348
Dopisi.
Trst 22. okt. (Razstava.) Ker čestitim bralcem nisem se nič poročal o razstavi tržaški, treba, da kaj malega povem o njej. Iz vsega je očividno, da tukajšnjim Lahom in Lahonom je za stvar tako malo mar bilo kot za lanski sneg; oni so napravili razstava le zato, da tudi z razstavnim plaščem odenejo vez med Italijo in Trstom. Že vabilnice bile so vse le v laškem jeziku tiskane ter razposlane na razne kraje. Možje, ki spoštujejo narod svoj, so jih jim nazaj poslali rekši, pošljite jih Lahom, a ne nam, ki nismo Lahi, v ktero nas tudi vi ne boste spreobrnili. Vnanja oblika razstave je še dosti čedna; nekoliko avstrijskih, obilo pa laških zastav vihra na skednu podobnih utah. Da ni zastav gori, misliš, da si pri kaki tvornici, kjer opeko (cegel) žgo. Notranja oblika je zgolj laškega značaja; vse prav laško, obloženo z nepotrebno šaro. Ko pa greš po razstavi, opazuješ večidel le izdelke slovanskih
*) 1 milijarda je 1000 milijonov.
349
dežel; naši rudniki so obilo zastopani, posebno se od-likuje železnina gorenska. Kar se trgovine tiče, jo ima trgovska zbornica lepo simetrično in lično razstavljeno. Največ pa je razstavljenih slik (malarij) raznih krajev, med kterimi so benečanski in neapolitanski umotvori najlepši; v istem prostoru so tudi lepe kamnitne podobe iz belega marmorja- Med mnogimi urami se ljudje najbolj čudijo neki znameniti uri, ktera je tako umetno narejena, da nobeden ne more zapaziti, kaj da jo žene. To umetno delo moraš videti, popisati se ne da. Naredil jo je urar Josip Bezeg, vrli naš Slovenec in samouk, ki se urarstva nikdar ni učil. On je že predlanskem dobil za krasno astronomično uro, ktero je tudi sam naredil, sreberno svetinjo. Nadjamo se, da g09p. Bezeg tudi za uro, ktero zdaj vse občuduje, gotovo dobi svetinjo, ako sodnikom slovenska narodnost, kakor je to v Trstu že navada, ne bo na poti. Ako se utegne kaj takega pripetiti, javno bo-demo protestirali, v prihodnje pa, ako bo še kdaj ka-košna razstava, pa tudi ne bode več razstavil dela bistrega uma in težkega truda, pustil bo raj še mesto kakemu zagrizenemu lahonu, da razstavi svoj kolovrat. — Kar ogledovalca razstave posebno zanimiva, so mornarske reči, od male do najbolj velikanske, ki se rabi na silnem morji. — Obiskovalcev ni bila tretjina toliko, kolikor je razstavni odbor računal. Tujci so malo dohajali laščino si po sili v glavo vbijat; še laških „bratov", kterim je razstava bila najbolj namenjena, ni bilo dokaj videti. Naj konečno čestitim bralcem povem še „storjicou, kako je neki Ceh, ki je tudi razstavo ogledaval, izplačal oholega lahona. Ko ta gospod do nekih mladih cepljenih drevesic pride, ki so mu bila všeč, vpraša lastnika po nemško, ali jih prodd. in po čim. Lahon pa, ki je dobro znal nemški, se dela, kakor da ne bi ga razumel. Ceh si na to vzame tolmača, da ž njim govori. Tolmač pa potem pove Cehu,   da  ta  lahon   tako  dobro  znd  nemško  kot  on.
¦v                      /
Ceh ga pusti in se ne zmeni več ž njim. Drugi dan pa pride lahon mu ponujat svoja drevesica v stanovanje njegovo na „veliko lokandou. K njemu prišedši ga pozdravi po nemško ter mu ponudi blago. Al naš vrli Slovan mu zdajci odgovori, da „ne razume nema čki". Neumni lah6n je z dolgim nosom pobral svojo blamažo in šel.                       Frickov Janez.
