AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 21, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
edsednik Roosevelt je v Mehiki
'■W4 letih se sestala predsednika Zed. držav
? Mehike. Vzajemno sta si zagotavljala seda-
Jein bodoče prijateljstvo med obema državama.
djj* —---
tQ>j je pa predsednik Roosevelt porabil v
)uJ -l °kiskal vojaška taborišča v šestih Uh državah. Na Cvetno nedeljo je prisojal cerkvenim obredom z vojaki.
se*>nik in podpredsednik u. s. a.
sta izven dežele
Ver	-
Slik^ ^Iexico> 20- aprila.—Predsednik Roosevelt in ^ Avila Camacho sta danes proglasila bratstvo v orož-, 'JV^lt v3'3 in mehiškega naroda ter izjavila željo za vza-I J ^n-ftj ne bo skušal noben narod drugega izkoriščati niti x je niti v naravnem bogastvu. ^ je Zgodovins^i sesta-
! He(| pl'vič> da Je šel
U! 1 v not lk Zed- držav tako W i^ ^anjost Mehike in
h	Prednikov
^ Uk v zadnjih 34 le-
Jt S sta
'Hestu nem mehi"
*	^nk f8° priredili slav" 1 'VvlVpočast Predsed-1. s P Ob tej priliki
' H'ive 1 ednika govorila V J)esede' ki so bile b	raai.m po vsem
Mehike je čakal
ta JSi Postaji z velikim
SvelfKo se J'e peljal L, SC mesto, ga !|J«1. navdušeno po-
*	"'i og]Hedsednika sta si h a oklepno divi-I k kpeh°te, nakar sta
1 scnketu-
-	I^ki n ]e najprej govo-; ] g je gfedsednik Cama«
-	b%].Voril v španščini.
*	> J® Predsednika Zed. t eJa§al prijateljstvo
»M.
obeh narodov, ki je tako potrebno zdaj v orožju, da branimo zapadno hemisfero, kot bo potrebno po vojni za večje blagostanje obeh republik.
Odgovoril mu je predsednik Roosevelt, ki je poudarjal važnost zveze ameriških republik, v kateri je 21 republik, to je vse razen ene (Argentina).
iS predsednikom Rooseveltom je obiskali! Mehiko tudi Mrs. Roosevelt, katero je pozdravila ob prihodu soproga mehiškega predsednika.
Iz vlaka so se podali častni in sprejemni gostje v avte in ko se je začela povorka pomikati po mestu, so zagrmeli topovi v počast predsedniku Zed. držav.
Tako sta zdaj izven mej Zed. držav predsednik in podpredsednik. Predsednik je v Mehiki, podpredsednik Wallace v Južni Ameriki. Kot najvišji činovnik v Zed. državah funkcionira zdaj glasom ustave državni tajnik Cordell Hull.
v ogromnem vojaškem prostoru. Prisostovalo je tudi nad 3,400 častnikov in vojakov.
Vrhovni poveljnik armade in mornarice se je zelo pohvalno izrekel o morali in disciplini v armadi. Rekel je, da je našel med moštvom mnogo izboljšav od lanskega septembra, ko je napravil podoben obhod po taboriščih. Vojaki so dobro trenirani in telesno fino utrjeni. Na obrazih se jim bere odkrita želja po akciji, da bo vojni ples čim prej končan, je rekel predsednik.
-o-—
Roparji v gostilni
Trije roparji so prišli v gostilno Anton Tomažiča, 575 E. 140. St. Vzeli so mu $100, od pet gostov pa $6.
NOVI GROBOVI
Peter Smičiklas
Na svojem domu, 7302 St. Clair Ave. je sinoči umrl po 16 mesečni bolezni hrvatski pionir Peter Smičiklas, star 70 let, doma iz Sošic. V Ameriko je dospel leta 1890, star 18 let. Bil je soustanovnik cerkve sv. Nikolaja in društva istega imena in je užival med farani veliko spoštovanje. Zapušča soprogo Heleno, roj. Popovič in sina Nikolaja ter tri vnuke. Pogreb se se bo vršil iz Grdinove pogrebne kapele, 1053 E. 62. St. v soboto ob devetih v cerkev sv. Pavla in na Kalvarijo.
Frank Hribar
Po 'daljši bolezni je umrl na svojem domu Frank Hribar, star 62 let. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 1253 E. 60. St. pod vodstvom Frank Zakraj-ška. Čas pogreba še ni določen. -o-
Ameriška šunka naprodaj v Moskvi, Rusija
Moskva.—Ruske gospodinje v tem mestu so bile veselo presenečene, ko so zvedele, da lahko kupijo po dolgem času šunko in sicer dobro ameriško šunko. Na tisoče odjemalkam so jo prodajali po dva funta vsaki.
Ta šunka ni bila poslana iz Amerike Iz pošojifnega sklada. Nakupila in poslala jo je v Rusijo organizacija, ki zbira za ruski relif in ki je nabrala v prvih treh mesecih letošnjega leta že nad $4,000,000.
-o-
Vlada bo morda ustavila vse vožnje za zabavo
Washington. — Urad za kontrolo cen pripravlja nove drastične odredbe za racioniranje ga-zolina, na način, kot je to v vzhodnih in zahodnih državah. Kot se poroča, bo vlada v nekaj dneh izdala odredbo, ki bo prepovedovala vsako vožnjo z avto. mobili za zabavo in to po vsej deželi. Prepovedano bo rabiti avto za počitnice, na piknike in podobne zabavne vožnje.
Istočasno se pa naznanja, da bodo dobili delavci v zapadnih državah več gazolina, ako jim sedanja mera ne zadostuje za vožnjo na delo in domov.
-o-
Angleški Commandos so zasedli važen otok Sfax, Tunizija.—V noči 14. aprila so angleški Commandos zasedli otok Kerkenna, ki leži 16 milj vzhodno od Tunizije. Zadnjih 200 jardov plitke vode so vojaki bredli. Na otoku niso našli sovražnika. Italijanske čete, ki so zapustile otok, so postile tam mnogo streljiva.
-o-
Zvon priredi koncert
Pevski zbor Zvon bo priredil 9. maja (na Materinski dan) koncert v SND na 80. cesti. Vstopnice so že v predprodaji in se dobe pri pevcih in pri podpornih članih Zvona. Občinstvo je prošeno, da pridno seže po vstopnicah.
Zgledno društvo
Slovensko pevsko društvo Zvon je kupilo za $1,000 vojnih obveznie. Od prej jih je imelo pa za $200. Vsa čast!
-o-
Kupujmo obrambno obveznice in znamke I
Vlada je zmanjšala točke pri racioniranju konzerv
Washington. — Urad za kon trolo cen je ukazal zmanjšati vrednost točk pri raznih konzervah, tako pri juhah ter zamrznjenem sadju in sočivju. črno-i pikasti grah je bil vzet iz racio-niranja.
Pri večini konzerv je znižana
vrednost točk na polovico. Paradižnikova juha, kanta 10 unč in pol, je bila znižana v točka od 6 na 3. Večinoma vse juhe so bile znižane od 6 na 4 točke. Odredba stopi v veljavo v četrtek. -o-
Vsa Francija bo šla nad Nemce, kadar pride do invazije, trdi bolničarka
London. — Iz Francije je pri-bežala v Anglijo francoska bolničarka Mile. Lucienne, stara 28 let. Zatajila je svoje sovraštvo do Nemcev, in je stregla nemškim vojakom v neki bolnišnici. Na ta način je mnogo zvedela od njih.
Miss Lucienne trdi,- da se bo ves francoski narod dvignil in pomagal zaveznikom, kadar pride invazija. Oni, ki ne bodo mogli dobiti orožja, bodo zgrabili za vile, kose, krampe in podobno ter udarili po Nemcih.
Z BOJNE FRONTE:
LONDON — Več nemških bomb nikov je včeraj metalo bomb v okrožju Londona. Tudi an gleški bombniki so obiskal Nemčijo istočasno. AFRIKA — Osma angleška ar mada je začela z ofenzivo m Rommelovo linijo. Včeraj j< prodrla tri milje daleč v osi-ške utrdbe ter zavzela važne višine.
PACIFIK — Gl. stan generala MacArthurja svari pred masnim zbiranjem japonske bojne sile nad Avstralijo. Pričakuje se večjega japonskega napada.
RUSIJA — Ruska armada je osvojila utrjeno nemško postojanko v smeri proti Smolensky Pri tem je padlo 3,000
nemških vojakov. -0_-
SDZ je kupila včeraj za $30,000 vojnih bondov
Glavni odbor SDZ je včeraj kupil za $30,000 vojnih bondov in s tem precej pripomogel h kvoti, ki jo m o r a podpisati Greater Cleveland.
Slovenski dom izropan
Neznani zlikovci so udrli v Slovenski dom in odnesli nekaj steklenic žganja in nekaj zavojev cigaret. V prostore so prišli skozi okno v kleti.
