpušča pa vse, kar se je nepristransko ugotovilo in vsled česar ravno je sodišče smatralo, da od obtoženega župnika nastopi jeni dokaz resnice ni podan. To nam daje povod, da pustimo tudi našega poročevalca obširneje poročati o tej pravdi. Na inicijatlvo sedaj že umrlega kaplana Urha se je sestavila vloga na okrajni šolski svet v Kamniku, v kateri se brez navedb konkretnih dejstev nadučitelju Turku očita »strankarsko nasilje«, »protipostavno postopanje«, brezversko misleči učitelj«, »neinteligentno pristransko Tavnanje«, »veri sovražni nastop«. Edino, kar se je konkretiziralo. je bilo dejstvo, da Je nadučitelj zapiral učence, ker niso bili hoteli prosili dovoljenja za sodelovanje pri prireditvah v izobraževalnem društvu. Na tej vlogi sta na prvem mestu podpisana kaplan Urh, župnik Kastelic in potem kakih 18 občanov. Ker so le tl kasneje Izjavili, da so bili deloma zapeljani, deloma prisiljeni na podpis ter so prosili nadučitelja za odpuščanje, Je nadučitelj Turk vložil tožbo samo proti župniku Kastelicu, ki ga je smatral za glavnega krivca. Na okr. sodišču na Brdu. kier se je vršilo kakih pet razprav, je obdolženi župnik Kastelic nastopil obširen dokaz resnice ter na ta način skušal opravičiti svoje ne-čuvene žalitve. Pri tem Je pobral vse vaške čenče Izza petih let, vsako šalo In vsak dovtip je razblinil In nabreknil in kakor je to že navada v takih pravdah s političnim obiležjem so se našle tudi »klasične« priče, ki so stale zvesto na strani obtoženčevi. Opravičeno Je povdarjal zastopnik zasebnega obtožitelja v svojem plaidoverju, da je treba . ob takih Izpovedbah biti skrajno opreznim, ker Je upoštevati sovražno razpoloženje zaslišanih oseb. Kot tako klasično pričo navaja »Slovenčev« poročevalec kaplana Urha, zlasti pa tudi stanovska tovariša g. Turka namreč učitelja Franca Rebolja In njegovo sedanjo ženo Viki roj. Jermanoyo. Tudi proti Francu Rebolju se le moral g. nadučitelj Turk braniti s sodnijsko tožbo ter Je bil isti z razsodbo sodišča na Brdu zaradi žaljenja časti obsojen. To sodbo je deželno sodišče ne samo potrdilo, ampak je obsodilo učitelja Rebolja tudi še zaradi onih očitanj, zaradi katerih ga Je bilo sodišče na Brdu oprostilo. Tudi v tej pravdi je učitelj Rebolj nastopil dokaz resnice in sicer po večini z onimi argumenti kakor sedal župnik Kastelic. Sodišče pa je že takrat izreklo, do dokaz resnice ni do-prinešen ter je učitelja Rebolja obsodilo na občutno denarno globo. Zategadelj tudi v pravdi proti župniku Kastelicu ni moglo reči drugega, kakor da mu dokaz resnice za njegove težke obdol-žitve ni posrečil ter ga le obsodilo na 500 Din denarne kazni, v slučaja neizterljivosti na vet dni zapora tudi mora plačati vse stroške. Oprostilo je obdolženca samo o oni točki, ko Je očital gu. nadučitelju, češ da protipostavno zabranjuje otrokom, da bi se smeli zbirati v društvenem (klerikalnem) domu. To sodbo Je deželno sodišče na petkovi razpravi potrdilo. Završena ie zopet ena izmed številnih pravd, ki dokazujejo, kako težko stališče ima naše učiteljstvo med kmetskim po klerikalcih nahujskanim ljudstvom. Šola v Dolu je bila zanemarjena, morala otrok na nizki stopnji. Nadučitelj Turk je skušal napraviti red, kar se mu le deloma tudi posrečilo. Nadrejena oblastva mu dajejo najlepša spričevala. Namesto pa da bi njegova stremlienja našla pravilen odmev zlasti tam, kjer je bilo to pričakovati, pri duhovščini, se ga na vse mogoče načine skuša diskreditirati pri ljudstvu. Z ostrimi besedami je zastopnik dr. Ravnihar ožigosal to postopanje ter napravil paralelo mej tožečim nadučiteljem ter mej že zaradi vseh mogočih prestopkov predkaznovanim župnikom. Izrek župnikov: »nadučitelj bi bil že fejst človek, če bi ne bil liberalec«, — pove vse. In čudne stvari smo izvedeli na razpravi! G. nadučitelj Je utemeljeval svojo prepoved učencem, da ne smejo pohajati prostorov takozvanega »izobraževalnega društva« s tem, da se tam ne, Koji patrijotičnega in domovinskega duha, da se zabavlja na Srbe in govori sovražno proti državi, da se nikdar ne izobeša zastav ob narodnih praznikih, da je na tak narodni praznik župnik brad mašo v črnem ornatu, da kaplan zbeži izpred oltarja, kedar se intonira državna himna, da se otroci udeležujejo neprimernih gledaliških predstav pozno v noč, da se alkoholizirajo in kad® tobak itd. Vse to so potrdile od g. nadučitelja ponudene priče. Ena i^ined prič je potrdila pod prisego, d» se ie sam župnik pri neki priliki v izobraževalnem društvu izrazil o naši dinastiji, da Je to ravbarska dinastijo«. Ne bi navajali vsega tega, ali ker ie bil spričo temu »Slovenec* še toliko predrzen, da je obširno poročal o razpravi, kakor bi šlo za kako državno afero, pral svojega zamorca ter znova opljuval ž. nadučitelja, namesto da bi previdno molčal ter se skromno stisnil v kot, hvaležen, da je stvar še tako dobro Iztekla za njegovega klijenta, smo bili prisiljeni poskrbeti za to, da se čuje tudi druga plat zvona. Danes ob 15. uri kolesarska dirka na Celovški cesti (2 km) Ekspresni vlak zavozil na napačni tir. Včeraj popoldne so se po Ljubljani razširile vesti o strašni železniški nesreči v Prestranku. Govorilo se je, da je zavozil ekspresni vlak na mali postaji Prestranek na stranski progi stoječe železniške vozove, kar je povzročilo smrt treh potnikov. Culo se je, da je bilo težko ranjenih do 15 potnikov. Naš poročevalec je odšel takoj s prvim brzovlakom na lice mesta, da se pravilno informira o nesreči in je ugotovil sledeče: Postaja Prestranek. leži med Postojno in Št. Petrom. Je to manjša postaja, na kateri se brzi In ekspresni vlaki ne ustavljajo. V noči od 16. na 17. t. m. okoli l. ure 30 minut je pripeljal orl-jent-ekspresni vlak, ki vozi iz Carigrada preko Sofije in Beograda naravnost v Pariz, proti postaji Prestranek. Tu sta imela nočno službo železniški uradnik Cezare P r u d e n-c i a t i in kretnik Franc Vodopivec. Slednji je tik pred prihodom ekspresnega vlaka opozoril Prudenclatija, da prihaja orijent-ekspresni vlak in ga prosil za navo-. dila, kako naj obrne kretnico, da bo vlak v redu pasiral postajo. Prudenciati je nato odgovoril Vodopivcu, da ne prihaja nikak vlak, najmanje pa ekspresni, in bo najbrže le posamezna lokomotiva, ki se približuje postaji. V tem je pridirjal ekspresni vlak na postajo z brzino 30 km na uro ter zavozil na peti tir, kjer je stal neki tovorni vlak namenjen v Trst. Tovorni vlak je imel spredaj in zadaj lokomotivo. Na ekspresnem vlaku se nahajajoči strojevodja Marco di Vivo je sicer pravočasno onazil pretečo nesrečo in skušal s polno prist ^tio duha ustaviti vlak, toda bilo je že prepon.., Medtem je namreč ekspresni vlak z vso silo zadel v zadnjo lokomotivo tovornega vlaka in je stroj od ekspresnega vlaka dobesedno skočil na tovorni vlak. Pri tem sta skočili obe lokomotivi ekspresnega vlaka iz tira. Vsled silnega trčenja so bili takoj zdrobljeni trije vagoni tovornega vlaka in oba poštna vagona orijent-ekspresa. Od treh vagonov tovornega vlaka se ne da spoznati, ali so bili to železniški vozovi ali kaj drugega, ostal Je namreč na progi le kup železa. Žrtve. Med potniki v ekspresnem vlaku ni bilo opaziti prevelike panike, ker je ekspresni vlak tako tapeciran, da potniki sunka niso tako močno čutili V hipu, ko se je dogodila nesreča, je šel karabinjer Žagami Frančišek, rodom iz Sicilije, dodeljen direkciji karabinjerjev v Trstu, a tačas uslužben v poštnem vozu ekspresnega vlaka, iz poštnega voza preko prehoda v potniški voz. V trenutku, ko je stal na malem peronu se je zaletel ekspresni vlak v tovorni vlak, karabinjer Žagami je vsled sunka padel med odbijače, ki so ga naravnost zmečkali in Je bil v trenutku mrtev ter pokopan pod ostanki razbitega voza. Zagamiju je sledil stalni spremljevalec orijent-ekspresa Francoz Jean Lamant, ki je prav tako padel pod voz in tamkaj na sličen način našel svojo smrt. Trupli obeh smrtno ponesrečenih se je po srečilo izkopati šele včeraj zjutraj okoli 7. ure-izpod razvalin vlaka. Trupli sta bili tako razmesarjeni, da ju ni bilo mogoče spoznati. Ranjenci. Poleg navedenih 2 smrtnih žrtev, so bili ranjeni še sledeči: najtežje vlakovodja Angelo di Tomaso, ki je sicer poizkušal v poslednjem trenutku skočiti z vlaka, a je pri tem prišel pod vagon, ki je prvi sledil lokomotivi ekspresnega vlaka, nadalje je bil la hko ranjen karabinjer Luigi la Rocca ter strojevodja Marco di Vivo, kateremu gre zahvala, da ni bilo večje nesreče, ker je bil toliko previden, da je vozil skozi postajo z zmanjšano brzino 30 km. Slednjič je dobil pri tej nesreči lahke poškodbe tudi brigadir italijanske finančne straže Isidoro dl Giordani, ki opravlja svojo službo na ekspresnem vlaku. Drugih ranjencev ni bila Obupani železniški uradnik. Ko je službujoči železniški uradnik Cezare Prudenciati opazil nesrečo in čul vpitje potnikov na pomoč, je postal silno razburjen. Poklical Je kretnika Vodopivca ter mu naročil, naj gre o nesreči obvestit postajenaček nika. Medtem je Prudenciati kakor breZ" umen dirjal pred postajo semintja, se grabil za glavo in kričal: »Zenske, bežite proč, a vi drugi pojdite in poglejte, kaj se Je zgodilo. Nekateri, ki so bili prisotni, so skušali miriti razburjenega uradnika, ta pa je odbl* tel kakor ob pamet naravnost v svoje sta-, novanje. ki je tik za kolodvorom, se PC kratkem času zopet pojavil na ulici z revoK verjem v roki. Nastavil