Iz Gorice 21. okt. 0. — Zapustili so tukajšnjo gimnazijo štirji nemčurski profesorji, med njimi tudi velikonemec g. Faulhammer, kteri je več let bil strah in groza slovenskim dijakom. Tudi je odšel g. Franjo Orešec, bivši profesor slovenskega jezika; govorica gre, da pride na mesto pokojnega Umeka v Celovec. Po takem imamo vže zopet pomanjkanje slovenskega profesorja na naši gimnaziji. Radovedni smo, ali nam bode vlada poslala možaka, kteri je navdušen za narodno stvar, in je svojemu poklicu kos. — Včeraj mi je prišel po naključji v roke nov italijansk katolišk list: „11 Goriziano", kojemu sta vrednika g. Pussich, podružnik pri sv. Roku, in Rocca, stotnik v pokoji. V tem listu se bere sestavek, v ko jem pravi dotični pisatelj, da se morajo uničiti sedanja „nespodobna" (sic?!) imena goriških ulic, in z novimi italijanskimi imeni krstiti. Po tem takem hočejo lahoni tudi zgodovino goriško uničiti? — Ce tudi ulice res tako krstijo , se jim vendar ne bo posrečilo, nova imena med ljudstvom vkoreniniti. Vsak na priliko poreče: „Na Travnik grem", ne pa grem na „Piazza grande".
Iz Gradca 22. okt. A—o. — Danes so imeli slovanski dijaki tukajšnjega vseučilišča zbor. Lansko leto voljeni odbor je poročal o svoji delavnosti, ktera je pri silni severni burji bila le negativna; imela je le nalog, pobijati  Slovanom neugodne naklepe večine,
akoravno ne ravno prevelike večine nemških nasprotnikov. Poročilo je bilo dovoljno sprejeto; interpelirali pa so predsednika prejšnjega odbora zarad tega, da je podpredsednik odborov na rešnjega telesa dan na črno desko na vseučilišču nabil vabilo do odbornikov, da bi se ,,in corpore" vdeležili cerkvene procesije, s tem pa se je dalo nasprotnikom orožje v roke, da so potem mahali po Slovanih, češ, da so „klerikalci" itd. Akoravno se te psovke (?) Slovani niso sramovali, bila bi vendar dolžnost odborova, se v tej reči pred slovanskimi dijaki opravičiti. Bivši predsednik je na to odgovoril, da vabilo je bilo popolnoma osebno, in nikakor ne v imenu odborovem. — Volilo se je potem 5 slovanskih dijakov, in sicer 3 Slovenci in 2 Hrvata v tako zvani eksekutivni odbor, kteri ima isti nalog, kakor lanski stalni odbor, le s tem razločkom , da se ima pri vsakej važneji reči sklicati občni zbor vseh slovanskih dijakov.
Iz Gabra na Hrvaškem. — Strašno nesrečo naznanjam, ktera se je pretekli teden, ne daleč od naše meje na Kranjskem v Kočevskem okraji, pripetila. Sla je namreč neka revna, že bolj priletna ženica iz župa-nije Draga, proti Kočevju, najbrže beračit. Ko je reva že večkrat po več dni dolgo izostala in se vselej sopet zdrava nazaj povrnila, izbudila ni ta izostaja, kakor popred, tudi zdaj nikakove pazljivosti med domačincu Dne 17. t. m. — šest dni po odhodu omenjene žene — podd se njen zet po nekem poslu tudi v Kočevje. Med potjo do Grlažute prišedši, posluži se steze, bližnje poti v mesto. Na enkrat ostane in ostrmi, ko zagleda pred seboj — kožuh s krvjo namočen, blizo kožuha škor-nice in zraven škornic glavo žensko ležati. Po škoi*-nicah, v kterih so bile še noge, in po kožuhu, kteri je pokrival še nekaj kosti in ostankov gornjega života^ kakor tudi po glavi spozna svojo nesrečno t as to. Splošno mnenje je, da so slabo in onemoglo revo volkovi zasačili in raztrgali, kterih se še vedno po Kočevskih gorah dosti klati.