Ri Ki ' b
Naši
vojaki
Vlada pravi, da bomo dobili nekaj več kave
Washington. — Administrator cen, Prentiss Brown, je izjavil, da je uvoz kave zadovoljiv in da bo mogoče dati narodu nekoliko več kave v bližnji bodočnosti. Toda prihodnja znamka iz knjige št. 1, to je znamka št. 23 bo še vedno kupila samo en funt kave od 26. aprila -do 30. maja.
Mr. Brown je zagotovil "kofe« tarje," da bodo dobivali najmanj sedanjo količino kave in da je prav lahko mogoče, da bo mera celo zvišana. Dasi prihajajo stalne zaloge kave iz Južne Amerike, pa je v naših skladiščih še ni toliko, da bi se lahko mera odjemalcem že zdaj zvišala, je rekel Brown.
... —----o--
Mornar pohvaljen
Mornar Nicholas Smičiklas, sin Mr. in Mrš'. Thorn. Smičiklas iz 5910 Bona Ave., je prejel od svojega poveljnika javno pohvalo, ker je 5. marca rešil iz morja nekega mornarja. Ta je bil padel v morje v temni noči in v zalivu, kjer je polno morskih, volkov. Smičiklas se je brez premi-šljanja pognal v morje in rešil tovariša.
Narodni dar
Društvo Naš dom št. 50 SDZ in podružnica št. 47 SŽZ sta vsak darovala po $5 za akcijo SANS-a pri podružnici 21. Tudi posamezniki v delokrogu teh društev se lepo odzivi je j o s prispevki.
Pobiranje asesmenta
Tajnik društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ bo pobiral ases-ment v petek 23. aprila ob 6:30 zvečer, namesto na velikonočno nedeljo.
deči naslov: Pvt. John lerlep, Co. E, 2nd Ord Tng. Reg. Aberdeen Prov. Ground, Maryland, ta IKS W Danes se je odzval klicu Strica Sama in odšel k mornarici v Great Lakes, Albert Meglich, sin Mr. in Mrs. Joseph Meglich iz 1003 E. 64. St. To .je že tretji sin iz te družine, ki služi Strica Sama, drugi mesec bo pa četrti dopolnil 18. leto. Naslova ostalih dveh bratov sta: Pfc. Herman Meglich, Hq. Co. 2nd Bn. 9th Inf. APO 2, ASN 35013322, Camp McCoy, Wisconsin. — Sgt. Edward Meglich, 79th Airdrome Sqdn. Hunter Field, Savannah, Georgia.
BE H® Us
Jutri pride za par dni na dopust iz letalske baze v Vilming-ton, Delaware, poročnik Michael Lah. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu njegovih staršev 18907 Kildeer Ave.
m is sa Do 1. maja bo na dopustu pri
svoji materi na 6304 St. Clair Ave. Pfc. Robert (Bob) Blatnik, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Njegov naslov pri vojakih je: H. Q. Co. 2nd Btn. 134th Inf. Camp Rucker, Alabama, APO 35.
m m As
Za 9 dni je prišel na dopusi Seaman 2. C. Marvin R. Rossa sin Mr. Angele Rossa, 814 E 156. St. Dospel je iz Greal Lakes, 111. Prijatelji so prošeni da ga obiščejo. Nazaj se bo vrnil v nedeljo in ibo poslan zdaj \ šolo za avi.jatiko.
m »e tw Sinoči je odšel v Sheepheat Bay, N. Y. k trgovski mornaric Victor J. Jadrich, drugi sin dru zine Victor Jadrich, našega dol goletnega stavca, želimo mu vsi srečo in pa zdrav povratek.
Vsak bo moral kupiti žganje od pondeljka naprej
samo v svojem okraju
1 •
Državni direktor Fisher je razdelil okraj Cuyahoga v gotovo predele. V vsakem teh predelov je državna prodajalna žganja in I ljudje bodo od pondeljka naprej mogli kupiti žganje samo v prodajalni, ki se nahaja v predelu ali okraju, kjer živijo.
Radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti mej vseh teh . okrajev, ampak borno navedli le one, v katerih stanuje največ na-, ših ljudi.
V prodajalni na 6129 St. Clair Ave. bodo kupovali žganje oni, ki žive znotraj tega kroga: Od Lakeside Ave. in 33. cesta, južno do Payne Ave., vzhodno od 47. ceste, južno do Lexington, vzhodno j do Rockefeller parka, severno do jezera.
I Newburg: Vsi ki žive med 116. cesto, zahodno po Union do 55. ceste, južno do meje Cuyahoga Heights in Garfield Heights, 'i in vzhodno zopet do 116. ceste, bodo kupovali na 7314 Broadway,
Maple Heights — b0 kupoval na 15317 Broadway Ave.
West Park —bo kupoval večinoma na 15715 Lorain Ave.
Col lin wood — bo kupoval na 730 E. 152. St. Meje so: na severu jezero, na zahodu Coit Rd. in 131. cesta, južno do Ivanho.' [ Rd. do Mandalay, vzhodno do London Rd., NYC proga do Not-i tingham Rd., severno po Nottingham Rd. do bulevarja, severno
po 169. cesti do Lake Front. J Euclid — bo kupoval na 694 E. 185. St. in sicer meji severno y na jezero, zahodno na 169. cesto in Nottingham Rd. do NYC pro-| ge in vzhodno do county line.
Mesto da bi dobil dopust, da bi prišel pestovat svoje novorojeno dete, so ga povišali v kor-porala. To je čvrst slovenski vojak Anthony J. Cukyne, sin Mr. in Mrs. Joe Cukajne, 7511 Cornelia Ave. Bil je tudi prestavljen v Kalifornijo in njegov sedanji naslov je: Cpl. Anthony J. Cukyne, 4th AFRD, Sq. R, Hammer Field, Fresno, Calif.
■i pt ta
Martin Antončič, ki je bil svoje čase vestni ravnatelj St. Clair kopališča, je dobil te dni častni odpust iz armade, ker je že prekoračil predpisano starost. Ar-madno poveljstvo ga je postavilo v rezervo in ga lahko vsak čas zopet pokliče v vojaško suknjo.
Mi m Ai
Poročnik A. F. Zadnik iz 988 E. 77. St. se tem potom lepo zahvaljuje za darilo, ki ga je dobil od fantov in deklet fare sv. Vida. Vsem skupaj vošči,prav vesele velikonočne praznike. Njegov naslov je: Lt. Anton Frank Zadnik, Hq. Co. 1st Bn. 304th Inf. 76th Division, Ft. Meade, Maryland.
n n m
Korporal Martin Korošec in Pvt. Henry Korošec, sinova Mr. in Mrs. Martin Korošec iz 22376 Ivan Ave., pošiljata vsem znancem in prijateljem iskrena voščila k veščim velikonočnim praznikom. Naslova sta: Cpl. Martin Korošec, L. Co. 329th Inf. APO 83, Camp Atterbury, land. — Pvt. Henry Korošec, 991st Guard Sgl. Merced Field, Merced, Calif.
Pred tremi tedni je bil poklican v vojaško službo John Ter-lep Jr., sin Mr. in Mrs. John Terlep iz 15501 Lucknow Ave. Prijatelji mu lahko pišejo na sle-

Mihajlovič čaka s četnikf na invazijo, da udari na osišce
Jugoslovanska armada mora biti pripravljena, da bomo udarili na sovražnika od zunaj in znotraj ob istem času, izjavlja Draža Mihajlovič.
London, 20. aprila.—General Draža Mihajlovič je iz svojih gorskih skrivališč v Jugoslaviji poslal besedo, da je njegova vojska pripravljena udariti na osiške okupatorske čete v tistem trenutku, ko bodo zavezniki stopili na Balkan. Do tisto ure bodo pa četniki čakali, se glasi brzojavka, ki jo je poslal Mihajlovič Zvezi novinarjev. Omejili se bodo le na manjše napade na osiške čete in na organizirano sabotažo.'
General Mihajlovič je vehe-mentno zanikal ponovno dolži-tev Sovjetov, da je imel stike z Nemci, Italijani ali drugimi osiškimi oblastmi. Sovjeti so ga obdolžili, da se je pridružil osišču proti partizanom, ki jih vodijo komunisti.
"Niti pičice resnice ni v trditvi Sovjetov in drugih virov, da obstoji kako sodelovanje ali kak sporazum z Italijani," izjavlja Mihajlovič.
"Nikdar se nisem sestal z italijanskimi generali, čeprav še je od njih in tudi od nemške strani to poskušalo. Vse te poskuse sem z gnusom zavrnil.
"Pred nekaj dnevi so Nemci poskušali aranžirati sestanek Odgovoril sem, da me ne zanima in da se bom boril, dokler ne bo Jugoslavija očiščena zadnjega Nemca in Italijana."
Mihajlovič je s- tem odgovoril na kabel, ki mu ga je poslala Zveza novinarjev z ozirom na obdolžitev Rusov, da je v zvezi z osiščem.
Istočasno izjavlja Mihajlovič, da bi bil nespameten samomor od strani četnikov, če bi v tem času začeli kako večjo ofenzivo proti sovražnikp. "To bi bilo brezpotrebno prelivanje krvi," je rekel Draža. "Ako bi mi začeli z ofenzivo sedaj, bi s tem igrali naravnost v roke Nemcem. Naši zavezniki morajo razumeti naš položaj. Jugoslovanska armada je v naši deželi prepuščena sama sebi brez zračne pomoči in brez potrebščin od naših zaveznikov.
