8554
601002.00
OSREDNJA KNJ UNICA
PPI...vmSKI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini	A ..
*bb- Pitale I gruppo Ct'na ZO0 lir
Leto XXXV. Št. 174 (10.393)
TRST, torek, 31. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRETJI MANDATAR BO VERJETNO ODŠEL DREVI K PREDSEDNIKU REPUBLIKE PERTINIJU
IZBIRA MINISTROV BO BRŽKONE ODLOČILNA ZA PANDOLFIJEV POSKUS, DA SESTAVI VLADO
Poverjeni predsednik izraža optimizem, kljub nasprotujočim si stališčem strank, ki naj bi mu pomagale pri oblikovanju «tehnične» prehodne vlade - Zanonejeva razlaga «narodne solidarnosti», ki jo hočejo socialdemokrati ohraniti
RIM — Delovna nedelja, ki jo je novi mandatar, demokristjan Fi-kppo Maria Pandolfi, posvetil ponovnim srečanjem z delegacijami strank, ki naj bi mu pomagale sestaviti začasno, prehodno vlado za 'delavno premirje«, ni upravičila njegovih obetov. Na eni strani je naletel na stališča socialdemokratov in republikancev, ki hočejo v “istvu ohraniti pozicije, ki so jih .segli v Andreottijevem kabinetu jn nekako ohraniti tudi njegov po-nhčni značaj «narodne solidarno-™ in zato ne marajo niti odstopni ministrskih mest niti zaostrovanja odnosov z levico, na drugi trani pa na liberalce, ki pogojujejo podporo neposrednemu vstopu J! ylado in se niso nikoli vključeva-r. v široko večino demokratičnih strank, ki so omogočile obstoj An-rfeottijeve vlade od Morove ugra-oitve do umaknitve KPI in casnih volitev.
pred-
,.IV0 je popoldne odšel k predsed-iku republike Pertiniju, mu Pan-oolfi zato ni mogel sporočiti, kot J je obetal, umaknitve rezerve, ki “° je izrazil ob prevzemu mandata, mPak mu je le poročal o poteku
dotedanjih prizadevanj. Večino včerajšnjega dne je poverjeni predsednik presedel z najožjimi sodelavci v svoji delovni sobi na zakladnem ministrstvu pri usklajevanju in o-predeljevanju elementov, ki jih je pridobil med sobotnimi in nedeljskimi posvetovanji. Ves čas je pa ostal v stiku s tajništvi strank, ki naj bi mu pomagale sestaviti vlado, ki jim je obljubil, da jim bo izročil «globalni predlog« o programu in strukturi svoje (morebitne) vlade. Vodstva KD, PSDI, PRI in PLI naj bi mu danes sporočila svojo oceno o teh predlogih, oziroma soglasje, nakar naj bi Pandolfi odšel drevi k državnemu poglavarju, da mu potrdi sprejem mandata in ga seznani s sestavo vlade, s katero bi se predstavil parlamentu.
Peverjeni predsednik je sinoči, po daljšem sestanku z delegacijo last ne stranke na sedežu KD, v razgovoru s časnikarji potrdil svoj optimizem, kar daje slutiti, da zaupa v možnost, da mu bo uspelo uskladiti na videz težko spravljiva stališča manjših strank, ki naj bi o-mogočile uspeh njegovega poskusa. Resnici na ljubo uradna stališča.
RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA V LATINI
SACCUCCI OBSOJEN NA 12 LET ZAPORA
Pielro Allatla, morilec 19-Ictnega komunističnega študenta Luigija di Rose, pa je bil obsojen na 16 let zapora
16 let Pie-
kaki latinskoameriški dr-ieR mu
,an° zadržanje varnostnih orga-
mu je omogočilo neza-
. LATINA — Porotno sodišče v La-* -ie včeraj obsodilo na II tte>°ra nAsovskega pretepača j Allatto zaradi namernega umo-19-letnega komunističnega štu-L1®®.!3 JI Roso in poskusa ■hora pripadnika organizacije «Lot-. continua« Antonia Špirita, biv-,, £a misovskega poslanca Sandra t?rtfUCciia 153 na 12 let zapora za-® »moralnega sodelovanja« pri ^oru in poskusu umora ter za-lia ■ *)osest'! vojnega orožja in streha na javnem prostoru.
orotniki iz Latine niso torej u-nn val' nezaslišane zahteve jav-jeKa h)žilca Alfonsa de Paolisa, ki to loteval za Saccuccija le dve hop zaP°ra zaradi posesti orožja, jg SOdk; izpred treh let, na večer Lati*1-9''3 1976 v mestecu Sezze pri čji.ni. so se torej včeraj zaklju-iw .Pred latinskim sodiščem, a taj • Lilo v celoti zadoščeno, st,ije Saccucci še vedno na oro
RvP 1
S3"0
lis,'.k' so mu hoteli odvzeti potni god,s^ štiri dni po tragičnih do Cu I*1 wv Sezzeju. potem ko je Sac-iansil Z-e PesRusil prekoračiti ltali-V ,, švicarsko mejo pri Chiassu H0st »e-i zadevi so italijanski varno i °rgani odigrali nadvse čud-t)js‘n vprašliivo vlogo. Karabinjerji Preprečili izivalnega predvolil-sl^T zhorovanjega misovskega po-sPgij Saccuccija, prav tako niso porovi’ 30 ie slednji pričel med zbo so	streljati. Na vse pretegc
Ptok Predvsem trudili, da ne bi Kalstvp obračunalo s fašistično 1 Pretepači. Po zborovanju, ko ni„ s<~ fašisti vračali proti Rimu Sap karabinjerji posegli, ko so iz li pPccijevega avta odjeknili stre-hh,lr' so ubili Luigija di Roso in taecj ranili Antonia Špirita. Še več Oajg.fašističnimi pretepači se je nilp -!a‘ tudi karabinjei-ski podčast-Slh S Pripadnik varnostne službe n rancesco Troccia.
sta]0t rečeno bo Pietro Allatta o-ttiedtV zaporu na zasluženi kazni, Dr6j ko bo Saccucci še nadalje fožj! mal priznanja Pinochetovega bi rv,3) Javni tožiiec je po razsod no komentiral sklep po-
Polemiči
^Ptrie„„ —lujuicji.ti ..i	ijv-
tftzsodb SOdiSCa v Latini češ da je
<Wj?Da dvomljiva, saj so med Doselp dol°čili isto kazen zaradi da i’ orožja obema, kljub temu. cuCpj Allatta imei orožni list, Sac-Walfi P« ne. Vsekakor pa je javni Lrizivj, naP°Vedal, da ne bo vložil dijf 3 Proti razsodbi porotnega so-Dth j.,v Latini. Predstavniki zaseb-s°dbo aijr so pozitivno ocenili raz-Števgij. .T® v dobršni meri
hi ka P-ilhove zahteve po pravič-?e|hok ?-a fašistična zločinca. Vsa Laia Iatl^na javnost se je namreč 3bičaj Lodo sodniki, kot ie to že Lili i Za fašistične prevratnike ra-Ce- ko ( VKe dvomljivo roko pravi-hiilitjtj ^mogoča fašistom, da so z Juti ^‘znimi kai kmalu na pro 'accijo •• vsem pa obstaja senca 0|hog0IP;levega bega, ki so mu ga Mej, ^	• da se je izmuznil pra-
^tituu^GTON _ p0 ug0tovitvah
13 za raziskovanje javnega
mnenja »Gallup« bi predsednika Carterja potolkli njegovi strankarski kandidati, če bi se konvencija za predsedniškega kandidata vršila sedaj.
0 zamenjavi varnostnih sil OZN na Sinaju
KAIRO — Egiptovski zunanji minister Butros Ghali se je včeraj sestal s podtajnikom za politične zadeve OZN Brianom Urquhartom s katerim je razpravljal o zamenjavi varnostnih sil OZN (UNEF) z nadzornim kontingentom UNTSO. Po srečanju je Ghali izjavil časnikarjem, da ni Egipt še prejel a-meriškega povabila na tristransko srečanje v Washingtonu, kljub temu, da je ameriška vlada že poslala tako v Kairo kot v Tel Aviv povabilo na srečanje. Washington in Tel Aviv se namreč ogrevata za obnovitev mandata varnostnim silam OZN na Sinaju. Mandat je namreč iztekel prejšnji teden in bi ga morali nadomestiti opazovalci OZN.
ki so jih izrazile včeraj PSDI, PRI in PLI ter izjave njihovih voditeljev, ne upravičujejo takega optimizma. Republikanci vztrajajo na stališču, da je vsaka razprava političnega značaja neumestna, ker viada ne sme biti politično obarvana in mora imeti zelo omejen program, da ohrani značai vlade «za premirje«, ne umikajo pa svojega nasprotovanja pristopu liberalcev.
Socialdemokrati potrjujejo tudi v današnjem uvodniku svojega glasila, da mora premirje ovrednotiti vsebino politike narodne solidarnosti. Sodelovanje PLI v vladi bi zato sprejeli le. če bi se liberalci sprijaznili z mislijo, da delujejo v okviru te politike, drugače bi njihov vstop pomenil premik vlade v desno. PSDI pa noče prevzeti odgovornosti za morebitne posledice take situacije in vprašuje PLI in socialiste (s katerimi poudarja, da hoče okrepiti odnose), kaj bi se pri tem zgodilo.
Tajnik PLI Zanone jim je posred no odgovoril v včerajšnjem poročilu osrednjemu strankinemu vodstvu, v katerem daje svojo razlago «narodne solidarnosti«, ki naj bi pomenila zgolj odprt odnos večine do opozicije, in da nima smisla govoriti o duhu «tako imenovane narodne solidarnosti«, ko je prešla KPI v opozicijo.
Glede vlade je pa Zanone zatrdil, in vodstvo je to stališče soglasno potrdilo, da bo PLI podprla Pandolfijev poskus, samo če ji bo zagotovljena enakopravna vloga v sestavi vlade.
Nespremenjeno stališče PSI sta včeraj potrdila člana osrednjega vodstva Manca in Balzamo: socialisti čakajo vlado v parlamentu, izključujejo pa možnost, da bi ji omogočili z vzdržan jem (pa čeprav zgolj «tehničnim«) obstoj, če bi spominjala na prejšnjo Anrdeottijevo (KD -PSDI - PRI) in če bi imela., značaj političnega zavezništva. Trpeti bi bili pripravljeni torej le strogo tehnično prehodno vlado, ža katero poverjeni predsednik samostojno izbere svoje ministre po lastni uvidevnosti. Do vstopa PLI so socialisti nevtralni, saj bi nič ne vplival na značaj take vlade. Tajnik PSDI Lon-go je sinoči ocenil Zanonejevo razlago «narodne solidarnosti« kot pozitivno, dokončno stališče bo pa zavzelo danes socialdemokratsko vodstvo.
Usoda Pandolfijevega poskusa se bo torej odločila danes in bo bržkone bolj odvisna od imen, ki jih bo predlagal za ministre, kot od programskih vprašanj. Pri tem mu bržkone ne bo prav lahko ugoditi tako zahtevam dela KD in opozicije po imenovanju čimveč tehnikov, ki naj bi vlado politično nevtralizirali, in pričakovanjem PSDI in PRI, da ohranita svoja ministrska mesta ter liberalcev, da jih dobijo nekaj zase. (Iv)
«Pohod za razorožitev» starta! v Rimu
RIM — S štirimi avtobusi so včeraj odpotovali iz Rima v Bruselj u-
deleženci «pohoda za razorožitev« iz Bruslja v Varšavo. Z njimi je odpotovala tudi radikalna poslanka Adele Faccio, ki se b0 udeležila vsega pohoda, medte .n ko se bodo drugi radikalni poslanci udeležili le nekaterih manifestacij. Spored pohoda, ki se prične jutri v Bruslju in konča 9. avgusta v Varšavi (potekal bo torej od sedeža NATO do sedeža Varšavskega pakta) je že določen: edina vprašljiva točka je še obisk Berlina in prehod iz zahodnega v vzhodni Berlin, za katerega udeleženci niso še prejeli dovoljenja ne od Zahodne in ne od Vzhodne Nemčije. Pohoda se bodo udeležili predstavniki pacifističnih in protijedrskih organizacij Velike Britanije, skandinavskih dežel, Francije. Španije, Nizozemske in seveda Italije, kjer to pobudo vodi radikalna stranka.
BONN — Nemški zvezni kancler Helmut Schmidt bo na poljsko povabilo obiskal 17. avgusta sekretarja poljske delavske partije Edwarda Giereka, s katerim bo razpravljal o najpomembnejših mednarodnih problemih.
LEPO VREME BOTROVALO USPEHU LETOŠNJEGA SHODA NA KAMENIŠKEM POLJU
Srečanje na Kamenici - praznik narodov v borbi za boljši in svobodnejši svet
Uvodni poseg predstavnika slovenskih kulturnih organizacij v Pozdrav Livia Crevatina v imenu italijanske skupnosti iz Istre -
Pogled na prireditveni prostor med nastopom folklornih skupin
uiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ORGANIZACIJA ETA NADALJUJE S TURISTIČNO VOJNO« PROTI ŠPANSKIM OBLASTEM
NOV VAL ATENTATOV BASKOVSKIH TERORISTOV PRIZADEL V NEDELJO ŠPANSKO PRESTOLNICO
Bombe eksplodirale na madridskem letališču Barajas in na dveh železniških postajah: osem mrtvih in več kot 100 ranjenih - Atentati na pripadnike varnostnih sil v baskovskih pokrajinah
MADRID — Osem mrtvih in več kot 110 ranjenih je tragični obračun krvave nedelje v Španiji. Po krajšem premirju jo baskovska organizacija ETA, oziroma njeno skrajno «politično vojaško« krilo ponovno s številnimi atentati , povzročila val razburjenja in protestov po vsem pirenejskem polotoku. Teden dni potem, ko je prišlo v Madridu do dogovora med centristično stranko, kateri pripada ministrski predsednik Suarez in baskovsko nacionalistično stranko o statutu avtonomije baskovskih dežel je ETA s temi krvavimi dejanji potrdila, da ne odstopa od svojega kriminalnega načrta, po katerem ne bo prenehala z atentati vse dokler ne bo priznana baskovskim deželam popolna avtonomija, to je dejansko odcepitev od Španije. Poleg številnih smrtnih žrtev in ranjencev, ki so jih povzročili nedeljski a-tentati, je treba poudariti, da so se teroristi, katerih cilj so bili doslej predvsem španski politični predstavniki in pripadniki varnostnih sil, tokrat spravili nad navadne državljane in s temi atentati potrdili ter uresničili svoje grožnje o »turistični« vojni; to je o atentatih prosti tistim objektom, ki se jih turisti najbolj poslužujejo. Namen takih atentatov
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiMmiiiiHiiuiiiiiiiiiiiimitniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiitmiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiit
V ZADNJIH TREH DNEH PREJŠNJEGA TEDNA
GOST PROMET NA VSEH CESTAH TERJAL 95 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ
Italijane je zajela prava dopustniška mrzlica - Mesta so se postopoma izpraznila - Kaže, da z bencinom ni problemov
RIM — Budilka zazvoni ob petih zjutraj. Vsa družina bliskoma vstane, popije kavo in opravi vse, kar je pač zjutraj treba. Nato Židane in pisane volje do garaže, kjer čaka avtomobil, natovorjen z vsem mogočim: kovčki, gumijasti «čolni», kremami za sončenje, za obrambo proti žarkom, modnimi poletnimi o-blačili, slamniki proti sončnici, itd. Vse je nared, družina sede v avtomobil, motor je že v pogonu, družinski poglavar še zadnjič pogleda, če je dovolj bencina, pa smelo in veselo proti obljubljeni letoviščarski deželi. Nič ne de, če so na cestah kolone, nič ne de, če je treba na avtocestnih postajah in na mejnih prehodih čakati ure in ure, malo smo zaskrbljeni le nad bencinom, saj so bencinske črpalke su’ , ta hudičeva energetska kriza. Vendar bo že šlo, prej ali slej bo tudi naš rezervoar spe poln, saj smo vzeli s seboj na pot tudi dovolj «zaloge». Treba bo prevoziti 500 in več kilometrov, previdnosti pa ni nikoli dovolj. Torej vse lepo in prav. dopust bo odtehtal vse napore poto vanja, tudi t-’-,te malo živčnosti in slabe krvi, ki jo povzroča vročina.
Taki ali podobni so bili petek, so
bota in nedelja marsikatere italijanske družine, ki se je odpravila na dopust, da bi v »obljubljeni deželi« pozabila na vse delovne tegobe in vsakdanje skrbi, politične zdrahe in atentate, kot da bi lahko letni dopust odpravil vse slabosti države, vsa vprašanja, s katerimi se ta spopada in sooča. Avgust in konec julija sta sveti obdobji, življenje nekako ohromi, nad problemi in težavami prevlada dopustniški «bog».
Prejšnji konec tedna je bil torej na italijanskih cestah nadvse živahen. V mestih je bilo malo avtomobilov, v zameno pa se je avtomobilska kača vila proti morju, hribom in sploh tja, kjer so si ljudje izbrali svoje mesto, ali prostor pod soncem. Kaže, da je letos turistična mrzlica zajela prav vse, saj števi.ke pravijo, da je prav v teh dneh na italijanskih cestah več turistov, kot pa v istem obdobju lanskega leta. Zaradi tega je bilo tudi več nesreč, Iti so terjale večje število žrtev. V dneh od petka, 27. t.m., pa do nedelje, 29. t.m., je bilo na cestah Apeninskega polotoka kar 1896 prometnih nesreč, ki so povzročile smrt 95 potnikov, ranjenih pa je bilo nad
2.000	ljudi. Lani je bilo 15 mrtvili
manj. V treh dneh je po cestah vozilo skoraj 21 milijonov avtomobilov, prometna policija je naprtila 61 tisoč glob, 44 šoferjem pa je odvzela vozniško dovoljenje.
Velik promet je bil tudi na vlakih, ki so iz severne v južno Italijo, oziroma na Sicilijo prepeljali nad 30 tisoč ljudi, ki so zaposleni v o-bratih v Lombardiji in Piemontu. Pa tudi trajekti so delali s polno paro, čeprav v omejenem obsegu zaradi stavke družbe «Tirrenia». Prav stavka uslužbencev na trajektih je povzročila in še povzroča veliko preglavic, saj tako turisti ne morejo na Sardinijo in druge otoke, ter morajo ure in ure čakati, če že ne cele dneve. To prizadeva predvsem tuje goste, ki si želijo otoškega sonca in podnebja. In že ko smo pri turistih iz drugih držav v Evropi naj povemo, da nič kaj preveč ne štedijo z denarjem. Državljani dežel EGS »zapravijo« za počitnice in dopuste celih 50 tisoč milijard lir. Mogoče predvidevajo, da v- prihodnosti ne bo lahko na dopust, saj bo energetska kriza marsikoga izučila. Za letos pa je bencina še dovolj in zato je treba to seveda izrabiti. (mč)
je očiten: prizadeti v teh poletih i oblasti osvobodile baskovskih jetni-mesecih španski turizem in z njim}kov. Sicer pa ETA tudi opozarja, gospodarstvo, ki mu dotok tujih va- j da je predčasno obvestila oblasti o lut v turistični sezoni pomeni rešilno i namestitvi bomb in da je dejstvo, bilko iz gospodarske krize.
Cilj atentatorjev so bili v nedeljo trije najpomembnejši madridski turistični objekti: letališče Barajas ter želežniški postaji Charmartin in Athoca. Atentatorji so izbrali dan, ko sta se v Madridu po približnih izračunih poleg običajnega turističnega pretoka premikala še 2 mili-
da niso izpraznili letališča in obeh postaj prava provokacija: skratka ETA pr ari, da so 'eksplozije krivi predstavniki španskih oblasti, ki po anonimnem telefonskem pozivu niso «prinierno» ukrepali.
To trditev je zanikal madridski guverner, ki je poudaril, da so posebne policijske ekipe takoj po ano-
jona oseb. Milijon prebivalcev Špan- mmnem telefonskem pozivu odhitele ske prestolnice se je namreč v ne- na letehscu m na obe železniški po-deljo podal na počitnice, prav toliko staji, da poiščejo bombe, vendar je se jih je vrnilo iz julijskih no- do eksplozije prišlo "«
pa
čitnic.
• Na letališču Barajas je eksplodirala bomba okoli 11. ure po krajevnem času. Bomba je bila skrita v prtljagi, ki so jo teroristi spravili v avtomatsko skladišče ročne prtljage. Nekaj minut kasneje sta eksplodirala naboja na obeh železniških postajah, kjer so turisti prav tako skrili bombo v ročno prtljago. Gre za dve največji madridski postaji, ki sta tesno povezani s turistično dejavnostjo. Na moderno postajo Chamartin prihajajo turisti iz Francije in iz severnega predela Španije, postaja Atocha pa je začetna postaja za vse vlake, ki gredo proti jugu, to je proti številnim turističnim središčem na sredozemski obali.
Približno uro pred eksplozijo je neznanec po telefonu obvestil tiskovno agencijo EFE, da bo prišlo do treh eksplozij na letališču in na obeh postajah. Vendar pa oblasti v prvem trenutku niso verjele avtorju anonimnega telefonskega poziva, kakršnih tudi v Španiji prejemajo v zadnjem času kar precej. Po eksploziji na letališču so dali takoj izprazniti tudi obe železniški postaji, vendar bilo je že prepozno. Bombe so bile natančno tempirane in med tremi eksplozijami je bilo le nekaj minut razlike. Sicer pa so teroristi tudi v baskovskih deželah izvedli val atentatov proti pripadnikom varnostnih sil.
Skrajno krilo baskovske organizacije ETA je že v nedeljo popoldne razširilo v Parizu tiskovno poročilo, po katerem organizacija ne bo prenehala z atentati proti vsem španskim turističnim področjem, dokler madridska vlada ne bo osvobodila vseh Baskov, ki so zaprti v zaporu Soria in jim ne bo dovolila povratka v domovino. V poročilu je rečeno, da se ETA obvezuje «pred javnim mnenjem španske države in Evrope« da preneha »vojaško kampanjo« proti španskim turističnim središčem takoj ko bodo osvobodili vse politične jetnike. Dokument govori tudi o statutu avtonomije baskovskih dežel, ki ga označuje kot pomembno pridobitev, ampak le delni uspeh v boju za nacionalno neodvisnost in za socializem. Končno pa ETA pravi, da je vztrajanje pri aretaciji Baskov zadosten razlog za »vojaško intervencijo«. Rečeno je tudi, da so pripadniki ETA že postavili bombe v številne španske turistične kraje in da bodo te bombe postopoma eksplodirale, vse dokler ne bodo španske
na vseh treh krajih zelo hitro ter so bili ranjeni tudi sami policisti.
Po prvih preiskavah domnevajo, da so naboji vsebovali vsak po pet ali šest kilogramov močnega razstreliva.
Vest o atentatih je globoko odjeknila med španskim prebivalstvom. Madridski časopisi so o tem obširno poročali in enoglasno obsojali teroristično dejavnost ter zahtevali od vlade, da izsledi atentatorje. Predsednik baskovske nacionalistične stranke Carlos Garaicoechea pa je v brzojavki ministrskemu predsedniku Suarezu izrazil svojo zaprepašče-
nost zaradi atentata in odločno obsodil teroriste ter poudaril, da morajo španske demokratične sile nujno ukrepati za vzpostavitev reda v državi, (bbr)
Zaskrbljujoče vesti iz petrolejskih držav
NEW YORK — Po vesteh iz tukajšnjih specializiranih krogov je Alžirija sklenila zmanjšati prodajo surove nafte za 20 odstotkov, to je za o-krog 200.000 sodčkov dnevno. Ker ne bodo zmanjšali ritma pri črpa nju, pripisujejo odločitev o manjšem izvozu večji notranji porabi in o-krepitvi delovanja alžirskih čistilnic za proizvodnjo petrolejskih derivatov.