Iz Jesenic na Gorenskem 21. okt. *) — Tukaj v naši županiji, kjer je žalibog že tako zel6 po gozdih les posekan, da pri takem gospodarstvu kmalu ne bomo drv imeli, je bil pretekli teden morda največi in naj-debelejši mecesen na Kranjskem posekan. Meril je v premerniku na eno stran 8 čevljev in pol, na eno pa 6 in pol; dolg je bil ta velikan 71 čevljev. Da bi kaj več tacih debelih stegnjencev bilo!
Iz Vrhnike 21. okt. {Ces. močvirje dobimo nazaj; gosp. Mulej spet barantač.) Marsikter ubožen kmetovalec okolice naše se je že dolgo mirno veselil tistega časa, ko se mu bode pred nekimi leti vzeto, tako imenovano „cesarsko močvirje" za majhno plačilo zopet nazaj v posest povrnilo. Dolgo časa se je motala ta stvar, da nismo vedeli, ali dunajska vlada bode podpirala pravično reč, za ktero se je tudi potegnil deželni zbor kranjski, da dobimo lastniki močvirje nazaj ali ne, ker skušali so menda neki egoistični velikaši vse na-se potegniti in kmete polagoma izplačevati; in zato gre še posebna hvala gospodu dr. Costi, kteri je na Dunaji še ob pravem času na pomoč prišel, da dobijo zopet samo tisti posestniki, kterih je poprej močvirje bilo, tudi zdaj v kratkem svoje parcele nazaj, Žalibog pa, da med slednjimi so tudi nekteri nečimurni gospodarji, zapravljivi vinski bratje, ki tako rekoč šiloma, predao namreč imajo zagotovljeno njim spadajočo zemljo, jo prodajajo za male denarje. Tako je gosp. Mulej, kakor je bralcem „Novic" znano,   v vsakem  oziru iz-
*) Uni prošnji  nikakor ni za letos  mogoče  vstreči,  ker  —> kakor tudi v današnjem listu berete — je že davno vse oddano.
Vred.
vrsten barantač, vse take „brate" v kratkem s svojimi mešetarji obiskal, hitro jim nekoliko denarja naprej dal in hajd! nakupil je svet od vseh, kolikor jih je vvohal. Žalostno je, da po takem pridejo ob zemljišča taki, ki se samo s poljedelstvom pečajo in tudi od tega živč, ne pa od mastne cesarske službe kakor gosp. Mu le j. Ne zamerite nam toraj gosp. Mulej, ako mi nevedni kmetici menimo, da se taka barantija z vašo visoko cesarsko službo nikakor in nikoli vjemati ne more in tudi ne sme; kakor tudi to ne, da ste vi pred malo dnevi delavcu J. L. iz Horjula, če je res, kar je sam pripovedoval, zarad dolžnih dveh goldinarjev, brez dopuščanja, da bi se pogojil, že pri prvem tožnem dnevu, goldinar iz žepa in ker revež več gotovine ni imel, še uhane (murčike) z ušes potegnili! To se nam pripoveduje za gotovo, zatoraj vas prosimo, da prekli-čete, ako ni resnica, ali da oznanite svetu, kake postave da imate za tako ravnanje na c. k. sodnijskem prestolu! Iz Ljubljane. {Glavni odbor družbe kmetijske) je v svoji nedeljski seji sklenil, da letošnji občni zbor bode 22. dne prihodnjega meseca, in je osnoval temu zboru program, ki stoji na čelu današnjemu listu. Ker se ima v tem zboru po skušenih čbelorejcih razsoditi, kteri panj po Dzierzonovi osnovi je najbolji za našo deželo, je želeti, da gospodje Dolenec, Po-renta, Sumper, Sovan, marquis Gozzani in še drugi že ene dni pred zborom pošljejo svoje panjove družbi kmetijski in da potem v zbor sami pridejo ali vsaj po pismu na kratko zagovarjajo prednosti svojega panju.
