St. 167 MMh iftim vicftfivi (luta umitim u usta) .-stu, v patak 17. julija 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Izhaja« tzvzemii pondeljdc, mk Asiškcfa št 20, L nadstropje. D pisma se o« spreftmajo, Prof. F. Pcirc. — Lastnik toftk za mesec L 1-—■ 3 mesece Za inozemstvo mesečno 5 Br wč. — i Urednittvoc nBt sfca tB^^nloa toWmko ure&ufti* , Vrj/JlA -t vrafiaia. — Od»J. r — e Edinost Naročnina m celo leto L Hl-> ia oprave it 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okoli?« po 20 cent — Oglasi se račanafo v flirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev m obrtnikov mm po 40 čast osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 9—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ofkuf naročnina in reklamacije se pošiljajo izključne uprav« Edaooett, v Testa, ultsa sv. Frančsika Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva ia uprave 1MI TisoCletnlco hrvatskega Kraljestva Že včeraj smo- poročali v « Pismu M Dalmacije», da se vršijo po omh toapU Jugoslavije, kjer prebivajo« Hrvati, proslave tisočleUiice hrvatskega kraljestva. Postanek hrvatskega kraljestva se stavlja v 1. 925. po Kr. in torej poteče letos ravno 1000 let od tega važnega dogodka v zgodovini jugo slovenske ga naroda. Pisati zgodovino hrvatskega kraljestva od tedaj dalje, navajati razne hipoteze in domneve o prvi najstarejši dobi hrvatskega državnega življenja — vse to bi nas dovedlo predaleč in spada poleg tega v pretekla stoletja, ki so za nami in ki se — upamo _ ne povrnejo več. To obletnico in z njo združene proslave je treba marveč promatrati iS stališča sodobne hrvatske zgodovine, ki se je začela z L 1918., t. j. z ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno Jugoslavijo. Malokdo je menda tako kompetenten, da nam more podati zares nepristransko oceno pomena tisočletnice hrvatskega (kraljestva s tega stališča kakor sodobni i nemški zgodovinar in publicist Herman Wendel. S svojimi deli in raznimi manjšimi 'spisi si je stekel med Jugosloveni samimi in tudi v svojem narodu ime pravega < jugoslovenologa». Med Jugosloveni samimi pa se ceni kot iskren, toda obenem tudi objektiven prijatelj jugoslovenskega plemena. Ta odlični zgodovinar in publicist je objavil te dni v «Prager Presse» zanimiva razmotrivanja, posvečena tisočletnici hrvatskega kraljestva, ki so vredne, da jih podamo tu v glavnem tudi našim čitateljem. Take narodne slavnosti imajo na sebi nekaj vzvišenega, pa tudi nepovoljnoga. Nekaj vzvišenega je, če se živeča generacija po nepretrgani verigi rodetv čuti v spoju s predniki davnih časov. Nepovoljno pa je, da je sedanjost po preširokih pre postali predzidje krščaafitra! V tem znamenju 90 se borili proti pohlepom pomadžarovanja. V tem znamenju so se pred sto leti zbirali Ilirci, da vdahnejo hrvatskemu književnemu jeziku novo življenje. Ros je sicer, da je imelo tudi državno pravo dvojno stran, ker je prah starih pergamenov zastiral marsjkafco oko z« potrebe novih časov. Moderna narodna »Test je prihajala iz demokratičnih virov. In ker je leto 1918. doneskt jugo slo vensko ujedinjenje, ne more nikdo prezirati, kako dragocena ia važna sta bili hrvatska država in držama misel za uveljavljanje skapnega ja^odotenstra. Bili so časi, ko je motno vodovje tujinske-ga gospodstva butalo ob ves slovanski jug in so se le ostanki hrvatsko-tslavonsko-dahnatinskega kraljestva dvigali iz poplave,. Bi! je to otok, s katerega obali je pla- men nade metal svoj svil v noč podjarmljenih soplemenjakov. V tem jugoslovanskem smislu hi moralo vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev slaviti tisoč letnico Hrvatske. Mesto tega pa godrnja — kljub zbližan ju med Pašićem m Radićem — zagrižen separatizem, ker so Hrvatje nekdaj imeli svojo državo, a je sedaj nimajo, ter prireja tucate lokalnih slavnosti. Ni bilo inicijative za skupno slavnost vsega naroda. V tem je najhujša obsodba tistih, ki v . svoji trdovratnosti in slepoti še nočejo razumeti dejstev, ki so jih ustvariti veliki zgodovinski dogodki sodobnosti. No, mi smo uverjeni, da se tudi ta rana v življenju J«qgoslovenov zaceli v ne dolgem času in da bo oolitičnemu in državnemu ujedinjenju sledilo tudi duhovno. Saj zahteva to logika zgodovinskega razvoja. ~ Vlada nnrodneso Moka odstopila Hova vMo RR it iekra današnjega dne — PaiKa poverjen neomejen mandat BEOGRAD, 16. (Izv.) Pozornost beograj ske javnosti je bila osredotočena ves dan na razvoj vladne krize, ki je nastaJa po podpisu sporazuma med radikali in radi-čevci Dopoldne se je na Topčiderskem vrtu vršila konferenca vseh rarfrkalakih ministrov; predsedoval' je Nikola Pašžć. Na konferenci so se posvetovali o političnem položaju. Konferenca je trasjala od 1030 do 13. ure. Popoldne Je prišel minister zaj socijalno politiko-Marko Gjuričić, ki zastopa Pašiča, v narodno skupščino. Novinarjem je podal nasled'njo izjavo. «Po konferenci pri ministrskem predsedniku Pašiću sem se podal v dvor in preložil kralju pismeno ostavko dosedanje vlade. Nadaljni razvoj stvari je sedaj v rokah krone.» Popoldne od 17.