Stev. 242. V Traku* v 30. septembra 1914. Letnik XXXIX. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniftm: Ulic« Sr. Pnn«fti AsMkega IL 38, L »adrtr. — Vd dopisi naj se poSiljajo uredništvu Hsta. Nefranki«a ptaaa se M sprejiicjo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj hi odmorni nredsik Stetoi Gođtea. Lutali kwi5ord| lista .Edinosti"'. — Ti* tiskarne .Edtoorfi*. vptone ;ndnye:« omejenim poroštvom v Trstu, ulic« Sr. Pranftika Asiikcfa IL 3& Telefon urednUtra ta «pf*rc Iter. 11-17. NarotalBi gnali: Z« eeto Mi ....... K*- zs fsl leta . . . • . ••• • • • • • • • • 'X""* za tri messrr. ....... . • • E Zs aedctjsfc* IfltJ« *s irft Mt • Posamezne Številke .Edinosti" ?e prodajajo pa 6 vicarJiV zastarele Številke po 10 «t»iarjev. Oglasi ae računajo na milimetre v sfaoUosU ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvli. Osmrtnlre, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .......................n*m po 20 v'.a. Oglasi v tekstu tista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelak .Eilnaah«. Narotnlm ta reklamacije se podljajo upravi lista. PtaCu^ as nfefjukao It upravi .Edinosti*. — Mata Vi to« se v Tista, T Avstrijci l severnega bejSfo. Rasi re umikajo ob Vislf. - Rnska konjico razkropljena. DUNAJ. 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča uradno: 29. septembra opoldne. Zaradi novih o-peracij, ki so jih pričele združene nemške in avstro-ogrske vojne sile, se že začenja na obeh straneh Visle umikanje sovražnika. Močno rusko konjenico so naši pri Bie- czu razkropili. Severno od Visle preganjajo združene armade več sovražnih konjiških divizij. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. (Biecz se nahaja jugovzhodno od Tar- nova.) _ Boji no severnem Odrskem. Bitka ob ogrsko-gališki meji. — Ruske čete se umikajo. BUDIMPEŠTA, 29. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča: S kompetentne strani smo pooblaščeni, da javljamo: Ob meji pri Korosmezo se vrši bitka. Po zanesljivih informacijah so naše čete v okolici Oekormozo porinile sovražnika nazaj. Iz županije Ung se poroča, da je železniška proga pri Csontosu prosta. Iz Cson-tosa so odšli monterji v Fenyesvolgl, da zopet popravijo brzojavno napeljavo. Iz tega je razvidno, da se je posrečilo poriniti sovražnika nazaj tudi preko mesteca Fenyesvdtgi. (KoiosmezO se nahaja ob reki Tisi, 10 km od gališko-ogrske meje, OkOrmezO 25 km, FenyvesvOlgy 10, Csontos 20 km od gališke meje, zapadno od prelaza Uzsok.) Proti mmm ti mtitlskin potnikom bo Roškem. BERLIN, 28. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz Petrograda: Kronštadski poveljnik je pozval kronštadskega, petro-grajskega in svitorškega guvernerja, naj ukrenejo najstrožje odredbe, da vsi Nemci in Avstrijci, ki so še ostali v trdnjavskih okrožjih, nemudoma zapuste ta okrožja, ker bi sicer ravnali ž njimi kakor z vohuni. Poleg tega pa je bila prepovedana tudi uporaba nemškega jezika. Z nemsho-rusKeSD bojišta. Nemci obstreljujejo trdnjavo Osoviec. FRANKFURT ob Meni 23. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Dne 28. septembra izdani komunike pravi: Nemci so pričeli obstreljevati trdnjavo Osowiec. Trdnjava vzdržuje napade nemške artiljerije. Ruski v jetniki v Nemčiji BcRLIN 29. (Kor.) Kakor poroča »Na-tionalzeitung«, se nahaja sedaj v Nemčiji vjetih 1920 ruskih oficirjev, med njimi 18 generalov. Indijske čete izkrcane v HarseiBu. LONDON 29. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je izjavil danes tekom svojega govora v Dublinu, da upa, da bo danes izkrcan v Marseillu prvi indijski kontigent. V vseh kolonijah so se zbrale čete. V Veliki Britaniji Je pohitelo pod orožje 500.000 mož. Zeppelinska nevarnost za London. BERLIN 29. (Kor.) »Berliner Tagblatt« poroča iz Haaga: Odličen belgijski avi-jatik, ki je bil poklican v London, je izjavil. da je jako malo upanja, da bi se za-moglo uspešno preprečiti eventualno bombardiranje Londona od strani Zeppe-Jinov. Proti Zeppelinom ni nobenega sigurnega obrambnega sredstva. Ha raska-afniilstnidd meji, CARIGRAD, 28. (Kor.) Semkaj dospeli perzijski listi potrjujejo vest o incidentu glede predora na rusko-afganistanski meji. Rusi so že več let tajno gradili predor od obmejnega mesta Kušk proti Heratu. Guverner Herata je bil o tem obveščen. F.mir je nato takoj ukazal, da se inora prt Jor porušiti. Kakor se poroča, je poginilo v predoru okolu 2000 Rusov in veliko število delavcev. Dogodek je povzročil močno napetost odnošajev med Rusijo in Afganista- nom. Hi ok mko-perzSskl melL CARIGRAD, 29. (Kor.) Kakor je do-znal »Ikdam«, je perzijsko pleme Sumai napadlo ob meji rusko pozicijo Sirdžik. Dva ruska častnika in dvesto mož je bilo ubitih, štirje častniki in štirideset vojakov pa ranjenih. Ostanek ruskih čet je pobegnil, zapustivši štiri strojne puške, orožje in streljivo.