— {Zarad učnega jezika v srednjih Šolah na Kranjskem) se ukaz ministerstva za nauk in bogočaBtje od 8. oktobra 1. 1. za tekoče šolsko leto, kterega smo zadnjič na kratko omenili, v bistvenih delih glasi tako-le :
V   realni gimnaziji v Kranji je v 1. in 2. razredu učni jezik slovenski; jezik nemški naj se vsak teden uči po 4 ure; v 2. razredu pa naj se nemškega jezika uči toliko, da bo mogoče v 3. razredu že prihodnje leto 187% kak predmet (nauk) učiti z nemškim jezikom. Pri naukih, ki se v 1. in 2. razredu učijo slovenski, je  povod  dodajati  nemška termino-
V  realni in visi gimnaziji v Novem mestu ima letos učni jezik v 1. razredu večidel slovenski biti; učitelji naj pa za to skrbijo, da Kočevarjem, ki slovenski ne umejo, to razjasnijo po nemški, kar so slovenski razlagali; tudi izpiti (izpraševanja) naj bodo pri Kočevarjih nemški. V viših razredih ostane še letos učni jezik kakor je bil. Deželnemu šolskemu svetu pa se daje nalog, naj energično dela na to, da se v Kočevji prihodnje leto začneta dva razreda spodnje gimnazije, novomeška gimnazija pa se prestroji v gimnazijo za slovensko mladino.
Ljubljanske gimnazije 1. in 2. razred naj se razdelita v dva paralelna razdelka tako, da v enem je učni jezik slovenski, v drugem nemški; v slovenski paralelki naj se nemški jezik, v nemški pa slovenski jezik uči po 4 ure na teden in strogo naj se gleda na to, da se učenci v 2. razredu tam nemškega, tu pa slovenskega naučijo toliko , da se jim v 3. razredu more eden ali pa tudi več predmetov razlagati slovenski in nemški. Povsod se mora skrbeti za terminologijo slovensko ali nemško.
V  realki ljubljanski veljajo zarad učnega jezika v 1. in 2. razredu iste določbe. I talij anski jezik kot obligaten jezik naj se prične še le v 3. razredu ; francoski jezik je v viših razredih prostovoljen nauk.
Minister pritrjuje mnenju dež. šolskega sveta, da v vsacem spodnjem razredu srednjih šol isti učitelj uči slovenski in nemški jezik,  v gimnaziji pa tudi la-
tinski,   zato naj deželni šolski svet si za to pripravnih učiteljev izbere.
Verski nauk naj se zdaj, ako je mogoče, v viših razredih v maternem jeziku razlaga; tudi se smejo že zdaj v viših razredih predmeti iz klasičnih jezikov prestavljati v nemški ali slovenski jezik po zmožnosti učencev. V vseh viših razredih je že letos slovenska terminologija dodajati.
Deželnemu šolskemu svetu se nalaga resna skrb, da se napravijo šolske knjige, pa tudi druge v šolsko slovstvo spadajoče knjige v slovenskem jeziku; o tem naj šolski svet ministerstvu naznani potrebne predloge. Ministerstvo pa ne more misliti, da bi razpia premij peljal do zaželenega cilja, ker skušnje učijo, da po tej poti večkrat slabemu blagu doleti premija, ako ni boljih konkurentov. Zato, ministerstvo misli, da izbirati za taka dela strokovnjake, ki so tudi slovenskega jezika dobro zmožni, utegne prava pot biti, da se dobijo dobre šolske knjige.
Ravnateljem srednjih šol nalaga ministerstvo dolžnost, da vestno izvršijo te ukaze, temveč, ker skušnje letošnjega šolskega leta bodo podlaga prihodnjim uravnavam. Nadzornik srednjih šol pa naj čuje nad tem, da ravnatelji in učitelji na tanko storijo svojo dolžnost.