"Radi tega smo prisiljeni, da igramo posebno taktiko v boju 7. našimi sovražniki. Mi moramo biti v poziciji, da napademo sovražnika istočasno od znotraj in zunaj. Mi bomo udarili, kadar bodo stopili zavezniki na Balkan. Takrat jim bomo lahko dali res pravo pomoč."_•
!v„, i ie bil na drugi tajni inšpekciji, da si ogleda [%] Kdinjenih držav- Ogledal si je nad deset tisočev v'Ne '1 fant°v. ki bodo igrali glavno vlogo pri odprtiji
!>j t.V Evropi.
Se je P°Clal na °bh0d P° J'užnih državah>
t)et °dal kora marinov, vežbališče ženskega kora LiVojj, armadnjh taborišč ter si ogledoval divizijo za di-
$ obi ,le dovolil, da se M. da je prepo-
V°'ino A Verno in Juž" ' Georgijo, Alaba-
k^fiM-
\:4I>ril■ • se je odpe" Si je 0gledal
i. Hi. bazo marinov S- C. Isti dan Vv?W alsko vežbališče <>, Ala., na 15. J« bi]enninS> Ga., na 16. €l7.anV-yarm Springs,
' ^>4 , a si je °*ledal
1 V^Ap ga Pomožnega jf (Ha. j v Fort Ogle-i i8 n Camp Forrest,
' h ?rila Je obiskal
I	Robinson, Ar-
li k? te nv ^Jrisostvoval cerkve-
I llK^§L£vetno nedelj0
raj aretirala. Prijeti sicer prizna, da je suknja njegova, toda trdi, da je bil v pondeljek zjutraj tako pijan, da se ne spominja, kako je suknjo izgubil.
Prijeti je rodom Poljak, star 46 let in je bil že petkrat kaznovan radi raznih prestopkov.
Ko je Mr. Suanik vprašal policijo, če bo kaj kaznovan radi streljanja, so ga prijazno posvarili, naj drugič boljše cilja.
waji. da bi izropal
1N° Norwood appliance
je nekdo v okj*-! zagnal opeko v
' N^wood Appli"
V Su' lr Ave- Last"
vC!lk'je zgrabil za
ok°onaa proda-K?Hst,;^r°Parjem. Ta
.Shi] .1, da je na licu ime iastnika
V^Jm °bnson & Jen-
HJ^tnik suknje naj-
' °licija ga je vče-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Ave.
J ASUS DEBEVEC. Editor HEndereon 0628
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland	po poŠti, celo leto $7.60
Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland	po pošti, pol leta $4.0C
Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland	po pošti četrt leta $2.25
Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto	$6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
______Pogamema številka 3c	_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year U. S. and Canada $3.50 for 8 montha. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __________Blngle copies 3c
Entered as second-clsas matter January Eth. 190«. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 94 Wed.,-Apr. 21, 1942
v O slogi med Zedinjenimi narodi
Podpredsednik vlade, g. dr. Miha Krek je, preko angleškega radia govoril narodu v domovini o edinosti in sodelovanju med zedinjenimi narodu:
Ta teden je poljski ministerski predsednik, general Si-korski, naglašal pred zastopniki zavezniških narodov, da se naš skupni sovražnik še vedno nada, da ga bo rešila naša skupna slabost— nesloga med zavezniki.
Ako bomo nesložni, ne bomo mogli zmagati v. vojni, še manj pa organizirati in obdržati mir — tak je Hitlerjev račun. V tej smeri deluje nacistična propaganda zdaj že dobrih 10 let in v tej smeri se tudi udejstvuje vsa njihova politika. Nacizem zahteva od nemškega naroda brezpogojno, trud in strogo disciplino, usmerjeno za istim ciljem; nemška in italijanska diplomacija in politika vodita premišljeno in zavratno propagando, ki skuša zasejati razdor in nezaup-nost, neslogo in zavist med one narode, katere sta si Hitler in Mussolini izbrala za svoje žrtve.
Take žrtve je treba najprej oslabiti. Oslabele pa bode le, ako bodo nesložne in radi tega izgubile svojo skupno udarno silo. Hitler še vedno računa na to karto in nanjo se bo zanašal, dokler bo sploh obstojal njegov režim.
Zapadno Evropo hujska proti Rusiji, med Poljake skuša zasejati sovraštvo do Rusov, med Čehi in Poljaki net prepire in spore, Madžare hujska na Rumune, Francoze na Italijane, vse balkanske narode druge proti drugim, Angle že ščuje na Ruse, Amerikance na Angleže, zdaj javno, zdaj tajno, zahrbtno in naravnost v obraz, kar naprej in neprestano — in upa,, da bo's tem svojim naporom le uspel do neke mere in da bo vsaj nekaj od tega ostalo.
S takimi strupenimi sredstvi je dosegel ogromne uspehe. Med svojimi protivniki je ustvaril sebičnost. Pred začetkom vojne je raztrgal vse mednarodne zveze požrtvoval nosti za zaščito splošnega miru v Evropi; razdeljene in za radi tega slabotne in nezaščitene, je polomil in pohodil vse one narode in države, katere je sklenil napraviti za svoje sužnje. Kjerkoli sta stala nemški in italijanski razbojnik, povsod jih je spremljala strupena senca, ki je sejala smrl sovraštva in nasprotstva.
Toda veliki narodi in veliki ljudje so spregledali, postali so neobčutljivi in nedostopni. Anglija, Rusija in Ame rika gredo zdaj roko v roki in le en sam cilj imajo pred se boj — poraz Nemčije in Italije! One slišijo samo en klic — klic zmage.
Zedinjeni narodi so se oprijeli te rešilne politike, zaprl so oči in ušesa pred sirenskimi glasovi in zasledujejo le er. skupen cilj — osvoboditev od nemške in italijanske tiranije Proč z vsem drugim, proč z vsemi posebnimi željami in zahtevami, doli z vsemi posebnimi programi.
Živela skupna borba! Za zmago in mir!
Ta klic, to geslo ori med narodi in njihovimi vojskami. In od onega trenutka naprej, odkar se je to zgodilo, zedinje ni narodi zmagujejo povsod.
A kaj pri nas doma. med Srbi, Hrvati in Slovenci? Mec njimi v splošnem in z vsakim posebej? Kaj je in kaj bo z nami? Ali je skupna nesreča dovolj velika, da nas bo prisi lila, da se skupno branimo? Ali je skupni cilj osvoboditve dovolj vzvišen in dovolj velik v naših očeh, da bomo znal združiti vse svoje sile, da ga dosežemo?
Ali bomo vendar enkrat našli prava sredstva, da doka-žemo svetu, da naš sovražnik z vsem svojim barbarstvom in z vso svojo podlostjo, kljub vsem svojim lažem in hujskanju ni uspel, da v živo zadene jugoslovansko državno idejo in življenjsko skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali bomo znali dokazati v usodnih dneh, ki prihajajo, vsak zase in vsi skupaj, da smo zreli narodi, ki bodo neupogljivo branili svojo skupno jugoslovansko državo.
Prepričan sem in dobro vem, da za ogromne množine Slovencev ta vprašanja sploh niso vprašanja. Navedel sem jih le zato, da ponovim in poudarim za vse in za vsakogar: celokupna slovenska zemlja bo našla svojo rešitev in svobodo v skupni jugoslovanski državi. V njej bodo vladale enakost, svoboda, demokracija in bratsko sodelovanje. Složno naprej za tem ciljem!
Vojaki dajo življenje, mi samo posodimo denar!
Podpišite 2.vojno posojilo
BESEDA IZ NARODA
STANLEY B. GUB AN C
Mladi mornar, ki ga predstavlja slika, je sin Mr. in Mrs. Joseph in Johane Gubane iz Geneve, O. Stanley piše, da se nahaja v bolnišnici, kjer ga zdravijo za močnim prehladom, ki ga je dobil pri kopanju v mrzlemu morju.
Piše, da bi ga zelo veselilo, če bi se ga prijatelji spomnili s kakim pismom ali kartico za praznike in se jim že naprej zahvaljuje.
Njegov naslov je: Stanley B. Gubane, G. M. 3/C, U. S. N. Armed Guard Center, S. Brooklyn, N. Y.
V času kampanje
Odkar obstojajo naše organizacije in prav tako od začetka naše Slovenske moške zveze je navada, da imamo vsako leto kampanjo za pridobivanje novega članstva. Taka kampanja je v teku tudi sedaj pri naš® samo moški organizaciji kakor je bilo sklenjeno ina seji glavnega odbora v mesecu januarju.
Glavni odborniki so obljubili, da bodo pač storili vse kar bo v njih moči. Seveda-ptr-teez podružničnih uradnikov in brez aktivnih in dobrih članov tudi glavni odborniki ne bodo mogli ničesar napravit. Zato pa tem potom apeliram na vsakega posameznega uradnika kakor tudi na vsakega posameznega člana, da v tej kampanji stori svojo dolžnost ter da gremo vsi skupno na delo. Kajti, če se bomo res vsi nazveli, tedaj kar brez skrbi lahko pričakujemo tudi uspeh.