___ Dordanele zaprte. CARIGRAD 29. (Kor.) Poluradna nota konstatira, razpravljajoč o potrebi popolne zatvoritve Dardanel, da so angleške in francoske križarke pred nekaj časa kri-žarile pred vhodom v Dardanele, pri čemer so ustavljale vse ladje, ki so prihajale ali odhajale in izpraševale posadke o vzrokih omejitve paroplovne svobode v Dardanelah. Zato je vlada sklenila, da zapre Dardanele in jih ne odpre poprej, dokler se imenovane vojne ladje ne odstranijo izpred morske ožine in ne nastopijo zopet normalne razmere. Razburjenje tnohamedanskega prebivalstva v Turčiji. CARIGRAD, 29. (Kor.) Tukajšnja ofici-jozna agentura poroča, da je ruska vlada uvrstila v svojo armado muslimanske prostovoljce iz nekaterih ruskih okrajev ob Črnem morju. Ker so se muslimani branili, sta bila dva veljaka zaprta. Muslimansko prebivalstvo da je zelo vznemirjeno. Prebivalstvo v Adšari da je že poseglo po orožju. _ Men f fttttrOL DUNAJ 29. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 29. t. m. je bil konstatiran po en slučaj kolere na Dunaju in v Veliki Storovici na Moravskem. Gre v obeh slučajih za vojake, ki so dospeli s severnega bojišča. BUDIMPEŠTA 29. (Kor.) Ministrstvo za notranje zadeve poroča, da je bilo dne 28. t. m. konstatiranih v Budimpešti in v provincah 22 slučajev kolere. SOFIJA 29. (Kor.) Vladni organ »Narodni prava« nastopa proti predsedniku londonskega balkanskega komiteja, Bux-tonu, ki je tekom svojega potovanja po Novi Bolgarski izjavljal tamošnjemu prebivalstvu, da je Anglija nezadovoljna s sedanjim stališčem Bolgarske in da želi, da Bolgarska prelomi nevtralnost na korist trosporazuma. List pravi, da je Bux-ton v Sofiji izjavil, da nima nobene politične misije. Zanimivo je torej, če je govoril resnico. SOFIJA 29. (Kor.) Oficijozni »Narodni Prava« smatra, da se približuje začetek konca in da se ne sme več dolgo čakati. Bolgarski se ni treba bati, da bi bila v tem slučaju teritorijalno oškodovana. Njena nevtralnost ne obstoji v tem, da bi obdržala samo meje, ki jih je imela pred izbruhom vojne. Varovanje njenih sil je jako velikega pomena in garancija za boljšo bodočnost. SOFIJA 28. (Kor.) »Kambana« objavlja pismo neke odlične bolgarske osebe iz Macedonije, ki pravi: »Kaj namerava Buxton sedaj na Bolgarskem? Bil je pred drugo balkansko vojno v Solunu, kjer je hujskal Grke proti Bolgarom. Pozneje se je mudil v Mali Aziji, da bi nahujskal Armence.« Pismo zaključuje: ^Bratje! Varujte se pred napačnimi obljubami ljudi, ki so bili gluhi in slepi, ko je bila Bolgarska preteklo leto pribita na križ in razdeljena Macedonija med sovražnike, ki so tudi danes zvesti zavezniki Rusov in Angležev.« SOFIJA 28. (Kor.) »Kambana« poroča, da je Buxton pri svojem potovanju po Novi Bolgarski izpraševal tamkajšnje prebivalstvo, če pripravlja vlada kake priprave za mobilizacijo. Izjavljal je pri tej priliki, da Grey ni zadovoljen s politiko bolgarske vlade. Bolgarska da mora opustiti nevtralnost. Če hoče računati na pomoč trosporazuma. Nemčija ta Švica. DUNAJ 29. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Kakor znano, so v zadnjem času inozemski časopisi razširjali vest, da namerava Nemčija pod okoliščinami kršiti nevtral-. nost Švice. Nemčija je te vesti že poprej kategorično dementirala. V zadnjem času so dobili zlasti italijanski listi od trosporazuma informacije, ki kažejo tendenco, da spravljajo z Nemčiji podtaknjenimi nameni v zvezo tudi Avstrijo. Z merodaj-nih tukajšnjih strani se zato izjavlja avtoritativno, da so imenovane informacije brez vsake podlage. O čem molče Francozi. BERLIN 29. (Kor.) »L^kalanzeiger« piše pod naslovom: »O čem molče Francozi« sledeče: Francozi so do sedaj zamolčali padec zatvorne utrdbe Camp des Romains, ki je imel zs posledico, da so naše čete med Verdunom in Toulom prodrle. Na Francoskem dobro vedo, da bi premaganje te pomembne trdnjave in pa ogroženje francoskega centruma, ki je s tem v zvezi, napravilo pri nevtralnih državah zelo slab utis. Zato so rajši to pomembno dejstvo za sedaj zamolčali. Francoski glavni stan se drži tega, da bi poročilo o padcu te utrdbe ravno v gotovih krogih romanskih dežel, posebno v Rum unij i, že sedaj uničilo vero v oporno moč francoske armade in s tem povzročilo prevrat v presojevanju evropskega vojnega stanja. Francozom pa gre slej kot prej za to, da pri nevtralnih državah obstoja mnenje, kakor da bi bil strategi-čen položaj francoske armade izvrsten. Zato se tudi ne st^šijo razglašati kriva poročila uradno. Odredba Poincareja glede rubežni plač. BORDEAUX 