Kakor ima vsaka reč dve strani — lice in narobe, tako se tudi imenovani ukaz različno sodi; mnogim je všeč, nekterim ne. Temu za zdaj veleva ravno prav; temu premalo; onemu preveč, onemu je ves cel6 odveč, enemu se zdi koristen, enemu škodljiv. Ta različna sodba o njem nima nič čudnega v sebi, kajti v časih splošne nezadovoljnosti in strasti kje neki je naredba, ki bi ustrezala vsem,  zlasti  posamesnim sebičnežem?
Naslednjim vrsticam ni namen odgovarjati vsem omenjenim mnenjem ter kazati, kdo in v čem ima prav ali ne prav; ampak namenjene so le njim, kte-rim se ves ta ukaz zdi odveč in škodljiv. Pa tudi tem ne bomo spodbijali mnenja in dokazovali potrebe, da se kakor vsak narod tako tudi slovenski narod izobražuje v svojem jeziku, da se toraj pre3troj6 srednje naše šole, kajti to je že bilo sto- in stokrat dokazano, in ko tudi ne bi nikdar bilo, ne bi trebalo dokazovati tega, kar je čisto naravno in se nabaja pri vseh na\rodih, ki živ6 v naravnih razmerah.
Zadosti bode, da svetu imenujemo malo četo , ki po gostilnicah in kavarnah zlasti v „Ronerjevi" in pa v časnikih, Slovencem sovražnih, rogovili in protivi omenjenemu ukazu tako, kakor da za njo stoji armada 500.000 glav!
Ljudje te baze so ali domačini ali tujci. Med domačimi se nahajajo nevedneži, kteri ne poznajo uredbe šolstva in poti izobraževanja pri drugih narodih, ampak se drže starega kopita, ktero je v šolstvo vsilila nepoštena nemškutarija (germanizacija), in svoje nevednosti ter se dado za nos voditi iz daj i ca m odpadnikom bodi-si iz politiških bodisi iz sebičnih obzirov, in ošabnim nemčurjem, ki si dozdevajo , da so neka viša kulturonosna bitja, ker znajo nekoliko nemških besed, češ, da ž njimi lahko tlačijo „neumnega" Slovenca. — Med tujci pa, ki protivijo ministerski na-redbi, so dvoji: kruhovci, kterim slovenska pogača dobro diši, jezik slovenski pa smrdi, in pa prusofili, kterim je Germanija še premajhna in ki bi na slovenska tla radi presadili „die Wacht am Rhein*'. Med obojimi pa zvonec nosijo profesorji, kteri so bili že prej tako nesramno predrzni, da so za ljubljanske službe prosili, akoravno so bile razpisane s pogojo, da prosilci znajo slovenski ali kteri sorodni mu slovanski jezik, zdaj pa so še predrznejše, ker v več letih nenaučivši se  besedice  slovenski  hočejo  obdržati
350
351
dober kruhek in ovreči ministersko naredbo. To to je jedro njihovih razlogov, — vsi drugi so piškave pretveze. V ta namen se bratijo in shajajo z vsemi izda-jicami, kujejo dopise in trobijo po svetu, da Slovencem gine omika, ako oni ne bodo učili na slovenskih srednjih šolah!?! V tem oziru si zlasti prizadevata profesorja Pirker, ki je izustil mogočno besedo, da se rajši odpove službe, kakor da bi učil slovenski, češ, da se to ne bi vjemalo z njegovo častjo, in pa Perger, v čegar kemičnem kabinetu se shajajo kolovodje in ki je te dni g. Wretschku v Gradec nesel „adreso", v kteri tujci obžalujejo, da jim on nič več ne stoji na strani. Zakaj se od zora do mraka v šolske naše zadeve meša tujec dr. Eisel, ki naj vesel bode, da je v jetnišnici ljubljanski kos kruha vjel, to se more razumeti le iz tega, da je ta možiček že od nekdaj stara baba, ki celi dan rada klepeti o svoji teti veliki Germani) i.