En posameznik ne more dosti napravit, če se pa poprime dela več ljudi, pa je gotovo nekaj pokazat. To je pri vsakem delu in prav tako tudi pri društvenem. Kar zdi se mi in smelo trdim, da bo gotovo Joe Pograjc med prvimi, ki bo pridobil največ novih članov za SMZ. Zato je pa najbolj, da se tudi mi potrudimo vsi, :!a se nam ne bo Jože potem smejal, ko nas bo "bital."
Čudno pa se mi vseeno vidi nekaj pri naših kampanjah iirsi-cer to je, da se nas moške vedno šteje, da smo močnejši kot ženske, ampak pri kampanjahse pa le ne moremo kosati z njimi. Vsa čast jim. Le zakaj se ne bi tudi mi moški potrudili in napredovali v svojih organizacijah. Po mojem mnenju, bi moral biti vsak ameriški Slovenec član Slovenske moške zveze in potem bi res lahko rekli, da držimo Slovenci skupaj. Saj bi človek nič ne rekel, če bi bil kak visok asesment, ampak pri SMZ je asesment tako malenkosten, da če bi samo "enega" manj na mesec popil, pa bi bilo tisto že dovolj za asesment in bi prav prišlo v slučaju smrti.
Zato pa vas prosim vse člane Slovenske moške zveze, da gremo vsi na delo in pridobimo v času te kampanje kar največ novega članstva za svojo podružnico in Slovensko moško zvezo. V upanju, da se boste sto odstotno odzvali v tej kampanji, vas bratsko pozdravljam in vam želim kolikor pač mogoče vesele in zadovoljne velikonočne praznike,
Frank česnik, gl. odbornik.
V spomin pionirski materi
Spodobi se, da se s par vrsticami še posebej ustavimo pri grobu matere, Ane Sajovic, ki je dosegla tako častitljivo starost, dasi je bila vedno revna in uboga živela med nami, malo ljudi je vedelo zanjo.
Ker se mi je nudila prilika jo spoznati in se znjo razgovarjati, sem sklenil, da je treba tako mO. čno ženo opisati v njenih dobrinah in vrlinah, s katerimi se je naravnost odlikovala med nami.
Ta mati je bila pravi slovenski original. Njo poslušati v razgovorih je bilo zanimivo! Njene pripovedke so bile o doživljajih iz mladinskih let. Ona je imela čist in jasen pogled v njen spomin, vedela je za dneve dogodkov in za besede, kaj je kdo v tistih letih govoril, bilo to iz hiše staršev ali iz drugih primer, za vse je vedela in vse je znala razlagati. Vse njeno ravnanje je pa bilo v živi veri do Boga. Pravičnost in resnica sta ji bile svete. Ko je človek posetil njih dom, se je počutil v hiši božjega miru, sreče in zadovoljnosti in to v razmerah, kjer se ni vedelo kaj se bo jutri kuhalo za obed.
Ko človek sreča take ljudi in vidi na drugi strani toliko razkošja in razmetavanja, se vpraša, kako da je na svetu toliko in take razlike.
In zopet na drugi strani moramo občudovati takih srečno in zadovoljno življenje, ko ga ni drugod, ki žive v obilnosti. Tukaj bi se tudi lahko vprašali, kako to, da taki, ki žive v bedi, do-žive tako visoko starost na svetu.
V starem svetu, bi lahko rekli, se je dalo dlje podaljšati življenje, ko se to^more v sedanji mestni modernosti. Sedaj živimo na hitro! Drvimo naprej v zaskrbljeni sapi, kakor da se za-nami" podira svet. Malo zadovoljnosti je, samo pritoževanje in jamranje, same skrbi (največkrat nepotrebne) na obrazu je tako malo pravega srčnega nasmeha (največkrat je po sili na smeh), ki pa ni iz srca, le iz navade je.
Stari ljudje so živeli pametneje, mirneje in veselejše življenje na svetu in za to so dlje živeli, če tudi v pomanjkanju, ob pičli ter navadni priprosti hrani.
Nam se zdijo taki ljudje nekako nevedni, zaostali za moder nostjo in sodimo o njih da so reveži, nasprotno smo pa mi na pram njim revnejši v našem duhu, srečnejši od nas so stari zadovoljni ljudje.
Ko je stara Sajeviceva mati pripovedovala iz življenja mla dih let, je istočasno s tako živimi občutki govorila, da je rabila obe roki vihteč, kakor mladenka, kar je bilo v dokaz, da so njene misli globoko tako na prozoru, kjer se je nahajal njen spomin o dogodkih, to je bilo naravnost nekaj izvanrednega, v njenem pripovedovanju bi sodil, da je mladenka ali dekla kmečke hiše, ki ima zdrav spomin iz vseh prejšnih let. žal da je nam odšla ta izvanredna pionirka, z vsako tako zaslužno materjo gre v grob mnogo znanja in zgodovine slovenskega naroda. Matere, ki so šle preko toliko preiskušenj v življenju, legajo znjimi v grobove, brez da bi se mi zanje zavzeli šfe ko je bil čas. Slovenski narodni odbor Kulturnega vrta je nameraval, da bi priredil za vse nad 75 let stare osebe en večerni' sestanek pri omizja da bi jih počastili, med katerimi bi bila ta mati-častna mati, toda, enkrat | nas je prehitela smrtna kosa, ki jo je odpeljala v boljši svet.
Kaj nam pomaga modernost v vihri življenja, ko smrt hitreje kosi, mirno, domače hišno živ-' 1 jen je brez modernosti je srečnejše in daljše, samo ceniti ga
ne znamo, varamo se. Redki so, ki dosegajo tako častno starost, za to pa take ohranimo v častnemu spominu.
Anton Grdina.
Preorganizacija srednje Evrope
Ves svet gleda proti Srednji Evropi, katere pojem je v geografskem kakor političnem pogledu še nejasen — kakor da je jeziček na tehnici, ki bo pokazal pogoje* ravnovesja. Samovoljni in posebni način, po katerem so Nemci pred 25 leti uporabljali to označbo, ko so mu dajali vsebino in smer nasprotno ciljem naših današnjih zaveznikov, nam razodeva nerealnost in megle-nost tega imena, a tudi nevarnost, da ga uporabljamo na svoj poseben način in samovoljno kakor oni.
Pri razmotrivanju naših zunanjih problemov na Balkanu in v Donavski kotlini, bom delil obstoječe načrte v pozitivne in negativne in začel z onimi projekti, ki jih smatram negativnim. Nekateri iščejo rešitev problema v formulah, ki so na prvi pogled videti preproste, skoro avtomatične in dovršene, ki pa so votle in sedaj zaradi psihologičnih in moralnih uplivov na javno mišljenje tudi nevarne.
Ne smemo pozabljati živega zanimanja ljudstva za idejo rekonstrukcije Evrope in vsega svetu; v svetu, ki je ogromno trpel, se je rodilo to zanimanje, a splošno hrepenenje za blagostanjem in obljube velikih zavezniških voditeljev, so ga poglobile.
Zdaj pa se nahajamo pred dvema j ako težkima izpitoma, katera bomo morali položiti.
Zavezniške velesile bodo morale polagati izpit konstruktivne sposobnosti, dočim bo morala demokracija — naša razvojna demokracija, ki jo imenujejo tudi meščansko — bo morala skozi izpit smisla za stvarnost in realnost.
Povsod govore o nekakšnem novem svetu in za ustvarjanje tega sveta zahtevajo žrtev, ki skoro presegajo človeške moči.
Dovolite mi, da na kratko izjavim: mislim, da sj/loh ni bolj u č i n k ovite propagande eks-tremnih in celo anahrističnih idej, nego bi bilo priznanje s strani demokracije, da ne zna napraviti nič boljšega in večjega od zopetne obnovitve Habs-buržanov v našem letu 1943!
Zelo blizu, ali pa celo sorodna tej Habsburški kombinaciji, puhli in prazni in brez vsakega pozitivnega elementa, je projekt neke katoliške države. Ta kombinacija vsebuje eno misel ali na žalost samo eno: katoliško zavednofst. Ta zavednost je spoštovanja vredna, toda tudi katoliki sami jo odklanjajo kot nezadosten element za uravnovešenje interesov in, kljub vsej svoji duševni sili, za ujedinjenje duš. Avstrija, kateri dajejo v tej novi katoliški državi premoč, je že prej enkrat nosila to apostolsko zastavo na nemškem ozemlju, a mi vemo, s kakšnimi uspehi.