29. (Kor.) Predsednik Poincare je podpisal dekret, glasom katerega se od 27. t. m. do po končanju vojne določenega dne, letne plače pod 2000 frankov ne morejo zarubiti. Ze izvršene rubežni so za to dobo ustavljene. Izpiti n vseačflttfiL DUNAJ 23. (Kor.) Naučni minister vitez Hussarek je izdal na vseučilišča odlok glede olajšav pri prošnjah za polaganje izpitov od strani slušateljev vseučilišč, ki tačas še ne bodo otvorjena. Cesar za galHke ta bukov tatke begunce. DUNAJ 29. (Kor.) Cesar je daroval pomožnemu odboru za begunce vseh narodnosti in veroizpovedanj iz Galicije in Bukovine, 20.000 kron, ki so bile izročene skupnemu finančnemu ministru Bilinske-mu. — SožaHe ministrskega predsednika grofa Stfirgklui krščansko socijalni zvezi ob smrti poslanca Franca Fnchsa. DUNAJ, 29. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je naslovil na krščansko socijalno zvezo ob priliki smrti poslanca Franca Fuchsa sožalno pismo. Sprejemanje enoletnih prostovoljcev omejeno. DUNAJ 29. (Kor.) Sedanje število enoletnih prostovoljcev pri frontni službi zahteva. da se ne izvršujejo več nadaljne dodelitve enoletnih prostovoljcev k četam trdnjavske artiljerije. K nadomestnim zborom poljske artiljerije, ki spadajo pod dunajsko in budimpe-štansko vojaško poveljstvo, se zamorejo do nadaljnega sprejemati le oni enoletni prostovoljci, ki imajo lastnega, za službovanje sposobnega konja. K brzojavnemu polku, železnicarskemu polku in k sanitetnim četam se zamorejo sprejeti le oni enoletni prostovoljci, ki prinesejo s seboj sprejemno dovoljenje dotičnih oddelkov čet. Te odredbe veljajo tudi za one enoletne prostovoljce, ki vstopijo na podlagi čr-novojniškega izvežbanja prostovoljno v armado. Italijanska vlada proti vstopu svojih državljanov v vojaško službo vojskujočih se držav. RIM, 29. (Kor.) Uradni list priobčuje razglas, da vlada ne odobruje postopanja onih državljanov, ki so vstopili v vojaško službo vojskujočih se držav, ali ki nameravajo to storiti, ali ki na kakoršenkoli način podpirajo nabiranje vojakov teh držav in sicer zato ne, ker ta dejanja ne odgovarjajo njih dolžnostim, na katere so vezani vsled nevtralnosti države. Dobra letina na Hrvaškem. ZAGREB, 29. (Kor.) Vlada je potrebno odredila, da se v celi deželi polje pravočasno obdela. Pozimna setev je ponajveč že dovršena. CeŠpelj je letos na Hrvaškem in v Slavoniji izvanredno veliko. Skoraj po vseh krajih se upa na dobro' srednjo žetev. Vinogradi kažejo vobče ze-j lo dobro, živine je dosti, cena Iste nor-1 malna. Velika množina drobnice in pre-šičev je pripravljena za izvoz. Živeža za ljudstvo in klaje za živino je v obilici. Železniški promet. TRST, 29. (Kor.) Tukajšnje c. kr. ravnateljstvo državnih železnic priobčuje, da se vsled izvanrednih prometnih odnošajev z dnem 1. oktobra t. i. vozni red ne spremeni. Vlaki bodo vozili tudi vnaprej kakor sedaj. Razredna loterija. DUNAJ, 29. (Kor.) Po 20.000 kron sta zadeli srečki štev. 3899 in 108.414. 2itni trg. DUNAJ, 29. (Kor.) Pšenica trdna, rž zelo trdna, koruza vzdržana, oves neizpre-menjen. Vreme spremenljivo. Knez pl. Hohenzollern odlikovan z železnim križem I. in II. reda. STUTTGART, 29. (Kor.) Cesar Viljem je podelil knezu pl. Hohenzollern železni križec I. in II. reda. Umetno podraževanje bombaža. KODANJ, 29. (Kor.) List »Politiken« poroča iz Londona: Amerikanski časniški kralj Hearst v Newyorku skuša ustanoviti v Ameriki bombažni kartel. Poživlja vsakega Amerikanca, naj kupi balo bombaža, da bi se tako zvišale cene. V nekem He-arstovem poročilu se lažnjivo poroča, da so evropske bombažne predilnice zaprte, dočim pa v resnici tvornice v Lancashire ne morejo dobiti dovolj sirovin. »Times« silno napadajo Hearsta, ki drži z listom »Newyorker Staatszeitung«, hoteč pospeševati koristi Nemčije. Izgon danskega časnikarja iz Norveške. KRISTIJANI J A, 29. (Kor.) Danski časnikar Kruse je bil zaradi antimilitaristič-ne agitacije izgnan z Norveške. Kako se upravljalo v vojni zasedena ozemlja. Betgijo upravlja Nemčija. V Liittichu je sedež nemškega generalnega guvernerja, ki so mu prideljeni v pomoč visoki pruski uradniki. Popolnoma neomejeno seveda nemška vlada zasedenega ozemlja ne more upravljati. Moderno mednarodno pravo se je namreč tako razvilo, da obstoja gotovo pravno razmerje ined osvojevalno armado in prebivalci. Ce se sovražnikovo ozemlje zasede, Še ni osvojeno. Pravica prvotne državne oblasti se le za toliko časa odpravi, dokler jo ne odstrani močnejša sila. Osvojevalci nadomeščajo marveč za gotovo dobo pravo vlado, dokler posestnih vprašanj ne reši mir. Dežele se morajo upravljati po obstoječih postavah in predpisih. Prebivalci zasedene dežele so dolžni, nove