„Tagblattu in „Preši" pa bobnajo po svetu, kakova sila se godi Nemcem na Kranjskem, ker se morajo učiti slovenskega, kruhonosnega jim jezika. Tega pa ne poved6 ti klepetaČi, da se morajo tudi Slovenci učiti nemškega, in Nemci in Slovenci laškega jezika. To, se v6 da njim ne velja za silo, to je njim vse v redu, to je po ustanovnih postavah!
Temu hujskanju, ki ga očitno netijo zlasti tuji profesorji, se mora pripisovati, da so menda nekteri stariši vodjev prišli prosit, naj se njihovi sinovi ne bi učili slovenščine. Kakov vspeh so imele take prošnje, tega ne vemo; to pa vemo, da bi vodji gotovo o d-bili prošnjo, ki bi se glasila na to, naj se ta ali ta ne bi učil iatinščine, grščine, nemščine ali laščine.
Takemu hujskanju nasproti bi imeli vestno dolžnost, starišem in učencem razjasniti omenjeni ukaz, ki ima pred očmi korist Nemcev in Slovencev, kajti po tem ukazu, ako ga učitelji vestno in z ljubeznijo do naroda kterega koli spolnujejo, se Slovenci lahko nauče nemškega, kakor Nemci slovenskega jezika, tako da se bodo od 3. razreda dalje oboji lahko skupaj učili deloma v nemškem, deloma v slovenskem jeziku. Ali ni to za sedanje naše okoliščine modra naredba?
—  (Vprašanje.) Ali se po ministerskem ukazu od 8. oktobra 1871. leta smejo slovenski učenci od 3. razreda više, ki so v prejšnjih razredih učili se slovenščine, letos oprostiti slovenščine? — Ali sme vodja gimnazije takim učencem 2. razreda, ki so sinovi kranjskih kmečkih starišev trdega slovenskega rodii, vstop v slovenski razdelek braniti zato, ker se ne izpričajo z dovoljenjem starišev? Ce je to, tedaj se sinovi kmečkih naših starišev v šolah šiloma prekucu-jejo v nemce? — Naj si. deželni šolski svet to stvar resno presodi, ker on je odgovoren zato, da šolski ravnatelji niso turške paše!
—  (Deželni odbor) je v seji dne 20. oktobra t. 1. sklenil, da se načrtana osnova velikih občin za zdaj še ne vpelje, in da se sedanja v mnogih rečeh ne dovolj jasna in tudi pomanjkljiva občinska postava predela in prihodnjemu deželnemu zboru predloži. — Deželnemu odboru v P r a g i so se na dopis njegov naznanili nagibi, iz kterih se je deželna naj-denšnica na Kranjskem odstranila, ker tudi v Pragi nameravajo najdensnico odpraviti. — Od županstva v Cerknici podano pritožbo zoper c. kr. okrajnega glavarja gosp. Ogrinca zarad tega, ker trdovratno le nemška pisma županstvu pošilja, je deželni odbor c. k. deželni vladi izročil s tem, da bi zapovedala okrajnemu glavarju, da se glede jezika v svojem uradovanji drži ukaza deželne vlade, kteri veleva, da imajo gssposke s slovenskimi ljudmi slovenski uradovati.
^— (Deželni Šolski svet) je v poslednji svoji seji dobil glas, da prof. Žakelj iz Reke pride za profesorja na gimnazijo ljubljansko. Učitelju Lapaj-netu v Idriji se je sklenilo, izreči zahvalo za poklon njegove knjige o kranjskem šolstvu. Podučitelju v Zireh se je dovolilo, da še za 3 leta naprej dobiva dosedanji donesek iz normalnega šolskega zaklada, in soli v revni občini Banjaloki tudi iz šolskega zaklada 80 gold. v pripomoč šolskemu pomočniku; — učiteljem, ki so letos v velikih šolskih praznikih pod-učevali vnadaljnevalnihnaukih, se je dala nagrada; — predlogi okrajnega šolskega sveta postojnskega o imenovanji učiteljev na 4 novih ljudskih šolah so se potrdili; — da učitelj Ivanetič na preparandiji ljubljanski gre v pokoj in na njegovo mesto stopi J* Tomšič in za njim Grk man pomakne naprej, se je nasvetovalo ministerstvu; — g. Anton Forster je bil za učitelja pevstva v gimnaziji in realki imenovan. — Da se doženejo homatije zarad zidanja šol v 01-ševku in Voklem, se je vravnalo potrebno.