Kar se tiče moje domovine, so v njej Slovenci zares vzor katolikov, toda tudi oni nočejo ničesar slišati o tej katoliški državi. Na neki konferenci tu v Oxfordu, so sami razložili in objasnili kakšne izkušnje so imeli od te katoliške solidarnosti. Oni ne pričakujejo od nemških in italijanskih katolikov nobenega povračila za trpljenje, katero prenašajo. Čehi ki morajo biti v vseh kombinacijah, tičočih se Srednje Evrope, najvažnejši in neobhodno potrebni konstruktivni element, tudi odločno odklanjajo to katoliško državo. Z Avstrijci, Bavarci in Madžari, ki vedno teže za Nemci, bi postala taka katoliška država predstraža nemštva, kateri bi bili oproščeni vsi nemški grehi in ki bi povrh tega še brez vojne osvojila
Čehoslovaško in tako ojačena ter s strani demokracije blagoslovljena in podpirana, mogla uspešno dovršiti nemško prodiranje v Donavsko kotlino, na Balkan in na Sredozemsko morje. Taka katoliška federacija seveda računa na to, da bo odtrgala Hrvate in Slovence od Jugoslavije. Tako da bi se to delo konstrukcije moralo začeti najprej z destrukcijo.
Nas Srbov, to je jasno, ne vabijo v to kombinacijo in nas avtomatično pehajo onkraj klerikalne fronte, v pravoslavne kombinacije.
Ne bom se pogljabljal v analizo vseh posledic, kajti popolnoma dovolj je, da povdarim naslednje: ta rešitev bi pomenila razdelitev Donavske kotline in prepad, ki bi bil še bolj globok nego dozdaj. Ako bi sploh kakšna kombinacija razbila Evropo, potem bi bila to pač ta katoliška kombinacija, ki ni prav nič manj zastarela in preživela kakor kombinacija Habsburžanov.
A zdaj imajo še neki tretji projekt. Vem, da bom tudi tukaj naletel na protivna mišljenja, toda povedati moram, da se mi zde ravno tako nerealne te meglene ideje o nekakšni agrarni skupnosti, ki naj bi se v fantastičnem obsegu razprostirala od Baltiškega pa do Egej-skega morja.
V vsej evropski zgodovini se takšna vertikalna linija od Baltika do Egejskega morja še ni nikdar pojavila kot hrbtenica neke naravne skupnosti — niti v kulturnem ali političnem, niti v gospodarskem pogledu. Cilj take skupnosti, na poljedelski osnovi, bi mogel biti, da zaščiti interese istovetnih lali pa vsaj podobnih agrarnih krajev; v našem slučaju predpogoji za to ne obstojajo. Gospodarsko življenje tega brezobličnega polzkega telesa, ki se izgublja v samih neskladnostih, bi bilo nemogoče, ker mu manjkajo organski faktorji živega in za življenje sposobnega sistema. Tak konglomerat ne bi reševal problemov, temveč bi jih kopičil in grmadil. V političnem smislu pa je ta kombinacija že v naprej diskreditirana zaradi negativnih ciljev, katere 'ji pripisujejo.
Namiga van j a o takozvanem sanitarnem kordonu — idejo, katero so si izmislili nacisti in fašisti — so vzbudila nezaupanje Sovjetske Unije, tako da bi vsaka preka kombinacija — ki bi presekala Evropo — zanesla zmoto, vzbujala nezaupanje in onemogočala obenem kompromis med Rusi in Poljaki in, kar bi bilo še bolj nevarno, sporazum med Rusi in Angleži, brez katerega v Evropi sploh ni mogoče napraviti ničesar stalnega. To je velik problem — popolni sporazum med Angleži in Sovjetsko Rusijo, toda ta problem je predpogoj za vse druge rešitve.
Mnogi teh načrtov za jutri slone na stremljenju, da se Nemce razoroži. Le en sam načrt se mi zdi učinkovit: namreč sporazum med Britanskim Imperijem in Sovjetsko Rusijo. Kdor hoče razumeti njegov pomen, naj le na to pomisli, da so vsi nemški načrti zgrajeni na razdvajanju Britancev in Rusov. Cesto se pojavljajo spori med malimi državami zaradi naših ozkih idej, ki preprečujejo sporazum s sosedi in tako še bolj otežkočajo rešitev občih problemov.
Tega o nas Jugoslovanih ne more nikdo' trditi. Grško-jugo-slovanski sporazum dokazuje kot začetek širših sporazumov, da smo pripravljeni storiti vse mogoče, z balkanskimi narodi in na severu, v Donavski kotlini, in to še prav posebno v soglasju z našimi čehoslovaškimi j prijatelji, katerih interesi v j Donavski kotlini so z našimi I tesno povezani. Toda ravno tako kakor v čehoslovaško-polj-skem vprašanju, je vse to podrejeno sporazumu in volji An-
gležev in Rusov, v sp°#||\ in s pomočjo Zedinjen* Ml Onega dne, kadar sile preglasile svojo s voljo, bodo s svojo avto disciplino napravile c^
Seveda mali svetni*' , ^ rejo delati čudežev. * ^ čne kovati velike nac ^ ^ spuščajo v svoje P°se. ^ ^ ative, male države čes* f] ^ rajo velike korake na P^ ^ dočo Evropo. Veliki ^ svobode in pravice na ^ rajo spregovoriti sv« j Božja in človeška P^ ^ tere so se pokazale \ zi v izjavah Stalina tfy ^ ^ burijskega nadškofa-,s , ^ dar enkrat manifes« j ^ in avtoriteto, ki privilegija uzurpai ^^ računamo na to bo fi.l lino, uvedeno P° v°. j(i!Wiega svetovnih demokracij j,f ^ bomo, da našim	^
velike naloge ne otez* ^
Italijanska & ^
ofenziva >v
„ culi J i ®an 1
V listu Chicago J	^
W. Fodor pred ^ ^	j*
vil zanimiv članeK tf	j
v Italiji, v katere* >!	|
odločno zavzema ^	^ • vice. Prinašamo >
vlečke iz tega član -j ^ Govorice, ki P«'? v preko Londona, » / H holma in drugih » aj vajo, da .je M"8^ lija sita dolge, br^J,* ^ ne in svojega bru*a ^ vratnega zaveznik ^jjs ^ londonskih vesti J^J jasno, da se sami ' ^J ^ < gli rešiti iz	^
nameravajo pa ^ ^ ^ hitro bo ofenziv« s® ' ^ nesla boje na itaxw j . i Pred nekaj tedni j / ^o pil v Švici pose** namerava	jjtf* >
da bi moral zapf > > Londonu so razsi«e % vorice, da namerj^ Afr
kupiti pravico,	"
neko veliko Južn jp^8' žavo. Akoravno 0 ' dil prevladuje m»e"J VW prani Hitlerju ,evcnd»fJ^ j den zločinec, Je .^"mr povdariti, da brez ^ j* h fašizma NemčUa ^ 8 ne bi bila naS'8 JL ! vladanja.
Mussolini h°cC' .f;: v
druge jj^, o.
hi Pa
/Povrh tega ?Voje*%f\ hotel rešiti tudl/sic# A nekaj drugih
grofa Dino Gra^ JJi^ prihodnji vladar ne Italije."	„j S®^
Bati se je, mir z Italijo	v"
——S^SS^^^T-N. v
' I i
voziti z ulično ^ HJ
zjutraj in zvečer
do vrha natlačen -J^, ^ da kaj hočemo, t [}eh ^ I delo je Pa tre**- j/1 V' daleč, je treba ^ ^
ga konja.	vof "1 L
Tako vstopi v ^-j ^ n
leznice	K
bil natrpan do & ei ■, ,MV. Gospa se	)<%S
se prime za vi^red> 4\ pa dvigne^. ^ ža droban m^® /,V|V ga vljudno PotlVte1' JvH kar se ne ^^ J JlS dite, saj rada
Toda možiče* rit> dvigniti in de:"Toda j*z
"Ne, ne, ni
te'. Bom že pr^^^i, kov," ga
T0 je bilo P» ^ f A; kjt preveč, pa	/J^t,
se požene k^*, ifjfjt, "Pojdite no ^ f j " * vendar izstop^1
Hladi mornar
1kako je Grmkov Francelj iz! Amerike v Trst kolofonijo vozil.
Spisal Fr. D—c.
ITALIJANSKA MIROVNA OFENZIVA
:teisfti3eJ Je sv°.i° ladjo,
3Hf in J6 ZVala' bil je olf'f-žt'il i Ugi dan, 24-itSS^tl proti Jazni kapitan
o^Nit ne odrine"
PTbo •kl vas b0 Pre" PomOJe ladje- Vse
P^lNre,: V °Ceh sem ■k Mu w gospoda ter
U !CLdi,ugi dan toč"
I ft! I ' ki bo prišel po 1t* Na ve«0i ■
0 S pj^a, da se mi 'Si zaželjena (Jjfl	skoro celo
Premišljeval,
»ril dežele bom vi-Hamburga; namreč sem finske šole.
Ky ,Vse zgodaj sem r/	mali kovčeg
e * ^Cfa- ki sem ga . e"tnico, ki sem 0 \ '111 nekaj drobna-
I fllničarju' kar
i»i!i Wi grem k m°-
j , Celo dopoldne /	so mi ven-
if ?) SP:°Casi' Prepoča-
#	^kal, da bo * J,«an pome. Re-\ ;!' da me čaka
#	S^Prav za prav / (D%'kuPaj (ker ne-
^i) ' kakor pravijo,
{ ^je*
/i	Neverno
V>u z glavo> ko
P i	Vedite, da,
Jtii	je nazna-
¥ dvanajst ¥ Nr* ^eljevo
$ > ter pazim,
f ji Nan0°Začel bližati da vesla-
f t % Montevideo," ki
fit S r°nC * obrežja,
^ S\ iProti "molu,"
*) \ Uk az- Bila sta že >3 s c'a sem jim« J ■ % z rokami, ir r Stf °dzdravljala.