—18. ure je bil na dvoru j . . i -. . .predsednik narodne skupščine Trifkovič, kopih ločena od dogajanja pr^d desetimij ^i ]e predlagal kralju, naj poveri Pašiču in desetimi stoletji in da jo morajo zato' filologi in slavnostni članki še le vzdram-Ijati k čustvu tiste zveze. Celo zgodovinska znanost mora tapljati skozi gosto meglo, vsled česar ne poznamo ne Očeta prvega kralja Tomislava, ne dneva, kdaj se je ta poslednji rodil in kdaj je umrl. Življenje in dejanja njegovih naslednikov iso istotako zavrta v neprodtren mrak. Tudi ni ugotovljeno, kdaj in kje je bil Tomislav slovesno kronan. Le dejstvo, da je bil kronan, je ugotovljeno. Od glavarja enega plemena se je povzpel do glavarja več plemen. Postal je *>o<*lavar dalmatinskega primorja, dočim panonska Hrvatska med Dravo, Savo in Kamelo ni bila podrejena njegovemu gospodstvu T-otla silni madžarski napadi, ki jih je znal zmagovito zavračati, so ta ozemlja zvarili v enotnost z njegovim ozemljem. In ker mu je Carigrad, da si pridobi njegotvo pomoč proti Bolgarom, poveril tudi otoke ob dalmatinski obali, se je raztegala njegova oblast na daleč preko jugostovenskega ozemlja. Država Tomislava, ki so ji tvorile meje reka Raša v Istri, Drava, Donava ki Drina, je bila v resnici Velika Hrvatska. Nje vladar je mogel smielo sanjati o zavo-jevanju vsega balkanskega polotoka. Podpirala ga je tudi rimska- kurija dobro računajoč, da s tem Hrvate, katerih mlado krščanstvo je tedaj omahovalo med Cark gradom in Rimom, pridobi za Rim. Če je že Tomislav z obilico svoje moči ctop41 ob bok velikima srednjeveškima jugoslovenskima vladarjema, bolgarskemu Simeonu in srbskemu Dušanu, pa je bila vendar njegova glavna zasluga v tem, da je s sprejetjem kraljevega naslova zasedel za Hrvate mesto v rodovini evropskih narodov ter napravil iz njih takorekoč zakonit narod. Čeprav pta je bila na njegovem dvoru hrvaščina občevalni jezik, je brlo vendar kraljestvo Chrobatia tipična srednjeveška teritorijalna država in ni bila nikakor narodna država v našem smislu. Je tudi le pobožna legenda, da bi bil hrvatski škof Gregorius iz Nina na sinodi v SpKtu 1. 925. iz narodnih razlogov nastopil za slovansko bogoslužje in proti latinskemu jeziku pri maši. Kajti spor se je sukal o vprašanjih cerkvene jurisdikcije in obredni jezik je igral le podrejeno vlogo. Neposredno narodno pomembnost za razvoj Hrvatov je imelo leto 925. — v katerem se splošno domneva postanek kraljestva — tem manje, ker so domači vladarski hiši že v letu 1102 sledili tuješ, najprej Arpadi m Anjou-jevci, ki so jim leta 1526. sledili Habsburgovci. Predzadnji kralj Hrvatske j? bil avstrijski Fran Josip, a zadnji Kari. . , ?)ldi P°d takozvano narodno dinastijo je biLo na slabem z gojitvijo narodne misli, er je bi,a ta tuja srednjeveškemu mišljenju. Naslednik Tomislava, Peter I. Kreši-96 i,Cr05 n°tranjih sporih postavil na laAmske S!ranke» m je v Dalmaciji odprl vrata na stežaj benečanskemu vplivu In v poznejših stoletjih je bila plast, ki ,e bila prestolu najbližja, visoko plemstvo, nenaroden element v ljudstvu. Kraj vsega tega pa je vendar dejstvo da leto 925. obsega tudi rojstvo hrvatske bila in ostala. Kot in radičevci. Vlada bo sestavljena tekom jutriinjega dne. Po posvetovanju na dvoru je g. Trifkovič sporočil D&vidoviču, da je vlada podala ostavko ter da je kralj poveril Pašiču neomejen mandat za sestavo nove vlade. G. Trifkovič je o tem obvestil tudi Pavla Radića. Na vprašanje, kdaj bo nova vlada sestavljena, je g. Trifkovič odgovoril novinarjem, da jutri popoldne. Narodna skupščina se sestane bržkone že v pomfelMi, mandat za sestavo koalicijske vlade na podlagi sporazuma med radikali in radićevci. V političnih krogih smatrajo pa za gotovo, da ne bo prišlo do koalicijske vlade, ampak da bo sestavil Nikola Pašte vlado RR, v katero stopijo* samo radikali o razdelitvi portietjev BEOGRAD, 16. V kombinacijah o novi RR vladi ni zaznamovati drugih vesti o zasedbah resorov kot to, da prevzame ministrstvo prosvete dosedanji minister pošte Velja Vukačevič, ministrstvo pravde Marko Gjuričić in ministrstvo socijalne politike Milan Stmonovič. Vsi ostali radikalni ministri bi ostali na svojh mestih. napraviti revizijo v katoliški cerkvi in župnišču. Občani so napravili v in okohi cerkve barikade. Oddelek orožnikov je vdrl v cerkev ter razgnal zbrano množico. Pri tem je prišlo do spopada in je bil župnik ustreljen v cerkvi, več občanov in orožnikov pa je bilo ubitih v bitki. Nad Bo-brujskom je bilo proglašeno izjemno stanje. Naraščanje Moskve Umrljivost manjša kakor pred vojno MOSKVA, 16. Zadnji statistični podatki 0 sedanji ruski presfcoltci so izredno zanimivi. Mesto obsega 28,500 hektarjev, medtem ko je v 1. 1912. obsegalo le 17.482 hektarjev. Dne 1. januarja 1926. je štela Moskva ,1 milijon 811 tisoč prebivalcev, 1. 1924. 1 milijon 772 tisoč, 1. 1912. 1. milijon 700 tisoč. Tekom zadnjih 10 let je živelo v mestu več moških kakor žensk. V 1. 1924. je bilo rojenih 51,781 1. 1923.. le 48.490. Odstotek smrti je znatno padel v primeri s predvojnim. Leta 1924. je umrlo 27.083 ljudi, I. 1923. 39.126. Poročilo se je 1. 1924. 25.187, 1. 1923. 10.093 parov. ___________ Samomorov je izvršilo 1. 1924. 310 ljudi, tistega 1. 1922. 235, 1. 1913. 360. Kuj le z odlokom o omejitvi obmejne lastnine ? Predvčerajšnjim smo poročali o neki okrožnici kr. pretfekture v Trstu potom tukajšnjega prizivnega sodišča, katero so objavili tukajšnji laški listi in katere pomen bi bil na podlagi njenega besedila ta, da se bo odlok o omejitvi obmejne lastnine zopet izvajal, dasi v nekoliko ublaženi obliki. Objava te okrožnice je vzbudila precejšnje vznemirjenje med prizadetimi in pripravljala se je, posebno v Istri, nova akcija. Včeraj pa je objavilo tukajšnje glasilo vladne stranke «Popolo di Tries-te* obvestilo istrske fasistovgke zveze, v katerem je rečeno, da je omenjena zveza pooblaščena izjaviti, da ni v pristojnem ministrstvu ničesar znano o kaki nov* okrožnici, ki bi odrejala zopetno izvajanje 1* V .