Iz Kuwaita, ene največjih proizvajalk, pa poročajo, da mislijo oblasti od prihodnjega leta zmanjšati črpanje za četrtino, to je za okrog pol milijona sodčkov na dan. Obenem so že podražili za 41 odstotkov zemelj ski plin butan, ki stane od L julija 180 dolarjev za tono in za 24 odstot propan, katerega tona stane 157 do larjev.
0 VPRAŠANJU VIETNAMSKIH BEGUNCEV
Ponovno ostre polemike med Moskvo in Pekingom
Italijanske ladje nadaljujejo reševalno akcijo v Kitajskem morju
PEKING — Vprašanje indokitaj-skih beguncev ponovno kali že itak že napete odnose med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ostremu komentarju moskovske Pravde, ki je obtožila Kitajsko, da je odgovorna za to, kar se dogaja na indokitajskem polotoku, je včeraj z enako ostrino neposredno odgovorila kitajska vlada v noti tiskovne agencije «Nova Kitajska«. Peking med drugim obtožuje Sovjetsko zvezo, »da kljub temu, da je velesila, ni še doslej sprejela na svoje ozemlje niti enega vietnamskega begunca, medtem ko sovjetske ladje namenoma krožijo v Tonkin-škem zalivu«. V polemiko med velesilama so se vmešale tudi druge države, med katerimi tudi Vietnam in Kampučija, globalno vprašanje indo-kitajskih beguncev in pa problem obnove Vietnama po ameriški agresiji pa kot kaže ne bodo kmalu rešeni če ne bodo besedam sledila učinkovita dejanja.
Nadaljuje pa se medtem reševalna akcija italijanskih ladij, ki so doslej sprejele na krov skupno 196 indokitajskih beguncev. Ladje so se včeraj ponovno približale malezijski obali, kjer naj bi po poročilu mednarodnega Rdečega križa, plule nekatere manjše ladje z begunci, v pri-
hodnjih dneh pa bosta križarki «Vit-torio Veneto» in «Andrea Doria« ter pomožna ladja «Stromboli» odplule proti severu in sicer proti japonskemu morju.
Iz neuradnih krogov na Tajskem pa se je zvedelo, da se je število ljudi, ki zapuščajo Vietnam in Kampučijo v zadnjih dneh nekoliko zmanjšalo, čeprav je to dejstvo zelo težko preveriti, tudi zato, ker vietnamska vlada ne posreduje nobenih podatkov o beguncih, ki dnevno zapuščajo državo, (st)
Kritike novi iranski ustavi
TEHERAN — Ajatulah Šariat Ma-dari, najpomembnejši verski voditelj po Homeiniju je kritiziral nedavni osnutek iranske ustave. Ma-dari nasprotuje vstopu verskih voditeljev v Bazarganovo vlado, saj ni to v skladu s predpisi šiizma. Po njegovem je bila prejšnja ustava zadovoljiva, le odpraviti bi morali vse člene, ki govorijo o monarhiji in jih nadomestiti z republikanskimi.
Benečiji dr. Clavore Bogat kulturni spored
Srečanje na Kamenici moramo pojmovati kot praznik prijateljstva, praznik različnih narodov, ki st borijo za boljši in bolj svobodni svet. S temi začetnimi besedami je predstavnik slovenskih kulturnih organizacij v Benečiji dr. Ferruccio Clavora pozdravil ogromno množico ljudi, ki se je zbrala na kame-niškem polju pri Stari gori. Raznorodna množica ljudi, ki se je zbrala na Kamenici, inteiektualci, politiki, delavci, kmetje, ženske in mladi, so za enkrat pozabili na vsakdanje probleme in se srečali kot vsako leto v družabnem in prijateljskem kameniškem okolju. Na Kamenici so se srečale različne kulture, ki so večkrat zelo oddaljene med seboj, bodisi zaradi različnega jezika, šeg in navad, bodisi zaradi geografskih razmer. Toda te kulture, kot je tudi Clavora omenil, druži boj za obstoj in boj za priznanje tistih osnovnih pravic, ki jih etnične skupnosti, ki so se zbraie na Kamenici, terjajo.
V	tem smislu je Clavora nadaljeval kratek poseg in omenil, da samo interesi velikih oligarhičnih skupin spremenijo bogastvo različnih kultur v sovraštvo, spor in vojno. Samo enotnost in zavednost teh etničnih skupin bo premagala ta načrt, ki hoče naroda razdeliti, tiste narode, ki vedno bolj postajajo subjekt v boju za zgradbo nova družbe, kjer naj bi vladali mir, bratstvo in svoboda.
Kamenica 1979, kot druge prejšnje prireditve, postavlja temelje za to enotnost. Beneški Slovenci dobro vejo. da doživljajo odločilen boj za bodočnost in obstoj in dokazali so, da se zavedajo, da ta boj ne bo doprinesel obetajočih sadov, čo se bodo izolirali, če se bodo zaprli same vase kot že v naprej določena žrtev. O tem se je mod ljudmi na Kamenici veliko govorilo in razpravljalo. Razpravljalo se je v več jezikih in narečjih in bilo je*simpatično, da je včasih, pomagala tudi mimika, ko jezik ni bil vsemu kos. Med enim kozarčkom in drugim za mizico s piščancem ali klobaso, stoje, ah sede, so ljudje govorili o problemih, ki se tičejo ne ene, temveč več narodnih skupnosti. Globalna zaščita, preporod in vloga mladine so bile poglavitne točke pogovorov med ljudmi. Razliko, toda tudi enotnost mrd narodi in kulturami, ki so se srečali na Kamenici, je prikazal bogat kulturni program folklornih skupin, pevskih zborov in godcev. Začel se je v soboto zvečer z nastopom mladih harmonikašev Antona Birtiča. Veliko in dolgo nloska-nje je na koncu nastopa pozdravilo in nagradilo te mlade mojstre, od katerih so nekateri na videz manjši od harmonike. Zaigrali so beneške narodne pesmi in pesmi avtorjev tako lepo in gladko, da so presenetili in ganili vso publiko, ki .jih je pazliivo poslušala. Zatem pa so se prižgali kresovi v vesel.je mladincev, ki so okoli njih impro vizi rali plese in pesmi. Plameni so se tako visoko dvigali, da je bilo kameniško polje vidno do Čedada in dalje. Zvečer razsvetljena Kamenica je bila vabilo vsem tistim, ki o srečanju tudi niso vedeli. Raznobarvne luči in kresovi so ori-Domogli, da je krasna kameniška koreografija postala ena izmed značilnosti tega srečanja.
K zabavi in plesu, ki so se nadaljevali do poznih nočnih ur. so doprinesli svoj odločilen prispevek ansambel Antona Birtiča Beneški fantje in simpatična Narodna klana.
V	nedeljo popoldne v brk tistim, ki so sprožili nacionalistično ofenzivo proti beneškim Slovencem je kameniško poPe. bilo pretesno za . ogromno množico avtomobilov, ki je dospela iz vseh krajev in so zaradi tega imeli orožniki veliko dela za usmerjevanje prometa. Na cesti, ki pelje do Kamenice, je bila več kilometrov dolga kolona avtomobilov. Lepo vreme je nudilo priložnost Benečanom, in ne samo njim, da se odpeljejo na Kamenico. Program se je začel z mašo v štirih jezikih in ob 17. uri je napovedovalec oznanil govor dr. Clavore. Številna publika, ki se je zbrala okoli odra, na katerem je bil transparent z napisom «Slovenei pozdravljajo svoje sosede«, je pazljivo poslušala besede govornika. Clavora je v svojem govoru orisal težave in probleme vseh narodov, ki se borijo za obstoi in dosego svojih pravic. Poudaril je. da sta samo enotnost in bratstvo ten narodov jamstvo za pridobitev lastnih pravic. Obenem je pozdravil vse tiste narode, ki so v tragičnih dneh potresa leta 1976 takoi doprinesli svojo pomoč prizadetim ljudem, posebno pa še iz matične domovine.
Kar se tiče slovenske narodne manjšine, je Clavora rekel, da je prav v zadnjih mesecih, ko se je na vseh ravneh razpravljalo o tem problemu in ko so se Slovencem v Italiji odpirale nove poti k dokončni rešitvi tega problema, prišla o-fenziva tistih nacionalističnih skupin, ki so sovražnice ljudstva, de-MARKO PREDAN
(Nadaljevanje na zadnji »trani)
OKROGLA MIZA V PRIREDBI TRŽAŠKE POKRAJINE
Kratkoročni in srednjeročni načrt za uporabo novega Kraškega muzeja
€Živo telo na razpolago vsem kulturnim potrebam kraškega prebivalstva» - Zakaj je bila udeležba tako pomanjkljiva ?
»Kratkoročni in srednjeročni načrt za uporabo kulturnega centra Kraški muzej» je bil naslov včerajšnje okrogle mize, ki jo je priredila tržaška pokrajina v pred nekaj dnevi odprtem Kraškem muzeju v Reppu. Kot že sam naslov nazorno pove, .je bil namen okrogle mize pripraviti kolikor toliko podroben program kulturnih, prosvetnih, znanstvenih in še drugih prireditev, da bi novi center že od samega začetka zaživel kot pravo središče raznovrstnih dejavnosti na Krasu. Je okrogla miza dosegla za stavljeni namen?
Poglejmo.
Vodil jo je pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk, ki je že v uvodu podčrtal, kakšna naj bi bila funkcija novega kulturnega središča na Krasu. »Kraški muzej, je dejal Volk, mora biti živo telo na razpolago vsem kulturnim po trebam kraškega prebivalstva, o benem pa mora postati tudi zbli-ževalnj faktor med mestom in kra ško okolico, med mestnim in tukajšnjim prebivalstvom. Seveda velja to za tiste meščane, ki resnično ljubijo Kras in kraško prebivalstvo ter hočejo še pobliže spoznati našo kulturo in kraški način življenja*.
Po tej uvodni premisi je pokra .-finski odbornik na kratko orisal celotno pot, ki jo je doslej »prehodil* Kraški muzej: od prvotne zamisli pred več kot desetimi leti da dolgoletnih priprav in petkove ga odprtja. Pri tem je poudaril napore pripravljalnega odbora pri tržaški pokrajini, ki je koordiniral to pobudo, in veliko delo. ki ga je opravila strokovna komisija slovenskih in italijanskih izvedencev. Slednja je ob zaključku svo jega dela dala tudi svoje predloge, da ne bi Kraški muzej takoj po odprtju šel v pozabo, temveč da bi postal dejavnik, ki bi prispeval k spoznavanju vseh značilnosti — gospodarskih, etnoloških, literarnih, glasbenih in še drugih — našega Krasa. V ta namen je strokovni odbor predlagal tudi celo vrsto tem, o katerih naj bi bil govor na raznih prireditvah v Kraškem muzeju.
Volk je nato ugotovil, da bi morali te programe upravljati, in prav v ta namen se sedaj ustanavlja konzorcij, ki ga bodo sestavljali predstavniki tržaške pokrajine, kra-ške gorske skupnosti ter zgoniške in repentabrske občine. Poleg u-pravnega odbora naj bi nato sesta vili še strokovni odbor, da bi bilo urejevanje teh pobud uspešnejše in na visoki ravni.
Po uvodnem nagovoru so spregovorili ostali udeleženci okrogle mi ze. Posl. Aurelia Gruber Benco je pozdravila v imenu tržaške občinske uprave in se pohvalila, da je v parlamentu že predstavila zakonski osnutek o zaščiti kraškega kulturnega bogastva in okolja. Do dala je še. da je muzej bistvene važnosti za vzpostavitev boljših vezi med mestom in Krasom ter pred lagala naj služi predvsem šolam, da bo mladina spoznala tukajšnje življenje in kulturo.
Daljši poseg je imel predsednik kraške gorske skupnosti Miloš Bu din, ki se je zavzel za aktivno zaščito Krasa. V skopih besedah povedano, moramo nuditi prebivalstvu možnost, da samo rešuje svoje probleme. da gradi na svojih virih, da se obnavlja in se razvija. Potem ko je omenil, da je ena bistvenih ovir v odnosih med meščani in Kraševci nepoznavanje slovenskega jezika s strani meščanov, je izrazil svoje dvome o zakonskem predlogu Bencove, ker se ni ta pred predstavitvijo zakona v parlament posvetovala z dejavniki, ki delujejo na Krasu, s kraškimi organizacijami in društvi.
Po krajšem strokovnem posegu piof. Poldinija je predsednik zadruge «Naš Kras» Egon Kraus o menil možnost sodelovanja med Kraškim muzejem in bližnjo Kraško hišo, predlagal pa je tudi, da bi v bodoče vzpostavili stike s po dobnimi ustanovami v Sloveniji (Postojni, Novi Gorici. Ljubljani). Kot konkreten primer sodelovanja je omenil možnost razstave narod nih noš in glasbenega koncerta v prostorih kraškega kulturnega centra ob letošnji Kraški ohceti.
V razpravo so nato posegli še prof. Milko Matičetov iz Ljubljane, prof. Montenero in prof. Rua-ro Loseri ki je omenila, da bi lahko jeseni 1980. leta Kraški muzej gostil razstavo o predzgodovini na Krasu.
Kot smo že uvodoma omenili, je bil naslov okrogle mize »Kratko ročni in srednjeročni načrt za uporabo kulturnega centra Kraški muzej*. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da sta bila v tem smislu dana le dva predloga (Kraus in prof. Ruaro Loseri). Ob takšni u deležbi na okrogli mizi pa sploh ni bilo mogoče pričakovati kaj več, kajti predstavnikov organizacij in društev, ki bi lahko v bodočnosti uporabile Kraški muzej za svoje prireditve, včeraj v Repnu sploh ni bilo. Prav tako ni bilo pred stavnikov iz obmejnih občin, s katerimi bi se lahko domenili za u spešno sodelovanje na tem področ ju. Tržaška pokrajinska uprava m ma pri vsem tem krivde, saj je morebitne porabnike uslug Kraškega muzeja pravočasno obvestila o okrogli mizi. Mogoče je za ta »de bacle* kriv slab datum, mogoče čas dopustov. O vsem tem oa se bodo morali prizadeti dejavniki globoko razmisliti. Kulturni center Kra ški muzej v Repnu ni bil urejen zato, da bi ga odprli in da bi se takoj nato njegova vrata spet za prta. (šč)
Z včerajšnje okrogle mize v Repnu
BREZ REZULTATOV SINOČNJA SEJA SKUPŠČINE
ŠE NERAZČIŠČENA KRIZA V KONZORCIJU ZA PREVOZE
Razprave o novih vodstvenih organih sploh niso zaceli
Kriza v sklopu pokrajinskega konzorcija za prevoze se nadaljuje in poglablja. Na sinočnjem zasedanju glavne skupščine, na katerem bi morali v prvi vrsti izvoliti novega predsednika skupščine, predsednika in člane upravne komisije, ni prišlo do političnega razčiščenja in programskih dogovorov med strankami, tako da se ni mogla oblikovati večina, ki naj bi izrazila predsednika in tudi zagotovila trdno u-pravo tega organa. Še preden se je razvila razprava o imenovanju novega predsednika skupščine, je demokristjan Abate predstavil resolucijo prejudicialnega značaja, ki je bila nato odobrena tudi z glasovi Liste za Trst. medtem ko so se komunisti in socialisti vzdržali. Resolucija vsebuje izrecen poziv predstavniku liberalne stranke v upravni komisiji, naj po zgledu vseh o-stalih članov upravne komisije tudi on formalno poda ostavko in tako omogoči popolno obnovitev tega or-
■ tlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIVtlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllHIIIlIllMIIII
ZARADI ZNANIH DOGODKOV V ZVEZI Z IMENOVANJEM NOVE VLADE
SIRT: danes ne bo napovedanega sestanka s predsednikom Andreottijem
Dopoldne bo v prostorih bivše steklarne Vetrobel delavska skupščina, na kateri se bodo domenili glede nadaljnjih oblik sindikalnega boja
Uslužbenci bivše tržaške steklarne Vetrobel so doživeli novo razočaranje:	napovedanega sestanka
med predsednikom vlade Andreottijem ter predstavniki javnokreditne-ga zavoda ICIPU in zavoda IMI, predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comellijem in deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem, pa še s podjetnikom Landinijem, ki bi moral biti danes, kot je prejšnji teden svečano obljubil sam ministrski predsednik, ne bo. Vprašanje preusmeritve proizvodnje v smislu načrta SIRT ostane torej še naprej le na papirju in rešila naj bi ga nova vlada.
Vest o ponovni odložitvi končnega snidenja, na katerem naj bi se vse
prizadete strani domenile glede sprostitve 24 milijard lir za izpeljavo načrta in zagotovitev delovnih mest 450 ljudem, ki so že dobra štiri leta v dopolnilni blagajni, je bila potrjena sinoči, in sicer na srečanju med tržaškim prefektom in sindikalisti v nevzočnosti deželnih zastopnikov. Še poprej je prefekt sprejel parlamentarce Cuffara, Gerbče-vo in Tombesija.
Danes ob 8.30 bo v prostorih nekdanje steklarne delavska skupščina, na kateri bodo sindikalisti seznanili prizadete uslužbence z bridko novico. Vzdušje gotovo ne bo rožnato, zastopnikom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL bo treba precejšnjega truda, da pomi-
nillllllMinilUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllflUilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMflllllllllllltl
PO NEURADNIH PODATKIH PRISTANIŠKE USTANOVE
V PRVI POLOVICI LETA ČEZ TRST 10,2% VEČ POMORSKEGA PROMETA
Dovoz surove nafte za Čezalpski naftovod je narastel za 17 odst. Kmalu razpis natečaja za gradnjo nove obale za ladje ro-ro
Blagovni promet čez tržaško pristanišče (nova in stara luka, lesno skladišče pod Skednjem in hlajena skladišča) je po še neuradnih podatkih v prvi polovici letošnjega leta dosegel skupno 1,270.000 ton. Glede na to, da je promet v ustreznem razdobju lanskega leta znašal 1 milijon 152.497 ton, je luka v tem pogledu letos napredovala za 10.2%.
V omenjene podatke seveda ni všteta surova nafta, ki jo ladje dovažajo v naše pristanišče za potrebe Čezalpskega naftovoda, se pravi za nemške čistilnice na Bavarskem in za avstrijske čistilnice v bližini Dunaja. Dovoz surove nafte je v prvem letošnjem polletju dosegel 15 milijonov 788.109 ton in je bil za 17,1% večji od lanskega, ki je v istem času znašal 13,479.526 ton.
Zanimivo je, da se je promet (tra-dic.onalnega blaga kakor tudi surove nafte za Čezalpski naftovod) še posebno razvil v juniju, saj je bil v omenjenem mesecu kar za 48,8% večji od prometa, ki so ga v luki zabeležili junija lanskega leta.
Čeprav ustrezni podatki še niso znani, naglašajo pri vodstvu Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, da se je letos ponovno močno povzpel specializ:ran promet s kontejnerskimi ladjami in z ladjami «roll on - roli off*. Da bi omogočili nadaljnji razmah tega prometa, so že pripravili načrt za podvojitev o-perativne površine pomola VII. (za kontejnerje) in za ureditev nove operativne obale ob Trajanskem nabrežju (za ladje roli on - roli off). Za drugi načrt so že na razpolago potrebna finančna sredstva in vse kaže, da bo luška ustanova v najkraj šem času razpisala ustrezni natečaj. Po omenjenem načrtu bodo ob Trajanskem nabrežju zasuli morje in pridobili večjo operativno površino za tovornjake in skladišča, obalo pa bodo uredili tako, da bodo ob njej lahko pristajale po tri 35-40.000 tonske ladje ro-ro hkrati.
V	Križu nagradili najboljša vina letošnje razstave
V	soboto zvečer so v kriški o-snovni šoli »Albert Sirk* nagradili najboljša vina letošnje razstave vin, ki jo prireja Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine. Na razstavi je letos sodelovalo 17 vinogradnikov od Piščancev, iz Bar-kovelj, s Proseka in Kontovela ter iz Križa, prirediteljem pa so kot vsako leto priskočile na pomoč va ške športne in kulturne organizacije.
Nagrado za najboljše belo vino je prejel Egiriij Košuta iz Križa, drugo in tretjo nagrado pa sta prejela Rudolf Košuta in Zoro Tretjak, prav tako iz Križa. Za najboljše črno vino pa je prvo nagrado osvojil
Sergij Starc iz Barkovelj, drugo mesto je zasedel Marjo Švab iz Križa, tretjo nagrado pa Anton Bole od Piščancev. Nagrade in pokale so prispevali openska Hranilnica in posojilnica, deželna uprava, Kmečka zveza, Primorski dnevnik, Tržaška kreditna banka, Trgovinska zbornica, Cassa di risparmin iz Trsta, Banca cattolica ter tržaška občina. Predsednik Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine Miloš Košuta pa je nato nagradil kriške vinogradnike, ki so sodelovali na razstavi vse od leta 1967 in sicer O-skarja in Rudolfa Košuto, Marja Švaba ter Slavka Tenceja.
Maturantje se vračajo
Maturantje z izleta po Jugoslaviji obveščajo, da se v veselem razpoloženju vračajo v Trst. Vrnitev je predvidena okoli 24. ure v Trst in Gorico. Za prevoz v okoliške vasi Prosek, Opčine, Križ, Nabrežina, Devin, Štivan in Doberdob je poskrbljeno.
• V rimskem amfiteatru bodo jutri predvajali prvo od dveh komedij Plavta »Amfitrion*.
Delo je reži:,.l Nino Magnano, v glavnih vlogah nastopata Ernesto Calindri in Luisella Boni. Igralski ansambel je že gostoval v številnih italijanskih mestih.
rijo delavstvo in mu preprečijo sprožitev demonstracij, ki bi napeljale vodo na mlin tukajšnjim me lonarskim in reakcionarnim krogom. Delavci in sindikati bodo vsekakor nadaljevali boj za pravico ter za sensibilizacijo krajevnega prebivalstva s tem žgočim problemom, kakor s splošnim vprašanjem nezaposlenosti in protidelavske o-fenzive, ki je v teku v naših krajih.
Čemu ne bo današnjega sestanka v palači Chigi? Pač zato, ker smo, kot kaže, na pragu predstavitve nove vlade. Za nesrečne delavce bivše steklarne pa pomeni ta okoliščina alibi za odložitev srečanja, »alibi, ki je marsikomu prav dobrodošel*. (dg)
Zakon o pravičnih stanarinah in njegovo pravilno tolmačenje
Pristojno ministrstvo ni doslej dalo še nobenega uradnega pojasnila o datumu, ko bo na osnovi zakona o pravičnih stanarinah stopil v veljavo drugi povišek najemnine za tiste upravičence, katerih pogodbe so podvržene zakonitemu podaljšanju, oziroma za tiste stanovanjske upravičence, katerih čisti letni dohodek ne dosega osem milijonov lir.
Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev so namreč pozvale najemnike, naj se točno držijo zakona in naj zato aplicirajo povišek od L novembra 1979 dalje. Po drugi strani pa se organizacije stanovanjskih lastnikov sklicujejo na poročilo, ki je bilo priloženo zakonu o pravičnih stanarinah; v njem je rečeno, da bodo poviški — po onem z dne 1. novembra 1978 — aplicirani 30. julija vsakega naslednjega leta, tako za najemnike, katerih čisti letni dohodek ne presega osem milijonov lir, kakor za one, ki presegajo to vsoto. To bi praktično pomenilo, da bodo s 1. avgustom 1979 stopile v veljavo integralne pravične stanarine za tiste pogodbe, ki niso podvržene zakonitemu podaljšanju, to je za tiste najemnike, katerih letni dohodek presega osem milijonov lir; v smislu istega vladnega poročila bi morali tudi povišati najemnino — za 20 od sto razlike med sedanjo najemnino in integralno pravično stanarino — tudi tistim stanovanjskim upravičencem, katerih letni dohodek ne dosega osem milijonov lir. Gre torej za jasno tolmačenje zakona in njemu priloženega poročila, o čemer se bo moralo sedaj izreči pristojno ministrstvo .
gana. V nasprotnem primeru mu bo skupščina v skladu s pravilnikom preklicala mandat in razpustila u-pravno komisijo, ker so v nasprotnem primeru ogroženi splošni interesi in obstoj konzorcija. Komunisti in socialisti pa so poleg političnega zahtevali tudi programsko razčišče-nje ter so izdelali skupni dokument o reorganizaciji javnoprevozne službe, ki mora postati temelj nadaljnjega delovanja in razvoja konzorcija.	B. S.
Poziv dolinske občine k varčevanju z vodo
Uprava občine Dolina sporoča, da prevelika uporaba in okrnjena dobava vode zaradi suše povzročata neprijetne prekinitve vodne dobave. Zato uprava priporoča občanom, naj podnevi uporabljajo vodo zgolj v higienske in pitne namene. V primeru, da občani ne bi upoštevali tega priporočila, bo občinska uprava prisiljena postopati s formalnim u-krepom.
Proizvodna preusmeritev bivše pivovarne v zamudi
Deželni odbornik za industrijo Ri-naldi je pred dnevi sprejel tajnika sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Gialuza, Degrassija in Fabriccija ter dr. Cardarellija in Galoppina. Govor je bil o zamudi pri uresničevanju načrta o preusmeritvi proizvodne dejavnosti v bivši pivovarni Dreher. Kot znano, nameravajo v nekdanji pivovarni sprožiti izdelovanje pohištva.
Na sestanku je prišla do izraza volja deželne uprave, oziroma finančne družbe Friulia in Frie, da s primernim financiranjem omogočijo čimprejšnjo izpeljavo načrta in tako brezposelnemu delavstvu zagotovijo nadaljnjo službo. * v
Danes praznuje SO let nono TONI
Iskreno mu voščijo Iztok, črt, Boris in Mirna.
Obračun 7-mesečne dejavnosti deželnega sveta
Na 40 šojah odobril 46 zakonskih osnutkov
Med 9. januarjem in 27. julijem se je deželni svet Furlanije - Julijske krajine sestal 40-krat; ena teh sej je bila izredna, ko se je deželna skupščina sestala, da bi proslavila 34. obletnico osvoboditve. V tem obdobju je deželni svet o-dobril 46 zakonskih osnutkov, od katerih 3 na pobudo skupščine. Ponovno je moral proučiti 5 zakonskih osnutkov, ker jih je vlada zavrnila. Nadalje je v deželnem svetu stekla razprava o 87 vprašanjih, 30 interpelacijah in 11 resolucijah. Razpravljalo se je tako o najvažnejših deželnih problemih, ki gredo od obnove prizadete Furlanije do izvajanja osimskih sporazumov, nadalje je bil govor o vprašanjih industrije, o kulturi ter o športu in turizmu. Nekatere teh argumentov sedaj preučujejo politične stranke, ki v deželnem svetu podpirajo enobarvni demokristjanski odbor; že jutri se bodo namreč sestali predstavniki KPI, PSI, SSk, PSDI, PRI in seveda KD, da bi ocenili dosedanjo dejavnost odbora, od česar je odvisna usoda sedanje deželne vlade.
NA SEJI OBNOVLJENE SKUPŠČINE
Danes izvolitev vodstva zdravstvenega konzorcija
PSI in PR se zavzemata za drugačne kriterije pri imenovanju predstavnikov strank
Na današnji seji zdravstvenega konzorcija tržaške občine bo v ospredju izvolitev novega predsednika in odbora. Dosedanji predsed nik Lonzar, ki je bil izvoljen z gla sovi KD, PSDI in PRI, po vsej verjetnosti ne bo potrjen, potem ko je Lista za Trst na zadnjih volitvah še okrepila svoje pozicije m došegla večino.
V zvezi z današnjo sejo je bila včeraj na sedežu radikalne stran ke v Ul. sv. Frančiška tiskovna konferenca, na kateri so socialistični in radikalni predstavniki orisali nove kriterije, ki bi jih bilo treba upoštevati pri imenovanju zastopnikov v zdravstveni konzor cij.
Načelnik radikalne skupine v občinskem svetu Pecol Cominotto je uvodoma naglasil, da so v zdravstvenem konzorciju doslej prevladovali tako imenovani »izvedenci*, strankini funkcionarji, njegova
..............................
OB VELIKI UDELEŽBI LJUDI
V Sama torei se je zaključit lestival komunističnega tiska
Govor senatorke Jelke Gerbec: Samo z demokratično solidarnostjo izhod iz krize
Tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga je v Samatorci organizirala sekcija KPI Just Pegan iz zgoniške občine, je tudi letos žel lep uspeh in priklical na prireditveni prostor res veliko število o-biskovalcev vseh starosti in svetovnonazorskih pogledov tako iz zgoniške občine, kot iz sosednjih krajev.
Višek je praznik dosegel v nedeljo, ko je bil tudi največji obisk in se je program pričel že v jutranjih urah. Otroci, ki so sodelovali na slikarskem ex tempore, so narisali kraške motive, knjižnih nagrad pa so bili v kategoriji otroškega vrtca deležni Nataša Pavlina, Jan Budin in Silvio Cappelli, med osnovno in srednješolsko mladino pa so bili nagrajeni Valter Au-ber, Mitja Grilanc in Bogdan Ca-
•iiiMiiiiiiiiainiiiiimiiiiiiiiiiiiMimiiiMiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiii
TATOVIRADIIZKORISTIJO ODSOTNOSTLASTNIKO V
Vrsta vlomov v stanovanja
Neljubo presenečenje ob povratku z dopusta
V času dopustov in počitnic je ki jo tatovi obiščejo. Prav je tudi, črna kronika izredno bogata z vest-, če znancu ali prijatelju naročimo.
mi o vlomih v stanovanja, ropih in podobnem. Najbrž se tatovi kaj malo zmenijo za počitniško vzdušje in raje izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudijo prazna stanovanja. Tako se pogosto zgodi, da čaka lastnike ob povratku z letovanja neljubo presenečenje, ko ugotovijo, da so jih v njihovi odsotnosti o-biskali nezaželeni gostje.
Eno takih presenečenj sta imela včeraj zakonca Cinzia Antonante in njen mož Francesco, ko sta u-gotovila, da so jima tatovi odnesli radijski in televizijski sprejemnik in nakit, v skupni vrednosti približno milijon in pol lir. Tudi Antonio Brajkovic je po enem dnevu odsotnosti našel vrata svojega stanovanja odprta, vlomljeno ključavnico in stanovanje v neredu. Neznanci so mu odnesli nakit in knjižico za pokojnino. Stanovanje Luciana De Stradija pa so tatovi natančno prebrskali, dobili pa niso ničesar, ker lastnik ne hrani doma nobenih vrednosti. Odprto stanovanje je čakalo tudi Lio Monetti, pri kateri so neznanci vlomili vrata kar z izvijačem.
Navedeni primeri pričajo, da tatovi spretno izkoriščajo odsotnost lastnikov stanovanj, čeprav še ni naprav, ki bi stoodstotno zavarovale stanovanja pred neljubimi presenečenji, pa si med odsotnostjo lahko pomagamo na različne načine. Najpametneje je, da vrednosti ne hranimo doma, še zlasti pa ne
v spalni sobi, ki je navadno prva,
niiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Presenetljivi izsledki preiskave o tragični nesreči v Barkovljah
Potniki avtomobila, ki se je po divjem prehitevanju raztreščil, so menda malo prej oropali dve igralnici - Edini preživeli vztrajno zavrača obtožbe
V zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila 14. junija v Mira marskem drevoredu in v kateri s\ izgubila življenje Paolo Giurgevitu in Boris Duranti, njun pajdaš Gior gio Odonj pa je umrl nekaj dni za tem v bolnišnici, ie prišlo v zadnjem času na dan več novih izsledkov. Omeniti je treba da je nesrečo preživel Giuseppe Sartorelli, ki ie osumljen udeležbe pri dveh ropih
Po izjavah policije, ki je uvedla preiskavo, je četverica dan Dreri nesrečo vdrla v dve tajni igralnici in oropala prisotne za vsoto 700 tisoč lir. Sartorelli vztrajno zavra ča te obtožbe, oropanci pa iz ra zumljivih razlogov niso prijavili tatvine.
Po Sartorellijevem pričevanju naj bi se mu na predvečer nesreče pri bližali trije mladeniči in mu naro čili, naj jih pelje v bar Barriera
(Sartorelli je namreč po poklicu taksist). Nato ga je eden izmed teh. in sicer Duranti prosil, naj jih pelje v Gradež. Ob povratku je Odo ni prisilil Sartorelli ja, da mu je izročil ključe avtomobila. Po Sar-torellijevih izjavah naj bi se vsi skupaj odpravili naslednje jutro na zajtrk v restavracijo »Da France sco* v Grl jan. Nazaj grede proti Trstu je znova vozil Odoni in za radi vratolomne vožnje pa je prišlo do silovite prometne nesreče, ki je terjala tri smrtne žrtve.
Afričan iz nepojasnjenih vzrokov skočil z vlaka
Včeraj so na nevrokirurškem od delku tržaške bolnišnice sprejeli Nelsona Ekona, rojenega v Gani. Zdravniki so mu ugotovili možganski pretres, rane po vsem telesu
in nalomljeno desno »mo. Zdraviti se bo moral predvidoma 30 dni. Ranjenec, ki ne zna italijanskega jezika, je zdravniku Lupieriju povedal, da je dobil poškodbe pri padcu z vlaka. Po njegovih izjavah naj bi ga z vlaka vrgel njegov sonarodnjak. Po zadnjih ugotovitvah obmejne policije in agentov železniške policije pa predpostavljajo, da se je Ekon sam vrgel z vla ka 1121, ki je bil namenjen v Sežano. Vse jutro so ga namreč zadrževali na obmejnem italijanskem uradu, ker ni imel vstopnega vizu ma. Možno je torej, da se je po-služil tega sredstva, da bi ostal v Italiji. Te trditve se v bistvu skla dajo z dejstvom, da je ekipa rdečega križa našla Ekona blizu železniškega nasipa, v neposredni bližini železniškega mostu med Opčinami in cesto, ki pelje v Repen.
da nam od časa do časa obišče stanovanje. Najbrž pa so dandanes najbolj učinkovite alarmne naprave, problem njihove širše uporabe pa je predvsem ekonomskega značaja.
Nedeljsko nočno trčenje
V nedeljo ponoči so na oddelku za prvo pomoč tržaške bolnišnice sprejeli zakonca Neldo De Marchi por. Dentice in Giuliana Denticeja, ki sta v prometni nesreči zadobi-la več zlomov. Po pričevanju mestnega redarja, se je nesreča pripetila ob 22.25 v Ul. Palestrina, na vogalu Ul. Battisti. Dentice je vozil svoj fiat 128, ko je 51-letni Rainer Lenhard, doma iz Miinchna, ki se ni zmenil za rdečo luč na semaforju, trčil v njegov avtomobil. Nemški državljan je po nesreči zbežal, vendar sta ga na begu zajela dva agenta finančne straže in ga pospremila na kvesturo, kjer so ga aretirali in se bo moral zagovarjati, ker ni nudil pomoči.
• Predstava »Luči in zvoki*, ki jo
redno predvajajo na Miramarskem gradu, se bo od jutri dalje začenjal pol ure prej, to je točno ob 20. uri. Tudi motorni čoln «Mira-mar* bo zaradi tega spremenil svoj urnik.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
stellani. Tekmovanja v skrlah se je udeležilo 16 dvojic, najboljši pa so bili domačini iz Samatorce, saj je zmagal par Pepo Gruden - Van-ček Doljak pred dvojico Marčeto Doljak - Renato Pieri. V popoldanskem kulturnem sporedu se je predstavila občinstvu 70-članska mladinska godba na pihala od Korošcev, ki je pod vodstvom Liliana Coret-tija uprizorila koncert in požela navdušen aplavz.
Na političnem zborovanju sta spregovorila senatorka Jelka Gerbec in pokrajinski odbornik Stelio Spadaro. Gerbčeva je naglasila, da je žal Italija že skoraj sedem mesecev brez vlade, dva meseca po političnih volitvah pa ni prošto do zaželene razjasnitve zaradi trmastega vztrajanja KD, ki ostro nasprotuje vstopu KPI v vlado. Položaj v državi je izredno zaskrbljujoč, potrebna je trdna vlada, da se loti reševanja gospodarske krize in da vzpostavi javni red, saj predstavlja terorizem nevarni napad na demokratično ureditev. KD; v kateri postaja desničarska struja vse močnejša, je onemogočila Craxiju ser stavo učinkovite vlade, edino izhodišče iz sedanje krize pa bi bila vlada demokratične solidarnosti s sodelovanjem tudi komunistov: le tako se bodo spremenile razmere v državi ter se bodo uresničile težnje in zahteve delavskega razreda. Pogoj za rešitev problemov je nujna sestava vlade z aktivno udeležbo KPI, ker samo s pristopom komunistov je možen preokret v državi.
Spadaro je ožigosal protikomunistično zadržanje KD, ki je s 30-let-nim slabim upravljanjem privedla državo na rob propada in smo priča vsakodnevnemu naraščanju cen in življenjskih stroškov, gospodarski in energetski krizi, da ne govorimo o brezposelnosti, ki ne daje maldini nobenih realnih perspektiv. KD je vselej bila proti razvoju in krati pravice delovnemu ljudstvu, kar velja predvsem za Trst. Edinole KPI daje s svojo močjo in organizacijo jamstvo za izhod iz krize, česar naj se volivci spomnijo prihodnje leto na pokrajinskih volitvah.
Za dobro razpoloženje je poskrbel dobri ansambel narodnozabavne glasbe Domači fantje iz Divače. Obiskovalci so pri stojnicah imeli na voljo dobro domačo kapljico in razne gastronomske poslastice, med katerimi naj omenimo zelo povpra-ševanega odojka na žaru (spekli so šest prašičkov) in domače štruklje. Manjkala ni seveda niti razstava knjig in druge literature ter bogat srečolov.
stranka pa se zavzema, da bi t® delo upravljali ljudje, ki na iastni koži občutijo vprašanja, s katerimi se ubada konzorcij, torej oskrba na domu, handikapiranci, P® svetovalnice. Temu predlogu so se doslej odzvali socialisti: tako Je tajnik pokrajinske federacije I® Seghene včeraj obsodil dosedanje birokratsko vodenje, ki ni rešil0 nobenega vprašanja, čeprav je °' benem izrekel pozitivno mnenje 0 konzorciju kot takem.
S svoje strani sta radikalni to socialistični zastopnik v konzorciju, Čokova in Tommassich, orisala nekatere nove programske smernice, s katerimi bosta danes sezna; nila skupščino. Te smernice nai b' omogočile drugačno upravljanj® konzorcija. Tako je Tommassich, ** je po poklicu zdravnik, govora zlasti o oskrbi na domu, ki jo i? treba po njegovem mnenju okrepiti. S tem bi razbremenili bolnice ® razne podporne ustanove, obenem pa bi tudi bolj zadovoljili same koristnike teh uslug, saj je vsakdo če le more, raje doma kot v bolnišnici ali kje drugje. Pri tem oe gre prezreti finančne plati vprašanja: znano je, da so bolniške usluge izredno drage, poleg tega Pa ljudi še odtujujejo. Poleg tega se je Tommassich zavzel za drugačne odnose, ki bi morali vladati v zdravstvenem konzorciju in ki bi o®0-gočili večje sodelovanje med ose" bjem, od zdravnika pa vse do nS' vadne čistilke.
Navdušujoč koncert TPPZ v Beglianu
V soboto je bil Tržaški partij' ski pevski zbor v gosteh pri sekal KPI v Beglianu pri Ronkah (obe*' na San Canzian d’Isonzo). To je zadnji koncert tekoče sezone, in sl’ cer v sklopu praznika <l’Unita», °" ziroma odprtja novega Ljudske^ doma. Naš ansambel je doživel ,z" reden uspeh in ob tej priložnost je bil njegov starešina Miro Pr£s„ imenovan za častnega člana TP°"’ O koncertu bomo še poročali.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji Uf
Trgu Unita bodo v avgustu našle®' nje razstave:	r'
od 3. do 11. — Fernanda Goina Gori
dini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Nagta' da Trga Unita d’Italia»; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Fr®1" sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta Fen® glia-in Mario Salvo.
« « *
V	galeriji kavarne Tommaseo j* v teku 3. posmrtna razstava su* Ettora Piccinija.
Ob izgubi hčerke Antonelle izrek* kolektiv Agencije Alpe Adria nw globlje sožalje svojemu beneške®" snemalcu Giancarlu Strazzolin« in ženi.
Ravnateljica, profesorski zbor ® vse osebje liceja France Prešere" izrekajo iskreno sožalje profesor! ^ Mariji Kacin ob bridki izgubi dr* ge mame. Sočustvujejo z ravnat® ljem dr. Antonom Kacinom in vS družino.
Ob težki izgubi izrekajo dij*^ klasične gimnazije in liceja l,r°. Mariji Kacin in družini iskreno *" žalje.
Zveza žensk s Proseka - Kontu' , la izreka hčeri Lauri in sinu Bet iskreno sožalje ob težki izgubi at ge mame Antonije Daneu vd. P® tar.
Ob težki izgubi mame An(onj9 Dancu vd. Puntar izrekajo Zve partizanov in aktivisti s Prosek Kontovela hčeri Lauri, sinu Bo* in družinama iskreno sožalje.
V NABREŽINI - KAMNOLOMI pro- ! dajamo zasedeno trosobno stano- i vanje s sanitarijami. Tel. 732467. I
MOTORNI čoln BORA 2, motor VOL VO 110 km, ležišča, kuhinja, WC; za križarjenje in smučanje pro dam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710.
PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrh ■ in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov. Li lija Bogomil, Bidovčeva 13/A Ko per.
PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148.
TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst!
PRODAM KORD taunus 1600 SW, 1 letnik 76, v odličnem stanju, av- ' toradio Ulica Rapicio 7, telefon 763 107 Carli.
PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6.
KORESPONDKNTA/ko za srbohrva ščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent*.
1 ESN O podjetje »Segheria italiana* pri avstrijski meji nujno potrebo je tri delavce od 20 do 50 let, brez
l plačno bivanje, do' ra plača. Piši te na: Indostria importaz.ione — commercio legnami 39031 Brunico
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama in nona
ANTONIJA DANEU vd. PUNTAR
1
Pogreb bo danes, 31. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev.
Žalostno vesi sporočajo: sin Berto, hči Laura z možem Llvijem in vnuki Tanja, Štefana in Dimitrij
Kontovel, 31. julija 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče, nono, brat in stric
ANTON ŠKABAR
(Očarjev)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 31. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti, Veliki Repen 78.
Žalujoči: žena Štefanija, sin Stano z ženo A-nico, hči Romana z možem Egonom, vnuki Patricija, Vesna, Boris in Pavel, sestra Lojzka, nečaki in drugi sorodniki
Veliki Repen, Kontovel, 31. julija 1979
V VESELEM VZDUŠJU NA POČITNICE
Poglejmo, kako je na Gorenjskem!
m >
Petinosemdeset otrok iz Trsta in Gorice je včeraj odpotovalo pod strokovnim vodstvom na letovanje v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer bodo ostali do 13. avgusta. Imeli bodo priložnost, da si ogledajo znamenitosti svoje matične domovine, saj so na programu številni izleti v bližnjo okolico. Letovanje je organizirala komisija za doraščajočo mladino SKGZ.
Kino
Ariston 21.30 «Interior», D. Keaton, G. Page. Barvni film.
K'tz 18.00 «Contro 4 bandiere». George Peppard, G. Hamilton. Barvni film.
t(*en 18.00 «Suspiria». Flavio Buc-c', Stefania Casini. Prepovedan mladini pod 14. letom, r^celsior 17.30 «Gege Bellavita». Flavio Bucci, Lino Polito. Prepovedan mladini pod 14. letom. Graltacielo 17.30—19.45—22.15 «Pro fondo rosso*, režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom, "tignon 16.30—22.10 «Settimo pote-t,,re>>- Barvni film.
‘'Bodrammatico 15.00 «Eccessi por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gristallo Zaprto.
Moder n n 16.30 «Moses Wine, de-tective». E. Dreyfuss. ourora 17.00 «1 bagni del sabato notte». Barvni film. v-apitol 16.15 <2001 — Odissea nello spazio*. Barvni film. vittorio Veneto 17.00 «Bees, lo scia-me che uccide*. Barvni film.
Gledališča
fcOSSETTl
V	četrtek, 2. avgusta, ob 20.30 šepa ponovitev operete «Chicaška kneginja*. Besedilo za opereto sta Napisala Brammer in Grtinvvald, glasbil pa jo je Emmerich Kalman. Med nastopajočimi naj omenimo ?ašega priznanega igralca Danila turka. Vstopnice lahko kupite v Pasaži Protti.
V	petek ob 20.30 premiera italijanske operete «Scugnizza» Carla Lom-“arrta jn Maria Poste.
Razna obvestila
Združenje UNION vabi na PRVO RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo 5. avgusta v Podlonjerju. Na prireditvi, ki se bo odvijala v Ljudskem domu v Ul. Masaccio 27 in se bo pričela ob 14. uri, bodo razstavljali svoja vina vinogradniki od Sv. Ivana in iz Podlonjerja; poskrbljeno bo tudi za dobro pijačo, hrano in zabavo.
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta obvešča starše, da bo odhod dečkov in deklic v kolonijo v Šem-polaju jutri, 1. avgusta, in sicer naj bodo otroci na sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob 16., od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi, kot domenjeno, jih lahko starši pripeljejo direktno v šolo v Šempolaj za 18.30.
Priporočamo staršem, da pri ski bi jo otrokom torbo, vrečo itd. ;:a nošenje kopalnih potrebščin na plsžo.
Prosveta
f Čestitke
Banes praznuje svoj 50. rojstni ?an G1GI ŠKRK. Obilo zdravja mu sestra Marica z družino.
PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo cd 20. 8. do vključno 23. 8. v ljudskem domu- v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavni ne,na/dništogo.em i prazniku 25. in 26. avgusta
Izleti
»rut p;ii . j,- ou m. avgu.-aa uo 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julij Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja Pohod ie primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv Frančiška 20, tel. 767304) ,i pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca.
informacije SIP uporabnikom
spremembe telefonskih številk
SIP sporoča, kot je bilo zainteresiranim že javljeno, da so včeraj, 30. julija, spremenili telefonske številke približno 500 tržaškim abonentom, ki stanujejo v starem delu mesta.
Omenjeni abonenti so že vključeni v nove telefonske imenike — izdaja 1979/80 — ki jih v tem času razdeljujejo. Nova telefonska številka bo sestavljena iz šestih številk, začela pa se bo s 760.
Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na št. 12 (Informacije o imeniku abonentov - brezplačna storitev).