J • Tod' JnZ, bi bil .sto-
' V \S n kakor rečeno, S!! miruJe. V ti-V $ imreč še en-" ^C.^tu in -j	med ljud-
je & "k '. tistega "La-
^ Vrstnika,'' ki
zlate lire! vM v t d v glavo—po-
fj^fja sem pred se-rif V^^Pijemne-
T.	kovčeg
r.i C Tu .or besen za /»j tJe b'l najbrže C'':	zapazil;
A S,t6r bežal- kar
^ V1 iisei!' laz pa za L Ha j m me, niti na
e^O'&Jt- ?' s komolci iti5' ftfc	množico
j enehoma vpil
:^Ctega!>''Mar-
tn 6^%r/otoin pošteno A 'liSl ' ln čudno, da
ff ij	storil
^'iNar samo P°" trenutkov je
j*, V3«'«<v • 1 redno sem j	°,Jastnik» zbe-
'A !el'kanske hiše.
i HN lje notri-
S'^	za njim?
/JpiN se^ 1 strani pri-fk	mislil. Te-
sleno Z°Pet Polno , ar- Zagledam
: WJ> t!°'VU Stali v°jaki'
1 « njim; pro-0 Pomagat, tat
mi je ušel. Hitro jih gre šest z menoj. Pokažem, kje je šel v hišo. Grem okoli, hitro, tatu nikjer. Vojaki hudi. "Kje je tat?" — "Iščimo ga!" pravim jaz. — "Vi ste nas vodili za nos," pravijo. — Jaz: "Ne! Jaz sem okraden." — Oni: "Vi ste lažnik! Hajdi z nami!" Moral sem ž njimi v stražnico.
Tam je že čakal neki gospod s cilindrom na glavi. Ko me zagleda, začne pripovedovati, da sem ga nevarno sunil v prsi in da moram biti kaznovan. Nekaj so se pomenili, in če sem še tako zatrjeval, da jih nisem hotel voditi za nos, vse zastonj: moral sem — v zapor!
Še tega se je torej manjkalo! Ni bilo dosti nesreče doslej ? Zdaj sem šele prav premislil, kaj se mi je prav za prav zgodilo: brez dvoma mi je v tem ukraden kovčeg, ki sem ga bil pustil pri morju, in parnik "Montevideo" bo odšel — brez mene. Oh, da more človek biti tako nesrečen!
Ker ni bilo v ječi nobenega stola, nobene mize, sem sedel na tla, del glavo med roke in začel premišljati, kaj bo zdaj. Kakšna pravica vlada vendar tukaj? Ali so to omikani ljudje Krasti se sme, tatu loviti pa ne.
Med tem je zašlo solnce, vojaki pa so si menda mislili, da sem se dovolj "ohladil" — prišel je namreč eden izmed njih, odklenil mi ječo ter mi povedal, da grem lahko, kamor hočem. Prav za prav se mi je to za malo zdelo: vsaj ričeta bi mi bili lahko dali, ali. če drugega ne, prenočišče zastonj. Tako pa nisem imel res nič od zaprtij e kakor — izgubo. Rad bi se bil nekoliko skregal ter možem povedal V brk, da so tepci, toda premislil sem si in odšel.
Brž k morju. Kje je kovčeg? Nikjer! Kje je parnik "Montevideo"? Ni ga več v pristanišču ! Odplul je . . .
Pa čakaj zopet! . . .
VI. Mladi mornar. V Savano.
Kolofonija. Preko Atlantskega morja skozi Gibraltar mimo Sicilije v' Trst. Nova služba.
Zdaj sem bil pa res žalosten: tako lepo je bilo vse napeljano, in vse — se spakedra! Potrt odidem v mesto, da prenočim v kakšni gostilni. Zavijem jo v eno, kjer še nisem bil. "Al bel tempo" se ji reče. In tu se je pokazala resničnost pregovora: "Bog Kranjca ne zapusti!"
V gostilni namreč dobim dalmatinske mornarje, ki so med seboj kramljali po hrvatsko. Nekaj časa poslušam, potem pa se ojunačim, stopim k njim, povem, kdo in kaj sem, ter vprašam, če bi morda na njih ladji potrebovali kakšnega človeka. Povedo mi, da je njih ladja majhna in ima samo 13 ljudi, kapitna pa 12 mornarjev, pa je-den je zbolel za vročinsko boleznijo. Tu v Santosu so ga odnesli v bolnišnico, in namestu tega bi kapitan morda vzel drugega. Na vsak način naj pridem drugo jutro na ladjo vprašat; ladja pa se imenuje "Branka."
/Dalje prihodnjič.) -—o-
(Nsir!all<"vnn)e r 2 M.m.r.n
nastijo. Mnogo mojih prijateljev odkrito izjavlja: "Italija mora postati republika."
Italijani upajo zdaj, da jim bo uspelo skleniti mir, ki jim bo ohranil večji del domaČega ozemlja in obenem tudi nekatere kolonije. Rad verjamem, da bosta Washington in London pripravljena plačati dobro ceno'za izstop Italije iz 'vojne. Ako bi ona zapustila osišče, bi silno pretresla manjše satelite kakor Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Toda nikakor ne smemo skleniti takšnega separatnega miru na podlagi popuščanja v vprašanjih časti ali demokratičnih načel.
Dejstva, katerih ne smemo pozabiti
Skrbeti moramo zato, da bo Italija prisiljena odpovedati se slovanskim pokrajinam, ki so postale po prvi svetovni vojni del Italije.
Italija si je prisvojila te slovanske kraje na podlagi tajne pogodbe, sklenjene dne 26. aprila 1915 v Londonu med Francijo, Anglijo in Italijo. Woodward Wilson je na Versailleski mirovni konferenci odklonil to pogodbo in ni hotel priznati njene veljavnosti, ter energično protestiral proti temu, da se izroči Italiji 500,000 Slovencev in 200,000 Hrvatov. Sovjetska Rusija te nasilne okupacije ni nikdar priznala, ker na mirovni konferenci ni bilo njenih delegatov.
S svojim vstopom v vojno ob strani Nemčije, je Italija končno veljavno zaigrala svoje dvomljive pravice, izvirajoče iz tajnega londonskega pakta. Vzhodni del Italije, v katerem žive Slovenci in Hrvati, mora zopet postati del Jugoslavije.
Poleg tega pa je bilo ravnanje fašističnih oblasti napram
tem slovanskih manjšinam tako kruto, da bi že samo po sebi upropastilo vsako pravico Italije do teh vzhodnih pokrajin. Na te stvari je treba misliti ter jih upoštevati, kadar razmišljamo o separatnem miru z Italijo.
--o—--
IZ ČASOV NAPOLEONOVIH VOJSK
Priobčil Josip Zelen, posestnik v Senožečah.