°'irve!IlieneŽa odloka. Vprašanje je le, kdo je ljudi, pooblastil istrsko fašist o v sk o zvezo, da izda tako obvestilo, medtem ko prestojna obla-stva molčijo. Zato je danes še bolj kot včeraj upravičeno naše vprašanje: Kaj je pravzaprav z odlokom o omejitvi obmejne lastnine? Odgovor pričakuje javnost oi ki je v to ustavno poklican in upravičen. slovenskih radikalov BEOGRAD, 16. Tu se že par dni mudijo slovenski radikali iz Ljubljanske in mariborske oblasti gg. Ivan Hribar, Županić, Tavčar in dr. Ravnik, ki kandidirajo za državne podtajnke. države. Ta država je _______ celota ali jedro več ali manje neodvisna' je ostala ta država skozi stoletja m je kljubovala vsem viharjem. V hudih časih je delovala državna misel kot poživljajoč eliksir, ki je ohranjal Hrvate. V tem zna- ZZT* SJ"* za*S*iki "Pa*« ^ture dr. Žerjava je izdal proti turškemu zapadnem« vplivu, Hrvati včeraj odlok, da se ves stavtmi materijal, Italijanska delegacija na konferenci v Firencah pri Mussolinija RIM, 16. Včeraj je ministrski predsednik sprejel v palači Chigi člane delegacije na italijansko^jugoslovenski konferenci v Benetkah in Firencah ter se jim zahvalil za požrtvovalno delo na konferenci. Tiskovna svoboda PARMA, 16. Fašistovski list «Corriere Emiliano* je objavil .naslednji komunike fašistovskega direktorija v Parmi: Tukajšnji aventinci in framasoni, ki bi se radi skrili pod imeni nekaterih pohabljencev, skušajo na novo izdajati «Prccolo», ki je Leta in leta motil mir v mestu in na deželi. Fašisti opozarjajo višja fašistovskat obla-stva na grd trik ter pozivajo -krajevne in-trigante, da ne podpirajo izdajanje «Pic-cola», ker bi se to smatralo za izzivanje in žaKtev narodne vlade.» Komunike je bil odposlan on. Mussolini-ju, Federzoniju, Farinacciju in prefektu v Parmi. Odvetnika pretepena FIRENZE, 16. «11 Nuovo Giomale* poroča iz Siene, da je tam skupina fašistov pretepla dva ugledna odvetnika, ko sta se vračala od rasprave na sodišču. Odvetnika sta bila pretepena, ker sta baje v zvezi z razpečavanjem tajnega lista «Non mol-lare!» Avto s fašisti se prevrnil čez cestni nasip 1 mrtev, 18 ranjenih PALERMO, 16. Skupina fašistov, ki se je udeležila sprejema generalnega fatšistov^ skega tajnika Farinaccija v Girgenti, ise je včeraj vračala z velikim avtomobilom ,v Porto Empedocie. Medpotoma je avto na nekem ovinku zdrčal s česte čez visok nasip in se prevrnil. Pri tem je bilo 12 fašistov nevarno ranjenih; eden je kmalu potem umrl v bolnišnici. Knjige gz Nemčije na račun vojne odškodnine RIM, 16. Naučno ministrstvo sporoča, da je pričela Nemčija že 1. 1923. pošiljati knjige na račun reparacij. Prva pošiljatev je obsegala 281 zabojev knjig. Pošiljanje se je prekinilo radi pogajanj za Dawesov načrt. V pričetku tega leta se je pričela italijanska delegacija zopet pogajati z odškodninsko komisijo v Parizu. Pogajanja so vi toliko uspela, da se v najkrajšem času izvrši pošiljatev 138 zabojev knjig, ki c/> T^rvc/fo I« vr I t«%e>lr Am \l ^ — * * * _ Strugi Volge In Dnjepra t napeljeta v Azovsko morje — Velikanski načrt za ustvaritev novih pomorskih nfei MOSKVA, 16. Načrt za napeljavo strug Dnjepra in Volge v Azovsko morje je izgotov-Jjen. Po načrtu se bo izliv Volge zvezal potom omor&kega kanala z Azovskim morjem. Ta anal bo odprl pot parnikom za čas, ko Volga naraste, proti mestom Saratov, Samara in Nišnij Novgorod {na leto po 100 dni) ter proti mestom Astrahan in Baku ter drugim pristaniščem Kaspiškega morja (tekom 200 dni na leto). Vsled napeljave struge Dnjepra v Azovsko morje se bo parnikom odprla pomorska zveza proti Kijevu in še boV; daleč po reki navzgor. Ta dela bodo velikanskega pomena za prevozne cene žita in lesa. Razvoj letalstva v Rusiji Aeroplani za pobijanje kobilic MOSKVA, 16. Delniška družba za zračno plov»bo v Rusiji «Dobrclet», katera je bila ustanovljena na pobudo Trockrja leta 1923 z delniškim kapitalom 5 milijonov rubljev, je razvila svoje delovanje na vse ozemlje ZSSR razen na Ukrajino, kjer obstoja au-ki se izvaža v inozemstvo na vseh postajah rtonomna avijatična organizacija «Dobro-državne mete deklasificira od razreda BI let» je organiziral sledeče zračne zveze za «a r Ts ^ALn. V ol^J ----A____ _ A «1 A*_.l____XT- - • - XT_____r____J t/"_____ na C. Ta odtok stopi v veljavo z-današnjim dnem. Vladno krizo no ČebosMKem radi spora z Vatikanom PRAGA« 16. Po odhodu papeškega nuncija Manmaggia je narodno-soci-ja Lna stranka sklenila podati interpelacijo, v kateri zahteva prekinjenje diplomatskih stikov z Vatikanom ter ločitev cerkve od države in šole na Češkem. Svojo interpelacijo so prijavili skupnemu odboru koalira-nih strank, ki se je trudil, da z o žirom na delikatne medsebojne odnošaje najde za- potmke: „ Moskva-Nišnij Novgorod-Kazan; Moskva-Leoingrad; zveza zdravilišč na Krimu; tri črte v osrednji Aziji za ustanovitev zračnih zvez med republikami cen- General Naulin odpotoval o Maroko Živahno delovanje na bojišču PARIZ, 16. Novi poveljnik francoskih čet v Maroku, general