je revolver narava nost na srce in se dvakrat ustrelil. Samomor zblaznelega Prudenciatija je povzročil med potniki novo razburjenje. Gnječa ljudi se je razdelila na dvoje. Eni so oblegali mesto nesreče drugi so se zopet gnetli okoli v krvi ležečega uradnika. Prva pomoč. O nesreči je bila takoj obveščena želez-niška direkcija v Trstu, nadalje vse bližm* postaje. Iz Trsta se je takoj pripeljal poseo« ni vlak s petimi zdravniki in rešilnim VO* zom. Nadalje je prihitel na mesto nesreče tržaški prefekt Crispo Moncada. Z njim so se v avtomobilu pripeljali polkovnik RizzOj general Vaccari in polkovnik NegrL Na mesta došla komisija je takoj ugotovila, dl je vse nesreče kriv Prudenciati. Mladi mož, kateremu je bilo komaj let, je plačal svojo neprevidnost z lastnini življenjem. Prudenciati je bil med tamkaj*, « šnjim našim, kakor tudi italijanskim prebivalstvom splošno priljubljen in je bil sicer, eden najvestnejših uradnikov tržaške železniške direkcije. Njegovo truplo so položil« na mrtvaški oder v hiši, kjer je stanovali Vaščani naravnost oblegajo truplo mladega samomorilca in žene glasno plače jo ob njem* Milijonska škoda. Kolikor se je dalo dosedaj ugotoviti znaša škoda polomljenih železniških voz na« 1 milijon lir. Od ekspresnega vlalca, ki J« štel v vsem 8 velikih vagonov, sta poštni in en luksuzni potniški voz popolnoma uničena. Natančne škode pri poškodovanem tovof* nem vlaku se ni dalo določiti. Po nesreči. Potniki, ki so morali vsled nesreče Izstopiti iz ekspresnega vlaka, so se odpe' ljali s posebnim vlakom v Trst, kamor sq prispeli okoli pol 10. ure dopoldne. Kakot že omenjeno, so prišli rešilni vlaki iz Po* stojne in od Trsta na mesto nesreče. Pri enem teh vlakov (št. 705) se je zgodila novi nesreča. Ko je namreč vlak vozil preko Qn-gnano-Miramara, je padla iz vlaka neka starka in je bila povožena. Pogled na razbite železniške vozove m na poškodovane lokomotive je strašen. Lo< komotivi ekspresnega vlaka, ki nosita štev F. S. 653.009 in 720.036, sta spredaj popolnoma razbiti. Vsled silnega sunka sta skočili obe lokomotivi s tira in raztrgali tračnice; Oba smrtna ponesrečenca so odnesli v železniško skladišče, odkoder so karabinjerjevo truplo prepeljali včeraj popoldne V Trst, a truplo ponesrečenega Francoza j« ostalo še tamkaj. Kretnik Vodopivec je bil takoj po nesreči od karabinjerjev aretiran in zvezan prepeljan v Postojno. Francoski personal orijent-ekspresnega vlaka 1* čakal prihoda naslednjega ekspresnega vla*. ka. s katerim se je odpeljal proti Trstu. Vsled nesreče ni bil oviran promet prihajajočih in odhajajočih vlakov, ker se je dogodilo trčenje na petem, t. j. zadnjem stranskem tiru na postaji. Ko je komisija ugotovite dejansko stanje nesreče, se je železniško delavstvo takoj odpravilo na delo, dt spravi s tračnic polomljene vozove. Za to nesrečo je bilo v Trstu tekom včerajšnjega dne veliko zanimanje in od vsepovsod so prihajali ljudje z avtomobili v Prestranek, da sl na lastne oči ogledajo posledice ner sreče. Italijansko časopisje poroča o nesreči popolnoma stvarno in pripisuje edino krivdo le Prudenciatiju, ki je z zanemarjenjem svo* jih dolžnosti povzročil celo nesrečo. Kako so oostali Maori ljudoirci? Nova Zelandija, dežela čudežev v naravnem in rastlinskem življenju, izgublja pod vplivom civilizacije vedno boli svojo svojevrstnost. Še v zadnjem trenutku pa se je posrečilo zajeti v besedi in sliki ljudi in Živali te skrivnostne dežele. V Lipskem je izšla knjiga Andreja Reischeka »Umirajoči svet. dvanajst let raziskovanja v Novi Zelandiji«. Reischek ie bil v svoji mladosti reven pekovski pomočnik iz Avstrije, ki se je pozneje odločil odpotovati v Novo Zelandijo, kier Je ostal 12 let Sčasoma se je tujec iz daljne dežele Maorijem tako priljubil, da so ga izvolili za svojega poglavarja. Reischek je v svoji knjigi točno opisal navade maorijskega plemena, ki je bilo nekdaj najmočnejše od vseh polinezijskih plemen. Danes šteje to pleme le nekaj sto rodbin. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je bilo to pleme, ki stoji sicer na precejšnji kulturni stopnji in čigar umetnost zadivi celo Evropejca, udano ljudožrstvu. »Razlago za to,« pravi pisec, »moramo iskati v časih, ko so se Maori preživljali z mesom velikanskih nojev. Sčasoma so noji izginili in mesa vajeni Maori so se nekaj let preživljali z mesom manjših ptičev in neke vrste podgan. Sčasoma pa so izginile tudi te mesne zaloge. Maori so tedaj pokušali meso ubitih sovražnikov. Okus jim je ugajal. To pa je bila nesreča za sosednja šibkejša plemena, kajti Maori so se odtedaj redno bojevali, čim so se skrčile zaloge mesa. Jasno je, da niso radi tega prizanesli niti ženam, še manj pa otrokom, katerih meso so uživali samo poglavarji in plemen-menski prvaki. Šele ko so prišli Evropejci in privedli s seboj domače živali, je prenehal ta kanibalizem. Opisali so mi nekaj zanimivih slučajev kanibalizma. Ob reki Kaipara je imel svojo prestolico poglavar Tantatu Vinga. Nekega dne ga je obiskal poglavar prijateljskega plemena. Ker ni imel za pogostitev zadosti meaft, je ukazal eni izmed svojih žen izkopati hangi, posebne 'vrste jamo za kuhanje. Ko je bila jama Izkopana, je morala žena prinesti svojega dveletnega otroka. Jokaje se je žena približala poglavarju in ga prosila usmiljenja. On pa ji je iztrgal otroka iz rok in ga vrgel v jamo. Nato je morala izkopati še večjo Jamo. Ko Je bUa izkopana tudi ta« ie udaril ženo z debelo gorjačo po tilniku, da se le tako! zgrudila mrtva na tla. Brcnil Jo ie z nogo v hangi in zaukazal pokriti obe Jami * zemljo. Ko sta bili trupli pečeni, sta Jih poglavarja mirno uživala: po obedu sta zaplesala vojni' ples. Drugi slučaj se je pripetil v vasi, kjer je prebival misijonar Baker. Pri niem je bila uslužbena kot pestunja neka dvanajstletna deklica, hčerka nekega maorijskega poglavarja. Nekoč ga je prosil oče, da bi jfl za nekaj dni pustil v vas, kjer so bile ve*, like svečanosti. Dobila je dopust in se F čez nekaj dni vrnila; bila pa je popolnoma spremenjena. Dočim je bila prej mirna tiha, je sedaj vedno veselo prepevala uganjala vsakovrstne burke. Na tozadevno vprašanje je odgovorila, da jo Je doletel* izredna čast ubiti nekega sužnja, ki so nato pojedli. Posebna vrsta kanibalizma obstoja v tem, da se človeku iztaknejo in se nato Pije kri. Nekoliko drugačno razlago za kanlp», ližem je dal poglavar Te Witiora. Po ni* govem mnenju so Maori vsled večnih boje* zanemarjali poljedelstvo. Nastopila je tor« lakota in ljudje so bili prisiljeni Jesti meso ubitih sovražnikov. Od svojega plemena so ubijali samo zločince in slabiče. Končno so se tako navadili na človeško meso, da mu dali prednost pred vsakim drugim *»* Današnje prireditve: V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Življenjski boj«. Gostovanj® Hudožestvenikov. Izv. Kino Ideal: »Tajinstvena podmornica* — I. del V glavni vlogi priljubljeni Edo* Polo. — Predstave ob pol 11., 3« P°* 6<’ * Pol 8. in 9. uri. . Kino Ljubljanski dvor: »Kontrolor sp^ nih voz«. Izredno uspela liubavna drama. Predstave ob pol 11.. 3., pol 5., 6* pol 8- 9. url. V Mariboru: Narodno gledišče: »Čardaška kneginja«« Red E. Nočna lekarniška služba v LlubliaoL Tekoči teden: lekarna Piccoll na D« skl sesti ja Bakarčlč na Karlovikl cesti. Gospodarstvo. Jadransko-podunavska banka. V nedeljo, dne 11. t. m. predpoldne sta se vršila občna zbora delničarjev Podunavskega Trgovačnega akcijonar-skega društva in Jadranske banke a. d. v Beogradu. Na teh občnih zborih so sklenili delničarji imenovanili družb, da se združita oba, nacijonalna zavoda ter z združenimi močmi nadaljujeta svoje delo od 12. t m. pod novo firmo: »Jadransko-Podunavska Banka, Beograd.« Popolnoma vplačana delniška glavnica bo znašala Din 120,000.000.— S tem stopa zavod v vrsto najmočnejših domačih denarnih zavodov. Veliki kapital omogočuje banki izvedbo denarnih akcij večjega stila, Razgranjene veze v državi preko mnogobrojnih podružnic in odlične veze v inozemstvu ji omogocu-'iejo, da bo najkoristnejše služila naši javnosti v vseh bančnih poslih, svojim vlagateljem pa bo nudila prvovrstno jamstvo za vloženi denar. Vsled tega pozdravljamo koncentracijo kapitala Srbov, Hrvatov in Slovencev v samem Beogradu. Dokazana potreba in progresiven razvoj našega gospodarstva in industrije zahtevajo grupacijo denarnih zavodov in naša želja ie, da ta fuzija bank ne ostane osamlje-°a. Zbiranje in koncentracija domačega kapitala je v splošnem interesu in smo Prepričani, da bodo šli po tej poti tudi drugi naši zavodi, da s povečanimi denarnimi sredstvi zamorejo uspešnejše voditi borbo proti agresivnosti inozemstva, kojega vpliv v našem narodnem gospodarstvu vedno bolj in bolj občutimo. Manjši zavodi morejo izvrševati samo manjše in manj pomembne posle, ham pa bo omogočila koncentracija ka-Mtala, da s svojo domačo denarno silo °dločilno vplivamo na konsolidacijo našega gospodarskega in državnega življenja in da isto rešimo spon inozemskega tutorstva. Jadransko-podunavska banka je sestavni del našega domačega, jako ugledna in močnega finančnega koncema, kateremu pripadajo tudi Srpska banka d. d. v Zagrebu, Hrvatsko-Slavonska Zemaljska Hipotekarna banka v Zagrebu ter Banka i Štedionica za Primorje Sušaku. Za predsednika upravnega sveta je ^voljen poznani gospodarski in narodni delavec g. Vladimir Matijevič, trgovec, Predsednik upravnega sveta Srpske banke d. d. v Zagrebu itd. Beograd, za podpredsednika pa gg. Franjo Dubo-kovič, trgovec in posestnik, Jelsa-Su-i^ak in dr.Gedeon Dungjerski, posestnik bi industrijalec, Novi Sad-Srbobran. Ostali člani upravnega sveta so sledeči ■kg.: Dr. Josip Ažman, odvetnik, Ljubljana, Paško Baburica, bankir, brodo-,lastnik, industrijalec in posestnik, Valpa-taiso (Chile), Božo Banac, brodolastnik, Dubrovnik—London, dr. Gjorgje J. Gju- rič, univerzitetni profesor, Beograd, Gjorgje Veiisavljevič, generalni ravnatelj Srpske banke (L d. Zagreb, Vlada Ilič, industrijalec, Beograd, Ciro Kame-narovič, bančni ravnatelj, Beograd, Ste-van Karamata, namestnik generalnega ravnateja Sprbske banke d. d. Zagreb, Beograd, Ivan Knez, trgovec, industrijalec in posestnik, Ljubljana, dr. Miše Kolin, ravnatelj »Atlantske plovidbe Ivo Račič d. d.