Včeraj -danes
°anes, TOREK, 31. julija
.	IGNAC
. oe vzide ob 5.46 in zatone ob ' 8 — Dolžina dneva 14.50 — Lu-vzide ob 12.53 in zatone ob 00.06
J«tri, SREDA, 1. avgusta PETER
.cn*o včeraj: najvi.šja temperatu-
I	stopinje, najnižja 22, ob
|L^ri 26,5 stopinje, zračni tlak j ,J fob ustaljen, vlaga 70 odstot-,/n,ebo skoraj jasno	s slabo vid-
kln-u	veter 15 km	na uro za
J^k.	morje rahlo	razgibano,
PCTatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA in smrti
IjHe 30, 7 1979 so se v Trstu ro-ipjj ^*lrje otroci, umrlo pa je 11
(SADILI SO SE: Massimo Zot-■ Paola Suraci, Nicoletta Pi 'J1«' Brica Papa.
SO: 63 letni Tullio Rus rtiili Malvino Sigon, 78-letni pa‘!‘ starz, 84 letna Maria Zan eo v vd- Viezzoli, 76 letni Fede-i. U;cchiet' 77-letna Elisa Vian l-lp, aiglein, 79-letni Luigi Suban, sSa ’’ Giovanni Toši, 87-letna Te Bugiotto vd. Veronese, 80 let-
na Maria Macor vd. Bertocchi, 46 letna Maria Di Vito por. Ravagnan
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33; Ul. Roma 16; Ul. L. Stock 9; P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
LEKARN* V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211 (Mil. Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200 121; Sesljan tel 209 197; Žavije tel. 213 137; Milje: tel 271124
ZDRAVSTVENA DEŽUHN4 SLUŽBA Nočna službi za zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7 ure: telef štev 732 627 V predprazničnih in prazničnih (lneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7 ure dneva p» prazni ku. To velja za zavarovance (NAM INADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
IJJU.MI—■
V	spomin na Justino Kralj - Vuga darujejo Adirijan in Rafaela Rustja
10.000	lir. Aleksander in Luiza Rustja 10.000 lir in Karlo in Danica Rustja 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dr. Stanka Oblaka daruje Alba Rosman 50.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za poimenovanje šole po Ivanu Grbcu v Skednju, 20.000 lir za ŠZ Bor in 20.000 lir za dom Jakoba Ukmarja.
V	spomin na Justino Vuga roj. Kralj daruje Matilda Kermac 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Novaka in Justine Kralj - Vuga darujeta Pavla in Tončka Kolarič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Ivana Novaka, Justino Kralj - Vuga in Angelo Kacin daruje Vlado Turina z ženo Vanjo
30.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Novaka daruje družina Stanko Bole 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Škabar (Repnic 21) darujejo Milka Petelin (Repnic 20) 10.000 lir, Viktor Cesar (Repnic 4,3) 5.000 lir, Darja Kobal (Zgonik) 5.000, Silvano Močilnik (Lonjer) 30.000 in Franc Huse! (Repnič 47) 10.000 lir za spomenik NOB v Repniču.
V	spomin na svoja bivša sodelav ca šoferja Miliča in delavca Miliča daruje Pepi Milič 10.000 lir za pevski zbor Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Novaka daruje Ida Kufersin 5.000 lir za društva slovenskih upokojencev.
V	spomin na dragega tovariša I-vana Novaka daruje Mario Maglica
5.000	lir za združenje bivših aktivistov NOB na Tržaškem.
V	spomin na Ivana Novaka daruje Mira Šuman 5.000 lir za združenje bivših aktivistov NOB.
V	počastitev spomina tovariša I-vana Novaka darujeta Minka in Drago Pahor 10.000 lir za Nagrado Albina Bubniča.
V	spomin na Ivana Novaka darujejo Viktor Bogateč 5.000, Marica Škabar 10 000, Alma Reschitz 10.000 lir za združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
V	spomin na Angelo Čok vd. Pečar darujeta Marica Škabar 5.000 lir in Alma Reschitz 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Ivana Novaka daruje Marjan Sedevčič 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Vilma in Sergio 10 tisoč lir za Dijaško matico
Namesto cvet ’ na grob Ivana Novaka, Leopolda Vidmarja in Justine Vuga daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠD Mladina in 10.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	počastitev spomina Ivana Novaka daruje družina Stanko Bole 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Matije Gorela darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras..
V	spomin na Justino Vuga darujeta Alenka in Pino Rudež 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Justino Kralj - Vuga daruje dr. Drago Martelanc in soproga od Sv. Ivana 20.000 lir za PD S. Škamperle.
V	spomin na Justino Vuga daruje Silvana Valoppi 10.000 lir za Dijaško matico.
Ing Andrej Čok daruje 5.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Ivana Novaka daruje Ladi Podbršček 10.000 lir za osnovno šolo Bazoviških junakov v Rojanu.
V	spomin na mamo Angelo Pečar roj. Čok darujeta hči Nevenka in sin Radivoj z družino 50.000 lir za ŠD Adria in 50.000 lir za PD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Pepita Daneva darujejo odborniki in uslužbenci Društvene prodajalne na Op činah: Anica, Berta, Karlo, Danila, Elena, Gracija, Lilijana, Lojzko, Gi gi, Mira, Marija, Nives, Pa,vla, San lina, Silvana, Slava, Zmaga, Zorka, Romano in Elena 55.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Pepita Da neva daruje Silvana Malalan 10.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Pepita Da neva daruje Društvena prodajalna , na Opčinah 20.000 lir za SPD Tabor.
DANES GA PRICNO DELITI MED NAROČNIKE
Na platnicah letošnjega telefonskega imenika sta sliki cerkvice sv. Duha na goriškem gradu
Lani je bila platnica posvečena stolnici v Umnimi - Telefonskemu imeniku je dodana še knjiga s strokovnim seznamom naročnikov - Na Goriškem (z izjemo Gradeča) je letos 30.500 naročnikov, 2.200 več kot pred enim letom ■ Tiskovna konferenca direktorja SIP v Gorici ing. Marina Tagliapietre
Danes bodo pričeli uslužbenci telefonske družbe SIP deliti več kot trideset tisoč naročnikom v goriški pokrajini nov telefonski imenik, v katerem so vpisani vsi naročniki pokrajin Gorica, Videm in Pordenon, ki so bili v seznamu naročnikov do letošnjega 10. aprila. Sedanji imenik bo veljal tja do sredine prihodnjega leta.
Letošnji imenik se od onega prejšnjega leta razlikuje v tem, da je posvečen, kljub svoji deželni razsežnosti, predvsem Gorici že s tem, da imamo na prvi strani lepo barvno fotografijo cerkvice sv. Duha na go-riškem grajskem griču. Na zadnji platnici je detajl pročelja te cerkvice in sicer kamniti kip angelčka, o katerem pravijo, da je v njem upodobljen eden izmed bratov plečiške rodbine Rabatta, ki je dala zgraditi omenjeno cerkvico v 14. stoletju. Na tretji strani platnice pa je še kratek zgodovinski prikaz te cerkvice, ki so jo pričeli graditi v letu 1298, dokončali pa v letu 1358.
Vsak telefonski naročnik v naši deželi, z izjemo onih v Trstu, bo tako dobil nekaj zgodovinsko-kultur-nih napotkov o Gorici in istočasno se bodo s tem seznanili vsi tisti, ki bodo po Italiji dobili v roke letošnji telefonski imenik naše dežele. Kot lahko ugotovimo, je bil lanski telefonski imenik posvečen stolnici v Huminu, in to je bil poklon telefonske družbe SEP krajem, ki so bili poškodovani od potresa. Letos je izbira slike na naslovni strani padla na Gorico, prihodnje leto pride najbrž na vrsto Pordenon.
To je v skladu z novo politiko tele fonske družbe SIP, tako nam je dejal ravnatelj goriške podružnice te družbe ing. Marino Tagliapietra na včerajšnji tiskovni konferenci, da prikaže zelo široki mreži telefmskih naročnikov manj znane spomenike; W preteklosti v državi. Na platnicah i lanskih in tudi letošnjih telefonskih j ® imenikov po državi niso bili pri J , kazani spomeniki, ki so znani zelo! širokim plastem ljubiteljev snomeni- j N kov, marveč tiste umetnine, ki so ® boli odmaknjene in ki ne sodijo v običajni krog turističnih vodičev.
Mimo te pozornosti, ki jo je te- & lefonska družba tokrat posvetila Go-1 ■■ st rici, velja omeniti še, da bodo telefonski naročniki dobili coleg običajnega imenika letos še dodatno knjigo z naslovom «Pagine gialle*, v ,.kateri so pa Strokah razdeljeni trgovski? Obrtni 'ih prosti poklici' ter industrije. Ob koncu te knjige pa so prvič omenjene tudi ulice večjih krajev. Pri nas imamo omenjene ulice Gorice in Tržiča, poleg teh pa še ulice Pordenona, Vidma in Červinja-na. V bodoče bodo ta del telefonskega imenika še izpolnili, tako da bo ustrezal vedno večjim zahtevam in povpraševanjem teleonskih naročnikov.
Koliko je teh danes na Goriškem?
Tudi na to je novinarjem odgovoril direktor goriške podružnice SIP ing. Tagliapietra. Medtem ko je bilo ob koncu leta 1978 na Goriškem 29.013 naročnikov, so jih ob koncu letošnjega junija zabeležili že 30.263, predvidevajo pa, da bedo do konca letošnjega leta presegli število 31.300. V primerjavi s časom lanske predstavitve telefonskega imenika so število naročnikov povečali za 2.300 enot, kar pomeni osem odstotkov. To seveda s povečanjem potrebnih naprav.
Ob koncu letošnjega junija so imeli v obratu 44.133 telefonskih aparatov, kar pomeni, da je bilo v marsikaterem uradu ali stanovanju po več telefonskih aparatov.
Smo nad italijanskim povprečjem telefonskih naročnikov, nam je dejal ing. Tagliapietra, dosegamo namreč 21,8 naročnika na sto preb val-cev. Sicer pa je goriški odstotek manjši od onega, bolj nasičenega, v Trstu ali v nekaterih drugih mestih severne Italije.
V	omenjenih številkah manjkajo naročniki občine Gradež (ta spada v goriško pokrajino), ki jih je več kot 2.200, spadajo pa operativno' v centralo s sedežem v Červinjaju. Tudi v Gradežu so v odstotkih na povprečju, ki je višji od povprečnega italijanskega. To je razumljivo posebno zaradi številnih turističnih objektov v Gradežu.
V	novem telefonskem imeniku najdemo na uvodnih straneh precej več podatkov kot v lanskem. Najdemo n.pr. cenike telefonskih pogovorov, izražene v »enotah*, vedeti pa moramo, da stane ena «pogovorna enota* sedaj petdeset lir. Seveda pričakujemo v kratkem telefonske povi-■ .e, a to ni odvisno od krajevnih funkcionarjev telefonske družbe. I-rr.amo v imeniku tudi telefonske številke raznih držav, s katerimi ima Italija danes teleselekc jo.
Za sedaj ni moč poenotiti telefonskega imenika Gorice, Vidma in Pordenona z onim Trsta, nam je dejal ravnatelj SIP, ker se število telefonskih naročnikov stalno veča in bi dobili v roke preveč debelo knjigo. Vendarle pride najbrž v kratkem, zaradi večanja števila naročnikov, do samostojne knjige naročnikov iz Vidma in Pordenona in takrat bo morala Gorica v eno samo knjigo s Trstom. Sedanji imenik treh pokrajin ima skoro 550 strani, dodatna knjiga strogovnega imenika pa nad 350 strani.
Telefonski imenik Trsta lahko do bijo goriški naročniki na sedežu SIP za boro ceno 1.500 lir. O telefonskih vezah z Jugoslavijo in o drugih vprašanjih, ki so vezana na telefonsko službo, bomo spregovorili v drugem članku.
Na včerajšnji predstavitvi telefon-skega imenika so bili prisotni tudi goriški prefekt dr. Barrasso, goriški
župan De Simone in zastopnik kve-storja dr. Martorana. Tako prefekt kot župan sta poudarila važnost, da je letošnji imenik posvečen predvsem Gorici, omenila pa sta nujnost, da se vse telefonske naprave še izpopolnijo. Poudarjena je bila tudi želja, da se telefonska vprašanja rešujejo enotno v deželnem merilu, da se tako prizna Gorici tista vloga vmesnega člena med Trstom in Vidmom, ki ji dejansko in po pravici pripada.
(m.w.)
V tovarni Eaton odobrili osnutek kolektivne delovne pogodbe
Delavci tržiškega podjetja Eaton s) na včerajšnji skupščini odobrili osnutek nove kolektivne delovne po-
godbe kovinarjev ter osnutek notranjega sporazuma, ki so ga dosegli v prejšnjem tednu po razmeroma dolgih pogajanjih.
Osnutek notranjega sporazuma obsega, poleg nekaterih gmotnih izboljšav (proizvodna nagrada in enkratna izjemna nagrada) tudi obvezuje glede investicij in izboljšanja delovnih pogojev. Podjetje bo v kratkem roku investiralo okrog 400 milijonov lir za nakup strojev in sodobne tehnologije ter za nekatera dela, ki so nujno potrebna za izboljšanje pogojev na delovnem mestu.
S temi posegi bo mogoče ohraniti ali pa celo povečati obseg proizvodnje, odpira pa se tudi nekaj možnosti za nova delovna mesta, v kolikor seveda ne bo prišlo do zastojev v avtomobilski industriji, na katero je vezana dejavnost podjetja.
NA POBUDO VAŠKEGA ODBORA
Praznik vina in petja v Pevmi doživel tudi letos izreden uspeh
Za kulturno izživljanje je poskrbel Ribniški oktet
Da ne smejo biti naši prazniki na prostem le kraj, kjer se ljudje za nekaj ur razvedrijo, so nam do kazali prireditelji praznika vina in petja v Pevmi, ki so v okviru svojega praznika, v nedeljo zvečer, priredili tudi koncert Ribniškega okteta. To je sicer tudi prav in v skladu s politiko praznikov, ki jih prirejajo naša prosvetna društva. Na vseh teh praznikih je moč najti poleg dobre prijače in jedače, tekme v briškoli ter plesa in morebitnega srečolova, tudi kulturni program. V tem sodelujejo občasno ali domača društva ali kake gostujoče skupine.
Tako je bilo tudi v Pevmi, kjer je pred nepričakovano visokim številom poslušalcev nastopil š celim koncertom v nedeljo pozno popoldne Ribniški oktet, ki ni vezan samo na tak odročni kraj Slovenije kot je Ribnica, marveč je vezan na osrednjo slovensko kulturo, saj pojejo v njem tudi nekateri pevci širom Slovenije in vsega sveta ter tudi zamejstva bolj znanega Slovenskega okteta.
Odveč bi bilo ugotavljati, da je ta oktet doživel uspeh, pa čeprav je moral peti na prostem na pro-
V OKVIRU ŠIROKE AKCIJE BOJA PROTI MAfgOKf.
S Uka s tiskovne konference ravnatelja SIP ing. Marina Tagliapietre
,|,|ii|ii|piiiiU|iHt,Hiiimiiiiiiii|||i|,i>"i||||,ai|iii|ni,|||"i|i|,|||,|,ii||||||,,|iii|"|||||ii|iii||niiiiiiiiimil|||ii||||||||||||||||l|l||||||||||l||y|ll||||||||||n
Maria Sahcrja
Ogromna množica, ljudi, predvsem domačinov, deiovnih tovarišev, prijateljev, se je včeraj zjutraj v Pevmi zadnjič poslovila od rarezgodaj umrlega Maria Satlerja, ki ga je zavratna bolezen odtrgala od svojih dragih. Neopisna je bila žalost, ki se je polastila vseh, ko so Mariotovi prijatelji ponesli krsto z glavnega pevmske-ga trga v domačo cerkev ter na pokopališče. Nihče še ni mogel sprijazniti z dejstvom, da Mariota ni več, da ga ne bodo videvali na društvenih sestankih, v domačem okolju, na sindikalnih shodih v boju za boljši jutri delovnega človeka.
Po verskem obredu, ki ga je opravil domači župnik Premrl, je David Sosou v imenu vseh prijateljev in kot član PD «Naš prapor*, pri katerem je Mario nesebično delal od njegove ustanovitve, spregovoril ob odprtem grobu. Poudaril je veliko praznino, ki jo Mario Saher pušča za sabo, in izreke* 1 sožalje ženi Luciji in hčerki Francesci. Ni mogoče z besedami, je nadaljeval, povedati vse, kar je Mario naredil za našo skupnost v krajih ob vznožju Brd. V italijanščini sta nato spregovorila še Luigi Ferlatti za sindikalno federacijo ter Silvino Poletto, ki se je spomnil na vsestransko prizadevanje pokojnika v družbenopolitičnem žjivljenju. Med verskim obredom in na pokopališču pa so Mariotu v slovo zapeli prijatelji iz Pevme, Štmavra in z Oslavja.
Aretacija dveh Goričanov zaradi razpečevanja heroina
24-letnega Maria Ria viza in 25-letnega Alfreda Lo Faro so prijeli v Vidmu, potem ko sta dekletu prodala gram heroina
V Vidmu so te dni aretirali pod i moč. Klic so prestregli na luškem obtožbo posesti in prodaje mamila, i poveljstvu v Trstu, od koder so ta-24-letnega Maria Riaviza iz Gorice, j koj obvestili kolege v Tržiču. Ta-Ul. Caprin 11 ter njegovega prija- i koj je iz pristanišča v označeni telja, 25-letnega Alfreda Lo Faro,! smeri izplul patrolni čoln, pri iska-ki stanuje v Tržiču, Ul. Mani o 25. j nju nasedle ladjice pa so se poja-Lo Faro je ricsr po rodu iz Genove. I vile težave, kajti posadka ni zna-D0 aretacije je prišlo v okviru ši-jla točno pojasniti položaja. Šele ko roko zasnovane akcije preprečeva- so s «Paole» izstrelili nekaj raket, nja širjenja mamil, pojava, ki je <e bil končno vzpostavljen stik. zlasti na področju Vidma zadobil Dogodivščina se je srečno iztekla zaskrbljujoče razsežnosti.	okrog 23. ure v pristanišču Hanni-
Mladeniča so aretirali v večernih urah, v neposredni bližini videmske kinodvorane Odeon, na križišču Cri-spijeve in Carduccijeve ulice, po dal šem obrezovanju. Na zmenek je prišlo najprej neko dekle, za katero so kasne e ugotovili, da gre za 19-letno Anro Mario Zavaresco iz Vidma, Ul. Battistig 55, nato nekaj skupin mladih uživalcev, oziroma razpečevalcev, saj je pravi status največkrat težko ugotoviti, ker se uživalci v kratkem času skoraj praviloma spremenijo tudi v razpečevalce, da si lahko preskrbijo mamilo.
Okrog 21. ure pa je na kraj zmenka pripeljal fiat 500 goriške registracije, v katerem sta bila dva mladeniča (Lo Faro in R aviz). Vozilu se je približalo dekle, izročilo vsoto denarja (170.000 lir), v zameno pa dobilo ovojček, v katerem je bil gram heroina. Do nadaljnje kupčije ni prišlo, ker je posegla policija, ki je vse udeležence nečedne menjave prijela in identificirala.
Pri natančni preiskavi so v avtomobilu našli vrsto pripomočkov za pripravljanje d‘ dva zavojčka po pol grama ter 900 tisoč lir v gotovini, kar je najbrž izkupiček trgovanja na kakem drugem kraju.
Dokazov več kakor dovolj za aretacijo obeh mladeničev, ki se je baje s tovrstnimi posli ne ukvarjata prvič.
Policija je nadalje prijavila sodišču Zavarescovo, pristojnim orga-norp pa še pet uživalcev mamil, ki so jih med omenjeno akcijo prijeli in identificirali.
Jahta nasedla na sipino pri Rtu Sdobba
Patrolni čoln poveljstva tržiške luke je v nedeljo zvečer priskočil na pomoč posadki motornega čolna Paola 3. ki je nasedel okrog 21. ure nedaleč od Rta Sdobba.
31 letni Antonio Ara in 30-letni Giovanni Sana, oba iz Trsta, sta v nedeljo proti večeru z 12-metr-skim motornim čolnom izplula iz Piranskega zaliva, namenjena v turistično pristanišče Hannibal v Tržiču. Njuno potovanje pa se je prekinilo nedaleč od Rta Sdobba, kjer je ladjica nasedla na sipino, tako da sta možakarja bila prisi ljena preko radia poklicati na po-
bal, kamor so s patrolnim čolnom zavlekli nasedlo jahto.
ZUPAN OBČINE GORICA
sporoča, da je z odlokom št. 0308/ Preš. z dne 30. maja 1979 predsednika deželnega odbora Furlanije -Julijske krajine bila odobrena varianta št. 3. Varianta, ki omejuje in dopolnjuje veljavni načrt con za ekonomsko in ljudsko gradnjo, je bila sprejeta z odločbo deželnih svetovalcev št. 242 z dne 3. oktobra 1979.
Vse javne listine in ureditveni načrt v zvezi z omenjeno varianto bodo deponirani pri občini (Urad za urbanistiko), na prosti vpogled občinstva za celotni rok njene veljave.
Gorica, 26. julija 1979
ŽUPAN
Pasquale De Simone
Gledališča
Pr.morsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v avgustu priredilo tri gostovanja s Hadžičevo Centralo. 9. avgusta bo novogoriški ansambel nastopil v Tatrah, 10. avgusta v Šmarjah pri Kopru, 17. avgusta pa v Kožbani.
štoru, ki je docela neakustičen. Ljudje so bili mimo vsega tega zelo zadovoljni in marsikdo se je odpovedal nedeljskemu izletu na morje, da je lahko prišel poslušat kvalitetno glasbeno - vokalno skupino.
Sicer pa je imel praznik v Pevmi izreden uspeh tudi v soboto in nedeljo zvečer na plesu, pa tudi zato, ker so na stojnicah ponujali kvalitetno in dobro briško vino.
Pismo uredništvu
Prejeli smo z Vrha sledeče pismo s prošnjo za objavo: Večkrat zasledim v Katoliškem glasu reklamno geslo, ki pravi da je «Glas» časopis za kritične bralce. Gotovi prispevki pa, ki jih u-redništvo sprejema in objavlja, prav gotovo škodujejo njegovemu ugledu. Eden. takih je tisti ki so ga pod rubriko «Bralci pišejoj> skovali neki demokrati in mu dali naslov O nekih totalitarcih (Katoliški glas, 12. julija 1979).
Zavedam se, da je ob takem članku škoda zapravljati čas, a ker so številni sovaščani želeli, da bi samozvani demokrati, ki prav gotovo našega spomenika še videli niso. dobili nekaj točnih pojasnil v zvezi z vrhovskim spomenikom, sem. se odločil, da jim ustrežem.
Najprej je treba povedati, da spomenik, ni last nekaterih stran karsko opredeljenih ljudi. Postavila ga je sekcija VZPI - ANP1 Vrh, ob delovni pomoči tudi drugih vaščanov. Na žalost k vsem tistim ni pristopil niti. eden iz vrst takratne Slovenske demokratske zveze, sedanje SSk. Spomenik ima v oskrbi sekcija VZPI z Vrha, kar je povsem razumljivo. Spomenik ni postavljen kakšnim «privilegiranim» žrtvam. Ob verzih pesnika Filiber-ta Benedetiča je to posvetilo: Padlim v NOB in žrtvam nacifaši-zma. Glede polaganja vencev k spomeniku ob raznih komemoracijah, je sekcija VZPI Vrh mnenja, da se je treba do SSk obnašati tako, kakor nas uči prilika o izgubljenem sinu, ki se je po zapravljeni doti spet vrnil domov. Kot nam je znano, je naletel na razumevanje svojega očeta, ne pa na razumevanje svojega brata. Zato boste razumeli, ker ste pač demokrati, da so na Vrhu tudi nekateri ljudje, ki globoko obžalujejo, da se pripadniki takratne demokratske zveze (sedanje SSk) niso zavzeli za dograditev spomenika s tako gorečnostjo, kakor jo izkazujejo sedaj. ob polaganju šopka roi na že postavljeni spomenik.