Naulin, je sinoči odpotoval v Marseille, odkoder odpotuje na torpedolovcu v Maroko. Znatna ojače-'nja, med temi tudi maroška divizija, ki se je nahajala do sedaj v Palatinatu, so n*u 'bila .stavljena na razpolago in bodo prispela skoro istočasno ž njim na bojišče. V tukajšnjih krogih je zelo trdno upanje, da bo general Naulin z razpoložljivima sredstvi lahko popravil pogreške dosedanjega vodstva francoske vojske v Maroku ter privedel maroško akcijo do srečnega konca. Prihod novega vrhovnega poveljnika francoskih čet pade ravno v čas ponovne Abd-el-Krimove ofenzive proti Fezu, proti kateremu je vodja Rifancev zbral svoje najboljše sile. Položaj v splošnem Vztrajnost, s katero napada poveljnik Rifancev Fez ter skuša spraviti na svojo stran plemena, ki so se že podvrgla Mag-zenu, se jemlje tu kot dokaz, da se Abd-el-Krim ne misli odreči svojemu prvotnemu načrtu, da namreč odstavi sultana ter stopi sam na njegovo mesto. Reorganizacija francoske fronte okoli tralne Arije, ki pripadajo k Uniji. Te zveze' ^ez\zana' kaiefLa ^e je začela pred kakimi vzdržujejo aeroplani tipa U 13 in A K 1, \ dnevi K pohodom Freidenberna. je že od katerih so bili zadnji izdelani v Rusiji V tem letu se ni v prometu «Dobroleta» dovršena. Skupini Defrere, ki operira na severu, se je pri teni posrečilo izprazniti zgodila nobena nesreča. Tekom prvih postojanke pri Brikchi in Uled- mesecev obratovanja so aeroplani te družbe prepeljali 558 potnikov in blaga za 5.514 kg. Vsega skupaj so letala «Dobro-leta» prevozila tekom te dobe 141.143 km. Ravnateljstvo družbe ise sedaj bavi z načrtom za organizacijo nove zveze Ir- Alali. FEZ, 16. Uradno poročilo pravi: Položaj Ofstal več ali manj neizpremenjen. Artile-rija in aeroplani bombardirajo z energijo sovražne postojanke, posebno Uez Bedder. j . - -----— — __^ Y centrumu se sovražnik zajeda v franco- dovoljiv izhod iz težke situacije. Odbor: kutsk-Jakoutsk, ki bo zvezala obe na zlatu sko bonio črto in je tu napadel brez uspe-koalicije je sklenil, da naj se o interpelaciji i najbogatejši deželi Zveze in sicer Leno in ha nekatere francoske oddelke. Bolj ljuto v parlamentu ne razpravlja, temveč da j AldaiC ! napadajo Rifanci in odpadniki v okraju se- - Končno je še «Dobrolet» organiziral si- ^erno °d Taze, posebno na ozemlju plemen stematično pobijanje škodljivih mrčes! Souls. potom aeroplanov. Tako uničujejo c«Meiki! ^oš a poročila potrjujejo, da razširja aeroplanov na Kavkazu kobilice potom. Abd-el-Krim intenzivno propagando ter posebnega v Rusiji izdelanega strupa; ki j P1"11"^* raztresene napade na celi fnonli z se je izkazal za mnogo boljšega od onega, i namenom, da raznese med raznimi plemeni ki se uporablja v Združenih državah, j £las 0 bližnji splošni ofenzivi. Uspeh te inicijative proti kobilicam je! FES, 16. Uradno poročilo pravi: Položaj nadvse zadovoljiv. V resnici je bilo najde-j dneva obrača stalno naraščajoče napadanih na vsak kvadratni meter zemlje, koder1 nTe sovražnika v okraju med Fezom. El je bil na trošen omenjeni strup, po nad 400 Bali Babom in Bab Nouronsom. Na neka naj zunanji minister odgovori pismenim potom. Narodno (socijalni ministri so ta sklep predložili klubom svojih poslancev in senatorjev, ki pa so vztrajali pri tem, da se o interpelaciji v parlamentu vrši ustna razprava. Vsled tega sklepa sta narodno-socijalna ministra Jan Stffbrny in dr. Franke danes podala demisijo. S tem je izbruhnila kriza v čehoslovaški vladni koaliciji, ki grozi imeti dalekosežne posledice. Upa se še, da se bo posrečilo krizo zalepiti vsaj za tako dolgo, da bi bila v parlamentu sprejeta novela volilnega zakona. O'tem bo odločil ministrski svet, ki je sklican pod predsedstvom prezidenta Masaryka. _ Železni kartel t nasledstvenih državah PRAGA, 16. Pogajanja čehoslovaško-avstrijskega železnega kartela z jugoslo-venskimi železnimi tovarnami radi vstopa v kartel potekajo zelo ugodno. Pri teh pogajanjih je odločilno vplivala potreba denarja, ki ga bodo dovolile v obHki kon-tokurentnih kreditov dunajske banke za jugoslovenske obrate, v kolikor bodo vstopili v kartel. Domneva se, da bodo temu kartelu pristopile po njihovi komerciali-zaciji tudi madžarske državne železne tovarne. mrtvih kobilic. Umor komunističnega poslanca aa Bolgarskem - Pred norimi iustifikacijami SOFIJA, 16. Neznan morilec je umoril včeraj opoldne v Trnovi bivšega komuni- __stičnega poslanca Nikolo Gabrova v nje- so zaostali v Lipskem. Naučni minister je1 g°vi hiši. Umorjeni Gabrov je bil pred poslal delegaciji v Parizu nov seznam knjig, ki jih želi Italija na račun vojne odškodnine. De Pinedo prispel v Sydney RIM, 16. Agencija Štefani poroča iz Melbourna, da je italijanski letalec De Pi-nedo odlete! proti Sydney-u. RIM, 10. Agencija Štefani poroča iz Sydney-a: Tu-sem je prispel De Pinedo v hidropianu. Izvozne olabave za laTbsai las BEOGRAD, 16. Na predlog ministra dr. Žerjava je izdal prometni .padcem StamboEjskega eden najde 1 avnej-ših članov socijalistične stranice. Pozneje se je pridružil komunistom ter je bil izvoljen za poslanca. Po smrti Stambolijskega se je skrival afriškem bojišču en armadni zbor ojačesxj. Dopisnik «JournaLa» v Fezu, ki je brzojarvil svojemu listu to brzojavko, je še zatrdil, da je Abd-el-Krim zavrnil ponudbo francoskih poslancev za premirje. Vefik pregled francoskega bojnega brodovfa CHERBOURG, 