uradnike ravno tako ubogati, kakor so prej uradnike lastne vlade. Nepokorščina proti ukazom o-svojitelja se zato ne more opravičiti z u-kazi starega vladarja, kažnjiv je tudi vsak poizkus, postopati sporazumno s staro vlado. Nova uprava pa ne sme ničesar zahtevati, kar bi se lahko smatralo za zločin proti stari domovini Meščansko in kazensko sodstvo se nadaljuje, če ga ni nadomestilo vojno pravo in vojno sodišče. No- va vlada lahko odstavi uradnike in jih nastavi, prejšnje državne uslužbence lahko zapriseže, da bodo svoje službene dolžnosti vestno izpolnjevali. Tudi sodnijski uradniki se lahko odstavijo če se upirajo ukazom nove vlade. Tak slučaj bi se bil leta 1870. kmalu pripetil na Lotrinškem. Nemška uprava je namreč zahtevala, naj se pravosodje vrši naprej v imenu francoskega cesarja; sodišča so pa hotela soditi v imenu republike, ki je bila proglašena Sodišča niso več priznavala francoskega cesarja, nemške oblasti pa niso priznavale republike in sodišča so v škodo prebivalstva svoje delovanje ustavila. Osvojitelji prevzamejo seveda tudi finančno upravo; davke pobirajo v navadni višini in jih poljubno v obliki vojnega davka lahko tudi povišajo, kakor se je zdaj tudi v Belgiji zgodilo. Temelji državnega premoženja v zasedenem ozemlju morajo ostati nedotakljivi; posestev, gozdov, javnih poslopij se sme sovražnik prosto posluževati, jih dati v najem, a prodati jih ne sme. Vse prebitke sme sovražnik porabiti zase, zarubiti in prosto sme razpolagati z vsemi uredbami osvojene dežele, z železnico, z brzojavom, s telefonom; ali preidejo te stvari tudi v njegovo last, je v mednarodnem pravu Še sporno. V Iiaaški konferenci leta 1899. so izjavili, da spada vozni materijal neločeno k železnici kot celota; zato so tudi Nemci leta 1870-71. osvojeni vozni materijal francoskih železnic Francozom po končani vojski vrnili. Domače vesti. Odlikovan Tržačan. Z malo srebrno kolajno za hrabrost je bil odlikovan v Tre-binju v Hercegovini Tržačan Marij Vato-vac, stanujoč v Trstu v ul. sv. Cilina št. 500. Promoviran ]e bil doktorjem prava abs. jur. g. Franc Hrašovec iz Celja, starejšina akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu in kluba slov. naprednih akademikov v Celju, sedaj prostovoljec pri c.i in kr. topničarskem polku štev. 37 v Zagrebu. Čestitan.o. Podpore družinam vpoklicancev. Inte-resirane družine opozarjamo, da podamo v eni prihodnjih številk natančna navodila, kako se dele podpore in kam se je obračati. Tozadevna vest, priobčena v nedeljski in pondeljski Številki, nam je došla nepopolna, vsled česar so morda nastala kje kaka nesporazumljenja. Mesto časnikov — kričačl. Iz Petrograda poročajo, da se vsled tega, ker je tiskarnam v Ljublinu zmanjkalo papiria in ne morejo vsled tega več tiskati Časnikov, vesti z raznih bojišč objavljajo občinstvu potom posebnih kričačev, ki po mestu kričaje naznanjajo občinstvu razne vesti z bojišč. Se nou č vera, č ben' trovata I Lačne nasititi, žeine napojiti, nage obleči..... Še nikdar, kakor sedaj ni imel ta svetopisemski rek tolikanj prilike uresničiti se, še nikdar nista imela človekoljubje in usmiljenje toliko polja za razvijanje, kakor v sedanjem žalostnem času. Kdo more našteti vse one nesrečnike, ki so prizadeti direktno ali indirektno vsled vojne?! Državne in deželne oblasti tekmujejo z vso vnemo, da olajšajo in odstranjujejo mnogobrojne neprilike, katere so nastale vsled vojne. Država skrbi po možnosti, da napolni s svojimi podporami družinam vrzel, ki je nastala, ker so družine izgubile svoje reditelje, oziroma, ker so njih reditelji ostali brez zaslužka. Za hrano in stanovanje je kolikor toliko preskrbljeno. Ali človek potrebuje obleke in sedaj v nastopivši zimi gorke obleke, potrebuje obuvala in kdo, kdo bo skrbel za to? Kdo bo skrbel za našo slovensko de-co, da dobi gorke obleke, da obu je bose nožice, da bo lahko pohajala v naše šole? Italijanske šole dobe od mesta vsako leto lepo število čevljev; naših trpinov se ne spomni nihče, ako se ne spomnimo zopet mi. Vlada bi nam mogoče ob tej priliki dala kakšno podporo, toda moremo se li v teh težkih časih obrniti do .