Prof. Leopold Devetak
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Una strada chiamata domanb. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «H dio ser-pente*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «A proposi-to di omicidi*.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00 — 20.00 «Junaki». Ameriški film.
SVOBODA - Šempeter 18.00—20.00 «Za eno noč ljubezni*, španski film.
DESKLE 19.30 «Orožje smrti*. Italijanski film.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Chiara Fantini, Boris Pizzolito, Cristina Fari, Ales-sandra Fregonese, Valentina De Palo.
UMRLI SO: 39-letni delavec Jože Čotar, 91-letni upokojenec Giovanni Peteani, 68-ietna gospodinja Olga Sponton, 88-letna upokojenka Marija Lutman vd. Stacul, 46-letni trgovec Giulio Orlandi, 89-letna upokojenka Maria Zanuttini vd. Del Zotto, 77-letna Matilda Prinčič vd. Marušič, 57-letna gospodinja Marija Okretič por. Malič.
Poročila sta se avtoličar Claudio Corecig in delavka Marina Petelin.
OKLICI: Ar vedo Susterini in Stefania Scala, Graziano Sullig in Vilma Skomina.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni -Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
................ imiiiii.ii, mn,      i,u,,,,,,,,,,,,,,,,  
V Sovodnjah nisi dobii kozarčka vina...
Niti kozarčka vina. Pa čeprav si bil žejen. To se je zgodilo prejšnji teden v Sovodnjah, kjer so bile vse štiri gostilne (vštevši ono v Rubijah) istočasno zaprte zaradi počitnic. Slučaj je tako nanesel, de je eden od gostilničarjev zaključeval v lem tednu svoj težko pričakovani letni dopust, drugi ga je šele pričel, ostali pa so bili tam nekje sredi letnega dopusta. In Sovodenjci, ki so si zaželeli kozarček vina, čašo penečega se piva ali igrati briškolo ali trešet so morali na Stradalto, v Zdravščino ali v štandrež.
Pravzaprav ni nihče kriv za tako istočasno zaprtje vseh gostilniških obratov .v eni izmed naših vasi. Tudi gostilničarji imajo tako kot vsi drugi trgovci, delavci, obrtniki, u-radniki pravico do svojega letnega dopusta. Tega jim ne sme nihče kratiti Krivda je le v sistemu, ki ne predvideva uradnih dovoljenj za za-
prtje obrata zaradi počitnic. Vsakdo lahko zapre trgovino, ko se mu zljubi in zaradi tega je čisto logično, da si vsakdo tudi izbere čas, ko ima najmanj dela z gosti. Ker pa je treba gostom tudi zadostiti, bi bilo prav, da bi se v bodoče sovodenjski gostilničarji domenili, kako in kdaj urediti svoje dopuste. Mislimo, da to ne bi bilo težko. Prav bi bilo namreč, da bi bila ob vsakem' času v vasi vsaj ena gostilna odprta.
Sicer pa naj se Sovodenjci kar potolažijo. Nič drugače ni v Gorici ali v drugih krajih. V nedeljo zvečer ni bilo mogoče na 38 kilometrov dolgi cesti med Vidmom in Gorico dobiti niti enega sendviča. Od tolikih gostiln, ki so ob tej cesti, je ,bila odprta le ona na vogalu pred krmin skim železniškim podvozom. Vse druge so bile zaprte ali zaradi tedenskega- počitka ali zaradi letnih počitnic.
In nič boljše ni vse leto v mestu Gorici. Tu so ob nedeljah v glavnem odprte le razne «p:zzerie», kajti od južnjakov smo se navadili, da za nedeljsko večerjo za drag denar plačamo navadno zmes moke, paradižnika in sira. In smo vrh tega še zadovoljni, V mestnem središču skoro je ni gostilne, ki bi bila ta dan odprta, če hočemo pa naši stari navadi pojesti kaj domačega, moramo v mestno periferijo ali v okolico.
Kaj pa bo šele v Gorici v avgustu/ Govorimo vedno o mestnem središču. Težko bo najti ne le odprto gostilno, marveč prodajalno časopisov, bencinsko črpalko, mlekarno, trgovino jestvin, da o drugih služnostnih trgovinah sploh ne govorimo. Odprte bodo najbrž le tiste trgovine, ki imajo opravka z jugoslovan-skumi kupci. Ti prihajajo v Gorico ob •'sakem času. posebno še sedaj v času dopustov. .
NA POTI SLOVENSKE DELEGACIJE NA 2. ZASEDANJU AVNOJ
Petnajstdnevni pohod mladincev šola prijateljstva in samopremagovanja
Mlade udeležence so spremljali preživeli borci in narodni heroji ■ Srečanje z brodarjema NOB na Kolpi
6. julija se je v Ljubljani začel 9. pohod AVNOJ. Udeležilo se ga je več kot 100 mladink in mladincev iz vse Slovenije, dva Tržačana, pripadniki JLA iž vseh krajev Jugoslavije, starejši tovariši udeleženci NOB in narodni heroji. Pohod je trajal 15 dni.
Leta 1943 so člani slovanske delegacije na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu uspešno in častno izvršili tvojo zgodovinsko nalogo. Tudi letošnji pohod je v marsičem spominjal na t'ste težke, a nepozabne dni. Premagovanje napora težavnih maršev, sklepanje prijateljstva in tovariških vezi, ne samo med pohodniki ampak tudi s preživelimi borci in narodnimi heroji, ki so brigado spremljali ter še posebno z borci in mladino slovenskih, hrvaških in bosanskih krajev, ki jih je brigada obiskala na svoji poti, so 'dokazali, da je današnja mladina prav tako pripravljena boriti se in negovati brastvo in enotnost med narodi.
Letošnja mladinska pohodna brigada «AVNOJ 79» je bila še posebej posvečena 60. obletnici pomembnih dogodkov v razvoju partijskega mladinskega in sindikalnega revolucionarnega gibanja ter 35, obletnici ustanovitve slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Letošnji pohod je imel najdaljšo traso od vseh dosedanjih pohodov. Prehojenih je bilo 250 km na celotni poti pa jih je bilo 1.101 km.
Brigadirji smo se najprej poklonili in položili venec na grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Nato smo se z avtobusi pripeljali v Žužemberk, kjer smo ob spomeniku slišali o pretresljivi usodi 1.300 ljudi in o težkih bojih sedmega korpusa. Pot se je nadaljevala v «Bazo 20», kjer nam je tovariš Gregorič, udeleženec na drugem zasedanju AVNOJ obrazložil pomen, ki ga je imel ta kraj za slovensko delegacijo.
O prvem zasedanju SNOS nam je v Črnomlju govoril predstavnik ZZB NOV Slovenije ter nam povedal zgodovino mesteca med NOB, ki je bilo prizorišče pomembnih dogajanj in akcij partizanov v Beli krajini.
V Dragatušu se je začel prvi
marš. V mraku smo dokaj utrujeni prišli do reke Kolpe, kjer sta nas pri prehodu čez reko pozdravila brodarja, ki sta 1943 prevažala slovenske delegate. Ponoči smo se pripeljali v Jezero ob Jajcu, kjer smo si ogledali dvorano, v kateri je bilo drugo zasedanje AVNOJ in muzej. Dvorana je ostala takšna, kot je bila v času zasedanja, okrašena z napisi in zastavami.
Avtobusa sta nas zadnjič odpeljala do Sanice. Od tu smo se natovorjeni z nahrbtniki podali peš v Lušči Palanko. Zaradi tovora, poti in premajhnega treninga so se marsikomu pojavili prvi žulji. Vojaki in nekateri fantje so se posebno izkazali, ko so se prostovoljno javili, da bi poleg svoje prtljage, pomagali nositi še nahrbtnike izmučenih deklet. Poleg utrujenosti nam je večkrat nagajalo slabo vreme in marsikdaj smo bili med pohodom brez pitne vode. Pot nas je privedla v Hošane, nato v Dubcvik in končno v Blatno na Uni, kjer so nas domačini presenetili s sprejemom, ki nam bo o-stal dolgo v spominu. Čeprav so bili kraji, po katerih smo hodili revni, so nas domačini povsod gostoljubno in praznično sprejemali.
13. julija smo dospeli v Biliač. Ogledali smo si muzej prvega zasedanja AVNOJ in poslušali smo prepričljivo pripovedovanje o strahotah vojne. Od tu smo se podali v 31 km oddaljeni Bužim. Pot v Bužim je bila najbolj utrudljiva, ker se je vila navzgor in navzdol. Poleg tega smo se izgubili in smo morali zato prehoditi mnogo daljšo pot.
Noge so se privadile vsakemu terenu in poti, zato smo z manjš;m naporom prišli v Staro selo. Domačinom smo pomagali pospraviti seno s travnika, se z njimi pogovarjali in zaplesali kolo. Spet smo se podali na pot, tokrat v Bov.č in cd tu naprej v Pisarovino. V Pi-sarovini srno postavili zadnji tabor. Misel, da se' bomo kmalu razšli, nam je bila zoprna, posebno sedaj, ko so se naše prijateljske vezi močno utrdile.
Zadnji dan pohoda je bil nočni marš od Zdenčine. Od tu smo se odpeljali z vlakam v Ljubija-
ftiimtiuiuMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiuiiiifiiiiiiimiimniiiimiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiMiiiiin
S POKRAJINSKE RAZSTAVE DOMAČIH VIN V Itt
Kulturni spored: nastop otroškega pevskega zbora iz Furlanije
Nastop folklorne skupine iz Bele Krajine
no. Pohod se je zaključil s kosilom v domu JLA.
V teh petnajstih dneh smo se tudi marsičesa naučili. Vsaki dan smo lahko sledili raznim tečajem, kot so na primer: tečaj prve pomoči, radioamaterski tečaj, streljanje, priprava strelišč, izdelava bivakov, uporaba vrvi itd.
Mladina bi se morala vsaj enkrat udeležiti takega pohoda, posebno danes, ko smo večinoma pomehkuženi, saj je to dobra šola prijateljstva, premagovanja samega sebe ter nauk za razne spretnosti, ki se jih človeka v vsakdanjem življenju ne nauči, a jih lahko potrebuje.
E. R.
Somozova imovina: ena milijarda dolarjev
MIAMI — Zaupni dokumenti a-meriške vlade so omogočili ozkemu krogu ljudi, da pogledajo v račune in ocenijo lastnino diktatorja Somoze. «New York Times» piše, da znaša vrednost bogastva, ki ga je diktator večinoma sam upravljal, okrog 900 milijonov dolarjev.
Neposredno pred svojim begom iz Manague je Somoza izjavil v nekem intervjuju, da znaša celokupno bogastvo, njegovo in njegove družine, 100 milijonov dolarjev in da je od te vsote ostalo v rokah revolucionarne vlade 80 milijonov.
Težko je ugotoviti točno, kakšno je Somozovo bogastvo, ker je to razpršeno po vsem svetu: od Deviških otokov, preko Evrope tja do Antilov. To velja tudi za njegove bančne račune v ameriških bankah in v drugih finančnih u-sta.novah, kjer se navadno ogromne vsote skrivajo pod tujimi imeni.
New York Times piše, da je neka oseba iz Somozovega spremstva izjavila: «Eh, Somoza ve, kako učinkovito skriti denar, saj to dela že od zdavnaj.»
Sonce, morje in čeri
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiii.tifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
KAKO V JUGOSLAVIJI UREJAJO DRUŽINSKE RAZMERE
Zakon RS Hrvatske o zakonski zvezi
omejuje bolj kot slovenski sodnikovo izbiro
v
Čeprav oba zakona slonita na istih družbenih in pravnih zasnovah, je hrvatski precej bolj podroben ter vsebuje 393 členov, slovenski pa le 235
Veselo razpoloženje
SPLOŠNO
Ker smo že prikazali vsebino republiškega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dalje: zakonska zveza), ki velja od 1. 1. 1977 dalje v Sloveniji, hočemo prikazati še tak zakon, ki velja od 1. 1. 1979 v SR Hrvatski.
Kar v začetku poudarjam, da je hrvatski zakon daljši in nekatere primere, ki so v Sloveniji prepuščeni presoji sodišča, ureja že zakon sam. Slovenski zakon ima 235 členov, hrvatski pa 393 členov.
Bistvenih razlik ni, vendar jih hočem prikazati.
V obeh zakonih je navedeno, v hrvatskem posebej poudarjeno, da pravne posledice razveljavitve ali razveze nastopijo šele, ko je taka sodba pravnomočna.
Razvezo je možno doseči enostransko, če so medsebojni odnosi zakoncev' postali zaradi neskladnosti narav, težkih žalitev, zapostavljanja,'" nezvestobe, nečastnega živčevja, "duševne bolezni ali iz kakega drugega razloga teže in trajno skaljeni. Zakonec, ki je sam dal vzrok in povod za razvezo, to je, ki je sam skalil zakonsko harmonijo ter pripeljal do neznosnih razmgr, sme zahtevati razvezo, če sta od prenehanja skupnega življenja že potekli dve leti. Če se v takem primeru sodišče prepriča, da ni iz-gledov za nadaljevanje skupnega zakonskega življenja, izreče raz-vezno sodbo. V Sloveniji ni take časovno določene dobe. Mož pa ne more zahtevati razveze, dokler je žena (z njim) noseča in še eno leto po rojstvu otroka, razen, če žena izrecno pristane na predčasno razvezo. Tudi take določbe v Sloveniji ni. Zakonec lahko zahteva razvezo, če je drugi zakonec izginil in ni dve leti o njem nikakega sporočila in se ne javi.
Če oba zakonca sporazumno predlagata razvezo in nimata mladoletnih ali posvojenih otrok ali takih, ki jim je podaljšana roditeljska pravica, sodišče brez u-gotavljanja razlogov ugodi.
n.
STATUS OTROKA
Po zakonu velja za otroka mož matere, če je otrok rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po (pravnomočni) razvezi zakonske zveze. Če je otrok rojen v kasnejšem zakonu, velja za očeta mož iz tekočega zakona, četudi od smrti ali razveze poprej še ni potekel čas 300 dni. Če drugi mož uspešno osporava svoje o-četovstvo, velja za očeta prejšnji mož matere, pod gornjimi pogoji. Smatra se, da je otrok rojen v zakonski zvezi, če je rojen sicer pred sklenitvijo zakona, pa sta se roditelja po rojstvu poročila. Za izven zakona rojenega otroka velja za očeta tisti, ki ga je priznal za svojega ali je očetovstvo ugotovljeno v pravnomočni sodbi. Če nezakonska mati navede matičarju, koga smatra za očeta svojega otroka, pokliče matičar tega domnevnega očeta in mu predloži izjavo matere, če ta moški na predpisan način prizna očetovstvo, ga matičar vpiše v matično knjigo kot otrokovega očeta, v nasprotnem primeru obvesti matičar o tem mater. Zanimivo: očetovstvo lahko prizna tudi zastopnik - pooblaščenec, če ima za to specialno pooblastilo. Očetovstvo more priznati tudi mladoletnik, star najmanj 16 let (v Sloveniji najmanj 15 let!). Možno je priznati tudi očetovstvo spočetega, a še nerojenega otroka. Priznanje velja pod jogojem, da se otrok rodi živ. Priznanja pa ni mogoče dati po »trakovi smrti razen, če je otrok ■aaustil pctomce.
Če je otrok star nad 16 let, je ootrebno njegovo soglasje, če nekdo priznava, da je njegov oče (v primeru nezakonskega rojstva). V vsakem primeru se mora s priznanjem strinjati seveda tudi mati. Otrok lahko toži za ugotovitev očetovstva do svojega
25, leta (v Sloveniji do konca 23. leta starosti). Mati lahko do polnoletnosti otroka s tožbo zahteva ugotovitev očetovstva. Če je mati v primeru nezakonskega rojstva matičarju navedla, kdo bi naj bil oče njenega otroka, pa kasneje zaradi «zanikrnosti» ni sprožila postopka, lahko tak postopek (tožbo) sproži občinski skrbniški organ, pod pogojem, da se mati temu ne upira. Kdo je oče, to lahko ostane tudi materina skrivnost. Če domnevni oče ni več živ, se tožba za ugotovitev očetovstva sproži proti njegovim dedičem, vendar najkasneje v roku enega leta od njegove smrti, če zapuščinski postopek še ni končan in dediči še niso pravnomočno ugotovljeni, teče ta rok še šest mesecev po končanem postopku.
Materinske tožbe so izredno izjemne, zaradi česar veljajo sicer določbe o ugotavljanju oče-. totstVa, Jendat ne-pišetno tritem. Mladoletnega otroka zastopa v takilr pravdah' rrjegovzaknnitrzastopnik (navadno mati).
Mož matere lahko osporava, da je oče otroka, ki ga je rodila njegova žena v času trajanja zakonske zveze v roku 300 dni po razvezi, in sicer v roku 6 mesecev, odkar je zvedel za take o-kolnosti, ki govore, da on ni oče, najkasneje pa v roku deset let otrokove starosti.
jjediči moža matere niso opravičeni osporavati moževega očetovstva njenega otroka, lahko pa nadaljujejo pravdo, ki jo je on sprožil, dokler je bil živ.
Tudi mati lahko osporava, da je njen mož tudi oče njenega o-troka, in sicer v roku 6 mesecev po otrokovem rojstvu.
Otrok sam tudi lahko osporava očetovstvo materinega moža in sicer do izpolnjenega 25. leta starosti. Tako osporavanje ni dopustno, če je očetovstvo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Moški lahko osporava, da je oče nekdo drug, ki je priznal očetovstvo izven zakonske zveze rojenega o-troka, toda le pod pogojem, da sodišče v isti sodbi ugotovi, da je on oče tega otroka. To je ravno pravni interes takega tožnika (verjetno zelo redek primer). Ko otrok umre, osporavanje očetovstva ni več dopustno.
Pri umetnem spočetju ni dopustno ugotavljanje očetovstva (enako velja v Sloveniji),
m.
VZDRŽEVANJE OTROK
Povsod so starši dolžni vzdrževati svoje otroke. Če se otroci redno šolajo, jih morajo starši glede na svoje zmožnosti primerno vzdrževati tudi po njihovi polnoletnosti. Otrok, ki je izpolnil 15. leto in je zaposlen, mora sam sebe po možnosti vzdrževati, tj. prispevati staršem primeren znesek za svoje vzdrževanje. Tudi o-troci morajo vzdrževati svoje starše, če niso delovno sposobni ali se ne morejo zaposliti in nimajo lastnega premoženja, iz katerega bi se preživljali. Pri tem je pa otrok oproščen vzdrževati tistega svojega roditelja, ki poprej ni svoje obveznosti proti o-troku izpolnjeval. To se pravi: če roditelj lahko vzdržuje otroka, pa ga ne vzdržuje, kolikor bi mogel, tudi otrok ni dolžan kasneje tega roditelja vzdrževati. V primeru nujnosti morajo polnoletni bratje in sestre vzdrževati svoje mladoletne brate in sestre.
(V.
VZDRŽEVANJE
MED ZAKONCI
Zakonec, ki nima dovolj sredstev za preživljanje in jih ne more pridobiti iz svojega morebitnega premoženja, ni sposoben za delo ali ne more dobiti dela, ima pravico zahtevati, da ga drugi zakonec vzdržuje. Vendar sme sodišče zavrniti tako zahtevo, če se je zakonec, ki zahteva vzdrževanje, v času trajanja zakona proti drugemu zakoncu neprimerno obnašal ali bi plačevanje vzdr-ževalnine pomenilo za nekrivega zakonca očitno krivico. Sodišče sme vzdrževalnino prisoditi tudi
le za določen čas, da se zakonec vživi v nov položaj ali dobi zaposlitev. Pravica do vzdrževalni-ne pa ugasne, če se tak zakonec ponovno poroči ali prične kakšno izvenzakonsko skupnost, ali je postal nevreden za prejemanje vzdrževalo ine.
IN MED BIVŠIMI ZAKONCI
Pravico na vzdrževanje ima tudi bivši zakonec, če so za to izpolnjeni navedeni pogoji in je zakonska zveza trajala dalj časa. Ker nastajajo v izvenzakonski skupnosti podobne pravne posledice, ima tudi bivši izvenzakonski tovariš pravico na vzdrževanje, toda tudi ta pod pogojem, da skupnosti ni delal neznosne, za kar ni imel povoda, in da bi plačevanje za nekrivega tovariša pomenilo očitno krivico. Tudi v tem primeru sme sedišče odločiti, da je treba vzdrževalnino plačevati le določen čas.
Izvenzakonski tovariš,pudra, po svojih možnostih, vzdrževati mater svojega nez. otr<®H°1)‘ čžišD tri mesece pred porodoifflri sčsf" mesecev po porodu, če mati nima drugih sredstev za življenje. Kolika naj bo v vsakem primeru vzdrževalnina, zato v vsakem primeru po skrbni oceni določi sodišče.
V.
PREMOŽENJSKA RAZMERJA
MED ZAKONCEMA
Premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajanja zakonske zveze z delom, je nujno skupno premoženje, kar je pa kateri prinesel v zakon, ostane njegovo ločeno premoženje. Prav tako ostane ločeno premoženje, kar kateri od njiju pridobi na kakšni drugi osnovi, na primer darilo, dedovanje in slično. V zemljiško knjigo se nepremičnine sicer vpišejo na oba zakonca po nedoločenih delih, vendar velja kot skupno premoženje tudi, če je vpisan le eden zakonec kot lastnik. Zakonca lahko tudi v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje razdelita na fizične ali idealne dele. Delitev mora biti pismena in jo mora overiti sodnik (ne sodni delavec). Če ni sporazuma o delitvi, določa de-
leže sodišče, pri čemer upošteva doprinos posameznega zakonca pri pridobivanju skupnega premoženja, (pri tem ni najvažnejši osebni dohodek), delo v gospodinjstvu, vžgojo otrok in vse drugo, kar je katerUdoprinesel, da je drugi laže hodil na vsakodnevno delo itd. Vsak zakonec odgovarja za svoje dolgove, za dolgove, ki so nastali zaradi skupnega vzdrževanja (stanarina, potrebe za kuhinjo, izdatki za otroke, vodarina, elektrika in slično) pa odgovarjata oba zakonca solidarno.
LOJZE CAFUTA
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Mstislav Rostropovič
v Suite n. 4 in mi bemolle maggiore
13.30	Dnevnik
Danes v parlamentu
18.15	Vsakdanja pravljica Eraldova bolezen
18.20	Prvi uspehi, glasbeno srečanje
18.45	Kronika nekega umora
19.20	Lassie: Skrivnosti tat, film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Vdova in policaj,_ 5. del
21.50	Ljudsko gledališče
22.50	Jesse Jamesova legenda: Prazno mesto, TV film Ob koncu Dnevnik Danes v parlamentu
in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.15	Morska biologija, dok. 4. del Program za mladino
18.15	V živalskem svetu, dok. Življenje v
tropskih močvirjih
18.45	Krt in preproga, risanka
18.50	Iz parlamenta, Dnevnik 2 — Šport
19.10	Srečanje z . . .
Batmanom in Supermanom Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Dnevnik 2 — Dossier
Grandangolo
21.30	... In človek je ustvaril Satana, film
Režija: Stanley Kramer, igrajo: Spencer Tracy, Frederic March, Gene Kelly, Dick York, Donna Anderson Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA
Ljubljana
19.05	Poročila
19.10	Čez tri gore:
Oktet Poljana (Prevalje)
19.35	Obzornik
19.45	Gorani, reportaža
20.15	Risanka
20.30	Dnevnik
21.00	Koncert v Monte Carlu ob letu otroka
22.10	H. de Balzac:
Cesar Biritteau, nadalj.