« Zagreb—Trst, dr. Edo Lukinič, minister na razpoloženju, bivši predsednik Narodne skupščine, podpredsednik Hrv.Slav. Zem. Hipotekarne banke, Zagreb itd. Karlovac—Beograd, Toša Mikajlovič, trgovec in predsednik »Privrednika«, Beograd, Lazar Lagje-vič, trgovec in posestnik, Zagreb, Edvard Pajkurič, ravnatelj »Prekomorske plovidbe«, Sušak, Gjorgje Radojlo-vič, trgovec in predsednik Trgovačke Komore, Beograd, Frank Sakser, bankir, predsednik »Frank Sakser State Bank«, New-York, Tomo G. Stipanovič, glavni ravnatelj Banke i Štedionice za Primorje, Sušak, Ljubomir Gj. Stojadi-novlč, izvoznik, narodni poslanec, Veliko Gradište — Beograd, dr. Milan Todorovič, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije, Beograd, Milivoj Šičarevič, ravnatelj Srpske banke d. d. Zagreb, Beograd, dr.Svetislav Šumanovič, odvetnik, podpredsednik upravnega sveta Srpske banke d. d. Zagreb. Za predsednika nadzorstvenega sve-'ta je izvoljen dr. Gustav Gregorin, odvetnik, Ljubljana, in za podpredsednika Mihajlo Ilič, generalni direktor v ministrstvu saobračaja, Beograd. Ostali člani nadzorstvenega sveta so sledeči gg.: Ivan Berič, prokurist in tajnik Srpske banke d. d. Zagreb, Dragutin Dimitrije-vlč, generalni direktor v ministrstvu pošte in brzojava, Beograd, Svetisav Jovanovič, bankir, Dunaj, dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana, Tomo Kostopeč, trgovec in posestnik, Cavtat in Josip Stojanovič, generalni direktor v ministrstvu 'financ, Beograd. • Za generalnega ravnatelja je izvoljen naš poznani finančnik gosp. Stevan Karamata in za njegovega namestnika gosp. Milivoj Šičarevič in brez dvoma ima ta veliki zavod vsled svoje izvrstne uprave najlepšo bodočnost. Banka se bo preselila v Beogradu v lastno palačo na oglu Kralja Milana in Miloša Velikog ulice, čim bo zgradba dovršena, to je po vsej verjetnosti še tekom tega poletja. Banka ima v naši Kraljevini veliko število svojih podružnic in afilijacij, v inozemstvu pa ima interesno skupnost z Jugoslavensko banko v Chile (Južna Amerika) s centralo v Valptaraiso in po-slovnicami v Antofogasti in Punta Are-nas in s Frank Sakser State Bank, 82. Cortland—Street, New-York. Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Te dni so pričela v Beogradu pogajajta za sklenitev trgovinske pogodbe med pašo državo in Madžarsko. Tem pogajanjem je pripisovati mnogo večjo važnost ** naše in madžarsko gospodarstvo, kakor j* io naša javnost dejansko prisoja. Zlasti za našo državo so ta pogajanja ®tae važnosti. Trgovinska pogodba z Madžarsko bo dala naši trgovini nove impulze ta razvojne možnosti in to ne samo za trgovino z Madžarsko, temveč tudi za ono pteko Madžarske. i 2e sedaj, v dobi, ko še nimamo trgo-'inske pogodbe, Je bila trgovina z Madžarsko kot našo sosedo precej živahna. Tako M Izvozila naša država minuli mesec pri-otižno za 20 milijonov dinarjev blaga v Madžarsko, predvsem stavbni les in suhe "iive, in koruzo. .Ureditev medsebojnih pravnih in trgo-,vinskih odnošajev, prometne in carinske ki bodo odgovarjale potrebam držav, bodo dvignile medsebojni pro-r^ visoko ^ današnje stanja, kar bo se-F*®ta*ristno za obe državi. S trgovinsko Pa bo tudi urejeno vprašanje tran-preko madžarskega teritorija, kar je sPecijetno za nas prav velikega politena. držaivi| prideta v poštev pri tran-'Tč*'® Prometu preko Madžarske z našo K"5®’ Češkoslovaška in Poljska. S Ceško-žal še vedno nimamo trgovinske Kljub tenu pa je promet med Če-‘*8e ln našo državo prav znaten. ^ SCT*da 1)11 in ^di b0’ čim “ 'kato,... 2 pcava trgovinska pogodba, za ntend ** Vf5e seda* v Češkoslovaški in 'darW*i„ tU? pti nas Predpriprave, ki'nam ^do, da bo ta prepotrebna pogodba ^tanjena člmprej. iti ?lravno *e ®°*oč med našo državo 'j-oskoslovaško promet tudi v drugi dar n? 80010 Preko Madžarske, je ven- Vaina a- 3 &mer prel£o Madžarske vrlo dal« prltlranka v daljavi. Danes vla- Hv a* _ neareienih medsebojnih odnoša-ZJZt težko£e> da bi se mogel l Češkoslovaško prav razviti preko V naši a s’ tUd* ^ ne bl*o drugih težav, PogodKa "aVi in Češkoslovaški. Trgovinska ta težkoče odstranila in orno-cen transport blaga preko madžar- skega teritorija in promet se bo povečal še pred sklenitvijo trgovinske pogodbe s Češkoslovaško; toliko bolj pa še, čim bo sklenjena tudi ta pogodba. Še važnejša pa je ureditev tranzitnega prometa preko Madžarske za našo trgovino s Poljsko. S to sicer že imamo trgovinsko pogodbo, ki je sicer brez dvoma ugodno vplivala na obojestranske trgovinske odno-šaje, ki pa vendar ni dosegla zaželjenega uspeha. Jugoslavija uvaža danes iz Poljske skoro samo premog, dasiravno ima Poljska mnogo produktov, ki bi jih mi rabili; gotovo bi bilo tudi z nacijonalnega stališča boljše, da kupujemo te izdelke na slovanskem trgu, kakor pa kje drugje. Toda radi neurejenih odnošajev z Madžarsko — in preko Madžarske mora blago s Poljske v našo državo in obratno — je sedaj transport še tako drag, da se ne izplača kupovati tudi drugih izdelkov. Čim pa bo sklenjena trgovinska pogodba z Madžarsko in bodo urejena tranzitna in siceršnja prometna vprašanja, bodo prišli za nas v poštev tudi poljski tekstilni izdelki in pa proizvodi industrije mineralnih olj; za Poljsko pa pridejo v poštev naše rude in kovine. Iz tega je jasno, kako velikega pomena je sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko za naše gospodarstvo. Ta pogodba bo omogočila večji razmah i naši i madžarski industriji in bo, kakor navedeno, vplivala tudi na naše trgovinske odnošaje s Češkoslovaško in Poljsko. Po dosedanjih znakih se bodo nadaljevala pogajanja z madžarsko delegacijo brez večjih ovir, iz česar bi bik) sklepati, da izhajata obe delegaciji z gospodarskega stališča in puščata nepotrebne politične motive bolj na strani. 2e dosedaj napredujejo pogajanja brezhibno in smemo torej pričakovati, da bodo kmalu uspešno končana v našo korist hi korist naših sosedov. _____________ X Izvoz rudniške vode v Italijo, Leta 1921 je izvozila Jugoslavija v Italijo 6150 litrov, leta 1922 6150 litrov in 1923 7815 litrov rudniških voda. Pred vojno so izvozili v Trst in Reko letno 90—150.000 litrov rudniških voda. Celotna produkcija je znašala pred vojno 10 milijonov steklenic, od katerih se jih je konzumiralo 2 milijona na leto na našem teritoriju, 8 milijonov pa v Madžarski, Italiji in Avstriji. Naš izvoz v Italijo se mora boriti sedaj z madžarsko, češkoslovaško In avstrijsko konkurenco. Mednarodna Izseljeniška konferenca. Na italijansko inicijativo se te sestala v četrtek v Rimu mednarodna konferenca, da razpravlja o izseljeniškem in naseljeni-škem vprašanju. Konference so se udeležili zastopniki 59 različnih držav. Svečani otvoritvi je prisostvoval italijanski kralj, kateremu je Mussolini predstavil inozemske zastopnike. Po pozdravnem govoru senatorja Cre-monesija je spregovoril Mussolini. Uvodoma je izrazil zadovoljstvo italijanske vlade, da je naletela njena inicijativa na rodovitna tla. Medtem, ko se mednarodne organizacije trudijo, da bi pospešile razvoi zakonodaje v korist delavcem, se Je zdelo italijanski vladi potrebno sklicati mednarodno konferenco za izseljeniško vprašanje. Tekom šestdesetih let je dalo že več držav inicijativo za slično konferenco, vendar vedno brezuspešno. Tedaj je obstojala v tem oziru še velika indiferentnost, ki pa se je danes spremenila v vročo željo ureditve tega perečega vprašanja. Nadalje je Mussolini rekel, da se gotovo strinjajo vse države v svojem interesu za delavske sile, ki odhajajo v tujino. In baš-radi tega je potrebno sodelovanje. Izseljeniške države se ne bi smele vmešavati v zadeve tujih držav; ravno tako pa ne bi smele tudi naseljeniške države razširiti svojih intervencij preko svojega ozemlja. Povsem naravno jg, da se izlivajo delavne sile obljudenih dežel v dežele, bogate na zemeljskih zakladih, ki imajo vse predpogoje za industrijo, ki pa nimajo dovolj delavskih moči. Tega živega vira na ne smemo smatrati za blago. Delavec se ne sme čutiti v inozemstvu tujega, marveč bi moral uživati tam iste pravice, kakor jih ima domače delavstvo, s katerim deli trpkosti in sladkosti življenja. V tem oziru obstoja odprto polje za zveze in sedanja konferenca naj bi dala splošne smernice, ki naj bi se jih držale države pri sklepanju tozadevnih pogodb. V tem oziru je treba upoštevati dvojne zahteve. Prvič zahtevo in interese na-seljeniških držav glede političnega, socialnega in gospodarskega reda; z druge strani pa tudi zahtevo po zadostni zaščiti življenja, zdravja in zakonitih interesov