16. Predsednik repubHke Doumergue je danes v druihi najvišjih državi, mh dostojanstvenikov prisostvoval pregledu velikega bojnega brodovja, obstoječega iz kakih 60 enot; nato je bil navzočen v ladjedelnici pri položitvi temeljne plošče novega podr moraika «Redoutable». Pri kosilu, ki je bilo prirejeno njemu na čast, je Doumergue imel govor, tekom katerega je med da Francna sicer trajno strem? ^ n^ in • la p Francija iskreno želi, da bi utrdil, _____... . __ pa ne more zanemarjati svoje vojne morni,rice pred- stavlja n^en ugled pred svetom in vkrnost njenih obširnih kolonij. ♦EDINOST* V Trstu, dne 17. julije 1925. DNEVNE VESTI Proglas opozicije Včerajšnji rimski listi so objavili dolgo izja-„vo, v kateri je zavzela opozicija v italijanskem parlamentu svo*e stališče napram oprostilni razsodbi najvišjega sodnega dvora v znani preiskavi proti generalu De Bo no. Izjavo je odobril odbor aventinske opozicije in pooblastil nje objavo v listih. Izjava, ki jo je sestavila ©k-sekutiva opozicije, je bila pred ob;avo predložena vsem opozicijonalnim senatorjem in poslancem v p-re čitanje. Kot izhodišče tega proglasa služi opoziciji jMusso linije v poziv na njen naslov v poslanski zbornici dne 3. januarja, naj ga v smislu čl. 47. ustave zatoži parlamentu. V odgovor na ta poziv se opozicija sklicu>e na svo^o izjavo od 8. januarja. Sledi daljši izvleček iz te izjave, v katerem je rečeno nved drugim, da ni imel ta poziv nikake vrednosti, ker da je večina, pred katero naj bi opozicija obtožila ministrskega predsednika, njegov otrok. Sicer pa je sam sprejel v zbornici zgodovinsko in moralno odgovornost za vse, kar se je zgodilo, in zato bi bila vsaka obtožba odveč. Nadalje je rečeno v tem izvlečku: «Družba zločincev, ki je bila orodje nasilja in smrti v zločinih, o katerih s£ danes (8. januarja) največ govori, je imela svoje gnezdo zelo visoko, blizu vlade same, in sicer med tistimi, ki so dobivali svoj vsakdan^ kruh od vlade in med visokimi volilci parlamentarne večine.» Tc obtožbe potrjuje opozicija vnovič in prevzema zanje vnovič vso odgovornost. Nato prehaja izjava k procesu proti gen. De Bono ter ugotavlja, da je bil bivši glavni ravnatelj javne varnosti oproščen radi pomanjkanja dokazov od sledečih obdolžitev: da se je udeležil napada na poslanca Amendola. da je dajal potuho povodom umora poslanca Mat-teottija, od iste obdolžitve v zvezi z napadom na posl. Misurija, in končno od obdolžitve, da ie izdal Amerigu Duminij-u ponarejen potni list. Po svoji oprostitvi — naglasa izjava opozicije — je bil gen. De Bono povišan za guvernerja Tripolitanije. V nadaljevanju se dotika izjava «čeke» in gen. De Bono je bil tudi obdolžen, da je pripadal k tej zločinski družbi. Opozicija podčr-tuje dejstvo, da je senat sicer oprostil generala De Bona od te obdolžitve, da pa tozadevna razsodba nikakor ne zanikuje obstoja »čeke*. Glede soudeležbe gen. De Bono na umoru posl. Matteottija v obliki dajanja poltihe morilcem, naglasa izjava opozicije sledeče: Senat t"e g. De Bono oprostil, toda razsodba ugotav-ja sledeča dejstva: 1) De Bono je neupravičeno zasegel Duminijev kovčeg, kateri ie bil eorpus delikti in je že bil izročen sodnemu uradn&u, da ga izroči preiskovalnemu sodniku; 2) De Bono je izmaknil sveženj Duminije-vih papirjev, kateri so se našli potem v dopisnem uradu v Viminalu. Sledi nato dolg oris okolščin, v katerih sta se izvršila umor posl. Matteottija in napad na poslanca Amendo4o. Navaja se izpoved Per-rone-ja, po kateri je naročil napad na posl. Amendolo sam De Bono. Navajajo se dal')e besede Cesare Rossi-ja, kateri je odvrnil v nekem pregovoru z gen. De Bonom na naslov tega poslednjega: «Napad na posl. Amendolo „Nevarna propaganda" Pred par dnevi so organi javne varnosti izvršili hišno preiskavo pri siroti Ivanu Jajčiču, 77-letnemu starčki^. Povod za preilskavo je bil menda v tem, ker nabira darove za — šolsko deco. Rekli so mu, da je to nedopustna propaganda. Našli seveda nošo — le eno zasebno pismo so mu vzeli — ničesar, kar bi kazalo na kako nevarno propagando. 2e starost in revščina osumljenca govorita proti domnevi, da bi mogel biti to nevaren propagator. Gospodje naj nam oprostijo, če pravimo, da se nam zasledovanje takega reveža zdi podobno streljanju iz kanonov na — vrabce! Nevarna propaganda naj bi bila torej nabiranje prispevkov za namene podpiranja šolskega društva,za kultu, n- namene! Društva, ki obstoji zakonito in je zato delovanje v smislu njegovih pravd tud: zakonito. Sicer pa je v moč: oblastev, da kar na mah napravijo konec vsakemu nabiranju darov za na.e šoltke namene .Odprejo naj nam potrebno mero. šol, kjer se bo naša de ca izobraževala in vzgajala y svojem materinskem jeziku! In verujejo naj nam da jim bomo iz srca hvaležni ne le z vidika kulturnega interesa našega ljudstva, marveč tudi zato, ker bi nam s takim činom narodne pravičnosti odvzeli težko dolžnost in breme. Dokler pa nam noče nikdo pomagati, se narinja dolžnost vsakega zavednega naroda. Id živi v takih težkih prilikah — dolžnost r^mopomoči! če se mu pa tudi v tem stavljalo ovire in so tisti, ki vršijo rečeno dolžnost, izloženi osebnemu zasledovanju, je to res propaganda, ki mora neizbežno izzvati — sicer ne kake nevarne propagande med ljudstvom, pač pa duševno razpoloženje, ki bi ga morali ravno naši iavct upravitelji odvračati z modrim in