-.je, ko ima itak nebroj stroškov, da se človeku kar vrti v glavi, ako začne le približno raču- nati? - , t * Zato se obrača tržaška ženska podružnica z gorko prošnjo do našega zlatega občinstva, da bi ono po možnosti zopet odprlo roko in srce za trpečega brata. Te dni razdeli podružnica med svoje ne-utrudliive pijonirke nabiralne pole za prispevke k božičnici, ker le odločila, da letos izostane Božičnica, ker se bo pravzaprav začela kolikor mogoče kmalu ter se bodo začela razdeljevati kmaiu oblačila in obuvala. Letos bo potreba dosti večja nego druga leta. Doeiin so prejšnja Sir3n n. „iIDINOST" it. 242. V Trstu, dne ?0. septembra 1914. !iili darovani le potrebni, br.du le i > morali cobiti tudi ;aki. ki MCer r:b-bili potrebni. Zato. dra^i rojaki, poma-Kajte tudi sedaj in d«*jte. k<»Iik* r si inoreti o -trgati oU svojih dohodkov brez svojt škode. Sprejmite prijazno naše vrle čebele in ako jih odslovite praznih rok. odslovite jih. prosimo, ljubeznivo. Njih pot je trnjeva, zelo bodeča. Ni prijetno *rkat vedno na ista vrata in prositi takorekoč »miloščine«, posebno v sedanjem času ie to še bolj težavno nego v normalnih časih. Res je. da je zavest, da prosijo za milo našo slovensko rajo. vzvišena nad vsakim poniževalnim čutom, t«»da pot listane vendarle — trnjeva. Zatorej braijc. rojaki, olajšajte jim delo ter izročite jim še tako mal dar — vsak bo hvaležn« sprejet — saj vemo, da so časi hud' -hudi časi____ £e z drugo prošnjo se obrača naša podružnica posebno do našega slovenskega ženstva. V marsikateri družini z deo ostane nekaj nerabljive obleke bodisi, ket je deca dorastla. ali ker je nerabna zv njo, ker dobi boljšo, novo. Zato iskren< prosimo naše vrle matere in gospodarice naj zberejo vse one oblekce, plaščke. čevlje in mogoče tudi kaj perila, ah kdor nima malih oblek, kakšno obleko odraslih, da se prekroji in vse to naj nese v Narod ni dom k gospe Biček-Razbornikovi. al gospici Mankočevi, ulica Fontana št. 4. 1 nadstropje. Vse, vse je dobro, da je k* čisto in celo. Razdeli se vse po potreb med slovensko šolsko deco. Prepričani smo, da naše slovenske matere sprej mejo i to hvaležno in v zavesti, da sto riino, kolikor je v naši rnoči. da jim po nugamo. Naša družba ima velikanski stroške z vzdrževanjem slovenskih šol i; nam nikakor ne more pomagati v tem slu čaju s kakšno vsnto — še ona pričakuje da jej pomnožimo dohodke. Zato naša ženska podružnica nima druge podpore kakor Vas, mile tržaške rojake in rojak? nie. Vam izročamo »na milost in nemi los t« deco slovenskih šol in prosimo vas. še enkrat iskreno: odžovite se nam ter pomagajte obleči in obuti našo slovensko deco, da bo lahko pohajala v hram pro-svete ter da bo čvrsto napredovala duševno in telesno ter dorasla v krepostna dekleta in krti ke mladeniče, ki bodo sta! zvesto na braniku donmviite. —a- Moteiika delniška družba Grljan-Mira mar, naz anja sla^. občinstvu, da parni »Vida**, kalen se je nah jal par dni v hoku pnčne z današnjim dnem zopet z redne vožnjo med Grijanom in Trstom. Vozi-red » etane isti, kot os'ej. Odhod iz Trsti prrdp ldnr ob 9* 15, popoldne ob 2. Odh C iz Gr!j?na ob 12 15 in ob 5"4i> popoidn Vlaki, kateri se ustavljajo na postajah Mi-rarr.ar in Grijan, od ha; a jo iz Trsta ob S in 1015 predpoid e m cb 1230, 2, 410, I--10, 8 10 in 1150 popoldne oziroma zvečer: iz Grijana ob fi, 7 20, 1U 16 in 11\«4 pndpoidne in ob 2 U2, 3*56, 5*20, 7 31 ii 8 30 p*'poldne oziioma zvečer. Zadnji vlak iz Giljana ob 8 3U zvečer se ne ustavlja v Mii a maru. Cene moke. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Cena moke je komisijonelno določena povprečno torej brez razlike kvalitete od št. 5 do 00 — na 58 vin. za kilogram v prodaji na drobno. To je: trgovec na drobno ne sme prodajati tudi najiincje moke nad to ceno. Mlini v Budimpešti ya notirajo danes ceno moke 0 do 60 K kvintaL Ako k ternu priračunaino še okr^lo ,3 K za prevoz za kvintal, stane trgovca ta moka na debelo do 63 K. Tukajšnji trgovec na debelo, ki naroča moko. pa hoče imeti seveda tudi svoj dobiček. vsled cesar cena moke za malega trgovca še za toliko poraste. Kako naj s^-da; izheja rraii tr<;o>ec ob komisijonelno določeni ceni S>> K?!! Iz rečenega ie razvidno, da ta cena odgovarja le za nt/.jc vrste moke. Ker pa bogata gosp.»da noče jesti kruha iz take ni ;ke„ je mali trgovec prisiljen kupovati rudi lino moko, pri kateri ima izgubo na korist bogatašem. A druga za splošnost usodna posledica je ta, da ne more — ako hoče sploh izhajati — nižjih vrst prodajati izpod 58, kar bi mogel in bi tudi rad. če bi bila komisijonelno določena cena tit:e moke nekoliko višja. Izkratka: na Škodi so torej mali trgovci in vsi široki in revnejl sloji. Dolžnost in naloga komisije za določevanje cen živi'om bi bila. j j razmišlja in tudi ukrene kaj, da pride-' .o iz te kalamitete. Nesramnost. Prejeli smo: V* nedeljo so ^e shajali pred svojim odhodom iz Trsta jasi vrli Kranjci-črnovojniki. Gredoč so orepevali slovenske pesmi in se navduševali. Spremljalo jih je mnogo ljudi na kolodvor; med rjimi je bilo tudi staršev, otrok in drugih sorodnikov. A niti v tem svečano-resnem trenotku niso mogli iz-vestni ljudje brzdati svoje strasti, ki so iej dajali izraza: »Vare i ščavi. i že sicuro Je Opčma!