23.05	TV dnevnik
23.20	Evropski operni pevci: Elena Suliotis
Koper
20.25 Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Ironside, detektivski film
22.20	Aktualna tema
22.50	Narodna glasba:
zbor Pavel Jožef šafarik
23.20	Telešport:
Moskva: Spartakiada
Zagreb
19.05	TV koledar
19.45	Narodna glasba
21.00	Odprt ekran
22.00	Celovečerni film 00.20 TV dnevnik
ŠVICA
19.30	Obisk v luna parku, film
20.15	Glasbena škatla
20.40	Svet v katerem živimo: Korale
21.30	TV dnevnik
21.45	01 camissell
22.35	Mongolija, dok.
Načrti za izkoriščanje sončne energije
CAMBRIDGE — Skupina strokovnjakov na harwardski univerzi je izdelala načrt energetske o-samosvojitve ZDA,-"-'ki sloni na razvoju sončne energije. Po tem načrtu naj bi z investicijo okoli 88 miliiard dolarjev, oziroma 78 tisoč milijard lir, ZDA v desetih letih lahko postale energetsko neodvisne. ZDA zadovoljujejo sedaj svoje potrebe z uvozom nafte v višini 45 odstotkov.
LONDON - Velika Britanija namerava v bodočnosti odlagati radioaktivne odpadke v globokih podzemskih rovih. Minister za e-kclogijo Hsseliin je dejal, da bodo po tem programu v Angliji, Walesu in na škotskem izvrtali na 15 različnih kraiih rove v globoke geološke sloje zemlje. Ta načrt pa bedo začeli izvajati šele čez 10 let. Do sedaj so Angleži v glavnem odlagali odpadke v morje.
BEOGR AD — V žitorodnih krajih Jugoslavije je zaključena žetev pšenice. Konec te bitke so pričakali z večjim pesimizmom, kot v drugi polovici junija, ko so kombajni šele začeli prihajati na njive. Namesto okoli 4,6 milijona tone, kolikor so pričakovali, je letos pridelek pšenice znašal samo 4,3 milijona tone, oziroma 1 milijon ton manj kot lani.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 19.00 Poročila:
7.20	Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Parada orkestrov: 11.00 Roman v nadaljevanjih: Ekvinokcij, 1. del; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne: Domači in tuji kantavtorji, Disco-manija, Glasba na temo; 14.45 Naši nepozabni znanci; 16.30 Rezervirano za...; Obravnava posameznih vprašanj s področja kulture, znanosti, prosvete in prostega časa;, 17.05 Operna sezona: «Don Pas-quale».
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasbeni dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu;
ge in glasba; 15.03 Rally; 15.35 'Popoldanska srečanja; 16.40 Protagonisti resne glasbe; 17.00 Pravljice za male in odrasle: Banditov rojstni dan; 17.15 Srečanje z Ma-tia Bazar; 17.30 California drea-in’; 17.55 Mala zgodovina nekaterih angleških besed; 18.05 Inšpektor rock; 18.35 S ploščami naprej!; 19.30 Chiamata generale; 20.00 Kino, gledališče in družba; 20.30 Gospa iz Monze, radijska priredba; 21.03 Radio 1 - jazz; 21.30 Per una storia del Maggio Musicale Fio-rentino; 21.55 Glasbeno naključje;
23.00	Iz parlamenta - Prima di dor-mir bambina.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Rdeča soba, radijska priredba; 10-12 Luna v vodnjaku; 11.32 Pravljice in sanje; 11.52 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Belle
10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, epoque; 15.00 - 19.00 Radio 2 - Posvet mladih; 'TOTZ hdrth^je.f.* letjeV 16.00 Thrilling; 16.50 V.I.P.l 12.05 Glasba po željah;. 14.00 Pri- 17.50 Long Playing Hit; 20.00 Škot-jetno pocoldne; "14.33 Izbrahi za i ske,ljudske pravljice; 20.30 Maria
Stuarda, operna drama.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!: 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 11-® Rezervirano za...; 13.10 Danes sm° izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Danes do
14.00	- Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 15.55 Mi' ute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»I
18.00	Studio ob 18.00; 19.00 Sonata
za klarinet in klavir; 19.15 štirje tonski utrinki; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 19-®3 Minute za EP; 20.25 Obvestila i_n zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Francija Puharja; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21-45. Tipke in godala; 22.05 Radijska >' gra; 23.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 S popevkami po Jugoslaviji.	j
________________________________-
■
vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 16.00 Glasovi našega časa; 16.55 Koledar;
17.15	Poslušajmo jih skupai; 17.32 Crash; 18.00 Glasba; 18.32 Poje Nada; 19.15 Pojeta Sam & Da ve; 19.32 Musiča slovenica: Jani Golob; 20.00 Glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Po-roč la; 7.00 Glasba za dobro jutro;
8.30	- 13.59 Prenos RL; 14.05 Domači pevci lahke glasbe; 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Prenos RL; 16.30 Glasba po želiah; 17.00 Primorski dnevnik;
17.30	Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva; od 18.00 dalje prenos RL.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranje prebujanje; 7,45 Poštna kočija; 8.40 Iz parlamenta; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dovolite mi, da se zabavam!...; 11.30 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 12.03, 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 Knji-
tiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimdni""
POLITIČNI INTERESI MOČNEJŠI OD NAGIBOV ZA VARSTVO NARAVE
I
Neusmiljen lov od Antarktike do Arktike grozi z uničenjem številnih vrst kitov
V sto letih kit ne predstavlja več nujnega vira surovin
petnajstimi drugimi organizacij? mi šli za detektive. S filmi. sl|'
Pred tremi tedni se je zbralo pred Nelsonovim spomenikom v Lcndonu na Trafalgar squaru 15 tisoč demostrantov, ki so na ves glas kričali: «Rešimo kite!* Po dolgem času se je zgodilo, da so ekologisti zbrali ogromno množico ljudi, da bi povedali svoje mnenje o nečem drugem, kot o jedrski energiji. Ribiči uničujejo na tisoče kitov, da bi dobavljali surovino industriji, ki je v zatonu. Usoda teh sesalcev pa se odloča na mednarodnih pogajanjih, kjer je politika močnejša kot pa obramba narave.
Ironija zgodovine: branilci kitov, ki so pred tremi tedni tako vneto protestirali, mladi Britanci, Skandinavci in Amerikanci, so potomci tistih mornarjev, ki so v preteklem stoletju odhajali iz Dundeeja, Bergena in Nan-tucketa, da bi lovili kite od Rta dobre nade do konca Tihega oceana. V sto letih se je prešlo od zagrizenega lova do obrambe za vsako ceno: kapitan Ashab in lovci na kite iz prejšnjih časov se morejo obračati na dnu oceana, kamor so izginili, ko so bili z ogromnim belim kitom «Moby Dickom.* Tedaj je bil lov na kite velika pomorska pusto-
lovščina. Žival je lahko s čeljustjo pregrizla čoln, z repom pa potopila ladjo. Mornarji so bili pravi kaznjenci na prisilnem de lu. Kdor je preživel, je bil srečen. Vse kitove dele so izkoriščali: iz kosti na kitovem nebu so izdelovali ženske steznike in dežnike, iz dragih kosti tipke na klavirjih. Staljena mast pa je bila zlata vredna.
Potem je prišel petrolej in z njim tehnični napredek. Lov o-pravljajo z zelo hitrimi ladjami, ki so opremljene z radarjem. Harpunarji zapičijo v hrbet žrtve radijske oddajnike, da bi jih lažje zasledovali. V pravem trenutku pa jih ubijejo z eksplozivnimi harpunami. Živali potegnejo na ladjo tovarno, jo razkosajo, spravijo v zavitke in zamrznejo v nekaj urah. S takimi metodami so bile trope kitov v zelo hitrem času zdesetkane, celo v ledenih vodah Antarktike. V sto letih so lovci na kite pobili več kot 1 rpilijon in pol živali. S sedanjim tempom pa ubijejo eno žival vsakih dvajset minut. Od osemdesetih vrst, so tri v nevarnosti, da izginejo.
Ta pokol ni nujen. V nekaj de-
setletjih so industrije (kemija, tekstilna industrija, strojenje in kozmetika) poiskale in našle nadomestne surovine. Njihovi nagibi niso čustveni. Bojijo se samo, da ne bi surovine usahnile. Samo sivi jantar, ki ga uporabljajo pri parfumih, je še nenadomestljiv. Toda ta snov plava po površinah morja. V sindikalni zbornici francoske industrije parfumov so iz javili: «Več kitov je svobodnih, bolj smo gotovi glede dobav.» Danes sta samo še dva izkoriščevalca kitove surovine: industrija gnojil in živalske krme. V Sovjetski zvezi hranijo norke s kitom, v Evropi in Ameriki uporabljajo kitovo meso za mačjo in pasjo hrano. Drugje izdelujejo moko za živalsko krmo.
Ekologi ne varčujejo s pohvalnimi izrazi, ko opisujejo velike morske sesalce, kite in druge. Opisujejo lepoto njihovih plesov in melodijo njihovih pesmi. Postanejo pravi biologi, ko opisujejo možgane teh živali z zapletenimi zavoji in z izredno razumnostjo. Pobudniki organizacije «Green peace* (Zeleni mir) gredo z majhnimi čolni na lovišča kitov ter se namestijo med živali in haipunarje. Letos sc sc s kakimi
za detektive. S filmi, . kami in dokumenti so dokazal1' da se s kitolovom okorišča cn. sama država, to je Japonska, J? sicer velika japonska «TAT»^ Fisherijes*; Koreja, Španija, na Amerika in celo Sovjeta* zveza delajo za to dražbo.
Toda vsa ta odkritja niso P^ nič vplivala na člane mednaroort komisije za kite, ki je zasedat pred nekaj tedni. Člani so &! o vsem tem že obveščeni, za niih je obstajal predvsem r litični problem. Amerikanci f'\ čejo, da se jim prizna pravF do določenega števila kitov, bi pomirili Eskime na AljaS*1' Kanadčani nočejo slišati ničt'siy o omejitvi lova v njihovih tenj’ jalnih vodah, da bi si potem gotovili pravico za izkoriščaj rudnin. Neki veliki sovjetski cialist je lani izjavil, da bi * pristala na zaporo za kitej' toda žal «minister za kmetij®*’ f Moskvi misli, da so kiti ribej! Uspehi komisije so bili le de^ nekoliko so omejili dejavnost JZ dij - tovarn ter spremenili J, milijonov kvadratnih kilorned'0 Tihega oceana v svetišče za kite'
AVTOMOBILIZEM
NA VN NEMČIJE V HOCKENHEIMU
Izreden uspeh williamsov Jones osvojil prvo mesto
Drugo pa je zasedel njegov klubski tovariš Regazzoni Neuspeh brabhamov in lotusov - Ferrariji nekoliko boljši
HOCHENHEIM — Izreden uspeh "Uhamsov na VN Nemčije v Ho-kenheimu: Jones je bil namreč pr-Pred ekipnim tovarišem Regaz-Zmage teh vozil, ki jih Ponsorizirajo Arabci, se torej na-kijujejo, kar potrjuje njihovo kom-javnost. Tretji je na tej 10. dir-? za svetovno prvenstvo formule Francoz Laffite na ligieru, na mesto pa se je uvrstil fer-anjevec Scheckter, ki je na tak •“ftn odločno odbil napad Fran-„oz? na svoje prvo mesto na skup-111 lestvici.
Avstralec Jones je povedel že od ?ega začetka. Sprva se mu je u-le Jabouille s svojim renaul-Ko pa je le ta zletel zaradi 'kstne napake s proge, je postala ®loga Jonesa lažja. Nesrečni dan aaultov je nekaj krogov pozneje 9®jUa tudi okvara Arnouxovega azila. Kljub nemškemu neuspehu ostaja renault še naprej eno iz-Venst b°ljŠih voz^ letošnjega pr-
Po hudem boju se je na drugo aesto medtem prebil Regazzoni, ki L ,razliko med sabo in Jonesom jj Po manjšal. Vendar pa je sko-2 c*lj kot prvi prevozil prav Av-alec, ki je tako zabeležil svojo ago zmago na VN formule 1. Re-zzoni je bil drugi, pred Laffitom Scheckter jem. Villeneuve se je Uvrs«l šele na 8. mesto.
Ij ^111'amsi so torej vozila trenut t, j. kompetitivni pa postajajo spet _ Qi ligieri in ferrariji. In prav boj o ligieri in ferrariji bo odločil o
- mestu na končni lestvici. Boj nkrat poteka v korist ferrarijev
Kako pa So dirkali brabhami, lo-kot* /n mclami? Tako brabhami, & 1 lotusi so izredno razočarali, i„eifetnann je zletel s proge, Lauda r .. PPretti sta morala odstopiti za-p.ai okvar. Skozi cilj je prišel le v 'j}1®!. tri kroge za zmagovalcem. lj, koliko bolje so dirkali mclarni, «'‘J, Potrjuje dejstvo, da so nova S«eska vozila kompetitivnejša.
Vrstni red
’ ^ones (wiffiams), ki je 305,460 km dolgo progo (45 krogov dirkališča) prevozil v 1.24'48”83, s Poprečno hitrostjo 216,092 km 2 r* uro
, Regazzoni (williams) po 2"91 4' laffite (ligier)	po 18”39
5-hcheckter (ferrari) "
m (mclaren) po 1’37’’80 (arrows) m po t krogu
Mas«
SKUPNA LESTVICA • Scheckter 35 točk, 2. Laffite ni» Villeneuve 26, 4. Regazzo-ka. 5. Depailler in Reutemann 20.
Motociklizem
(o ^ATRA _ v soboto in nedeljo tmatri potekale motociklistič-svptlrbe 23 VN Finske. Za naslov
k ovnega prvaka so tekmovali
; _ 1 \ __
d0 tfjjrijah do 125 ccm, do 250 ccm, ecm in do 500 ccm.
V	najnižji kategoriji je ob odsotnosti poškodovanega Nieta, ki si je že zagotovil naslov svetovne ga prvaka, zmagal Španec Tormo. j Presenetljivo drugi je bil Finec Kinnunen, ki je za 15” prehitel Švicarja Mullerja.
Skupna lestvica: Nieto (šp.) 105 točk, Espie (Fr.) 48, 3. Massimia-ni (It.) in Muller (Švi.) 35.
V	kategoriji do 250 ccm je zmagal Južnoafričan Ballington na ka-vvasakiju. S to zmago si je Ballington tudi že skoraj zagotovil naslov svetovnega prvaka te kategorije. Za njim so na cilj dospeli Hansford (Avstral.), Fernandez (Fr.) in Freymond (Fr.). Villa (It.) je bil peti.
Skupna lestvica:	1.	Ballington
(JAR) 96 točk, 2. Hansford (Avstralija) 69, 3. Rossi (It.) 55.
V	kategoriji do 350 ccm je slavil Hansford pred Fernandezom in Fincem Korhonenom.
Skupna lestvica: Fernandez (Fr.) 65 točk, 2. Ballington (JAR) 63, 3. Hansford (Avstral.) 57.
V	najvišji kategoriji je bil boj kot ponavadi zelo zanimiv. Nazadnje je zmagal Van Dulmen (Niz.) pred Mamolo (ZDA) in Sheenom (V. Brit.). Roberts je s šestim mestom povečal prednost na skupni lestvici pred Italijanom Ferrarijem.
Skupna lestvica: točk, 2. Ferrari 81.
PLAVANJE
Roberts 88 Sheene 60.
BOKS
V MUNCHNU
MATE PARL0V GLADKO ODPRAVIL MAY0 (ZDA)
Z njim je boksal namesto z odsotnim De Oiiveiro
BEOGRAD — V nedeljo se je končalo člansko prvenstvo v plavanju z velikim slavjem Kranjčanov, ki so po dolgih letih spet tudi ekipni državni prvaki. Med posamezniki pa sta se najbolje izkazala Petrič in Šeparovič, ki sta osvojila vsak po šest posamičnih naslovov.
Končno so v finalih «Pokala Moskva*, ki se je zaključil v Rimu, dosegli tako pričakovane državne rekorde. Zasluge za to ima Paolo Revelli, ki je na 200 metrov mešano izboljšal dosedanji DR za 29 stotink sekunde (2’9”36).
Državni rekord je popravil tudi Federico Silvestri. Na 1.500 metrov je na prvih 800 metrov popravil itailjanski rekord. Z 8'23”1, ki je za 64 stotink boljši od prejšnjega. Kljub temu pa je Silvestri dospel na cilj kot drugi, saj ga je Nagni na koncu prehitel.
Za presenečenje je poskrbela še Manuela Dalla Valle. ki je prav tako izboljšala svoj državni rekord na 200 metrov mešan- za 12 stotink sekunde, rekord meri sedaj 2’21”91.
MUNCHEN — Po sorazmerno dolgem času se je jugoslovanski profesionalni boksar Mate Parlov vrnil na ring. Predvidenega dvoboja za polfinale svetovnega prvenstva lah-ko-težke kategorije pa, žal, ni bilo saj se Brazilec De Oliveira ni od zval pozivu organizatorjev. Brazilec se je opravičil, češ da ni dobil vizuma, že dejstvo samo, da je končni odgovor prišel šele v petek zjutraj pa dokazuje, da je bila celotna organizacija speljana sila amatersko. Novoustanovljena lahko-težka kategorija se torej ni izkazala v najboljši luči in z njo niti organizator Branchini.
Ker pa je preko 2000 gledalcev že kupilo vstopnice, je bilo za spektakel le potrebno poskrbeti (in tudi za finančni uspeh prireditve . . .). Da bi v zadnjem trenutku pomirili razočarane gledalce, se je na ringu pojavil ameriški veteran Maya. No, k sreči se je predvidena farsa le spremenila v dokaj zanimiv dvoboj, katerega je Parlov osvojil s k.o, v peti rundi. Američan, ki je v svoji karieri že srečal sedanjega svetovnega prvaka verzije WBA Franklina, je Jugoslovanu nudil soliden odpor predvsem v prvih dveh rundah. Mate, ki je pokazal dobro pripravo in moč, je poslal nasprotnika na tla kar trikrat.
Na uradni dvoboj kategorije bo treba tako verjetno počakati še nekaj tednov, prej pa bodo organi-
uiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiimimiiiiuiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Presenetljivi mostarski Velež premagal (v Beogradu) Zvezda
K neuspehu beograjskih ekip je doprinesel tudi Partizan s hudim porazom v Skopju - Olimpija osvojila točko - Jutri 4. kolo
Tretje kolo prve zvezne jugoslovanske lige je potekalo v znamenju boljše igre in zadovoljivega obiska gledalcev. Tudi presenečenja niso izostala tako, da smo na splošno z nedeljskim zavrtljajem lahko zadovoljni.
Za največ je presenečenje je seveda poskrbel mostarski Velež, ki je kar, spajft Beograda premagal domačo Crveno zvezdo. Presenetljiva ni toliko zmaga sama, temveč predvsem njena razsežnost. Trije goli razlike sicer ne postavijo v pravo luč razlike med ekipama (CZ je večji del tekme napadala), dokazujejo pa predvsem moč Veleževega orotinapada, ki se lahko ponaša v konici svojega napada z dvema o-dličnima naoadnlcema, kot sta Ha-lilhodžič in Sliškovič. Odsotnost poškodovanega Dušana Saviča pa je v dobri meri ohromila napad Crvere zvezde. Jasno je sedaj, da postaja Velež iz kola v kolo najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka.
**tvi
*z nedeljske dirke za VN Nemčije Alan Jones na odru zmagovalcev med Regazzoni je m (na levi) in Laffiteom
l|,,lll|||||||l|,|||||||,||m,,,!,! m,, ,,,51,,!, 1,5,111,|| m um,,, |,| inimiin,! mn
s tečaja v idriji
“ancs se vrnejo Jfenerji košarke
^vetihS ^ vrne lz Mrije skupina Uc|<?]J;arneiskih mladincev, ki se *o$at.L e‘*'a petdnevnega tečaja za ?at'i?jT^ske vaditelje. Tečaj je or-^Ituro- ^is°ka šola za telesno <'°rpaj. lz Ljubljane, v povezavi z športnimi krogi.
V teč ■
V	za vzg°j° kadrov je
za vaditelje O pričetku
5® J*«8 smo v prejšnjih dneh W*a«. ko se je odpravila v 'let i Sedemčlanska skupina de-
nu^erai aabega in Goriškega, po g J Pa je odpotovala v mozir-delo ?° šolo druga skupina nadeto, et in s*cer šest. ppju r udeležuje tečaja v Mo-** žarvG./dno število udeležencev feč ,3 Jstva. Vsega skupaj nam-^aj 7 Enajst
in sicer telovadbe.
do
Predšolske
teh obiskuje otroke (od 3
tečM- slarosti), dve pa obiskuje š„i a.l za vaditelje otrok osnov-
iaL
ompl*1 7 do 12 leta starosti). 7 naša ‘"J0, pri t60!- da letos pr a « dekleta obiskujejo tečaj ^ 8°vn opnje za vaditelje otrok šle |e 7?‘e- saj so doslej obisko-Tečaini aie za predšolsko vadbo. Ce se bodo vrnile v soboto.
—ik—
NAMIZNI TENIS
NA MLADINSKEM ER V RIMU
Medalje tudi za Jugoslavijo
RIM — V nedeljo se je zaključilo v Rimu evropsko mladinsko namiznoteniško prvenstvo v katerem so se zlasti izkazali reprezentanti SZ, ČSSR, Švedske in Jugoslavije. Rezultati finalnih srečanj: Mladinci
Erz (ČSSR) - Berner (Šved.)
14:21, 21:7, 21:18
Dvojice
Appelgrecn in Thurnstnonr (Šved.) -Jenista in Stepanck (Jug.)
14:21, 21,16, 21:18
Mladinke
Vriesecoop (Niz.) - Nilsson (Šved.)
23:21, 21:14
Dvojice
Pelikanova in Miracova (ČSSR) -Perkucin (Jug.) in Bolvary (Madž.) 21:15, 21:12
ROKOMET
PESCARA - V drugi prijateljski tekmi je italijanska reprezentanca 19:17 (10:11) Najboljši strelec Jugoslovanov je bil Milivojevič (8), najboljši Italijan pa Sgambati (9).
Končno sodbo p« bo lahko dal že jutrišnji spopad s Hajdukom v Mostarju.
Nedeljsko kolo se je odlikovalo tudi po nekaterih zelo zvenečih in nepričakovanih izidih. Novinec v ligi, Vardar, je pred navdušenimi številnimi domačimi gledalci nadkrilil beograjskega Partizana. Gostujoči vratar Zalad je že drugič v tem prvenstvu moral- pobrati iz mreže kar pet žog. V samih treh kolih je Partizan prejel 11 zadetkov! Tudi Rijeka se ne more ponašati z nepro-bojno obrambo. Trije prejeti zadetki v Skopju (prvo kolo), kar pet v Kru-ševcu proti domačemu Napredku. Ko ne bi Rečani pred tednom želi na domačem terenu sicer malo prepričljivo zmago, bi bil njihov položaj že sedaj sila zaskrbljujoč.