dobrohotnim postopanjem. Da je naš gornn nasvet res iskreno in pošteno mišljen, jim dokazujejo vsa izkust\a, ki so jih doživeli dosedaj. Dobroinost vab', nedobrohotnost od bija Vsa dosedanja izku*tva jim govorijo - če so bistrovidni opazovalci — da v našem ljudstvu sicer ni nikakega razpoloženja za kakršnokoli nevarno propagando, pač pa ljubezen do svojega narodnega bistva, razumevanje neizmerne važnosti šole za kulturni razvoj in pa žalost nad tem, da naši iq>ravitelji nočejo spoznati njegove prave duše in njegovih pravih potreb! Zato naj gredo že enkrat gospodje nekoliko v šolo — dosedanjih lastnih izkustev! In potem na> z drugačnim postopanjem začnejo «propagando*, ki se je bomo veselili, ker bo donašala dobre sadove našemu ljudstvu, državi in tudi njim samim! Tudi ob tej priliki pozivamo naše rojake, naj se cb vsaki priliki spominjajo naše uboge šolske dece! — Stavka — Zračni promet med Beogradom in Zagrebom. V Beogradu se ustanavlja delniška družba, ki namerava uvesti stalni zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Ustanovitelji delniške družbe se že pogajajo s tvornico za .izdelovanje letal « Očaraš* v Novem Sadu za nakup več hidroplanov. Na tej črti se bodo prve mesece prevažali samo Časopisi, pisma in paketi. Spočetka bo nedvomno pasivna. Ako dobi državno podporo, namerava družba uvesti tudi potniški promet. — Zn&Anje. cen aa Bleda, Vsled padca lire in dviga dinarja so se v zadnjem času cene na Bledu znatno znižale in sicer po vzoru ljubljanskih gostilničarjev. V skromnejših hotelih se dobi hrana in stanovanje re od 65 Din naprej za osebo v večjih hotelih pa se dobi penzija od 110 Din dalje. V očigled znižanim cenam so se zadnje čase nekateri hoteli in penzije skoro docela napolnili. SPORT — Hazenn S. K. «Ilirij*» p-rakinja Slovenije v Trsta. V nedeljo dne 19. t. m. sprejme S. D. Adria na lastnem- športnem igrišču, družino S. K. Ilirija iz Ljubljane. Kot že znano, si ie v zadnjem hazenaškem prvenstvu Ilirija pridobila prvenstvo, ter je Adria ob priliki zadnjega poseta v Ljubljani podlegla nezasluženo s 5 : 2. Ilirija dospe v Trst v popolni formaciji, ter bo gledala, da s to sestavo izravna goriomenjeni poraz. Pričakovati moramo radi tega, da bomo v nedeljo prisostvovali bazena ški tekmi, ki bo nudila obilo užitka. § strani slovenskih športnikov upamo, da bodo pokazali Jugoslovenskim sportašicam, s poletom na igrišču, naše bratsko zanimanje. S. D. Adria nastopi v sledeči formaciji: Kocijančič Angela, Kravos Olga, Berginc Millv, Ukmar Marija, Bradač Olga, Zlobec Anica (nač.), Žig on Olga. — S. D. Adria Danes sestanek članic in članov. Radi prihoda Ilirije iz Ljubljane se prosi za polnoštevilno udeležbo. — Nogometna tekma med foriško m tržaško reprezentanco, V nedeljo 19. t. m. ob 16. uri pop. se bo vršila na solkanskem igrišču nogometna tekma med omenjenima reprezentancama, katera je bila pomotoma javljena za 12. t. m. Ker je ta tekma prva te vrste, vlada zanjo toliko med dijaštvom kakor med ostalimi ljubitelji nogometa veliko zanimanje. Nadejamo se s strani goriškega občinstva velike udeležbe. Zmagovalna raprezentanca te tekme, bo tekmovala z najmočnejšo dijaško nogometno raprezentanco, ki je za sedaj istrska, za dijaško nogometno prvenstvo. Končna tekma se bo vršila dne 26. julija v Trstu. — T. K. za organizacijo dijaških športnih prireditev. — Iz Grahovega: Po dolgih letih beleži naša vas pomemben dogodek v svojo spominsko knjigo. Naša nedavno obnovljena «Ciialnica» je pokazala, da je sposobna krepkega življenja. Preteklo nedeljo smo videli nje prvo veselico po dolgem, dolgem času. — Vsak naš dober vaščan je bil vesei tega pomembnega dogodka, ki kaže na boljše čase, ki si jih z lastnim trdnim delom pripravljamo. Krekove «Tri se-stre» so bile prav lepo podane. Nismo pričakovali od novincev na odrskih deskah takega nastopa. Upravičeno smemo torej upati, da se s gostimi nastopi izvežba v izvrstno igravsko četo. Naši vaščani in okolica so s številnim obiskom kljub slabemu vremenu pokazali, da znajo ceniti pravo izobraževalno delo. Zato tudi gmotni uspeh ni zaostajal za moralnim. Vrii «Citahuci», ki je ob svoji štirid*setletn ci pokazala toliko življenjske sile in volje do napredka, pa želimo, da ohrani vedno isti duh in isto voljo do prvotnega dela. — Zacrmiva seja goriškega mestnega sveta. Danes ob 6. uri pop. se bo vršila seja goriškega mestnega sveta, k obeta, da bo jako zanimiva, ako ne naravnost burna, ker se nahajata kot prve točke na dnevnem redu razprava o odstavki šestih občinskih svetnikov in preči-tanje pisma, v katerem se je tvrdka Brunner izjavila, da ne reflektira več na zgradbo soškega hidroelektričnega podjetja. Ker je odstavka šestih občinskih svetnikov v tesni zvezi z razbitimi pogajanji s tvrdko Brunner o zgradbi soškega podjetja, v^di česar vlada v Gorici še vedno veliko razburjenje, se splošno pričakuje, da bo tudi današnja seja goriškega mestnega sveta jako burna. — Smrtna nesreča. V Planini pri Vipavi i^ popravljal 70-letni Ivan Trebižan streho na neki hiši. Med tem nevarnim delom se je staremu možu izpodrsnilo, da je padel s strehe, pri Čemer si je razbil lobanjo. Ko so ga opazili, je bil stari mož že mrtev. — Nar. ČStaimca v Kanalu priredi v/soboto 18. t. m. ob 20.30 zvečer in v nedeljo 19. t. m. ob 3. pop. v prostorih Gasilnega doma komedijo v 4. dejanjih. * Vražji Rudi». Pred igro bo zapel domači pevski zbor E. Adamičevo: Zrelo žilo. — Odbor N. Č. £3« 01 Borsrsa persčfia, DEVIZE Amsterdam od 106\_ do 1100.