« Da se kaj takega sliši v takih resnih časih in to ob takih prilikah - to je res žalostno in sramota. Slovenska tržaška šolska mladina — za »Rdeči križ«. Od merodajne strani smo izvedeli, da prirede v soboto, dne 3. oktobra ob 6. pop. učenci in učenke C. M. šol pri Sv. Jakobu šolsko veselico v Narodnem domu v prid xRde-;ega križa« in pa ubogim otrokom, katerih očetje so v vojni. Ta vest nas je tem bolj razveselila, ker je ta prireditev prva, Vi jo priredi šolska mladež v tako človekoljuben in vzvišen namen. Jutri več o tem. Podporni sklad za brezposelno delavstvo c. kr. javnih skladišč. V sredo, 23. dne t. m., se je vršilo zborovanje usluž-henstva c. kr. javnih skladišč, na katerem se je izvolil poseben odbor, ki ima nalogo, da zbira prispevke za podporni sklad, iz katerega naj bi dobivalo podpore brezposelno delavstvo c. kr. javnih skladišč. V prvi vrsti prihajajo tu v poštev seveda oženjeni delavci z nepreskrbljenimi otroki. Brezposelno delavstvo javnih skladišč — katerekoli narodnosti — naj oglaša za pojasnila in podporo ob sobotah od 2 do 3 popoldne v uradu za teh tanje (ufficio pesatura) v stari prosti luki. Pomorska akademija. Jutri, v četrtek, dne 1. oktobra se na tej pomorski akademiji zopet otvori tečaj za poročnike in kapitane dolge vožnje. Vpisovanje se vrši ")d danes naprej pri ravnateljstvu akademije tekom uradnih ur. Šolnina znaša kron )2.—. Onim kandidatom, ki nimajo stal-•sega bivališča v Trstu, bo naučno mini-.:rstvo dajalo podpore, za katere je odprt conkurz. Prihod ranjenih, odnosno bolnih vojakov. Predvčerajšnjim je z raznimi vlaki iužne železnice dospelo v Trst 11 ranjenih, oziroma bolnih vojakov. Od teh sta bila dva spravljena v prostore društva *Au-stna«, in ta dva sta Ivan Germanis. od 7. rešpolka, doma iz Smarij, in Ivan Černe-ka nd 1. stotnije 97. pešpolka, doma iz Buzeta. Ostalih devet, ki bi bili sicer smeli la dopust na svoje domove, so pa spravili v hišo »Austro-Amerikane« pod Skednjem kjer bodo ostali 5 dni v opazovanju. Ti so pešci 97. pešpolka Peter Rožič od 10., Bonifacij Caselli od 13., Peter ZinoŠič od 4., Ivan Požar od 11., Anton Ružaj od 8., Ivan Prelc od 1., Benjamin Lonzar od 7. in korporal Ivan Verša od 7. stotnije, ter pešec 7. pešpolka Anton Basiatto od 10. stotnije in topničar 8. topničarskega polka Henrik Engel od 1. baterije. — Poleg teh je pa dospel v Trst tudi pešec 97. pešpolka Peter Srebernik od 12. stotnije, ki se je nahajal že doma na dopustu, a je inoral nazaj v bolnišnico, ker mu je začela i rana otekati; spravili so ga v prostore društva »Austria«. Tat? Na zahtevo krčmarja Karla Gu-Kća, je bil včeraj popoldne aretiran 33 letni kotlar Josip Paker, doma iz Kranja. Krčmar Karel Gulič trdi namreč, da mu je Paker ukradel iz predala v krčmi — v ulici Pondares — K 46.84. Vporabil da je za to onih par trenotkov, ko je bil on, Gulič, odsoten. A ko so Pakerja aretirali in mu potem na policiji preiskali žepe, so našli pri njem Ie K 5.40. Vendar so ga pridržali v zaporu. Umrli so: Pri javi jeni dne 29. t. m. na mestnem iizikatu: Bavčer Primier, 6 mesecev, ulica del Lloyd štev. 24; Gismondi Mihael, 8 mesecev, ulica del Vento štev. 8; Vitez Ivan, 3 mesece, Vrdela štev. 1659; Flego Štefan, 53 let, ulica G. Gat-teri štev. 20; Ghermaz Ida, 4 mesece, u-lica Chiozza štev. 31; Andrič Julij, 84 let, ulica della Madonna del Mare štev. 5; Lepri Viktorija, 87 let. ulica Sv. Terezije štev. 8; Marin Jordan, 14 ur, ulica del Sapone štev. 5. — V mestni bolnišnici dne 26. t. m.: Tomšič Marija, 52 let; Uk-rnar Marija, uro. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 28. t m.: Oli-pić Karel, 46 let. Vesti iz Gorifte. Iz Dntovelj za Rdeči križ. Po inicijativi gospe učiteljice F. Živec so se tukajšnje Šolske dcklice pridno lotile pletenja volnenih nogavic in zapestnic našim hrabrim domačim vojakom. Za nakup volne so si same izprosile milih prispevkov v znesku K 85.76. Darovali so: Dutovlje: G. Maksi de R ggi K 7, preč. g. župnik Edo Gržetič 5, Vila Lozer A. F. 3 in otroci Andreine, Riki, Edi 60 vin., Štolfa Alojzij, želez, uslužbenec 2, Marčun Ignac 2, Štok Franc 2, Lovrenc Živec, gostilničar 2, Fran Fabian c. kr. pošt. nadkontr. 2, Vincenc Gaubi, orož vahtm. 2 Ervin Razdera 2, Fani Sirca, krojačeva 2, Leopolda Ukmar, gost. 2, Ravbar Matilda 2, Schlebnig Josipind 2, Elvira Pojani, c. kr. poštarica 2, Viktorija Berg 2, Fani Živec 2, Lah Franica st 89 1*40, Tomišič Ivana 1.20, Jos. Šuc, župan 1, Ignac Bezek 1, Suc Josipa 1, Petrič Antonija 1, Čuk Marija 1, Kopa čin Marija 1, Tavčar Kristina 1, Tavčar Lidija, gostiln. 