Ljubljanska Olimpija je tudi v Sarajevu ohranila svoja vrata nedotaknjena. Brez poškodovanega Buze in Vilija Amerška ni uspelo Ljubljan. čanom osvojiti obeh točk, čeprav je bil mladi Marko Elsner že na tem, da zatrese Čuljakovo mrežo. Tekma je bila dokaj slaba, Olimpja pa je vsekakor dokazala, da težav v letošnjem prvenstvu verjetno ne bo imela.
Ob zmagi Sarajeva v Zenici, so bili vsi ostali izidi predvidljivi.
IZIDI 3. KOLA
Crvena zvezda — Velež	0:3
Vojvodina — Budučnost	0:0
Željezničar - Olimpija	0:0
Hajduk — Borac	3:0
Dinamo — Sloboda	2:1
Radnički — Osijek	2:0
Vardar — Partizan	5:0
Čelik — Sarajevo	0:1
Napredak — Rijeka	5:1
LESTVICA
Velež 6; Radnički 5; Olimpija, Dinamo, Hajduk, Napredak, Sarajevo, Vardar 4; Budučnost, Željezničar, Crvena zvezda 3; Sloboda, Osijek, Rijeka 2; Čelik, Vojvodina, Borac, Partizan 1.
Pari prihodnjega kola (jutri, 1. av.)
Olimpija - Crvena zvezda: Budučnost - Rijeka: Sarajevo - Napredak: Partizan - Čelik (TV prenos ob 17.25); Osijek - Vardar: Sloboda -Radnički; Borac - Dinamo; Velež -Hajduk; Vojvodina - Željezničar.
VATERPOL
Canottieri iz Neaplja si je dve koli pred koncem prvenstva zagotovil naslov italijanskega vaterpolskega prvaka. V 20. kolu je v neposrednem dvoboju premagal najnevarnejšega nasprotnika, Pro Rec-co s 7:5 in ima sedaj pet točk prednosti na prvenstveni lestvici.
NOGOMET
TUDI ZA PitO GOR1ZIO
Začele so se že skupne priprave
Včeraj se je za igralce in tehnično vodstvo Pro Gorizie začel uradni del novega prvenstva D lige. Goriški nogometaši so se namreč zbrali za skupne priprave pod vodstvom trenerja Medeota, ki ima brez dvoma precej zaslug za u-spehe goriške enajsterice. K temu pa je seveda treba pristaviti dinamičnost predsednika Zanina, ki si prizadeva, da bi v najkrajšem času pripeljal ekipo v C ligo. S tem ciljem je vodstvo goriške ekipe tudi vodilo letošnje nakupe.
Brez dvoma so se Goričani z nakupom napadalca Module 'znatno okrepili, saj predstavlja le-ta eno
najbolj obetajočih mladih sil na Goriškem. Poleg tega je vodstvo Pro Gorizie delno okrepilo tudi obram bo in sredino polja.
Kot je sam trener Medeot po vedal, Pro Gorizia letos lahko starta tudi za najvišja mesta. K temu pa bo botrovalo več faktorjev, pred-vsčfti ■£&0,1th¥i) 'športna sreča in pooibč publike. Doslej je vprašanje abonmajev, brez dvoma najbolj črna točka pri Goričanih. Pri nogometnem klubu se nadejajo, da bodo gledalci množično obiskovali tekme na Rojcah, kajti samo tako bodo poplačani za trud in denar, ki so ga vložili v to ekipo.
Ob koncu pa poglejmo še s katerimi igralci razpolaga trener Me deot:
VRATARJA: Calligaris, Spessot;
BRANILCI: Marassi, Ranocchi, Beitramini, Fabris, Brandolin. Ci-rello:
VEZNI IGRALCI: Cicconetti. Mi chelut, Zanetti, Blašič, Interbar-tolo:
NAPADALCI: Modula, Peresso-ni, Braida.
(r»r)
BEZBOL
Comeilo iz Ko.ik tn tržaški iVns-souri sta osvojila prvi dve mesti na prvenstveni lestvic' A-l lige. Obe ekipi sta tako napredovali v najvišjo italijansko ligo, imenovano ctricolore*. Comeilo je v zadnjem kolu v dobri meri pomagal Tržačanom, saj je na tujem premagal v prvi sobotni tekmi ekipo Gros-seta. Tržačani pa so zabeležili dvojno zmago v Latini, proti domačemu 01ympicu. Končna lestvica je torej naslednja:
L Comeilo 821 (23 zmag - 5 porazov)
2.	Missouri 643 (18:10)
3.	Grosseto 607 (17:11)
4.	Parma Pan in Scavolihi 500 (14:14)
6.	01ympic 385 (10:16)
7.	Yankees 370 (10:17)
8.	Magniflex 185 (5:22).
zatorji morali razčistiti zadevo v zvezi z De Oiiveiro. V primeru, da bi Brazilca spoznali za krivega, bi lahko Parlovu pripisali zmago brez borbe.
KOŠARKA
NA EP ZA MLADINKE
Zlata kolajna pripadla SZ
MESSINA — V nedeljo zvečer se je s končnim uspehom SZ zaključilo 8. evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke. Sovjetinje so o-stale nepremagane tudi v zadnjih dveh kolih, medtem ko se je Madžarska po zmagi nad ČSSR uvrstila na drugo mesto. ČSSR je ostalo bronasto odličje, Jugoslovanke pa so bili četrte, pred Italijankami in Romunkami.
4. KOLO
Madžarska - ČSSR 66:54 (36:25) SZ - Jugoslavija	85:53	(42:25)
V	predzadnjem kolu so si Ma-džarke z gladko zmago nad ČSSR že skoraj zagotovile srebro.
Brez težav so v tem kolu zmagale tudi Sovjetinje, ki so tudi proti «pla-vim» prikazale izrazito tehnično in telesno premoč.
V	zadnjem kolu so «plave» počivale skupaj s ČSSR. Italijanke pa so se srečale z reprezentanco SZ, proti kateri so gladko izgubile z rezultatom 76:61 (39:35). «Azzurrine» so se Sovjetinjam upirale le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Sovjetinje zaigrale in za Italijanke ni ostalo več nobenega upanja.
V	drugem srečanju so Madžarke premagale Romunke z izidom 71:67 (29:32).
Končna lestvica prvenstva je bila sledeča: 1. SZ lf točk, 2. Madžarska 6, 3. ČSSR 6, 4. Jugoslavija 4, 5. Italija 4, 6. Romunija 0.
ATLETIKA \ v.	^
POTSDAM — Na atletskem mitingu v Potsdamu je reprezentantka NDR Marita Koch dosegla nov svetovni rekord v teku na 400 m. Progo je pretekla v času 48”89 in tako izboljšala svoj prejšnji svetovni rekord 48”94, ki ga je dosegla lani na evropskem prvenstvu v Pragi.
KOŠARKA
PRVENSTVO A-l IN A-2 LIGE
PRVO KOLO V ZAČETKU OKTOBRA
Hurlingham bo (v A-2 ligi) prvo tekmo odigral z Libertijem, Pagnossin pa s Fortitudom
BOLOGNA — Včeraj popoldne je italijanska košarkarska zveza s pomočjo elektronskega centra CONI objavila koledar A-l in A-2 lige. Sporočila pa je tudi datume vseh nadaljnjih srečanj. Sedma in osma ekipa A-l se bosta srečali namreč s prvo in drugo A-2 lige 27. februarja 1980. Četrtfinale «play-off» bodo odigrali 2. in 9. marca z morebitnim tretjim, odločilnim spopadom 16. marca. Polfinalni dvoboji bodo potekali 23. in 30. marca, medtem ko bo morebitno tretje srečanje 2. aprila. Finale za osvojitev naslova pa bodo odigrali 6. in 9. aprila, z morebitnim tretjim srečanjem 12. a-prila 1980.
Oglejmo si koledar kvalifikacijskega dela:
A-1 liga
1.	kolo — Nedelja, 7.10.1979
Antonini - Jollycolombani Auxiliu - Pallacanestro Milano Bi!ly - Superga Eldorado - Arrigoni Gabetti - Stella Azzura Sinudyne - Scavolini Emerson - Pinti Inox bo na sporedu 10. oktobra 1979, kar bo Emerson nastopal v medcelinskem pokalu.
2.	kolo — Nedelja, 14.10.1979 Arrigoni - Gabetti Jollycolombani - Edorado Pinti Inox - Billy Pallacanestro Milano - Sinudyne Scavolini - Antonini
Stella Azzurra - Auxilium Superga - Emerson
3. kolo — Sreda, 17.10.1979 Antonini - Stella Azzurra
Auxilium - Arrigoni Billy - Scavolini Eldorado - Pinti Inox Emerson - Jol]ycolombani Gabetti - Pallacanestro Milano Sinudyne - Superga 4. kolo - Nedelja, 21.10.1979 Arrigoni - Antonini Billy - Gabetti Emerson - Eldorado Jollycolombani - Pallacanestro M. Scavolini - Pinti Inox Stella Azzurra - Sinudyne Superga - Auxilium
5. kolo - Sreda, 24.10.1979 Antonini - Billy Arrigcni - Stella Azzurra Eldorado - Scavolini Gabetti - Auxil;um Pinti Inox - Superga Pallacanestro Milano - Emerson Sinudyne - Joilycombani 6. kolo - Nedelja, 28.10.1979 Antonini - Pallacanestro Milano Auxilium Torino - Sinudyne Billy - Eldorado Gabetti - Pinti Inox Jollycolombani - Arrigoni Scavolini - Emerson Stella Azzurra - Superga 7. kolo - Nedelja, 4.11.1979 Eldorado - Gabetti Emerson - Auxilium Pinti Inox - Antonini Pallacanestro M. - Stella Azzurra Scavolini - Jollycolombani Sinudyne - Billy Superga - Arrigoni 8. kolo - Nedelja, 11.11.1979 Antonini - Sinudyne Arrigoni - Emerson Auxilium - Scavolini Gabetti - Superga
niiiiimiiitiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiimmtiinmtiiii
TENIS
POKAL DE GALEA
Francija zmagovalka že dragic zaporedoma
Italija sc jc morala zadovoljiti s četrtim mestom
			
= tl	1*1		55kn.y | EEi	5 ■ F 511’
L —	1.	Verne	2
2.	Ox	2
2.	—	L	Assolto	1
2.	Ibarachi	1
3.	-	L	Elehelir	X
2.	Brogginella	1
4.	—	1.	Ser	2
2.	Amholand	X
5.	—	1.	Bihesco	2
2.	Bitinia	2
6.	—	L	Ingegner Preside	1
2.	Talk of the Town	2
KVOTE
12 - 23.557.327 lir 11 —	588.933	lir
10 —	51.000	lir
VICHY — Francija si je že drugič zapored zagotovila prvo mesto na teniškem turnirju «De Galea*. Noah (Fr.) je v prvem srečanju zadnjega dne premagal Čehcslovaka Pohia, ki je na igrišče stopil namesto poškodovanega Lendla. Izid srečanja je bil: Noah - Pohl 6:3, 6:3, q-.2.
S to zmago je Francija povedla s 3:1. Zadnje srečanje med Lace-kom (ČSSR) m Phaniom (Fr.) pa si je zagotovil reprezentant ČSSR, id je tako omilil poraz svoje vrste.
Italijani so iz finala za tretje mesto izšli kot poraženci. ZRN je namreč zmagala z izidom 4:1. Končna estvica pokala je torej sledeča: L Francija, 2. ČSSR, 3. ZRN, 4. Italija.
ATLETIKA
Na a^eisKem u oujju med Španijo in Italijo B, ki je bil v soboto in nedeljo v Barce'oni, so Italijani kljub odsotnosti svojih ključnih a-tletov (ki so sklicani za evropski
iiiiiiiiiiiiiMifiiiiiMMiiMMMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiinniniiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii,
KOTALKANJE
:a državnem prvenstvu uisp
TENIS
BUENOS AIRES - Martina Navratilova je osvojila mednarodni teniški turnir «Obras 79» v Buenos Airesu. V finalnem srečanju je z lahkoto premagala v dveh setih A-meričanko Jean King (6:3, 6:4).
« « »
HILVERSUM — Madžar Tarocy je osvojil drugič zaporedoma danski mednarodni teniški turnir v Hil-versumu. V finalnem srečanju je premagal čehoslovaka Šmida z rezultatom 6:2, 6:2, 6:1.
* # #
KITZBOHEL — Američan Geru-laitis je osvojil mednarodni teniški turnir v Kitzbiihlu. V finalnem srečanju je premagal čehoslovaka Slo-žila s 6:2, 6:2, 6:4. V finalnem srečanju dvojic pa sta GUnthard (švi.) in Franulovič (Jug.) premagala Crealyja (Avst.) in Zugarellija (It.) s 6:2, 6:4.
Med ženskami je v finalnem srečanju Češkoslovaška tenisarka Mandlikova premagala v treh setih zahodno Nemko Haniko z rezultatom 2:6, 7:5, 6:3.
Dvojica Sossi-Renar najboljša v Ronkah
Zlato kolajno si je Poletov par priboril v kategoriji naraščajnikov
V soboto in nedeljo je bilo v Ronkah državno prvenstvo UISP v umetnostnem kotalkanju za kategorijo naraščajnikov. Tekmovanja sta se udeležila tudi Poletova kotalkarja Nicoletta Sossi in Mauro Renar, ki sta nastopila v dvojici, Nicoletta pa še posamezno.
Med sedmimi pari, ki so imeli pravico do nastopa, sta Nicoletta in Mauro zasluženo osvojila prvo mesto in tako postala državna prvaka UISP za leto 1979. Lep uspeh torej in tudi čestitke mlademu paru, ki mnogo obeta.
Med posamezniki, oziroma posa meznicami pa je imela Nicoletta precej smole, saj se je med 35 tekmovalkami uvrstila komaj oa 28. mesto. Ne glede na smolo pa je treba povedati, da ji zlasti obvezni liki še ne gredo tako kot bi morali in zato bo treba še precej vaditi, če bo Nicoletta hotela poseči po boljših rezultatih v državnem merilu.
Vsekakor pa je treba oba Poletova tekmovalca pohvaliti tudi z željo, da bi se <’im bolje uvrstila tudi na državnem prvenstvu FISP.
finale), visoko premagali špansko reprezentanco. Končni izid: Italija 117, Španija 99. Za senzacijo je poskrbel v drugem dnevu dvoboja I-talijan Orlando Bianchini v metu kladiva. Orodje je zalučal kar 75 metrov daleč, ta razdalja pa predata vl,ja ^ohenern^ jiajboljši italijanski dosežek vs^ cašov.,'
KOLESARSTVO
PESCARA — Giovanni Battaglin je zmagovalec dirke za «Trofejo Matteotti*. Ta odlični kolesar, kt se je že izkazal na ravnokar zaključenem «Touruj>, je tudi tokrat presenetil. In to ne toliko zaradi zmage same, kolikor s tem, kako si je priboril pot do nje. Battaglin se je namreč že 120 kilometrov p~ ’ ciljem oddaljil od glavnine in je am nadaljeval zmagovito pot.
Zmagovalec je porabil za 230 km 6.7’, s poprečno hitrostjo 37,667 km na uro Drugi je prišel na ci!. Silvano Contini, s kar 7]56” zaostan ka. Tudi ta podatek pove, da je bil Battaglin pravi dominator dirke.
OBVKSTII.A PLANINSKI PLHOD
po planinski vertikali SPDT, nd tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) ali pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca, ko se bo tudi zaključilo vpisovanje.
• • •
TSŠDI
obvešča, da je julija in avgusta meseca urad odprt vsal: dan od 8. do 14. ure, nh torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure.
• • •
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni, do petka, 3. avgusta.
ZENSKI NOGOMET
NEAPELJ — Z zmago Danske se je zaključil mednarodni nogometni turnir v Neaplju. V finalnem srečanju je Danska premagala reprezentanco Italije z rezultatom 2:0 (0:0).
Udeleženci Sireninega jadralnega tečaja v Kop,u pred odhodom na plovbo z jadrnicami «optimistu
Jollycolombani - Pinti Inox Pallacanestro Milano - Eldorado Stella Azzurra - Billy
9. kolo - Sreda, 14.11.1979 Billy - Arrigoni Eldorado - Stella Azzurra Emerson - Antonini Pinti Inox - Auxilium Scavolini - Paliacanestro Milano Sinudyne - Gabetti Superga - Jollycolombani
10.	kolo - Nrdelja, 18.11.1979 Antonini - Superga
Arrigoni - Sinudyne Auxilium - Eldorado Gabetti - Scavolini Jollycolombani - Billy Pa!lacanes‘.ro Milano Pinti Inox Stella Azzurra - Emerson
11.	kolo - Nedelja, 25.11.1979 Billy - Auxilium
E dorado - Antonini Emerson - Sinudyne Jollycolombani - Gabetti Pinti Inox - Stella Azzurra Scavolini - Arrigoni Superga - Pallacanestro Milano
12.	kolo - Nedelja, 2.12.1979 Arrigoni - Pallacanestro Milano Auxilium - Jollycolombani Billy - Emerson
Gabetti - Antonini Sinudyne - Pinti Inox Stella Azzurra - Scavolini Superga - Eldorado
13.	kolo — Sreda, 5.12.1979 Antonini Siena - Auxilium Eldorado - Sinudyne Emerson - Gabetti Jollycolombani - Stella Azzurra Pinti Inox - Arrigoni Pallacanestro Milano - Billy Scavolini - Superga
A-2 liga
1. kolo - Sobota, 6.10.1979 Banco Roma - Postalmobili Gira - Canon
Nedelja, 7.10.1979 Juve - Mobiam Honky Wear - Mecap Hurlingham - Liberti Pagnossin - Fortitudo Šarila - Rodrigo 2. kolo - Nedelja, 14.10.1979 Canon - Honky Wear Fortitudo - Juve Liberli - Banco Roma Mecap - Gira Mobiam - Šarila Postalmobili - Pagnossin Rodrigo - Hurlingham
3. kolo - Torek, 16.10.1979 Banco Roma - Rodrigo Gira - Postalmobili
Sreda, 17.10.1979 Juve - Canon Honky Wear - Liberti Hurlingham - Pagnossin Mobiam - Mecap Sirila --Fortitudo	. ;
4. kolo - Nedelja, 21.10.1979 Canon --Šarila Fortitudo - Mobiam Hurlingham - Juve Liberti - Gira Mecap - Banco Roma Pagnuossin - Honky Wear Rodrigo - Postalmobili
5.	kolo — Torek, 23.10.1979 Gira - Mobiam
Sreda, 24.10.1979 Canon - Hurlingham Juve - Banco Roma Hcnky Wear - Rodrigo Pagnossin - Liberti Postalmobili - Portitudo Šarila - Mecap
6.	kolo - Sobota, 27.10.1979 Banco Roma - Canon
Nedelja, 28.10.1979 Juve - Šarila Fortitudo - Liberti Hurlingham - Gira Mecap - Postalmobili Mobiam - Honky Wear Rodrigo - Pagnossin
7.	kolo — Sobota, 3.11.1979 Banco Roma - Fortitudo
Nedelja, 4.11.1979 Canon - Mobiam Liberti - Rodrigo Pagnossin - Mecap Postalmobili - Juve Šarila - Hurlingham 8. kolo - Nedelja, 11.11.1979 Juve - Gira Honky Wear - Šarila Fortitudo - Canon Hurlingham - Banco Roma Liberti - Postalmobili Mobiam - Pagnossin Rodrigo - Mecap
9. kolo - Torek, 13.11.1979 Banco Roma - Honky Wear Qira - Pagnossin
Sreda, 14.11.1979 Canon - Liberti Juve - Rodrigo Mecap - Fortitudo Mobiam - Hurlingham Šarila - Postalmobili
10.	kolo — Nedelja, 18.11.1919 Honky Wear - Juve Fortitudo - Gira
Liberti - Šarila Mecap - Canon Pagnossin Banco Roma Postalmobili - Urlingham Rodrigo - Mobiam
11.	kola - Sobota. 24.11.1979 Banco Roma - Mobiam
Nedelja, 25.11.1979 Fortitudo - Rodrigo Hurlingham - Honky Wear Liberti - Mecap Pagnossin - Juve Postalmobili - Canon Šarila - Gira
12.	kolo - Sobota, H2.1979 Gira - Banco Roma
Nedelja, 2.12.1979 Canon - Rodrigo Juve - Mecap Honky Wear - Postalmobili Hurlingham - Fortitudo Mobiam - Liberti Šarila - Pagnossin
13. kolo. Torek, 4.12.1979 Banco Roma - Šarila Sreda, 5.12.1979 Fortitudo - Honky Wear Liberti - Juve Mecap - Hurlingham Pagnossin - Canon Postalmobili - Mobiam Rodrigo - Gira
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Zuložništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	31. julija 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 sADIT* • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
tzdaiaL. JZTT in tiskaj ^Trst
Član italijanske loriji
Zveze časopisnih |M|3fl
založnikov FIEG
rr*

^Li
; .mTA !

TUDI NA MEDNARODNIH SIMPOZIJIH
V STAROSTI 81 LET
Terminološka špekulacija bolgarskih zgodovinarjev
Zgodovinar Borislav Primov je skušal izrabiti bogomil-stvo v podporo velikobolgarskim tezam o Makedoniji
BEOGRAD — Beograjska revija za družbeno kritiko in teorijo «Gle-dišta», je v zadnji številki objavila znanstveni odgovor priznanega makedonskega zgodovinarja magistra Dragana Taškovskega, in sicer na izrazito strokovno vprašanje o bogomilski «krivoveri», ki je vzniknila na makedonskih tleh in bila i-dejni temelj mnogim «krivoverskim» sektam v zahodni Evropi. Vprašanje srednjeveškega «krivoverskega» gibanja, ki je im slo na jugoslovanskem ozemlju čisto samosvoj značaj, je že več kot eno stoletje briga zgodovinarjev in prav zaradi tega so makedonska, srbska in bosanska akademija znanosti in u-metnosti prejšnje leto priredile v Skopju dvodnevni mednarodni simpozij na temo «Bogomilstvo na Balkanu v luči novih raziskav*. Na simpoziju je bilo potrjeno, da je domovina bogomilstva Makedonija.
Bolgarski zgodovinar Borislav Primov pa je lociranje bogomilstva v Makedoniji skušal izkoristiti za to, da bi tudi na tem simpoziju «po-sredoval» velikobolgarske teze o Makedoniji, češ da je le-ta bolgarska zemlja in analogno s tem govoril tudi o makedonskih Slovanih, skratka, o današnjih Makedoncih, kot o «Bolgarih». Glavni argument za to trditev je bolgarskemu zgodovinarju bilo pismo Kozme, v katerem ta med drugim pravi, da «se je na bolgarski zemlji pojavil pop z imenom Bogumil», ki je «prvi začel po bolgarski zemlji širiti krivo vero».
Makedonski zgodovinar Taškov-ski, ki se bavi z raziskovanjem in proučevanjem srednjeveške makedonske zgodovine ter prve države makedonskega naroda, je že na simpoziju odgovoril bolgarskemu zgodovinarju, a svoje nainovejše izsledke, ki jih je dopolnil z vso ustrezno dokumentaciio, je obiavil v zadnji številki revije «Gledišta». Makedonski zgodovinar piše: «Po-vsem točno je, da je prezhiter Ko-zma o bogomilih zapisal, da se bogomilska kriva vera poiavlia na bolgarskih tleh*, vendar Taškovski pristavlja, da je «Kozma pod terminom bolgarska zemlja mislil na Turano - bolgarsko državo, katere del je bila tudi Makedonija*. Analogno s tem je bila Makedonija takrat «Bugaria» in makedonski Slovani so imeli administrativno - državno ime «Blgari*. Skratka, ne gre za etnične nazive, amnak samo za administrafhme in državoprav-ne termine, (mč)
Nova ladja puljske ladjedelnice
PULJ — Po dveh letih in štirih mesecih čakanja je iz puljskega pristanišča izplula ladja za razsute
in tekoče tovore liberijskih brodarjev «Konkar Theodoros*. Gre za zadnji gigantski tanker, ki ga je «Uljanik» izročil 4. aprila 1977. leta. Ladja ima 225.000 ton nosilnosti, poganjata pa jo dva motorja po 17.500 konjskih sil, ki so ju tudi izdelali v Uljaniku.