Straža ga je ustavila s klicom: "Qui vive —?" France pa se je držal kot pohabljen berač in je mirno odgovoril: "Povero!" Francoz nato: "Dadova?" France pokaže na vas Divačo: "Lo questo vi-laggio." Francoz: "Passe!" France je, nadaljeval svojo smrtnonevarno pot in je bil do Divače še večkrat od francoskih straž ustavljen, a srečno je prišel v Divačo in tam vstopil v Gašperjevo gostilno. Divača je bila prenapolnjena s francoskimi vojaki. V gostilni je zahteval maselc vina in krčmar Gašper Obersno sam mu ga je prinesel. Frajt mu je bil dobro znan, ker je tovoril blago iz Trst v Senožeče. Vprašal ga je krčmar, odkod da pride in kam da hodi, ker je na oba kraja vasi vse s Francozi založeno. France pokliče Gašperja v stranski "štibelc" in mu pove:
"Od generala iz Senožeč nosim za generala na Katinari skrito pismo." Obersno kot izobražen mož, misleč1 in vedoč za kaj se gre med avstrijskima generaloma, ni'hotel nič več slišati od Franceta, ampak je precej vrata odprl in Frajtu dejal: "Prijatelja sva, pa vendar se mi precej spravi iz hiše, kajti ako
bi Francozi izvedeli, kaj nosiš in kam hodiš, ustrelijo tebe in tudi mene brez pardona." France se je še obotavljal in hotel vino plačati, a Gašper ga je spravil brez odlašanja vun, češ, da bo že drugikrat plačal, prance je odšel po svoji trn j evi poti; ko je prišel onkraj Divače k tako imenovanemu "Risni-ku,"—vdrtina do 160 m globo-čine — so ga Francozi zopet ustavili s klicem: "Qui vive?" France se je zopet pogumno odrezal: "Povero" in kaže z roko, da gre v bližnjo vas Lokev. Naletel je do Lokve, skozi Lokve in onkraj Lokev proti Bazo^ vici še več francoskih straž, in skozi vso to pot je bil večkrat od francoskih čet ustavljen, a končno je srečno dospel do blizu Bazovice. Tukaj je zagledal avstrijske vojake, in veselja mu je jelo srce utripati. Ko je prišel do prve avstrijske straže, mu :zakliče vojak: "Halt, wer da?" France je vesel in tudi ponosen na srečno dovršeno mu nalogo, odgovoril: "Niks hol berdo." Usedel se je in kazal kvišku črevelj, v katerega je bilo pismo všito, klicaje: Tukaj je "hol berdo." Častniki so pristopili, a ker slovenščine niso umeli, pobiral je France kose svojega laškega znanja: "Una papir di general." Sezul se je, izrezal pismo in je izročil bližnjemu častniku. Ta je spoznal na naslovu pisma, od kje da je prišlo in kam da je namenjeno, pohvalil je Franceta in mu pridal dva vojaka, da ga kot spremljevalca odvedeta do generalovega stanovanja v Ka-tinaro. France je oddal pismo, kakor mu je bilo naročeno, generalu v roke; general ga je posebno pohvalil: "Bravo, povero!" in mu je dal cekin, ter mu v krčmi po svojem slugi naročil dobro večerjo. Po večerji je šel France ves utrujen k počitku. Drugi dan se je bal hoditi po tisti poti nazaj proti
domu, toda opoldne je zvedel, da so Francozi že po noči odrinili proti Gorici. Zdaj je tudi on odšel proti domu, vesel dveh zasluženih cekinov. Ustavil se je potoma pri Gašperju v Divači; ta ga je občudoval, ker je prevzeto nalogo srečno izvršil. Izpraševal ga je natančno, ka-* ko se mu je godilo skozi toliko francoskih straž. Bila sta potem, ko sta se do dobrega raz-govorila, oba navdušena ter od veselja pozno v noč pila rujno Brežanko, da se je Frajt tam zanočil in črez noč ostal. V Senožečah je pa že zvečer počil glas, da so morda Francozi Franceta ujeli ter ustrelili. A France, misleč, da bode njegova družina v strahu zanj, se je iz Divače zarano proti domu odpravil ter prišel vesel domov, kjer so ga Senožečani zaradi njegovega junaštva občudovali.
Konec.
-o-
Lep nauk
Angleški ltancelar Tomaž More je kratko pred svojo smrtjo pisal svojim otrokom. Ko jim je razodel svoje veselje, da so že tako napredovali v zvezdo-znanstvu, kakor so mu bili sporočili, pristavi še te-le besede: Ljubi zvezdogledci, pa ne pozabite pri ogledovanju zvezd na nebeško pesem Boethijevo, ki vas uči: "Povzdignite s svojimi očmi tudi svojega duha proti nebu, zakaj sramotno je, z neumr-jočim duhom se plaziti po zemlji, med tem ko gleda telesno oko' proti nebu."
-o-
Odpornost proti boleznim
Za mnoge bolezni so moški veliko bolj odporni kot ženske. Če vzamemo na primer, ženske po tridesetih letih starosti so veliko bolj dovzetne za difteri-jo kot pa moški in ji tudi v ve-likiH slučajih podležejo. Statistika je dognala, da ženske, ki strežejo otrokom, ki obole za difterijo, se navadno tudi fame nalezejo te zavratne bolezni in v premnogih slučajih jih ista spravi v grob.
-o-
sprejme se ženske
za
lahko zanimivo delo v tovarni. nič predznanja. mi vas izučimo.
Plača na uro in overtime.
the e. f. hauserman co.
6800 Grant Ave.
Med E. 71. St. in E. 49. St. južno od Harvard
(96)
delo dobijo moški in ženske stari nad 21 let
ki lahko dokažejo državljanstvo in ki zdaj niso zaposleni v obrambnem, delu.
Dela na razpolago za 2. in 3. šiht. Znanje od poprej ni potrebno.
pump
engineering service corp.
12910 Taft Ave.
Prva cesta severno od St. Clair Ave. od 131. ceste
(94)
delavci
Pirhi za Dolfeta. — Na sliki vidimo tisoč funtne bombe "baby blockbusters," katere bodo naši fantje ponesli Dolfetu v Berlin za veliko noč. Gornja slika je posneta v neimenovanem kraju v Angliji, odkoder naši fantje poletavajo nad nemška mesta.
"Xvaqr dim* and dolU* not riUlljr BMded for
ftbflOlutt MOWWltiM
into WAR BONDS and STAMPS to *ld to tb» striking pow et owr armed
forOM." —Fauna« E. tMrnrnvt, f * * *
Think War! A«t Warl Buy WAR SAVING« BONDS—at laaat 10% tt fon par iwr pajrdajrl
prejemanje jekla
delo zunaj
inšpektorji
z izkušnjo ali
brez nje Delo znotraj
VISOKA PLAČA OD URE.
cleveland tractor
19300 EUCLID AVE.
(94)
MALI OGLASI
DELO DOBIJO
MI PLAČAMO najvišje mezde v mestu, $1.75 na uro ali plačo
EAST END UPHOLSTERING CO.
1572 E. 66. St.
S kopanjem strelskih jarkov, kot to delata vojaka, ki jih vidimo na sliki, ne bosta obogatela, pač pa bo to v veliko korist ameriškim vojakom, ki se bodo lahko zatekli vanje pred sovražnikom. Veliko pa pomagajo 'taki jarki, tudi v.času deževja, da se voda hitreje odteka.
IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS
(Horizontal in vertical)
LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zda.1 zaposleni pri vojnein delu, se ne priglasite,
wellman engineering
7000 CENTRAL
___(99)
Zobczdravniški pomočnik
star nad 21 let, se sprejme. Nobeno (predznanje potrebno; dobra plača. Pokličite IV-5428.
(97)
Resen opomin!
Oni, ki se je polastil žepne ure v sobi Frank Jadricha, 1150 E. 71. St., je pozvan, da jo vrne nazaj, ker je ura dragocen družinski spomin.	(94)
Za ribjo vado
Dečki in deklice, nabirajte črve v prostem času. Mi plačamo 50 centov kvort ali $2 na galon. Night crawlers ali črve.
Art Malloy 1311 E. 55. St.	(95)
Soba se odda
Soba in kuhinja se odda v najem pošteni ženski. Vprašajte na 983 Addison Rd. (zadaj).
(96)
Mizarsko orodje
Proda se kompletno mizarsko orodje; na razpolago absolutno vse, kar potrebuje mizar. Proda sc vse skupaj ali posamezne kose. Zglasite se pri John Jurkas, 821 E. 222. St., Euclid, O., zgo-rej, desno.	(96)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 5 sob in garaža; spodaj. Odda se boljši družini brez otrok; $50 na mesec. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(95)
nih obrazov stali tuintam v malih gručah.'
Le malo jih je plašno, nekako sramežljivo pozdravlj a 1 o meniha, ki se je bil v Štajru do smrti trudil in pehal za katoliško stvar. To je plačilo tega sveta!
Albert je vse mirno prenašal. Resno oko mu je plavalo preko male črede, ki ima sicer dobro voljo in trdno vero, pa mu je vseeno danes tako tuja. Je-li čuda? Saj gre kazni nasproti; njegovi lastni samostanski bratje ga imajo za sanjača in romarja, kaj naj pričakuje od preprostega katoliškega ljudstva? — Bližajo se Švertneriči-ni gostilni 'pri jelenu.' S stot-
in je lhteia. 1 nil Albert njeneg« ^ in onega dne, k° U spoda v svojih r°K . i
Po blagoslovu ^ vstala in je vf^ svetega moža še ^ la. Toda iz njemj | je odsevala g^, jemlje slovo in J , ^
mo- - .St.r0girP
kaj, da bi Ji ne re* , besedi v tolazo" , Rezko in hrip^0 njegova besed^v
čE STE B J
Ako trpite na ^ želodcu, jetrih, «■ revmi, visoke«iF., ali zastareli meni, da vidim/j j riti za vas. J" J uspeh v 25 letjh jih. Jaz se pos|»z% ropske in naj« bolnišnic pn f ^
Pridite do do»l * me vaš materin lahko razloži na
DR. PAUL*!
iiydropatSic ^
(specialist v stal
Uradne £
1 do 5 popold^ jli 423 Citizen3
Telefon: JMjj ^
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PRE VEL DR. JOS. JERŠE
OBOI
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
UČITE SE ANGLEŠČINA
iz Dr. Kernovoga
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA 101
"ENGLISH-SLOVKNE KCAOtfB"	i|
kateremu je znižana cena ^ in stane samo:	&
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDf\o-
6113 St. Clair Ave. Clev^v
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da »te videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
oaoo
Don Buclge, prvak v igranju tenisa, h ^ o sukal na teniških igriščih sedaj suče druO<j yt >' sicefl z obema rokama. Slika nam ga Vre y škem vežbališču v Texasu.
modri trgovci pokažejo svoje zaupanje v nakupovalno moč slovenskega naroda v clevelandu stem, da oglašajo v
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA
David Wretscko
kli je preminil dne 21. aprila, 1936.