1, Zerbo Vtncencija 1, M. Hvala 1, Vendramin Ana 1, Gomezelj Antonija 1, Ana Macarol 60 vin., Lah Matilda 60 vin., Mar. Gomizelj 40 v., Ščuka Ivana 40 vin., Ravbar Amalija 40 vin., Lah Antonija 40 v. Gomezelj Frančiška 40 v., Šuc Antonija 30 vin. Tavčar Emilija 30 vin., FHipčič Albina 30 v., Tavčar Franč ška 20 vin., Gomezelj Marija 20 vin., Rože Marija 06 vin. Krepi je: g. Karolina Godina K 1, Ana Volk 1, Rozalija Kompare 1, Valerija Tavčar št. 1, K 1, Andrej Tavčar št. 1 K 1, Tavčar Marija št. 10 60 vin., Tavčar Ivana št. 25 60 vin., Tavčar Antonija št. 28, 60 vin, M. Tavčar št. 2 60 vin, Brundula Frančiška 50 vin., Gomezelj Franica 40 v., Bandelj Amalija 40 vin., Tavčar Andrej št. 13 40 vin., Orel Marija 40 vin., Kocjan Ivan 40 stot., Anton Gomizelj št. 19 40 vin., Tavčar Rozalija št. 24, 40 vin., Gomizelj Viktorija št. 1«, 30 v., Pegan Marija 30 vin., Tavčar Amalija štev. 12, 30 vin. Temu sta dodali še Tavčar Viktorija Št. 29 in Brundula Jožefa po 1 K. G o d n j e: G. Marrullie em že pismo zgrnila skupaj, dokler ga nisem znala na pamet. Skrila sem obraz med roki in videla se*n z zaprtimi očmi Masstma pred seboj in občutila sem njegov poljub. O Bog! Ni res, da bi mi ne bil nevaren! Nerazumljivo slabotna sem bila pred njim. Imel je energijo, ki io je meni primanjkovalo m njega sokelov pogled prodira v dušo. S tem sae ie izpoznal, z onim nadvladoval. Ce bi bil onega viharnega večera, ko sem mu izjavila »ne ljubim te več«, ponizan po mojih besedah in če bi se jim bil podvrgel, bi bila jaz vztrajala pri svoji muhavosti; tis«a ljubezen hi bila pri kraju, kakor simpatija do Jurja. Ali Maks je razkril moje srce ter je vedel, da ie ljubezen še živela in da jo je bila udušila le čudna misel. Drzno in odločno se je protivil temu domnevanju, mi dokazal mojo zmoto ter rekel: »'Bodite odkritosrčni, Fulvia, ali ne čutil :, da me še ljubite?« In bila sem odkritosrčna, hudomušnost je minula in ostala je ljubezen. Nadvladoval me je s silo svojega velikega duha in svoje poštene, zveste duše. In da bi mi ne bil nevaren? Bežati bi morala pred njim! Tako I sem mislila najprej. Potem sem mislila na j tiiegov poljub ter sem opazovala svojo ro-j ko, da vidim, da-li je res »lepa bela ro-' ka«, ali pa bi imel le razočaranje. Kje in kdaj naj ga zopet vidim? Nisem vedela. Ali kdo more reči, od kdaj se je v najinem duhu pokazala neprava misel, dokler je kaka neznatna okolnost, ali kaka katastrofa — zeiir ali vihar — ne spremenita v resnično dejstvo? Onega večera nisem sprejela nikogar, kajti pripravljati sem se morala za odpoto-vanje. Ko pa ie prišla altistinja, ki je pela z menoj v gledališču della Pergola in sklenila z menoj i« sno prijateljstvo, je menila moja sobarica, da sme napraviti iz-iemo m jej dovolila vstop. Vedno sem se nagibala k zaupnosti. Bila ie odkrita, dobrodušna ženska. Res dobra in spoštovanja vredna, toda ne tenkočutna. En poljub več ali manje jej ni motil duševnega miru. Ona je videla v pismu le smešnosti. In kako se je smejala temu! Kar se mene tiče, pač ne bi mi bilo nikoli prišlo na misel, da bi se smejala takemu pismu in pa čutstvn, ki mi je povzročalo utis, da se s čarovno silo vzdržujem Za Rdefl krti Darovali so: Ana Tenze K 1, Fran Irasek, Zavije K 10, Alojzij Cerri, Barkovlje K 5, Berletich Nikolaj Sv. Sobota K 5, Motz K 100. Baron in baronica Fran Parisi K 1000, Fanny Simschen K 1, Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani K 300, Veljak Jakob potom pol. kom. št. 6 K 10, Godina Blaž K 5, Potom „Ptccola" K 443.06. V blagu: Župan odv. dr. Alfonz Valerio, Mitis in Persoglia. Izkaz darov ki so dospeli deželnemu vojnemu pomožnemu uradu c. kr. namestništva v podporo družinam pod orožje poklicanih vojakov: Zbirka dnevnika JI Piccolo" (18., 19. 9.) K 57, zbirka dnevnika „11 Piccolo" (20. 9.) K 148, od ces. kr. okr. glavarstva koprskega dospeli darovi iz občin Buzet, Truške in Ocizla-Klanec K 860.73, ces. kr. okr. glavarstvo goriškemu dospeli darovi K 561.89, zbirka v umaški občini K 224.10, c. kr. gradiščanskemu glavarstvu dospeli darovi K 14294, zbirka občine Verteneglio K 220, zbirka občine grižnjanske K 173, c. kr. okr. glavarstvo grižnjanskemu dospeli darovi K 120, g. Franc Horak, kolodvorski restavrater na postaji Herpelje-Kozina K 25, zbirka dnevnika „11 Piccolo* (22., 23., 24., 25. in 26. IX.) K 194, g. Ahil in g.a Viktorija Palombi, Trst K 50, g. Al. Jacovelli, Trst K 2, zbirka v občini Cittanova K 101.93, zbirka v vasi Štema K 15 50, zbirka v občini Oprtalj K 204.60, zbirka g. Frana Godine in tovarišev v Skednju K 529.52, Gospodarsko društvo v Skednju K 7.56, krajni predstojnik v Skednju K 15, od teh treh zneskov tretjina za vojni pomožni urad K 200.69. Skupaj v tem izkazu K 3301.38, prenos iz izkaza št. 9 K 85.742*16; skupaj K 89.043*54 in v zlatu frankov 100. Gospod Al. Jacovelli, brivec v Trstu (Rocol) ul. Sette Fontane št. 196 je prepustil vojnemu pomožnemu uradu 200 brezplačnih nakaznic za otroke družin vpoklicanih vojakov (za striženje las). Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konfe -r-je v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboliiki. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. hali ommi ■ e □□ □□ se računajo po 4 stot. be^edo-Mastno ti kane besede se računajo eokrat več. — NajtnanjSa : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ OO □□ Nebloonna sofea naje n gospodu ali gospici v ulici Coinmercialf štv 11, ITI. nad-t •10 govo p emožeuje, je pošteni najditelj naprošen da prinese najdeno na Prošek ali v Dutovlje, kjer dobi po po-tavi določen > nag^a'o. 1055 sobe z električno ra svetljavo, oddajo se meseč o po ceni v hotelu Balkan. Poja-«- 1016 Lepe d la i'd 8 9 zjutraj pri vratarju Or. PEĆN1K Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 M?—1 in 7—7l/2 nad žrelom vulkana. Toda ravno zato, ker je bilo v mojih očeh vse tako resno in težko in sem se neprestano mučila v izmenjavanju aspiracij in strahu, drznosti in grizenja vesti, čutila sem se potola-žena po pogledu tega mladega bitja, ki je videlo v vsem tem igračo. Potemtakem sem pretiravala svojo krivdo in Massimo je pretiraval tudi resnost najinih odnoša-jev. Nič hudega ni bilo pri tem. Ali nisem bila ravno tako poštena kakor poprej ter vredna moža-poštenjaka? To me je razvedrilo in je dalo mojim mislim in moji sodbi manje strog značaj. Altistka je bila iz Milana in voziti se je imela z mano do Turina, kjer je bila angažirana. Ali hotela se je dva dni pomuditi v Milanu- »Ostanite tudi vi ram!« je rekla. »Čemu se bojite? Ali vidite morda g. Massima i>rvikrat? Ce vas je respektiral poprej, vas bo tudi nadalje. In potem imate tudi vi besedo pri tem.« Bog ne daj, da bi hotela z zvitostjo Eve valiti odgovornost za svojo pogreško na prosečo me prijateljico! Svobodna sem bila in v starosti, ko se ima pameti in izkustev — zgodilo se je iz lastnega nagona. Ali dejstvo je, da sem, ko mi je stvar predstavila iz krivega videka, jo tudi jaz razumela od te strani. »Ali me bo mogel Massimo respektirati ali ne — in sem li trdno odločena, da ostanem poštena?« (Dalje.) Tedenske Slike rs so najbolj zanimiv ilustriran tednik, ker pri-občujejo povesti, popise zanimivih vojaških in drugih doživljajev, poučne zanimiv, članke, lep, zelo nap< to pisan roman „Izgovor krivca" ter najnovejše vesti In slike z bojišč. — List „TEDENSKE SLIKE" prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogodljaje naših voja o v v taboriščih in na bojišču ter ooisuie važnejše dogodke doma in na tu em. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE!" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE!- Četrtletna naročnina je K 2*50, za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte „TEDENSKE SLIKE*, izvod stane 22 vin. — Ilustrovani tednik : „TEDENSKE SLIKE" obsega 16 strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE !M sioiiERci, mm \ Mobirgjle ob vsGki priliki, kakor na krstih, poratioti,v veseli druz-tizfl Rdeči križ! Dr. HORM^TH TRST, CORSO iT. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI Šibkost in nervoznost za BOLEZNI « NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. In 5 - 7 zvečer. KABL GOMISEL, ROJAK stara trgovina jest vin ulica Montorsino štev. IS. Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso. Specijalist za sifilistične in kožne bolezni ♦ Ima svoi ambulatorij J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro st. 17,1. J ♦ — »Pđlazzo I Huna) — ♦ + Za cerkvijo Sv. Anto a novega + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. . POZOR! POZOR! Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev In dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. slo GORICA ulica Munlcipio št. 1 ProddfllBico ur in dragocenosti G. BUCHi (ex drug Drag. Vekjeta) Trsi Corso St 35. Bogati iaber zlataoine, srebrniae, dragocenosti in žepnih lir Kupnje in menja staro zl*lo in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrn ine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. III boU*e$a sredstva za prebavo nego kozarček pristnega pred ali po Jedil Zo pristni zeliščni destilat se jamči. Edini dobavni k in zaloimk za Primorske in Dalmacijo UEKOSLAO PLESHIČAR - TRST ul. Bonizzetti 3 - Telef. 126 R H. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« £ j »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 7 r„'J naslednl Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca O. RHi!i£, F. Sušmtlj« jv ■Mj 9(0 l < n O K K K 1 i (P ■ \< B O 6 E i g li J