Po dolgotrajnem čakanju na delo spričo znane krize v svetovnem pomorstvu je dal lastnik ladjo v najem neki tvrdki za obdobje dveh let.
V Uljaniku so ladjo zgradili v skladu z najsodobnejšimi dosežki v ladjedelniški tehnologiji, je v celoti avtomatizirana in ima «sate-litsko navigacijo*, tako da lahko 24 ur pluje brez posadke, (dd)
Patrizia Garganese, Antonello Falqui in Laura d’Angelo snemajo novo televizijsko oddajo «Giochiamo al varietas. Iz njihovega nasmeška bi lahko sodili, da je oddaja zelo zabavna.	(Telefoto ANSA)
Umrl je Herbert Marcuse filozof današnjega časa
Bilje duhovni vodja študentskih gibanj v ZDA in v Evropi
MttNCHEN — V starosti 81 let je v nedeljo ponoči v bolnišnici v Strabergu nedaleč od bavarskega glavnega mesta umrl nemški filozof Herbert Marcuse. Vest o smrti znanega filozofa, ki je že dalj časa bolehal za boleznijo na srcu, je sporočila založniška hiša «Suhr-kamp Verlag», ki je v nemščini izdala vsa Marcusova dela.
Herbert Marcuse se je rodil v Berlinu v judovski družini in se je že v mladih letih vključil v komunistično gibanje «spartakistov» ter sodeloval v znani berlinski vstaji leta 1918. Doktoriral je na filozofski fakulteti v Freibergu, kjer je spoznal znanega filozofa in teoretika eksistencializma Heideggerja, pozneje pa je sodeloval v Frank-

MED ČLANI VODSTVA BAAS IN ARMADE
V Bagdadu odkrili zarotniško skupino
Ugibanja o tujem vmešavanju v iraške notranje zadeve
BEJRUT — Nedeljski val aretacij v Bagdadu med vidnimi člani iraške revolucionarne zveze, vodstva iraške stranke Baas in armade vzbuja v arabskem časopisju o-gromno zanimanje, ki mu daje netiva lakonično sporočilo bagdadske vlade, da so bili aretiranci na čelu zarote, katere cilj je bil vključiti Irak v «kapitulantski načrt a-meriškega imperializma v prid sionizmu in mračnjaškim silam*.
Najobširnejše informacije daje libanonsko časopisje. Tako trdi pro-libijski «As Safir*, da so že usmrtili 37 oseb, 5 višjih častnikov in 30 članov stranke Baas. Prciraški «A1 Liva» pa poroča, da vlada v Bagdadu v celoti nadzoruje položaj. Ostalo časopisje, giba, kdo je podpiral zarotnike. Uradni komunike, da so zarotniki dobivali denar iz tujine (virov pa zaradi državnih interesov ne navaja), je precej prepričljiv, saj bi destabilizacija Iraka marsikomu koristila. Bagdad precej odkrito navaja sile, ki delujejo v prid «a-msriškega imperializma in sionizma*, kar je neposreden napad na Egipt. Za zarotniki pa bi lahko bila marsikatera država od Sovjetske zveze, Saudove Arabije, Irana poleg Egipta in ZDA. Položaj je še bolj zapleten, saj obstajajo upravičeni sumi, da je bil v zaroto vpleten sam bivši iraški predsednik Ahmed Hasan el Bakra, ki je 16. julija iz «zdravstvenih razlogov*
odstopil. Ahmed Hasan naj bi še prej navedel glavna imena zarotnikov, da je lahko odnesel «celo kožo*.
Stanje se torej v Iraku postopoma normalizira:	ajvečja zarota
proti stranki Baas pa bo imela precejšnje posledice za nadaljnji politični razvoj Iraka, predvsem pa spojitve s Sirijo. Irak je zadnje čase nekoliko spremenil svojo pro-sovjetsko politiko in se je pričel odpirati proti Zahodu, kar ni šlo v račun ne verskim fanatikom in ne zagovornikom iraško - sovjetskega prijateljstva. Libanonski dnevnik «As Safir* že odkrito namiguje, da bodo morali sedaj v I-raku odpraviti z «verskimi fanatiki in komunisti*, (voc)
Pomoč izvoznic nafte državam v razvoju
CARACAS — članice organizacije izvoznic nafte dajejo deželam v razvoju večjo pomoč kot pa razvite industrijske države. Po podatkih, ki jih je objavil generalni ravnatelj posebnega sklada OPEČ Ibrahim Ši-hata, odvajajo proizvajalke nafte v ta namen 5,6 odstotka svojega bruto narodnega dohodka, medtem ko razvite industrijske države dodeljujejo za pomoč nerazvitim le 0,5 odstotka.
ItiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiitiiiiiiiiiHiii
Karabinjerji odkrili v Umbriji novo skrivališče teroristične organizacije
V FERRUZZANU NA JONSKI OBALI
Oborožena skupina ugrabila komaj 8-letnega Fabia Scullija
Ni znano, ali gre za «politično» ugrabitev ali le za izsiljevanje odkupnine
i...
RIETT — Odkritje novega skrivališča prevratniške organizacije «Unita cambattenti per il comunismo* v To-diu, v Umbriji, potrjuje domnevo preiskovalcev, da gre za teroristično skupino, ki je imela operativne baze v raznih krajih države. Ni znano, kako je karabinjerjem generala Dalla Chiese uspelo odkriti v stari palači skrivališče teroristov, vsekakor je jasno, da so karabinjerjem «pomaga-le» presenetljive izjave aretiranega Piera Bonana, ki včeraj med drugim povedal sodnikom, da je teroristično organizacijo vodil Fabrizio Pan-zieri.
Rimski sodniki pa medtem preiskujejo okoliščine skrivnostne smrti mladega vojaka iz Kalabrije, ki je služil vojaški rok v Rietiju in ki so ga našli mrtvega v bližini Vesco-via Sabina, kjer so odkrili skrivališče teroristov. Preiskovalci, ki menijo, da je bil mladi vojak ubit, so ugotovili, da je bil mladenič v stiku s kalabrijsko mafijo, ki naj bi sodelovala z «Unita combattenti per il comunismo* pri ugrabitvi trgovca Ambrosija.
Policija in karabinjerji pa so medtem tudi včeraj temeljito preg-
REGGIO CALABRIA — Skupina i petih oboroženih zločincev, med katerimi tudi neka ženska, je v soboto nekaj pred polnočjo ugrabila komaj 8-letnega Fabia Scullija, sina farmacista iz Reggio Calabrie, ki se je mudil na letovanju v Ferruzzanu na jonski obali s sorodniki in prijatelji. Komandos, ki je očitno dobro poznal navade družine Sculli je vdrl v počitniško hišo v predelu «Vena», kamor se je pripeljal z avtomobilom fiat 127 mesinske registracije, ki ga je dan prej ukradel. Člani tolpe so planili v stanovanje in z naperjenimi samokresi prisilili domače, da so ostali mirni, nakar so malega Fabia kar iztrgali iz srede navzočih, kjer je bilo še 7 drugih otrok. Te-roristL-so * zgrabili tudi- njegovo, -4-letno sestro Mario Angelo, ki pa so jo kmalu izpustili, saj- jih -je njena mati prepričala, da gre za hčerko družinske pomočnice.
To je že šestintrideseta ugrabitev, ki so jo neznani teroristi raznih organizacij ozvedli v deželi Kalabriji in tretji v letošnjem letu v pokrajini Reggio Calabrii. Žrtvi prvih dveh sta bila primarij bolnišnice v Lo-criju prof. Francesco Morgante, ki j so ga izpustili po štirih mesecih proti plačilu odkupnine menda dveh milijard lir, in industrijec Giuseppe Aloi, ki je še sedaj v rokah zločinske tolpe.
O zadnji ugrabitvi vodi preiskavo kvestor iz Reggio Calabrie dr. Im-mordino, ki je zaprosil za poseg a- j gentov Disoga, da ugotovijo morebitne povezave političnega značaja. Fabio Sculli je namreč sin vidnega socialističnega predstavnika. Agenti Digosa po sa že po prvih preiskavah izključili «politično» ozadje u-grabitve in dodali, da gre za primer ugrabitve zgolj zaradi odkupnine. Družina Sculli spada sicer med premožnejše, a vsekakor ne med take, ki bi bili pripravljeni neznanim zločincem nuditi v zamenjavo za sinovo življenje znatno vsoto denarja. Po mnenju preiskovalcev gre za dobro organizirano tolpo iz Lombardije, ki si «služi» denar, medtem ko so drugi na dopustu.
Medtem pa družina Sculli preživlja težke trenutke v pričakovanju teleonskih pozivov, (kt)
NEW DELHI — Monsumsko deževje v severovzhodnih državah Indije Utar Pradešu, Biharju in Asamu je do sedaj prizadelo pet milijonov prebivalcev. Včerajšnji indijski časopisi so tudi navedli podatek, da je monsumsko deževje povzročilo od 15. julija skoraj tisoč mrtvih.
Herbert Marcuse
furtu na Visoki šoli za socialne raziskave s Teodorjenu Adomom in Maxom Horkheimerom, ki so potem dobili naziv filozofov frankfurtske šole. Leta 1933 se je moral Marcuse zaradi nacističnega preganjanja preseliti najprej v Švico in mio v Francijo, leto kasneje pa se je dokončno preselil v ZDA, kjer je vse do lanskega leta poučeval na znanih univerzah kot so vseučilišča v Harvardu, Bran-deisu in nazadnje v San Diegu. Njegova najbolj znana dela so «TJm in revolucija», i<Eros in civilizacijam ter «Enodimenzionalni človek».
Marcuse je znan svetovni javnosti predvsem zato, ker je bil eden izmed duhovnih voditeljev proti-avtoritarnih študentovskih gibanj v šestdesetih letih, ki so najprej izbruhnili v ZDA, nato pa so se razširili tudi v Evropo. Okrog njegove filozofije in pogleda na svetovne dogodke se je v zadnjih letih razvila zelo živahna- razprava-, in Marcuse je bil večkrat deležen o-strih napadov s strani meščanskih mislecev kot tudi s strani nekaterih «uradnih» marksističnih filozofov, predvsem iz Sovjetske zveze. Znan je kot oster kritik kapitalizma in sodobne industrijske družbe, svoje misli je vedno izražal na zelo originalen način, izven vsakih tradiciomlnih načel, za Icar je bil predvsem priljubljen med študentovsko mladino in med tako imenovano «novo levico». Ukvarjal se ni samo s strogo filozofskimi vprašanji, ampak je svoja razmišljanja razširil tudi na sociologijo in na kulturno problematiko. Njegovi nasprotniki so mu vedno oči-
BRUSELJ ------ Pet evropskih dr-
žav: Italija, Belgija, Francija, Nizozemska in Luksemburg je sklenilo, da bodo s prihodnjim letom uvedle istočasno poletno uro in sicer od 6. aprila do 28. septembra.
180 milijonov frankov vrednost «spominčkov» potnikov Air France
PARIZ — Do nedavnega so izgube Air France pripisovali «con-cordu*, letalu, katerega vzdrževanje stane mnogo več kot pa zaslužijo s prodajo listkov. To dejstvo pa je zanikala okrožnica, ki jo je ravnateljstvo poslalo svojim uslužbencem, in po kateri naj bi za primanjkljaj bili krivi potniki sami. V letu 1978 je namreč zmanjkalo 845.000 žličk, 714.000 nožev, 625.000 skodelic za kavo, 713.000 vilic in veliko število blazin, odej in vsega, kar si ponavadi potniki jemljejo v spomin. Za nadomestitev tega materiala je francoska družba izdala v enem letu 180 milijonov frankov (približno 36 milijard lir), medtem ko je izguba pri vzdrževanju «concorda», v prav tako dolgem času, znašala le 99 milijonov frankov.
Verjetno se bodo morali od sedaj potniki zadovoljiti s plastičnim priborom. Tradicija francoskega prvega razreda bo doživela hud udarec, vendar je izguba res prevelika.
VESTI S KOPRSKEGA
V slovenskem Primorju še nekaj prostih mest
Morda že čez dva tedna dograditev koprskega križišča
KOPER — Prva glavna konica letošnje turistične sezone je mimo in položaj se je nekoliko umiril. V vseh večjih primorskih turističnih središčih je na voljo še nekaj ležišč. le v Piranu in v Portorožu si je potrebno poprej zagotoviti re zervacijo. Manjši naval je posledica naftne krize, ki jo letos občutijo pač vse turistične države.
Sicer pa je na obali kar precej turistov-izletnikov in šolske mladine na taborjenju. Za zabavo je še naprej dobro preskrbljeno: zabavni orkestri igrajo pozno v noč, vr stijo pa se tudi gostovanja priznanih ansamblov in posameznikov. Oskrba je dobro organizirana in je dovolj izbire v hrani in pijači, tu
ledali nekatera zapuščena poslopja v bližini Odkritega skrivališča, kjer so v prejšnjih dneh našli orožje in zanimive dokumente, buldožerji pa so včeraj grebli v velikem odlagališču smeti, kjer naj bi po mnenju preiskovalcev teroristi zakopali še drugo orožje in morda celo posmrtne o-stanke ugrabljenega Ambrosija.
Na sliki (telefoto ANSA): buldožer grebe v odlagališču smeti v Vescoviu Sabinu.
Na kilajsko-inongolski meji ukinili ves promet
PEKING — Zahodni diplomatski krogi so včeraj sporočili, da je že nekaj dni ukinjen ves promet med Kitajsko in Mongolijo. Vest so potrdili tudi časnikarji vzhodne Evrope. Uradno naj bi prekinitvi botrovale poplave, kar je le delno res, saj so se odnosi med državama v zadnjem času skrajno poslabšali, potem ko je Mongolija pred tedni izjavila, da so njene nekatera obmejna območja Kitajske.
VRSTA OLAJŠAV ZA TURISTE IH POSLOVNE LJUDI IZ JUGOSLAVIJE
IZ SFRJ V 42 DRŽAV BREZ VIZUMA
V lanskem letu so v Jugoslaviji izdali 2.205.079 potnih listov, zavrnili pa 4.047 prošenj
BEOGRAD — Jugoslovani lahko potujejo v 42 držav brez vizumov, v 38 pa jim ni treba plačati takse za vizum. V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so povedali, da je Jugoslavija do zdaj sklenila sporazume o odpravi vizumov z Alžirijo, Avstrijo, Bangladešem, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Bolgarijo, ČSSR, Čilom, Francijo, Filipini, Indijo, Islandijo, Iranom, Irakom, Italijo, Irsko, Japonsko, Ciprom, Kostariko, Kubo, Madžarsko. Marokom, Malto, Monakom, ZR Nemčijo, Pakistanom, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, San Marinom, Španijo, Švico, Liechtenstein-
nom, Švedsko, Dansko, Finsko, Norveško, Tunizijo, Turčijo, Veliko Britanijo in Severno Irsko.
Delno so odpravljeni vizumi (za diplomatske, službene in vizumi na drugih potnih listih, ki imajo klavzulo «poslovno») s SZ, Nemško demokratično republiko, Mongolijo, Korejo, Ekvadorom in Mehiko. Lastnikom diplomatskih potnih listov tudi ni treba vizumov za E-gipt in Grčijo.
Grčija in Albanija sta edini sosednji državi, katerih jugoslovanski turisti ne morejo obiskati brez vizuma. V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so še povedali, da
Jugoslovani lahko potujejo v prav vse države na svetu, tudi tiste, s katerima Jugoslavija nima diplomatskih odnosov. Se pravi, da lahko potujejo tudi v Južno Korejo, na Formozo ter v Izrael, Južnoafriško unijo in Rodezijo. Seveda pa je vse odvisno od tega, če bo jugoslovanski turist dobil vizum od ustreznih organov države, v katero namerava potovati. Sicer pa, kot smo že poročali, je jugoslovanska skupščina sprejela zakon o potnih listih, ki je precej sprostil način izdajanja tega dokumenta. Rok veljavnosti potne listine in vizuma za občasno bivanje v tujini je po-
daljšan z dveh na pet let, natančneje pa so določeni primeri, v katerih državljan ne more dobiti potnega Usta. Ob vsem tem je vsekakor zanimiv podatek, da so jugoslovanski organi v lanskem letu izdali 2.205.079 potnih listov, zavrnili pa so 4.047 prošenj, kar je vsekakor izredno majhen odstotek in zgovorna ilustracija jugoslovanskih prizadevanj pri uresničevanju dokumentov KEVS. V letu 1976 je bilo izdanih namreč 1.756.000 potnih Ustov, zavrnjenih pa 7.364. Z izvajanjem novega zakona se bo razmerje med temi številkami verjetno še povečalo, (dd)
ristični delavci pa so poskrbeli tudi za izlete po morju ter po zraku (letališči v Bovcu in v Sečov ljah). Nekoiiko težav je v prometu, zlasti na mednarodnih prehodih in zaradi obvozov v Kopru Ureditev modernega križišča v Kopru pa je zdaj v sklepni fazi in strokovnjaki predvidevajo, da bodo objekti v dveh tednih zgrajeni in da se bo promet skozi škocjansko križišče potem odvijal brez šema forjev.
KITAJSKI MORNARJI NA OBISKU PRI MLADIH BRIGADIRJIH
Skupina mornarjev kitajske ladje Da Čeng, ki je zasidrana v Kopr ski luki. je obiskala brigadirje na mladinski delovni akciji Istra 79. V Šmarjah so imeli daljši pogovor z mladimi graditelji višinskega vodovoda, nato pa so tudi sami poprijeli za krampe in lopate. Zvečer pa je bila delegacija brigadirjev gost ladijske posadke Postregli so jim s Kitajskimi spe cialitetami.
V	SEČOVLJAH
SE PRIPRAVLJAJO ZA M ED N A no C L' SREČANJE MOTORNIH PILOTOV
V	Sečovljah se je sestal pripravljalni odbor za organizacijo drugega mednarodnega srečanja motor nih pilotov. Prireditev bo od 31. avgusta do tretjega septembra v Sečovljah in je uvrščena v mednarodni koledar Zveze letalskih organizacij Slovenije. Nastopilo bo o-krog 50 tekmovalnih pilotov iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Nemčije in Švice.
L. O.
tali «pragmatizemm, čeprav so ® Marcusovih delih jasno izpričani temeljna načela marksizma, ki Pa jih je vedno spremljala kritika stalinizmu. Zelo znane so njegove P°' lemike proti sedanji družbeni #" reditvi, kjer sta potrošništvo i* profit največji dobrini in od Marcusova definicija ^negativno družbe).
Herberta Marcusa torej lahki mirno uvrščamo med največje in riginalnejše mislece našega stolic ja. čeprav njegovi kritiki in poetični nasprotniki gotovo niso iste' ga mnenja. Kljub različnim ideologijam in političnemu prepričanji; pa je treba umrlemu filozofu Pji' znati, da je skušal na nov načrt odgovoriti na nekatera vprašanji in dileme sodobnega človeka in sodobne družbe, (st)
BUENOS AIRES — Argentina do-življa najbolj blazno zimo svoje zgodovine, s temperaturami do 30 sto; pinj C, medtem ko bi morala biti temperatura nekaj stopinj nad ničlo-
Znano ime ponesrečeni« pod Višarji
VIDEM — V nedeljo so identificirali truplo ženske, ki so ga prejšnjo soboto nekateri pešci opazUi v prepadu pod Višarjami. Gre za jugoslovansko državljanko, 67-letno Kristino Uranek z Reke, ki se je po okvar1 kabine, ki pelje na Višarje, in v koten je kot znano obtičalo za več & 24 oseb, sama podala v dolino. Medtem ko je tistega dne približno st® turistov čakalo na terenska vozil® gozdne policije, da bi jih sreča® popeljala v dolino in jim tako P1?' hranili nekaj ur pešačenja, se J® Uranekova odpravila sama na P0*-Med hojo pa ji je na strmi in nevarni stezi spodrsnilo: padla je v prepad in z glavo udarila ob skale. Izle*' niki, ki so opazili truplo ženske s® nemudoma obvestili krajevne kar®[ binjerje, a za nesrečnico ni bilo ve* pomoči.
Matija MO SKGZ končala obisk na Koroškem
CELOVEC — Od četrtka do nedelj® se je mudila na obisku pri zamejski® Slovencih na Koroškem delegati8 mladinskega odbora SKGZ na po®?' bilo uredniškega odbora Kladiva lfl ZSM (Zveze slovenske mladine) Avstriji. V zelo pestrem in obširne!® programu obiska se je delegacij® srečala s predstavniki slovenskih j ganizacij in ustanov ter KPA na vrij* informativnih sestankov, na kateh® se je seznanila s problematiko tak® manjšine, kot celotne avstrijsk® družbe. Gostitelji so nudili možn.o®* neposrednega stika s čim širšim kr®' gom Slovencev v Avstriji s tem, so pospremili svoje goste na raz®e večerne prireditve tamkajšnjih P®iJ svetnih društev, na krajše izlete 9 razne druge oglede. (E. K.)
• KAMENICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
mokracije in slovenske narod®* skupnosti.
Potem ko je govornik omenil to otroka, ki ga letos praznuje*®, po vserr^ svetu na pobudo OZN. s je obrnil na otroke in mladin®®’ ki so bili množično prisotni na K j menici. Povedal jim je, da so ® bodočnost Benečije, da v njih®*, roke postavljajo slovenske oi'ga®, zarito vse tisto delo, ki so ga ®w redili stari beneški Slovenci v ^®® dolgih let.	c
Livio Crevatin je v imenu janske skunnosti iz Istre. pozov, vil vse prisotne in omenil, da £ take prireditve kot je Kameni®' dokaz moči neke narodne skup® sti. Zaželel je, da bi tudi Sl°v'etj. ci v videmski pokrajini dosegli ste narodnostne pravice, ki jih živa italijanska manjšina v JUU. slaviji. Zatem pa so nastopile g. klorne skupine in pevski zbori: zijanska folklorna skupina, f°h na skupina Primevere iz Huni‘% tamburaški ansambel SPD «*7j. jepa Baško jezero* iz Koroške, JJ klorna skupina z Jesenic. Pe' j,: zbor Pojan iz Dornberka. me®j,j pevski zbor iz Dutovelj in PeV zbor Rečan iz Les. Vsi ti so ® -
ki se je zh®
dušili občinstvo. ... __ okoli odra. Ko je kulturni pi prišel do konca, so se ljudje Uj kropili po kioskih, ki niso imel* miru ne počitka, ali pa so šli P~ sat. Za glasbo in razvedrilo s° -.j skrbeli Veseli planšarji, ansai® ^ Antona Birtiča Beneški fantje Narodna klapa.	ji
Prireditelji kulturnega srečaj-med sosednjimi narodi so zad*!vc|j ni z uspehom, ki ga je dozfV letošnja Kamenica. Množična ®lf« ležba na Kamenici je letos na®^-pomembna, ker daje neposreden J govor tistim pobudam, s kat?® il hočejo beneške Slovence izloči*1, ( slovenske narodnostne skupno5*’-j-Italiji, pobude, ki hočejo zau^ ti demokratični razvoj v do*1, re-Beneške Slovenije, ki hočejo , %-prečiti zakon o globalni zaščit7 vencev v Italiji.