tujega delavstva^ Ustvariti je treba take pravne predpogoje, da bo mogel delavec z veseljem posvetiti svoje moči razvoju dežele, v kateri živi, da pa se bo kljub temu lahko živo spominjal svoje domovine. Izmenjava delovne energije med narodi odgovarja danes bolj kot kdaj prej potrebi gospodarskega reda, ki ima svoj odmev v političnem in socijalnem oziru. Ta izmenjava tudi pripomore k duševnemu zbližan ju med narodi in uravnoteženju produkcije. Čas je, da se pridružijo gospodarskim dogovorom, ki gredo za izmenjavo bogastva, dogovori za zavarovanje delavcev. Končno je Mussolini želel konferenci obilo uspeha, nakar je kralj proglasil svečano otvoritev. KONGRES PRODUCENTOV IN VELETRGOVCEV Z ŽGANJEM. Posledice, ki jih je ustvaril zakon o državni trošarini, ki je stopil v veljavo dne 20. novembra 1923 s tem, da je oprostil trošarine žganjekuho za domačo potrebo ne le iz surovin lastnega pridelka, ampak tudi iz kupljenih ali drugače pridobljenih surovin, hkratu oprostil take žganjekuhe tudi vsake kontrole, se vedno bolj kažejo v poostreni konkurenci, pod katero trpi ne, le trgovina, ampak tudi žganjekuharska industrija, ki sta ostali še nadalje pod kontrolo. Žganjarski industriji je ta zakon onemogočil vsak razvoj, uspeva pa zakotna trgovina z nezatrošarinjenim žganiem. Da opozorijo na velike težave in nepri-like, katere jim povzroča novi zakon, so sklicali producenti in trgovci z žganjem na dan 26. in 27. maja t. 1. v Beograd kongres, ki se vrši oba dni od 10. ure dalje v prostorih »Centrale Industrijskih korporacij«, Kolarčeva ulica št. 1. Prvi dan bodo zborovali interesenti sami in sklenili primerne resolucije, drugi dan pa se predlože resolucije in sklepi kongresu, na katerega se povabijo tudi zastopniki ministrstva finahe in ministrstva trgovine in industrije. — Vsi interesenti se vabijo, da se zanesljivo udeleže kongresa in s tem pripomorejo, da se akcija čim impozantnejše izvede. Tržna poročila. ŽITO. Novi Sad, 16. maja. Pšenica 315— 317.5, oves 286, koruza 222.5—230, fižol 520, moka »0« 480, »6« 340, »6JŽ« 310—315. Prodanih je bilo 27 vagonov, od teh 15 koruze. Budimpešta, 15. maja. (V dinarjih po srednjem tečaju madžar. krone v Zagrebu dne 16. maja.) Pšenica 315—342.5. rž 320—325, ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325—340, oves 335—345, koruza 270—272.5, otrobi 230—240, lucerna 9—1 Oh dinarjev. ŽIVINA. Budimpešta, 15. maja. (V dinarjih po srednjem tečaju madžar. krone v Zagrebu dne 16. maja.) Volj 15—17.5, slabši 9— 14.5, biki 10—16.5, krave bolje 13—14.5, izjemoma 15—16, slabše 9—12.5, mršava živina 6—8.5, mlada živina 9—13.5. X Mednarodni vzorčni sejem v Padovi. Za razstavljalce in posetnike VI. mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, ki se bo vršil od 5. do 19. junija 1924 so italijanske državne železnice dovolile znižane cene za vozne karte za »tja in nazaj« in sicer: od Postojne do Padove in obratno do Postojne: I. razred za razstavljalce 126.80 Lir, za posetnike 107 Lir; II. razred, za razstavljace 87.20 Lir, za posetnike 72.40 Lir; III. razred, za razstavljalce 53.60 Lir, za posetnike 42.80 Lir. Od Podbrda do Padove in obratno do Podbrda: I. razred za razstavljalce 128.20 Lir, za posetnike 108.10 Lir; IL razred za razstavljalce 88 Lir, za posetnike 73.10 Lir; III. razred za razstavljalce 54.10 Lir. za posetnike 43.55 Lir; od Reke do Padove in nazaj do Reke: I. razred za razstavljalce 148.70 Ur, za posetnike 126.30 Lir: II. razred za razstavljalce 102.30 Lir, za posetnike 85 Ur;; HI- razred za razstavljalce 62.70 Lir, za posetnike 50.40 Lir. — Znižane cene veljajo za vožnjo v Padovo od 15. maja do 19. junija, za obratno vožnjo pa od 16. maja do 12. julija. Karte za »tja in nazaj« se bodo izdajale v vseh obmejnih postajah (Postojna, Podbrdo, Reka) in v vseh Agencijah od 1. do 24. junija in imajo vrednost 30 dni. Za prevoz izložbenega blaga je dovoljen 50% popust normalne tarife 1 To In ono. iCoiiko zlata imajo posamezni narodi. Vse države, ki so se udeležile svetovne vojne, so izgubile velik del zlata, kj so ga imele pred vojno. Edino izjemo delajo tu Severoameriške Združene države. Vse države na svetu imajo po neki novi statistiki za okroglo devet milijard dolarjev zlata. Od leta 1913 so narasle svetovne zaloge zlata za eno milijardo dolarjev. V tej količini pa niso vračunane zelo znatne količine zlata, ki jih imajo skrite posamezne osebe v Egiptu in Indiji. Prirastek zlata za eno milijardo v zadnjih devetih letih gre skoro izključno v prid zlatim rezervam Severoameriških Združenih držav, Japonske in Argentinije. L. 1913 je imela Evropa za 1.834,400.000 dolarjev zlata, ki je bilo v prometu in pa 3.119,400.000 dolarjev, ki je bilo shranjeno v raznih bankah. Od tedaj so se zmanjšale zlate evropske rezerve le malo, dočim je zlato, ki je bilo v prometu, skoro popolnoma izginilo. Prirastek zlata v Združenih državah odgovarja skoro natančno množini zlata, ki je izginila iz prometa v Evropi. Zlato, ki se je odtegnilo prometu v državah, ki so bile v vojni, se je zbiralo v cen- tralnih bankah, odkoder se je odtekata v nevtralne države in iz teh v Združen* države. Tudi evropske nevtralne države so vzele svoje zlato iz prometa in so ga deponirale v svojih centralnih bankah. S tem in pa z uvozom zlata iz vojujočih se držav je razlagati enormno porast zlata v nevtralnih državah, kakor v Holandski, Španiji, Švedski in Švici. Zlate rezerve v Franciji so se zmanjšale približno za toliko, kolikor je znašal obtok zlata pred vojno. Zlate rezerve Angleške so se okrepile radi tega, ker je vzela Anglija zlato iz prometa in ker se je uvozijo precej zlata iz Rusije. Italija je imela pred vojno leta 1913 le mala zlata v prometu in je med vojno izgubila še precejšen del tega. Rusija je izgubila med vojno skoro vso svojo množino zlata, ki je bila v prometu, akor tudi skoro vse svoje ziate rezerve; sedaj pa zlate zaloge Rusije stalno naraščajo. Avstroogrska je izgubila vse svoje zlato, Nemčija pa je izgubila velik del lastnega in od njeniii zaveznikov zaupanega zlata v povojni dobi. Slika prometa zlata v zadnjih 4ev*ah letih izgleda približno takole: 1913 1922 1923 Severoam. Združ. drž. 1,904.694 3,933.476 4,247.201 Anglija 830.100 751.597 754.400 Kanada 142.500 222.050 171.191 Indija 124.000 118.341 108.609 Avstralija 216.500 116.499 120.349 Francija 1,200.000 708.403 , 709.479 Nemčija 915.700 227.431 111.247 Italija 265.000 217.284 215.698 Nizozemska 60.900 233.880 233.876 Španija 92.500 487.278 487.841 Švedska 27.500 73.428 72.841 Švica 32.800 103.283 103.660 Rusija 1,011.500 2.607 45.043 Argentinija 292.600 450.057 451293 Brazilija 90.100 27.401 28.182 Japonska 64.963 605.678 600.194 Vseh 16 držav skupno 7,271.357 S,278)575 8,461.125 Ostale države 517.643 631.332 — Svetovne zlate zaloge 7,789.000 8,910.007 Svetovne zaloge zlata so tore! narasle natančno za 1.189,768.000 dolarjev. Od tega zlata so dobile Združene države severoameriške 2.342,507.000 dolarjev, Japonska 535,231.000 dolarjev, Španija 395,341.000 dolarjev, Holandska 172,976.000 dolarjev, Ar- gentinija 158,963.000 dolarjev. Nas? otno pa sc znašale izgube zlata v Rusiji 9c,6,457.000 dolarjev, v Nemčiji 804,453.000 dolarjev lu v Franciji 490,521.000 dolarjev; Anglija j« izgubila samo za 75,700.000 dolarjev zlata. DOBAVE. X Prodaja saj. Ravnateljstvo državjiih železnic v Subotici bo prodalo dne 6. junija t. 1. okoli 800 vagonov saj od lokomotiv. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani - interesentom na vpogled. X Dobava olja. jelševine, jelovih hlodov, sodov, papirnatih vrečic in copat. Pri smodnišnici v Kamniku sp bo vršila dne 3. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave olja, jelševine, jelovih hlodov, papirnatih vrečic in copat. Predmetni oglas z vzorcem papirnatih vrečic je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Oddaja gradbenih del. V pisarni in-žepjedskega odelenja komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 26. maja t. 1. druga ofertalna licitacija glede oddaje gradbenih del pri ureditvi maga-cina za oves. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani priredi danes, dne 18. t. m. ob 15. uri popoldne svojo običajno otvoritveno dirko na progi Zg. Šiška—Št. Vid—Zg. Šiška. Start in cilj na Celovški cesti pri 2 km. Sodeč po dosedanjih prijavah dirkačev, katerih je skoro 30, in to iz vseh krajev Slovenije in ker se je prijavila k dirki zopet stara garda Ilirije kakor gg. Ogrin. Rebolj, Nardin, kateri so po večletnem odmoru zopet vstopili v vrsto proti mlajšim dirkačem-favoritom, naj omenimo samo šolarja, Goltesa, Škrajnarja, Bara itd. se nam obeta krasna, napeto zanimiva borba na cilju, ker je zelo dvomljivo, kdo bo zmagal. Med prijavljenimi gosti treba posebno omeniti gospoda Kosmatina od S. K. Primorja, gg. M. Proška in I. Ramovža iz Ježice, ki so si na kolesarskem polju spletli že lepe lavorike. Enako so tudi drugi klubi prijavili svoje najboljše vozače, kateri bodo gotovo napeli vse sile, da bodo častno zastopali svoja društva. Sprejem gOstov ie v nedeljo ob 10. url dopoldne, na kar se ob 11. uri dopoldne razvije povorka dirkačev po ljubljanskih ulicah. Ob 19. uri se vrši klubov družabni večer na vrtu pri »Novem svetu«, kjer se razdele nagrg.de zmagovalcem in kamor se vabijo tudi prijatelji kolesarskega* športa, r »KINO IDEAL” Predvaja danes zadnji dan I. del senzacijonel-nega filma Šah. ŠPANSKA IGRA TAJiNSTVENA PODMORNICA Predstave vršijo se danes dopoldne ob 7,11., popoldne ob 3., 7,5., G., 7,8. \ in 9.' uri. Pondeljek 19. maja Sl. del. igrana v Petrogradu, 10. februarja t. 1. Beli: Dr. Emanuel Lasker. Črni: Gr. Lbw«* fisch. 