Dragi soprog in ljubljeni oče! Danes ct blagem spominu sedme obletnice močno žalostni klečimo na Tvojem grobu; solza nam moči oko in rosi zeleno trato, katera krije naš ubegli up in nado. Snivaj v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland. O., 21. aprila, 1943.
i i	ŽENINI IN NEVES^ j
< »	' (
;;	Naša slovenska unijska
;;	na vam tiska krasna
;;	trabila po jako zmerni ceni. *
;;	dite k nam in si izberite vzo^
I!	papirja in črk. /
i;	Ameriška Domovi^4
;	6117 51 CUir Ave. H
< r
'1	^-^ftf*^ I ^iill ti I lamini i it iti 11 i i i
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Cleveland«
HEnderton 0628
Le tuintam so posamezni divjaki še psovali Štefano, Henri- j ka in celo njegovo francosko j mater.
Henrik je slišal psovanje.; Stresel se je po vsem životu, ka- j kor bi ga bila ranila zastrup-, ljena pšica. Še materi v grobu ne dajo miru!
Preko meniha, ki je držal v koščenih rokah rožnivenec, preko oborožene kompanije je za-vpil Henrik Hendel: "Če pes laja na zvezdo, le-ta zato nič manj ne sveti, in pes ni vreden, da bi ga brcnil z nogo!" S pridušenim glasom je zaklical: "Štajersko koračnico!" In zaropotali so bobni, izprevod pa se je pomikal skozi umikajoče se množice, prav kakor takrat, ko je Štefano rešil s sramotnega odra. Danes so kače opika-le njega samega in njegovo že davno v grobu počivaj očo mater; ves je bled v obraz in ustnice mu drgetajo, ko jezdi naprej. . . . Nad mestom se blesti. Tabor, tam gori počivajo pod kamenito ploščo koščice njegove matere, ki so jo danes opsovali zato, ker se je danes njen sin sladki deklici na ljubo zavzel za rimskega duhovnika . . . Štefana, Štefana! Kaj vse bom moral še pretrpeti zaradi tebe?
Izprevod je odšel skozi mestna vrata, zadaj so obmolknili glasovi sodrge. Most je bil prazen, tudi na trgu pred bolnišnico je bilo le malo ljudi. Le redki so pozdravili patra Alberta, in še ti le nekako plaho in iz daljave. Je pač treba dokaj več poguma, spoštljivo pozdraviti meniha, ki ga imajo krivoverci za hujskača in psovača, kakor ga je treba, če velja v nedeljo dve uri daleč iti k sveti maši ... Še stoje vislice ne daleč proč od bolnišnice, še vlada sodnik Hendel v Štajru . . . Bog nas reši njegove strašne roke.
Molče je korakal Albert naprej svojo pot, obraz mu je ne-izpremenjen, kakor bi bil izklesan iz kamenja. Prišli so do bolnišnične cerkve, na koje vratih je pater Albert videl nabito oznanilo, na katerem je bilo zapisano z velikimi črkami: Na
Binkosti evangelijska pridiga.
Albert je sicer vedel, da so j vse cerkve v Štajru izgubljene za katoličane, da štajerski tri-jnog ne trpi nobenega taberna-1 keljna več, toda silno ga je pre-! treslo luteransko oznanilo na ! čestiti, starodavni bolnišnični ! cerkvi. Ko ga je zavrgel skoraj ves konvent, ko so ga zatajevali lastni duhovni otroci, ko ga je
•	psovala luteranska sodrga, mu , je ostalo oko suho, toda — se-
■	daj se mu je zdelo, da mu je , meč bolečin prebodel srce . . .
■	oči so se mu porosile solz, ki so : mu kapale po bledem, upadlem
■	obrazu.
i Izprevod se je pomikal proti i Vizerfeldu. Tam je Štefana stala bledega lica ob oknu gostil-
■	niške sobe, kar je prisopihal
•	bratec Krištof domov:
"Žp prihajajo, takoj bodo tu _ fl
Štefana si je z belo ruto po-
-	krila glavo ter se je lahno gi-
-	bajoč blede ustne podala na ) prag. Mati je stopila za njo.
; "Štefka, za božjo voljo, mo-; raš li res povsod biti, kjer je ; nevarnost, moraš tudi sedaj bi-
-	ti zraven, čudim se, da sem še
-	živa."
Štefana se je smehljala: . "Mamica, bodi brez skrbi, danes ničesar ne storim. Pusti, da . vidim danes zadnjikrat svojega i duhovnega četa. Krištof, kako . je bilo —?" je bolestno vpra-. šala. "Si-li videl svetega gospo-. da?"
"Seveda sem ga videl. Ves čas sem tekel ob izprevodu, ko s so ga peljali skozi Štajer." [ Sopihajoč je pripovedoval i malček:
"Dobro senu videl . . . veliko , vojakov ga je spremljalo . . . ; imeli so lepe perjaste klobuke, i gospod stotnik je bil najlepši, t to so bili ljudje nesramni, ves r čas so zmerjali gospoda, rekli so mu: kužni menih, strupeni . menih, in ne vem, kaj še vse, . to je bilo tako grdo."
Štefanina roka se je tresla , na bratčevi čopasti glavici.
"Kužni menih," je hropela. . "O, kako se ljudje lažejo! Ka-, ko brezbožno in nesramno! Kaj L takega govore o božjem možu, ki je Štajer rešil kuge! — O, ! da bi smela govoriti, samo go-| voriti, toda molčati moram, to
•	!je grozno, to je strašno ..."
| "In potem, kako se je obna-jšal stotnik?" je vprašal z mokrimi očmi, zadržujoč solze. "Se je li kaj ganil ali nič?"
"Ta je bil zelo hud na ljudi," je rekel Krištof. "Jezik za zobmi!" jim je klical, kaj da imajo proti menihu, da ni res, da bi bil menih zastrupil Štajer, kuga da ni prišla v Štajer, je rekel, in obmolknili so, samo par jih je <|e psovalo.
"Bo mu poplačaj," je tiho rekla Štefana. "Torej je vendarle mož-beseda, to je lepo. Po Glajnkovi ulici je postajalo vedno bolj živahno, naenkrat je bilo slišati krepke korake po taktu stopajočih vojakov in ro-potanje bobna. So že tu. Jezus, stoj nam na strani! Štefana je potisnila ruto na I oči. Ko je Zeler umiral na vislicah, je smela moliti pod vislicami, sedaj pa mora molčati in vendar bi tako rada zaklicala na Ves glas Štajerci, Štajerci, ne pustite jim ga, iztrgajte ga iz rok krivovercem, kaj bomo počeli brez njega?
Stotnik je jahal spredaj, bil je resen in mrkel. Za njim so vojaki peljali meniha. Henrik se je pazno oziral proti Vizerfeldu. Ne, ni je videti. Sicer je bilo precej ljudi tu, toda bili so samo revni ljudje, delavci, mali branjevci, in so žalost-
nikom vred se pater ozira proti gostilni in je zelo zadovoljen, da ni Štefane na izpregled — pokorna mu je do pičice.
Toda glej, še je mislil nanjo, ko je-— stopila čez prag. Odklanjajoč je zamahnil z roko— toda bilo je že prepozno. Z desno roko je vodila bratca, z levo pa sestrico, zadaj ji je sledil starejši brat. Kakor popotni angel, bleda in ljubezniva, se je rinila skozi vrste ljudi tja do jetnika, ki so se ga ljudje sramovali. Stotnik in ljudstvo, vse je strmelo, ko je pred ubogim, zaniče|vanim patrom pokleknila na cesto v prah. Bratci in sestrice so pokleknili poleg nje.
Stotnik je na svojem konju zavpil: Stoj! In obstalo je moštvo, ki bi jo bilo sicer s svojimi kovanimi čevlji pohodilo z malčki vred.
Albert je za trenutek obstal, toda z nejevoljnim obrazom. "Ti li nisem nekaj naročil?" je jezno rekel in je dvignil svojo, revno, zašito meniško haljo, da bi šel' naprej. Štefana je zrla nanj s pogledom, polnim žalosti in globoke hvaležnosti, toda ni ničesar izpregovorila, ker ji je prepovedal. Tedaj pa je postavila predse malo Mihaelco in ji je stisnila roko. Mihaelca je z drobnim, čistim glaskom začela govoriti, da so se vsem, ki so stali naokoli, porosile oči,
celo Albert je bil ganjen vsled nedolžne zvijače pobožne deklice:
"Prosimo gospoda patra, da ji nas in vse Štajerce blagoslovili, in se zahvaljujemo gospodu za vse dobrote, ki jih je nam in vsem Štajercem izkazal."
Albert je dvignil svojo koščeno roko,"in po Štefaninem zgledu jih je mnogo upognilo svoje koleno pred svetnikolvo roko, pater Albert pa je izpre-govoril blagoslov: "Naj vas blagoslovi vsemogočni Bog, Sin in Sveti Duh."
Štefana je globoko nagnila svojo z belo ruto pokrito glavo
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Ali iščete delo
%auhanje