—   Gosp. Adolf Hofbauer, jako marljivi in izvedeni tajnik deželnega odbora kranjskega, je po dveletni bolezni 20. dne t. m. umrl.
—  (Pri letošnjih preskusnjah iz živinozdravniŠtva in umnega podkovstva) so se med kovači skazali najbolj i: Janez Mandelc, kovač iz Smartna pri Litiji; Janez Snoj, kovač od sv. Jakoba pri Savi in Vik t. Pristav, kovač iz Ljubljane; blizo teh Martin Kamere iz Nove Vasi na Stajarskem; — med učenci pa, ki niso kovači, najbolje: Anton Zupančič iz Ponikve na Stajarskem, Ivan Justriš iz Druškovca na Hrvaškem, France Permozer iz Št. Petra pri Celji na Stajarskem. — Tako bo dala kovaška in živi-nozdravniška ljubljanska šola spet nekoliko dobrih kovačev in živinozdravniških pomočnikov na deželo in vstregla silnim potrebam umnega podkovstva in umnega ozdravljanja živine. Ni je gotovo nobene učilnice, ki bi po večletnem svojem obstoji djansko toliko koristila deželi v kmetijskem oziru kakor ta, ki jo družba kmetijska zdržuje za tako majhnimi stroški zato , ker učitelji skoro da brez plačila opravljajo učiteljstvo.
—  (Poberki iz časnikov.) Unidan se je „Tagblattu grozno repenčil o deželnem zboru kranjskem. A to ni čuda; patroni njegovi niso imeli prilike škandalov delati v „illegalnem" zboru, zato zdaj „Tagblatt" ren-tači nad narodno večino. To na papirji vsaj deželi ne prizadeva nobenih stroškov. — Da je nemška bubokra-cija v Pragi unidan demonstrirala zoper rojaka našega prof. Kranjca, češ, da ne zna nemški in da ni zmožen učiteljstva, to je popadel „Tagblatt" z neko posebno slastjo, rekši: „no, „Novice" pa so mu nezmerno hvalo pele!" Revček „Tagblatt"! ne delaj se tako neumnega, da ne bi vedel, od kod ona demonstracija zoper prof. Kranjca, ki že 16 let uči avstrijsko civilno pravo v nemškem jeziku na akademiji v Sibinji in vseučilišču Inspruškem, — ki je na vrlo dobrem glasu kot pravoslovec in pisatelj pravoznanstva, in sicer tako dobrem, da ga je kolegij Praških juridičnih profesorjev nasvetoval c. k. ministerstvu, naj ga pokliče v Prago. — Ljubljansko jjkonstitucijonal"^ društvo je v svojem zadnjem shodu v glassalon-u pri vinu in pivu med druzimi otrobi tudi izreklo to, da ona postava, ki jo je deželni zbor kranjski sklenil o zgubi poslanstva, ni bila sklenjena na postavni poti. Kjer je presvitli cesar potrdil to postavo, tedaj bodo ljubljanski kon-stitucijonalci c. k. uradniki še le cesarja učili, kaj je postavno, kaj ne! Mi se ne čudimo taki vrtoglavnostij al ces. komisarja prašamo: kaj bi storil, ako bi društvo „Slovenijau tako ongavila?
— „Laibacherica", „Tagblatt" in po njej mnogi drugi časniki so prestavili našo novico o dunajski razstavi leta 1873. tako, kakor da razstava bode v Ljubljani. Zdaj pa sodite sami: ali taki jezikoslovski modrijani, ki še toliko slovenskega jezika ne umejo kakor prvošolec, morejo in smejo govoriti o zadevali našega jezika?!
352