— B«I a od 125 — do 126.50; Pariz L2-i.50 do 127.25 ondon od 130.75 do 131.25 ; New York cd 26.JK3 do 27.10; Španija oi 390.— do 400.— ; Švica od 521.— do a25.— ; Atene od 4J.75 do 43.25; Berli« od 645.— do 650.— ; Bukarsšt od 12.50 do 1.1,50» Praga od 79.25 do 80.25: Ogrska od <«.03 in de 0.03*5; Dunaj od t.0375 do 0.0390; Zagreb od 47 — do 47.50. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0375~do 0.0385 dinarji od 4o.7o do 47. 0; dolarji od 26.HO do 27.—;] nove* po 20 frankov od 105.— do lo8.— fuut šter-' lingod 130.50 do 121—. Benečfjske obveznice 70.50. ___ i AUTOMOBILISTIČNA PROGA Trst-Lokev-DIvača-Senoiece Lastnik R. Brunelli & C., Trst, Via U. Foscolo, Garage Vedle, Telefon št. 606 VOZNI RED : Cm Ur Vožnji POSTAJE VotDja j Ceu lit _ 17.30 Trst, (P. Oberdan) a45| 9.80 380 18.- Bazovica 8 15 6- 6- 18.15 v Lokev 8.— 3 80 7.50 13 30 Divača 7.45 2.30 9.80 19.- Senožeče 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Ts-tatiftt m obratno L 17,— Tnt-Di rti ii obHtno L ti— 539 LASTNIK. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX settem. fore 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GiuISani 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) ŠTRA.NCA3. mu OGLASI «StabiHmento Tccshco Tifsati- ao», Kakor smo svojčas poročali, je dne 8. t. m. Sv Iz tržaSkega ilvllenla — Nezgoda pri deln. V tovarni -Satima *> v izbruhnili* v o^eiTtovarrf tfro£v"pri KZ**?' ''■RS* jf dela?c®v Andreju splošna stavka, kateri je dalo ■kla<*alo velike kose litega zeleza z »jI««"*- povod omejitev števila delovnih ur nT račun « J* ** in v gotovi meri tudi odpustitev nekaterih de- ^ vec ton, tako ne^o e lavcev, ki so sklicali zborovanje v tovarniških j petnemu Jezakn Lambretu Godina, stanu, prostorih, kar je po notranjem delovnem pra- vilniku prepovedano. Med ravnateljstvom tovarne in zastopniki delavcev so se pozneje večkrat vršila pogajanja, ki pa niso privedla si "naročil ti po naredbi predsednika.« Dalje | do nikakega uspeha, ker ravnateljstvo m ho-izpoved D umi ni ja, kateremu da je De Bono ' telo sprejeti zahtev dela vce v. Ko»je velika zabičeval po umoru poslanca Matteottija: «Če ; večina delavcev vztrajala pri takozvani «beli» veš .kaj. taji, taji, ta;iN Glede napada na po- j stavki, je ravnateljstvo od svoje stran« progla- — .......silo zapretje tovarni*. Pri nadaljnjih pogajanjih je končno prišlo do sporazuma med zastopstvom delavcev, včlanjenih pri lašistovski delavski organizaciji, in ravnateljstvom tovarne. Toda pretežna večina delavcev, ki so vpisani v socijalistično udruženje .kovinarjev «F. I. O. M.», niso sprejeli te pogodbe, zato so n"4h po- slanca Fornija, naglasa opozicija, da je ostala zahteva za dovoljenje sodnega postopanja proti poslancu Giunti nerešena, a državni pravdni, ki io je stavil, da je bil kaznovan. Končno podaja listina opozicije na podlagi Finzijevega testamenta in drugih podatkov dolg oris ♦državnega zločina* ter se potem takole zaključuje: «Državni zločin si je bil skoval 0rod>e in ga }e pc':em ipopolnjeval. Zaključek je ia, da je zbrala preiskava visokega sodnega dvora (senata) dovolj dokazov za mnenje, da so bili pod okriljem načelnika vlade organizirani od zaupnikov in predstavnikov javne oblasti, tudi če jočemu v Skednju št. 386, zdrobil kosti na spodnjem delu desne noge. Na lice mesta poklicani zdravnik reiilne postafe je podal nesrečnemu mladeniču prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bohuinioo, kjer se bo moral zdraviti kakih 5 tednov. _ Slabo ptftSM* «rin0L Predvčerajšnjim popoldne je stopil v parno pralnico Antona Rusija, stanu jo čega v ulieti Longo Santo&o ŠL 2, neznan mladenič ter vljudno naprosil Rustjo, ki se je ravno mudil v pralnici, naj mu pove, koliko je ura. Pri teh besedah se je neznanec tesno približal k Rustji in ko mu je ta ustregel, se je lepo zahvalil ter jo naglo od-kuril, kakor da bi se mu zelo mudilo. Kmalu zmanjkala KNJIGOVODJA vešč slovenske in italijanske korespondence dobi dobro službo na deželi. Hrana in stanovanje pri družini. Naslov pove upravnišivo. ^73 STANOVANJE, meblirano, {2 sobi, kuhtn;a) iščeta v podnaiem odlična zakonca-s 1. avgustom. Prednost imajo vile. Pojasnila v Via Zaccaria 3, Mari san. <*KUPI se že rabljen, a še dobro ohranjen klavir«. Ponudbe na goriško upravo ^Edinosti». BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via GiuKa 29. 64 BABICA^ avtorizirana sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbreizero, Fameto 10 (podaljša-Gannastica) lastna vila, telefon 20-64. 