1. d2—d4 d7—do 2. Sgl—f3 Sg8—f6 3. c2—c4 e7— e6 4. Sbl—c3 SbS—d7 5. Lel—g5 h7—h6 6. Lg5—h4 Lf8—e7 7. e2—e3 c7—co 8. Ddl—c2 0—0 9. Tal—dl Tf8—e8 10. Lfl—d3 d5Xc4 11. Ld3Xc4 Sf6-d5 12. Lh4Xe7 Dd8Xe7 13. 0—0 Sd5—b6 14. Lc4—d3 e6—eš 15. Tfl—el De7—f8 16. h2—h3 e5Xd4 17. Sf3Xd4 Sd7-e5 18. Ld3—fl Lc8—d7 19. b2—b3 Df8—c5 20. Tdl—d2 Ta8—d8 21. Tel—dl Ld7—c8 22. Sd4—e2 Td8Xd2 23. Dc2Xd2 Lc8—f5 24. Dd2—db1 Dc5Xd6 25. TdlXd6 Kg8—f8 26. f2—f4 Se5—g6 27. Kgl—f2 Kf8—e7 , 28. Td6—d2 TeS—d8 29. Td2Xd8 Ke7XdS 30. e3—e4 Li5—d7 31. Kf2—e3 Kd8—e7 32. Se2—g3 Ke7—e8 33. Lfl—d3 Sb6—c8 34. Sg3—e2 b7—b6 35. Se2—d4 Ke8—d8 36. Sd4—f3 Sc8—d6 37. g2—g4 h6—h5 38. e4—e5 Sd5—b7 39. Sf3—g5* tmi m. -s mm ISk.iI mm mm lil ■ -. - • ab.cdefgh .1 Ako beli ©4, sledi LXh3. — ’ Bolje bi bilo tu f4—f5. — Po šestur-nem igranju se ie partija v tej poziciji prekinila. Zmago naj bi odločilo razsodišče. Le to, sestavljeno od E. Rabinowicz-a in P. Romanovskega, je partijo kljub navidezni premoči belega, razsodilo remis. — Posiano. Z ozirom na napad v 117. št. »Jutr. izjavljam, da je pisec dopisa iz Laškei navaden lažnivec in obrekovalec ter i pozivam, da me vsled te izjave sodni sko zasleduje. Laško, 17. maja 1924. BLAŽ ZUPANC, __________________brivski mojster. * Za vsebt"« uredništvo ne odgovari II® pjaSEi* F E M I N A Moda v svetovnem kopališču. Vojna je vzela temu svetovnoslav-aemu kopališčnemu mestu mnogo bogatili obiskovalcev — ruskih velikih knezov, poljskih šlahčičev, hindustan-skih maharadž in podobnih eksotičnih ekscelenc in ž njimi so izostale tudi luksusnemu sijaju privajene žene. Kar nudijo danes Karlovy Vary na mondeni haute-volee. je kakor iz drugega sveta; kakor prej, se sicer tudi danes tu razkazuje visoko-valutno bogastvo, toda duh je drugačen in drugače se izraža tudi v tukajšnji modi spremenjena psiha modeme žene. Na prvi pogled že opaziš, da rešuje današnja moderna dama problem okusne enostavnosti in trezne linije; to pa se posreči le s skrbnim, sistematičnim gojenjem telesne krasote in zdravja. Predvsem zdravja. Kaj pravite k 60 letni lady — v korektni, ubrani obleki še čisto mladostni — ki že ob 7. uri zjutraj na lawu-tennisovem igrišču polna razposajenega življenja leta za žogo? Naše mamice bi morda zmajevale z glavo povprašujoč se, da li te modeme ženske nimajo nič praktičnejšega vzeti do rok, na kar bi striček promptno odgovoril: da, da, od zadi licej, od spredaj muzej. Toda kaj! Njena mladostna zunanjost dovoljuje lady kljub njenim letom s polno slastjo uživati radost življenja, korak naših mamic pa se že trudno mota od posla do posla v sivi enotvarnosti se poslavljajočega živ-jjenskega sloga. Pa vseeno, kljub vsej dragi komfortnosti in ničemernemu mamonu, ki se tu razkazuje, kličem vsem našim mamam: pojte, pridite v Karlovy Vary. Vsaj za nekaj časa se odtrgajte od teh večnih štedilnikov in gospodinjskega) malikovanja. Ako pa vam je to mesto predaleč, saj so tam doli okoli bele Ljubljane te poljane tako žametasto-zelene, gozdi tako dišeči in morje tako neizrecno veselo. Ne bojte se previsokih izdatkov. Vedite), da morejo v bogatejših Karlovyh Varyh poleg sijajnih rajčic dobro obstati tudi sive miške. Garderoba tudi zelo elegantne dame ni da bi morala biti bogvekako obsežna. Zadošča popolnoma temnejši, magari pleteni kostim in nekaj belih bluz, svilena, priprosta tem- Karlovy Vary, 12. maja. na obleka za večerno družbo ali kosilo, plašč ali pa volnen »cape« za hladnejše dni in opremljena ste povsod za vse slučajnosti. Ako dovoljujejo finance, dokupite k temu krasno, pleteno belo suknjo z ustreznim telovnikom — in to pravzaprav ve že vsaka damai, do kam sega možnost in ljubezen njenega soproga ali prijatelja. Ako pa sega finančna možnost še za seženj dalje, so tu še mnoge drage in priproste vabe na izbiro. V izložbah je videti etamine, gladke in vezane, opale, krepe v vseh nežnih barvnih nijansah, krasno kombinirane in široko karirane kakor tudi progaste etamine. Kar se tiče krojev, zgubi letos obleka Vidoma na rokavih, kar bo seveda zelo lagodno in praktično, posebno za one. ki se morejo ponašati z lepo modeliranimi lakti in rameni. Zvečer je videti dosti svilenih, rožno slikanih šalov (batiha); šale zelenih odtenkov so videti na blondinkah, medtem ko bru-netke ljubijo terakotove barve. Za člane gorenjih 10.000 je pripravljeno v izložbah obilo dragocenih kožuhovin; škoda o tem govoriti. Poglavje o perilu bi moglo obstati samo za sebe. Priznavam, da sem ob pregledovanju svilenega; ročno ažuri-ranega in vezenega perila, plisiranih svilenih srajc in vezenih, zopet svilenih pijam mislila tolažbe radi, da je morda šiviljicai, katera si je s tem vezenjem pokvarjala očesca, v svoji schir-tingovi srajčki srečnejša nego te nad-prečastite damice, kajti na ta način se človek spravlja z nepravičnostjo, četudi bi vedel, da laže včasih samemu sebi. In tako je gotovo, da bom, ko se za par dni poslovim od tega luksusnega mesta, obdarila v mislih vsakega avto-pasažirja s pošteno podagro, pokvarjenim želodcem in podobnimi dobrotami in bom vesela, da se vračam na našo sinjo Adrijo. kjer me čakajo njeni hladni valovi, skalnati bregovi, droben pesek, in porečem: vrag vzami vso to parado! 'ter Se spomnim simpatično stare Angležinje z žogo, prirode in življenja. Kako nosim moderni Sal in apaško ruto? Naša velika sestra po imenu — pariška »Femina« — nam v svoji majski številki ne prikazuje nič manj kot 12 načinov, kako si šik Parižanke zavezujejo »Foulards«. in drapirajo ukusno dolge in široke svilene šale in šerpe, ki so letos skoro neizbežne pri vsaki elegantni toaleti. Šaren šal iz najmehkejše svile mora biti v barvah najsikrbnejše asortiran obleki, s čimer pa nočemo reči, da mora biti morda istobarven. Drapiraš ga lahko-krog ramen, ali zavežeš prav kakor vežemo rute naših nar. noš, oviješ dvakrat krog vratu, te rpustiš. da ti vise konci spredaj ali po hrbtu posamič, ali v dvoje, enako ali različno dolgi. Lahko ga spneš tesno krog vratu z lepo, staro kamejo tako. da visi le en konec globoko doli preko kolena, ali ga vržeš preko ramen in enkrat zavežeš pod prsmi ob strani, ali ob boku. Poskušaj skrbno pred zrcalom, kajti vsak šal in vsaka ruta ima svojo posebno —'oprostite — »dušo«. In saj veste kako so bedne vse »Nerazumljene dušice«. Zelo nov in silno šik je način vezati apaško ruto a 1’ Incroyable ali Di-rectodre, to je iz časov Robespierra in francoske revolucije. Zloži štirioglato ruto počrez v trikot, kot našo kmečko ruto in jo položi krog vratu tako. da Je J trikot spredaj in se konci križajo v til-, niku; pripelji obadva konca zopet naprej ter jih pod bradico zavozljaj v dvojni vozel, in pusti, da ti konci veselo frfotajo v vetru. K majhnim, skoro moškim klobučkom in odprti angleški jopici ta najnovejša »kravata« zelo elegantno pristoja. V nekem drugem francoskem modnem listu pa smo našli še neko prijetno presenečenje. Dva lična modela moderne rute iz belega krepdešina s kratkimi resicami, poslikane ali izvezene po motivih narodnih vezenin čehoslovaških, ali, kakor je rečeno doslovno: »C’ est aux arts rustiques tcheco — slovaques que Fon a puisč 1’ idee de la compo-sition.« Isti motiv krasi pramen bele svile, ki se nosi zavezan kot šapelj preko čela ni frizure pri šetnjah na letoviščih in pri igrah na prostem. In zato ponavljam. Sezite v stare skrinje, sestre... Prešeren: Zvesto sreč In delavno ročico Za doto, ki je nima milijonarka, Dobil z izvoljeno, bi bil devico. Poročali smo Vam, drage naše bralke v eni zadnjih številk, da izbira Pariz vsako leto poleg kraljice lepote tudi kraljico dela. Morda Vas bo zato zanimalo, da se je pravkar najvišje Veličanstvo Pridnosti za leto 1923, gospodična Genevičve Durand poročila z g. Josephe Chinier, trgovskim nameščencem, prijateljem iz otroških let, in. in... Po vseh ilustriranih časopisih je videti sliko mladega, srečnega para in reči moramo, da je ta mlada »čebelica« videti tudi prav zalo in temperamentno deklč. Ali se je zavedla mlada žena ob vsej sreči in praznovanju — bila je slavnostna poroka s pojedino in plesom, kot se spodobi za kraljico — da ji nalaga slava in sloves »Najpridnejše« tudi breme in odgovornost. Tuintam, ko ji bo zdrknila v naročje utrujena ročfca, bo morala naprej: Saj si kraljica dela. In morda bo ta in ona razumela, da nalaga vsako dostojanstvo tudi dolžnosti in da je treba mnogo zatajevanja, da kraljica spretno in uspešno izpolnjuje nade, ki se stavijo vanjo, in najsi je to na prestolu dela, lepote ali — države. „STENICOL“ Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga A. Kanc, Ljubljana. «300000000000® * Vedno zadnje novosti \ S SAMO S • šelenburgova ulica 3 • Gričar & Mejač. Footing. Naše stare matere so rekle, da gredo »na špancir«, z mamico smo že hodile na sprehod, in ko smo bile mlade žene, smo ljubile dolge promenade, naše hčere pa delajo »footing«. »Footing«, to je posebnih reč. Če rečeš footing, veš, da ne oblečeš obleke iz belega organdija kot za koncert v Zvezdi; tudi ne pokriješ širokokrajca iz Florence z dolgim, žametastim trakom, ki se tako lepo poda tivolskim kostanjem in Tivolski terasi; niti ne obuješ visokopetih čeveljčkov, v katerih si nekdaj, v davnih letih, hodila mimo »komedije« v Šiško, kjer se je vsa narodna in- teligenca ob toplih junijskih večerili krepčala pri Ančniku na ocvrtih piškah. O Ljubljana, davna! — Danes si tretje glavno mesto troedine kraljevine in hodiš »footing«! Tvoje žene in dekleta, ki morajo ostati ozke in sloke, da ne izgube dobrega slovesa v mednarodni konkurenci lepotic, igrajo tennis, hockey in hazeno — in za vse tiste, ki ne ljubijo športnega orodja, ostaja, hvala Bogu — footing. Za footing ti je treba komodnih rjavih čevljev z nizko peto, a ličnih in zavezanih s koketno pentljo. Nogavice obuješ lahko dvojne kot za druge športe, a zadostuje tu- di solidna nogavica iz fil d’ecosse-a — škotskega sukanca — če nisi namenjena na predolgo turo, krilo iz lahke, tople volne naj je črtasto, karirano ali »melče« — angleško, kratko a toliko široko, da te pri hoji ne ovira; poleg nosi tenak žemper iz volne ali svile, ali dolgo bluzo iz surove, pralne svile, balista, krepa in podobnih pralnih tkanin z ovratnikom, kot pri športni moški srajci ali okroglim ovratnikom malih dečkov. Jopico izberi mehko; poleg pletenega žemperja bi svetovali jopič iz blaga, asortiran krilu. Če je krilo gladko, je v istih bojah karirana jopica jako šik, — in narobe. Fasona povsem ravna, ne predolga z ovratnikom, ki se da dvigniti ali ki se končuje v šal. Če imaš pralno bluzo, lahko izbiraš med pestro množico pletenih jopičev. A vedno pazi, da tvorijo jopič, krilo, bluza, čevlji in klobuk harmonično enoto. Na krilu in jopi so prepotrebni obilni žepi, kamor lahko skriješ roke, če te vjame ploha, in kjer imaš spravljen svoj provijant Provi-jant? No, tableto mlečne čokolade, par bi-skvoitov, škateljco kiselkastih bonbnoov. Kozarec mleka, skorjo kruha ali mehko jajce dobiš skoro povsod ob tvojih potih. Saj več pa, Bog vann! Kaj pa bi bilo a tvo4o sloko linijo? In čemu potem ves trad? Pa saj ni trud. To je najlepši šport: Hoja v naravo. Brez prtljage, brez nahrbtnika, v roki popotno palico, mehak, lahak klobuk na vedri glavi, ki ga eventualno vtakneš v žep, če naj bi ti poletno^ solnce prav temeljito pozlatilo nežno kožo. Ta hoja po gozdovih in zapuščenih dolinah sočnih gorenjskih travnikov, ob obali modrega Jadrana, okrog temnega jezera v Bohinju in skoz Vintgar, je pač najlepše in najboljše, kar moreš privoščiti svojim izžetim živcem in svojemu zdravju. In pešizleti li Ljubljane! Čez Gameljne v Šent Vid in v Vodice, na Prevalnik, v logih ob obrežju Save, v Polhov Gradec, čez Magdaleno v dolenjske griče in Orle, Sostro, čez Kresnice — kdo bi vse našteval? In v prekrasnih vinorodnih gričih naše Štajerske? Ko je vsa narava le en sam vrt cvetočih jablan, breskev in marelic. Pa, da ne pozabim. Nič zato, ce ni na koncu tvoje poti tiste znane veje, ki ti pravi, da je; tod gostilna. Kdor dela footing, s« ustavi pod gostoljubno streho, kjer bas otroci nabirajo dozorele črešnje, se spočije pod kozolcem, kjer so prekinili pravkar mlatiči svoje delo, ob ropotajočem mlinu, kjer stresa gospodinja krmo perutnini. Ustavi se ob robu njive, kamor pada znojna kaplja pridnega kmetiča, da dozori zlato za domovino, ob kraju loze, da vidi, kako letos kaže trta, ob ribniku, koder se koplje rjava vaška deca. Zakaj v gostilno? Poišči stika z narodom tam, kjer živi, kjer dela, ljubi. Pouči se pri njem in njega uči. Prinašaj mu drobtinice prosvete, prinašaj razumevanje razmer, prinašaj v skrbno izbrušeni čaši proti" strup... Vzemi in daj! Pravice otrok. Mednarodno udruženje za podporo otrokom z osrednjim sedežem v Ženevi je izdalo v preteklem mesecu proglas o pravicah otrok, takozvani »Ženevski proglas«. Proglas formulira pravice otrok v petih stavkih, ki bi jih morale upoštevati vse kulturne države in jih spoštovati. Izvršilni odbor je izročil original tega proglasa, ki je sestavljen v 35 jezikih, ženevskemu državnemu svetu. Član mednarodnega Rdečega križa, univerzitetni profesor Werner je imel ob tej priliki slavnostni govor, v katerem je razložil- program udru-ženja, ustanovljenega leta 1920 za podporo otrok vseh dežel, narodnosti, plemen in ver. Udruženje ima dosedaj 50 odborov in uživa podporo vseh konfesij. Iz njegovega fonda, v katerega se stekajo prispevki iz vsega sveta, je dobilo podporo že nad en milijon otrok štiridesetih različnih držav. V celoti se je do danes razdelilo nad 80 milijonov zlatih frankov. Proglas se glasi tako-le: 1. Vsak otrok ima pravico na normalni duševni in fizični razvoj. 2. Lačnega otroka je treba nasititi, bolnega zdraviti, duševno zaostale otroke je treba podpirati, zanemarjeno deco spraviti na pravo pot, preskrbeti je treba zapuščene otroke in sirote. 3. V času stisk morajo dobiti prvo po* moč otroci. 4. Otroka je treba vsposobiti za dostojno življenje in ga obenem varovati pred izkoriščanjem. 5. Otroci naj se navajajo k dejanski ljU' bežni do bližnjega. Posteljo, zloženo (Tafelbett) prodam. Ogleda se lahko Gradišče 10, pri hišniku. Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28’—. Lekarnar Eug. Feller, Stubica, Donj« Elzatrg 357, Hrvatska. Telefon 73o. Kino ..Ljubljanski dvor** Teie,°nn0- Nedelja 18. Ponedeljek 19. Torek 20. Briljantna epohalna burka: Kontrolor spalnih voz (Le ControSeur des Wasons-LSts). izredno uspela in zelo duhovita ljubavna burka. V slavnih vlosah Greste Bilancfo, Leonie Laparte, Alberto Coilo. Annie Wild, Lla Miari. Umetniško vodstvo: Mario Atmirante. Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. In 9., ob delavnikih ob 3.. pol 5., en četrt na 8. In 9. uri. 15 EDGAR WCf BURROUGHS: TARZAN SIN OPICE. Občutljiv ni bil. O bratstvu človeštva ni vedel ničesar. Izven njegovega plemena so mu bila vsa bitja smrtni sovražniki; poznal je malo izjem, med njim slona Tantorja. Teh čustev ni polnila nobena zloba ali mržnja. Ubijanje je predpisoval zakon njegovega divjega sveta. Poznal je malo skromnih zabav, največja od vseh pa je bil lov in ubijanje. Isto pravico je brez Vsega priznaval tudi vsem drugim, čeprav je bila naperjena tudi proti njemu. V svojem divjem življenju ni bil niti čmeren niti krvižejen. Veselje do ubijanja in pa da je moril z veselim smehom na svojih lepih ustnicah, ni še dokazovalo prirojene krvoločnosti. Večjidel Je ubijal; da je dobil hrano, toda ker je bil človek, je ubil včasih tudi kar za zabavo, česar ne dela nobena druga žival. Kadar je Tarzan ubijal iz maščevanja ali v samoobrambi, je ubijal vedno brez lahkomiselnosti ah zlobe. Ko se je torej približal Mhongevi vasi, je bil skoz in skoz pripravljen, da bo ubijal ali pa da ubijejo drugi njega, ako ga odkrijejo. Bližal se je nenavadno previdno, ker mu je Kulonga vcepil v glavo velik rešpekt pred nialimi ostrimi lesenimi puščicami, ki so tako hitro povzročale smrt. Končno je doapei do velikega drevesa, ki je bil obložen z gostim listjem in ves preraščen z navzdol visečim slakom. Potuhnil se je v to nepro-dirno gnezdo in gledal ca vas. Čudil se je iartru novemu, nepoznanemu življenju. Videl je gole otroke, ki so se poj ali po vaški ulici in igrali, žene, ki to v težkih kamnatih mo- žnarjih trle posušene banane, dočim so druge gnetle pogače iz namlete moke. Zunaj na polju je videl zopet druge žene, ki so opravljale razna poljska dela Vse so imele velike pasove iz posušene trave krog pasu in veliko jih je bilo preobloženih z medenimi in bakrenimi zapestnicami in sponami na rokah in nogah. Druge so imele okrog črnega vratu čudne pasove iz žice, več od njih so krasili tudi veliki krožci v nosu. Tarzan je začudeno meril ta nenavadna bitja. Več mož je spalo v senci, dočim je videl na skrajnem koncu jase oborožene vojščake, ki so očividno stražili vas pred sovražnim napadom. Opazil je, da so le žene delale. Nikjer ni videl moža, ki bi recimo oral na polju ali v vasi opravljal domača dela. Cez čas je zastal njegov pogled na ženi tik pod njim. Pred njo je stal majhen kotliček nad nizkim ognjem in v kotlu je vrela debela, rdečkasta masa. Na eni strani je ležal kup lesenih puščic, katerih konice je žena pomakala v kotel in jih potem polagala na ozko stojalo na drugi strani. To je Tarzana posebno zanimalo, ker mu je nudilo iskano skrivnost. Sedaj je vedel, zakaj so te male strelice tako nevarne. Opazil je, kako je žena pazila, da ni niti kapljica dotične tekočine pala na njeno roko. Ko je slučajno brizgnil majhen curek na njen prst, ga je takoj pomočila v vodo in zdrgnila s periščem listja. Tarzan ni poznal nobenega strupa, toda njegova bistroumnost mu je dejala, da ubija ta tekočina ne pa mala puščica; ta je bila očividno le sel, ki jo je nesel v telo žrtve. Kako rad bi imel še več teh malih, smrtonosnih puščic! Ce bi žena le za trenutek odšla od svojega dela, bi lahko splezal z drevesa, jih pograbil celo perišče in pobegnil zopet nazaj na drevo, predno bi trenil. Ko je baš razmišljal, kako bi drugam odvrnil krik. Videl in čul je črnega vojščaka, ki je stal pod tistim drevesom, kjer je Tarzan ubil Kalinega morilca Mož je kričal in vihtel svoje kopje nad glavo. Ponovno je kazal z roko nekaj pred seboj na tleh V trenutku je bila vsa vas pokonci. Iz koč so planili oboroženi možje in drveli kakor nori k stražarju. Za njimi so sopihali stari možje, žene in otroci, da je bila vas naenkrat zapuščena. Tarzan je slutil, da so našli truplo njegove žrtve, toda to ga je manj zanimalo, kakor pa dejstvo, da ni nihče ostal v vasi in da si lahko nabere celo falogo puščic. Hitro in brez šuma se je spustil na tla poleg kotla. Za hip je nepremično obstal in pazljivo motril od ograje obdani prostor. Nikjer ni bilo žive duše. Ugledal je vhod bližnje koče. Hotel je le pogledati vanjo; previdno se je približeval s slamo pokriti zgradbi. Trenutek je pazljivo prisluškoval. Nobenega glasu ni bilo čuti; splazil se je v poltemno notranjščino. Po stenah je viselo orožje, noži čudnih oblik in par ozkih ščitov. Na sredi je bil kotel in v ozadju ležišče iz posušene trave. Več človeških lobanj je ležalo na tleh. Tarzan je otipal vsak predmet, ga potežkal i» poduhal, ker mu je vonj včasih več povedal kakor oči. Rad bi vzel s seboj kakšno teh dolgih, koničastih palic toda tokrat je moral nositi puščice. Vzel je vse predmete s sten, jih zmetal na kup na sredo koče, poveznil na vrh kotel in položil nanj lobanjo, ki jo je okrasil s peresnim okraskom mrtvega Kulonge. Prisrčno se je zasmejal sam svoji šali. Tedaj je začul več glasov in zateglo žalovalno tulenje. Zdaj se je moral požuriti! Mogoče se je celo predolgo zamudil. Skočil je k izhodu in pogledal po vaški cesti. Domorodcev še ni bilo videti, dasi jih je čul prihajati preko nasadov. Morali so biti že zelo blizu. Kakor blisk je planil h kupu puščic. Pograbil njeno pozornost, se je od jase san razlegel divji | je vse, kolikor je mogel nositi pod pazduho, pre- vrnil kotel in baš izginil v zelenju, ko je prvi domorodec stopil skozi vaška vrata. Potem je opazoval, kaj se je godilo zdolaj; zibal se je v vrhu drevesa, kakor divji ptič, pripravljen ob prvi nevarnosti, da odleti. Domačini so se v sprevodu vračali po cesti' Štirje so nesli Kulonge truplo. Za njimi so šle vP>' joče in tožeče žene. Približali so se koči, v katero ifl udrl Tarzan; to je bilo Kulonge bivališče. Komaj je okrog šest domačinov stopilo v ttO" tranjščino, so že vsi zmedeni zopet planili iz nie-Tudi drugi so tekali okrog, mahali sb z rokami, ka‘ zali s prstom in čebljali. Več vojščakov se je Pr*‘ bližalo koči in gledalo vanjo. Končno je stopil star zamorec v kočo. Bil J* po rokah in nogah ves okrašen s kovinasth0 okrasjem. Bil je poglavar Mbonga, Kulongin oče. Za trenutek je zavladala tišina. Potem se Je Mbonga vrnil. Žalost in praznoveren strah sta s* zrcalila na njegovem obrazu. Govoril je zbranih1 vojščakom in v hipu so se možje razkadili po muh vasi, da skrbno preiščejo vsako kočo in vsak kot tostran ograje. ■ {tcttttttKttcetcttttcttttttttt* Gumi za cepljenje trt Peronospora cevi, jamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Zahtevajte cenike Važno za trgovce, g Tovarniška zaloga: Zdravko Krajnc - Celie. S 'imt®G£MC«CMCtCCCeCKMMtt* Slika trajna «SSw-une in romanilke. Med najbolj tipične pokrajine, tropične ®wie in romantike, spadajo gotovo veliki Nova Gvineja, Nova Izlantftfa in Nova Britanija. Nova Britanija je gorat otok. Njene gore stoje na granitni podlagi, so divje f&toantične, presekare z neštetimi ctolinami “ Soteskami ter posejane z vrhovi, ki sesajo do 1000 in več meirov nad morsko površino. Po dolinah tečejo bistri gorski potoki, ki narastejo ob nalivih v velikanske Veletoke, tako da je vsako potovanje preko nffli nemogoče. Skoro ves otok je pokrit z gostimi tropičnimi pragozdovi, ki so poseb-v nižinah skoro docela neprehodni. Po teh gozdovih rasto različne vrste palm, po-*ebno kokosove in druga tropična drevesa, katerimi je mnogo evkaliptusov, ki da-silno trd in trpežen les. Vse drevje presegajo lijane, mahovi, lišaji in drugi zaje-®lci. Tam, kjer ni gozdov, se nahajajo trav-5®*» na katerih raste trava gunaj, ki dose-Vfiino 2 metrov. Silno jc trda in ostra, 5«®° da se ob njenih robovih človek ves gtfeže. Po rekah, posebno večjih, mrgoli ®£°kodilov vseh mogočih vrst, od prav ma-o do orjaških velikanov, ki požro celega r^eka, če jim pride pred žrelo. Zelo mno-v tej divjini divjih prašičev, oziroma J**“Tianih domačih prašičev, ki so prišli na otok v davnih, najbrže indijskih časih in podivjali. Teh živali je toliko, da uničijo vse plantaže, če niso dobro zavarovane * močnimi plotovi. Po drevju se spreietajo najrazličnejše vrste eksotičnih ptic, tropični gplobi najrazličnejših pestrih barv, papagaji, majhni in veliki, bel! in pisani, klunorožci in drugi. Manjkajo pa raičice in golobi s košato krono na glavi, ki so šp-ecijallteta sosednje Nove Gvineje. Po grmovju se sprehajajo ka-zuarji, veliki afriškim nojem sorodni ptiči, kj ne morejo leteti, znajo pa zato tem bolj teči. Metuljev je to ogromno veliko, podnev-nih in ponočnih, majhnih in velikih in vseh barv ki nijans ter sestavin. Bogat je otok-tudi na žuželkah, velikih kresnicah in krasnih hroščih. Roparskih živali pa na otoku sploh ni. V tej romantični divjini, ki ne po2iia ne jeseni, ne zime in ne pomladi, ampak samo večno poletje, ki ne pozna snega, ledu in mraza in ne pomembnejših sprememb temperature, žive divji temnokoži ljudje, ki nimajo nikake skrbi za toaleto, ne poznajo mode in vse ostale kulturne navlake, ampak se poslužujejo le onih kostimov, ki jih prinesejo s seboj na svet Popolnoma nagi žive in umro. Le na obalah, kjer so danes že tudi redke naselbine Evropejcev, se ti ljudje deloma oblačijo ali pa vsaj preko ledij prekrivajo. Taka je slika tropične divjine in romantike in vendar to ni raj. Ti nagi ljudje, ki jim narava nudi skoro vse, kar po- trebujejo, sama in brer truda, žive v neprestanem strahu pred duhovi in krvno o sveto _ ter se medsebojno pobijajo in jedo. Zopet _ ie duh tisti, kakor pri nas kulturnih narodif«, ki upropašča te primitivne ljudi in jim iz rasa ustvarja pravi zemeljski pekel. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. in dobavila Družba S Sirila, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. PSačilo fue§£ na obroke. iSHi ~ russkaja pečati D. 2 0.2. i * ima na zalogi vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je' ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih 1 •6®®@$®0®0®®®©®®®®e®9®®&®9®0®®«»®®®©&®©®®®© PoljedeSski stroji Milni Jage patri lokomobiie Ra bencin fssaln! plin Paro Motorji lekarne IC&R. ipp JggfU Lastna livarna železa in kovin Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno 3ežeks Maribor. Centrala: Blansko (Č S. RJ. Zahtevajta prospekte in ponudbe! SPLOŠNA KNJIŽNICA » 2 d nt; Kaniena gruda, izvirna povest, 704 str. . » 1 i r?° Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . . * 4 *ARozman : Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. » S tVetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. • rran Milčinski: Gospod Pridoiin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice 1., 72 str................ * **• L. Nov&k: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po-7 slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str........................... * '• Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri-a jedila Utva, 111 str. ................................... * r E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V, 536str. *,!:• Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. *??■ L Albreht: Andrej Tennouc, relijefna karikatura, 55 str. *• Pawel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična »lo &°*6st v 4 slikah, 84 str.............................. ^ Pran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v .i, ^ dejanjih, 91 str............................. .... ! u V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslo- t jenll U..Zun, 112 str..................................... ? Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, po- i »h Sovenil dr. Albin Ogris, 236 str......................... : • Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, ro- | , ig ®an, prevel P. V. B., 239 str.......................... i ,17' *®nko Samec: Življenje, pesmi, 112 str................. t • **ro8per Mčrimže: Verne duše v vicah, povest, prevel : , 10 Mirko Pretnar, 80 str........................... J Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, ve-i »19 v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str. ! ‘ Gerhart Hauptmann : Potopljeni zvon, dramatska bajk. i »2d 1 ® dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.......... ; ^ Jul, Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, i »2l !5£®5wne prevel dr. Fr. Bradač, 154 str................. j , 22' f"d.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73str. » r ri Tolstoi: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil ; • 23 Pogačnik............................................... i .24' ^Phokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. ' ,c L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, L del 25 <2 tisku)........................#..................... ' r- *-• Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, II. del 28 l »1 ku>.............................. ki Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str. broš, SroS. Vez. Din 12 Din 17-— n 16-— 22-— 12*— m 17 — m 20'— 26 — M 8-— M 13'— m 6— • H — n 12 — n 17-— m 22-— m 28-— n 24 — n SO- m 6 — n ll— 1» 12- n 17-— 19 12 — H 17 — m 10 — M 15-— » 26-- » 32-— 15- 21- n 15-— - 20 - n 9 — M 14 — w 6 — » 11- n 16-- 1» 22- n 14’- M 20- - 6-— » 13 — n 14— * 20 — » 9,— M 14 — ■88 : : i : i i t : : * Ž5*PStvenn ThirU« (veliki 8* format): rfj-. Čermelj: Boškovidev nauk o materiji — protoni — easu v luči relativnostne teorije, 52 str. . 12-- 16’- 17- J 23’- vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine ire odpravnine. Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. aiiiisst 3esenlce. Stavb na vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke ,,Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdk A. Vicel, Maribor, Glavni trs št. 5 Lep, črn premog s 4—5000 kalorij, franko Ormož tona a Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Trgovina modnih čevljev jn špecijalist za ortopedično In anatomično obuvalo Fran Szantner, Ljubljana, ielenbursova ulica it. 1. Oglasi v ^Narodnem Dnevniku'* imajo veiik uspehi FRilNG CERAR, dražba z 0. z. v Domžalah pr! Lubljani tovarna slamnikov in klobukov zalaga v Celju, Gosposka ol. i Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št, o. na dvor. KovaževiS &Tršan. Kriminalni® romane Green. . . t Za milijoni .... 260 str.,broš. Din 12*—, vez. Din 15’— Gaboriau . . Akt št 113 ... . 239 str. „ . 22 — „ B 28’— Gaboriau. . Zločin v Orcivalu, 246 str. „ » 25’— „ . 30'— Orel .... Pasti in zanke......................... . 7'50 I priporoča ^ Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg št. 8. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 hased Din 5--; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri, inseriranju v malih oglasih 1 V, Emendolc, Groj-er, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ul. 28, Ljubljana. Lega vilul s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. AndreJ-u Sošiž-u, Maribor, Trdinova ul. št. 3. Kal ial v sredini mesta na prometnem kraju v Ljubljani se išče za tako). Ponudbe ua upravo Usta pod »-Lokal«. _________________ z dvema stanovanji in kletjo, poleg tudi vrt, se proda v bližini Garnizijske bolnice v Ljubljani. Naslov v upravi lista. Puch 3 >/, PH, vse v dobrem stanju, prodam za 7.000 Din. Zelena jama 196, Ljubljana. za Jedilno sobo, moderno in solidno izdelano, kakor tudi druga stanovanjska oprema se proda za nizko ceno. Avgust Černe, Zg. Šiška 122____________________ Jnaii“ I. In U. del v nemškem prevodu se dobi za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. 7 tednov stari na prodaj Cesta Mestni log 31. Za promenado! Kupim)! rabljene, kupim. Ponudbe na upravo lista pod „Stroji“. jj SIužbe)| lii želi mesta h kakemu priletnemu vdovcu -ali samskemu gospodu kot gospodinja, kjer bi opravljala vsa hišna dela. Je tudi dobra kuharica In varčna gospodinja. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe pod „Dobra gospodinja" na upravo lista. i poivema vsestransko naobražen želi pre-meniti mesto najraje na deželo, gre tudi kot pomočnik. Cenj. ponudbe pod „Marljiv“ na upravo lista. z prvovrstnimi uspehi gospod. Hodi tudi na dom. Honorar od ure 6 Din. Ponudbe pod „Pouk“ na upravo „Nar. Dnevnika*1. samski, se išče za žago venecl-(anko, — vešč mora biti brusiti žage Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demički trg. Maser ze. rezanje kurjih očes se »prejme. Ponudbe: Kopališče >Slon« Ljubljana. Potnika ali zastopnika z dobro provizijo iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35. (DopisiJ idealno dekle, išče sebi enako srce. Dopisi s sliko „Ni meni enake14. dobro situiran, star 25 let, želi znanja v svrho ženitve z enako gospodično. Šivilje imajo prednost. Ponudbe pod ,,Junij" na upravo lista. simpatične zunanjosti želi znanja z gospico v starosti 18—22 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod »Jadran« na upravo lista. Dislgpetnost zajamčena, IM mlad, naobražen in v zelo dobri poziciji želi znanja s simpatično značajno gospodično do 24 leta s primemo izobrazbo iz boljše rodbine. Neanonimni dopisi s slika pod „Realen“ na upravo Nar. Dnevnika. pohištva ali sličnih stvari ia Ljubljane do Karlovca odstopim polovico vagona po dogovoru. Naslov v upravi lista. državni uradniki! Kdor se j« slikal v atelije-u „Helios‘* Ljubljana, Aleksandrova cesta št 5,' dobi legitimacijo za Din 6'—. Veličan Bešter. IDO 110 MW za 6 oseb se poceni proda. — Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. II najem se le primeren prostor za krojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe iz velike delavnice in lokala ter stanovanj«, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista. gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista. stara 22 let z večjim premoženjem, želi znanja v svrho ženitve s primerno situiranim gospodom. Ponudbe na upravo lista pod „Bodočnost“. Razno) H Novosti češkega In angleškega sukna ravnokar došle. A & E Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10. HaAisIma vajenca sprejme takoj s pogoji po dogovoru, Franc Stupar, Ključavničar, Cerklje pri Kranju. gojil za prihodnje leto semena j buč, kumar in čebulčk«? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena Nadaljna pojasnila in potrebno seme na razpolago. Semenska trgovina Sever & komp Ljubljana, Wolfova uL 12. Viktor Bajt I. ljubljanska cvetličarna, Selen, burgova ulica 6 naznanja, dt so na novo došle krasne cvetk« in sadje vseh vrst in trakovi za okras damskih klobukov Nadalje sveže cvetlice, poročni šopki, sveZi in suhi jubilejski venci, žalni venci. Velika zaloga umetnih cvetlic, mirtnih venčkov za neveste, trakov s napisi. Cena nizka, postrežbi točna. Pod ugodnimi pogoji lahko prebijete počitnice na solnčaem posestvu Gorenjske. Izleti n* vse strani izredno lepi. Ponudbe na upravo lista. Podpisana izjavljava tem potom da nisva plačnika za sina Jožefa Ameršek, {tatori je odšel s svojo ljubico ivaao Piltauer nekam proti Mariboru Volbenk in Frančiška Ameršek, posestnika v Trbovljah St. 108. 101 Din posojila se išče, lahko tudi proti oddaji stavbene parcele. Naslov v upravi lista. TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLiANA L pODRU2NICE: | Dunajska cesta 4 (v Iastn i stavbi). EKSPOZITURE: | Maribor Novo mesto Rakek Slovenlsradec Slovenska Bistrica KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.- / izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulantneje. Telefoni: 1S9, 146, i58. Koniu® Meža • Dravograd Brzojavi: Trgovska. mam »!• T* ;• !• 5 !• !• !• 1*5 !• ^ !•!•!• !• i*T* T* !• T* >!* !• !• t* :• !• 5!*> T@pS©lka 1 družba za električno industrijo d. z o. z. Za birmance J! Izšel je novi zvezek »Splošne knjižnice”: j! L,. Andrejev: J „ČHNE MASKE” J j drama, 82 strani, broš. Din 12—, (i vez. Din 17—. ,i Ker se ta drama vprizori v kratkem v } našem gledališču', jo cenjenemu občinstvu priporočamo v nakup. Gradi električne centrale in naprave. — Velika zalosa motorjev in električnega materijala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, teief. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. prevzema vsa v gon o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila Naprava novih strelovodov in poprava istih. J. pgeško LJ&fibSjana Karlovška cesta štev. i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Za dečke: J Za deklice: različno sukno, } etamini, batisti, ševijoti in perilno J švicarska vezenina A.&E. Skaberne, LjubSjana Mestni trg 10 MERAKL AVTO-VOZI BREZ-BENCINA KURI-Z-OGUEM ZAHTEVAJ ■ PROSPEKTE JUGO-MAG LJUBLJANA- BOHORIČEVA-UL.- 24 TEL.-560 1. zelo močni .v 2* kpasna oblika T 3. lahka hoja 4. nizke cene !>> Imajo čevlji veletrgovine R. Stermecki, Celje s klinci podbite čevlje iz kravine, teletine in boksa izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana a Šelenburgova ulica 6/1. e Skladlšte in zastupstvo strojev za pisanje IIimCDIimnn** nadal)‘e karbo papir1- JHD[KWBDD mn«««—WOOD u kovčegu, —----------- praktičanzaputovanje ,Underwood‘, Zagreb, Metnička ul 1 Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, sve* tovni las uživajoče izdelke: Swaty-kamen, znamke »Alumln«, SwjJ' ty-kamen »Diamond« in »Swatyn«, najboll' še povlačilne kamne za britve, nadalje P0" vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty* kamen »Grizlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose> znamke »Swatyn€, iz izvrstne brusne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kaffl' nov in odlomkov, kakor tudi gladllnib Carborundum-plošč vseh mer in Taznu> zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treti velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalna sredstva in končno d8' ravni brusni kamni ter drčalnlkl. Centrala (žilno) Ljubljana Rezerve: Din. 32,515.000 Delniška glavnica Din. 60.000.000 Podružnice Korčula Kotor Kranj Zastonj Vam Sarajevo Split Šibenik Zagreb Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje Beograd Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice i> blaga za obleko in perilo nikdo ne -------------Naslov za brzojave: JADRAN SR A ----------------------- ■............ Amerikanski oddelek — Potniški urad — —....... INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco 7ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York Gty. toda po izredno nizki ceni ga dobite pri i > tvrdki „Danica“ ; Maizell & Ralšeli, ji Ljubljana, Turjaški trs 1 bivša Preskrbovalnica) j Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-Ji nega in galanterijskega blaga ter usnja i > vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači ' in preprodajalci poseben popust. JOSIP JUG - LJUBLJANA-MOSTE Dovoljujem si slavno občinstvo, kakor tudi vsa podjetja opozarjati na moj na novo urejeni