962 GOSPODIČNA zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, strojepisja in knjigovodstva, išče službe takoj. Via Ferrie-ra št. 10. ' - 966 m Mio ml ote mozolčkf niso bili nositelji prave in resnične vladne od- ! včerajšnvm so imeli delavci, vpisani v lej or-_________t: ---1: —„i--------• zborovanje v neki dvorani v ulici ditelji sklenili, da se stavka nadaljuje. Na pod- potem je Rustja ugotovil, da mu je zma lagi pogodbe, sklenjene z voditelji faiistorvske- • iz žepa suknje Ifetnica, v kateri je bil poleg ga sindikata, je bila tovarna včeraj zjutraj zo- j raznih osebnih listin spravljen znesek 815 lir; pet odprta. Toda od 1650 delavcev, ki so za- j teda» je tudi uganil« zakaj se je neznancu tako posleni v tovarni, jih je prišlo na delo okoli j mudilo. Ker je bi! ta medtem že daleč, je pre-300; nefašisti so ostali po veliki večini doma, i ostajala Rustiji le pot na kvesturo, kjer je pri-kakor je sklenilo vodstvo «F. I. O. M.» Pred- javil neprijetni dogodek. Vasti z Gorllkeea ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI Tune ji čhmotr dttnAetfa društva v Go- govornosti, zločini proti poslancem, da se ti j ganizacij poslednj' 1--------J: -i;t----------l1U',J----; ii SVOJ--r— —o--------e,- -------------, - , • i so znani i komunističnega občinskega Dolžnost opozicije je bila, da ostane^zvesta > člana centpluega \ v"dvo™7g/^eU 'koie^ najac obvezi, .k to je prevzela napram deželi po I. O talcfaeio. Vsi pa so om po drama Franceta Bevka «Smrtna poteza*, umoru Jakoba A&teotti-ja To dolžnost je: n,u še tisti dan zopet^^^ izvršila, ne da bi se prenaglila, toda v polni svarjenr. na, ne ^ zelo velik uspeh. Solkanci bodo spet en- zavesti in ne da bi mishla da ,e s tem končana propagande za ^^^ - krat po dolgem č£u imeli priliko prisostvo- njena naloga v obrambi resnice in pravice, chero )e moral tuKoj zapusuu nase mt nrireditvi v " ^ Opozicija, razloživši v točnem okviru izid raz- Kljub temu pa se stavka nada^me,_dasi_bi se vati P-editv^ v domačem krogu. Po drami st^Ve'najvišjega "sodnega dvora^ trdi7da pravo baje vef na delavcev raaa p^mtia na delo. - ^^'^iSč,'11™^ A ^sticene^Lzas,a^im?!^_U,pra,o Tovj^i pros.on n,oano zast^en. po y ^ ^ ža v Gorici. Upamo, cla se bodo Solkanci predstave udeležili polnoštevilno. Režiio vodi in igra g. Ciril Bratuž. Pričetek predstave ob 19. 2e javljeno nedeljsko gostovanje v Idriji od- v celoti bodočnosti italijanskega naroda. Da orožnikih se ta bodočnost pospeši dela opozicija in bo - Odlok o uvt«n delala z vsemi sredstvi, s katerimi bo mogla «Gazzetta UKiciale* od tj. t. m. ob,avl]a mi- razpoiagati na vseh bojiščih, na katera se ji n strski odlok, ki vsebu.e določbe »Pf^Jf bo zdelo primerno prenesti svo^o bitko za uvoz semenskega krompirja naiviš^e zahteve svobode in pravice. Danes Besedilo odloka prinesemo čuti zopet polno odgovornost za svoja deianja vilki napram onim. ki pravijo, da je moralno vpra iz inozemstva. - nedeljski ite- šanje glede fašistovske vlade izčrpano. V resnici pa ga je izid razsodbe najvišjega sodnega dvora dokazal v neizpodbitni luči. Na te obtožbe se bo zopet odgovorilo z nasiljem, ki pa je enakovel zavest, da so na ročajo že sedaj končni sodbi dežele. .....- . . T . e! _ _ : pade, ker se tega dne vrše občinske volitve. , ^Mj^^i^^ot Gostovanje v ld^ se bo vrfilo dne 25. in 2«., se Cborviod^e24dem0„ fi - ^ Si. P«^. (pn Gonci.) V nedeljo.^ j vala bole rrejeli ..fenci le koneem šolskega 26. t. m. prirea. Izobraževalno drnslvo »JOa-; - • bodo zapisovali dina» vrtno veselico s pestrim sporedom: Ve- " ---------| nec nositi s seboj kot legitimacijo . zoor« Tržaška posojilnica in branilnicn tegistrovans zadruga z omejenim poroštvo u uradu)« v svoji lastni liiŠl ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun In jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne ceHce (safe) Uradne ure za stranke o J G 7* do 13 In od 16 So 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev« tetef. 25 - 67. - Hajstarsjii slou. denarni znuod trdrafe® efelts bule in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se' porajajo" posebno v i vrtovih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično veck> «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabliivc 2. največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. tj?J siato, briSiif.ts kupuje po najviSjih cenah edino na Piazia GaHbaldi št* prvo nadstropja m) Insirlrsits v „Edinosti" P O D L I S T E V. J. KRIŽANOVSKA: Noč preteklosti <104) Aha! Das ist govore, — je kakor — Najtežje je že izvršeno, prijatelj, toda še je se je takoj podal k gospodarju in najel hišo do konca . < , .1 ________1_____-J.—lato Vopo ft t« iiuohnn i o cnnrnn I ZeraiUU O liJGU času i . Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. der Hund begraben") Kaacor — je ---- -- "—' *".— vr . ' ... '^„--M., Npmci ifovore — ie nekoliko zbadljivo odgovoril mnogo dela pred nami, da vas popolnoma osvobodimo leta. Veselo in živahno je sporočil Zeraidu | bion —No tvoia želja je tako skromna, da ti jo rad nesrečnih vezi preteklosti, in docela očistimo ta grad. svojega iskanja. nrcseliti v tem č S^UbeH' si, U hoćeš fe .e p^pot^e ^ da^^o^ ^ ^^ ^^ ^ ^ ^ garderobe^ ^^ ^ , no od.oeno je poUa- Ko ^ g** ? - toda počakala bom, da Valja ozdravi. Skupa bove »«»|o slabost! ... , naimtfnil, da bi utegnili pri o kultni SL/HaL? te obleke so njena lst. Pa saj bo tako . - da_mora^dn k»ca_nos.tr_kazen ki bi jih ženski živci ne Lepa hvala. Takšno .s^o» K rad dn^m tZTio mi L"lala," W ^ajalo m kar mi bo ^^^h"« sTumirile. Samo Lolo je bila nevoljna in prepustil in ne bi nikomur zavidal take preteklosti, šlo po meri. ,— je odgovoril Pavel Borisovič napol zasmehljivo, _ ^ • - napol zlovoljno. sanje — Ker si glup, Pavlik, in ne razumeš, da a zelo vgej1 interesanten kot grof Di Montignoso. Resnično, če ne bi ljubila Anatoiija, bt se zaljubila v tebe; na tvojem mračnii, mestu bi samo zunaj nosila naša grda oblačila, doma večc .. je gospod Žerald vsem navzočim pa bi nadela prelepe Paoiove obleke, ki so jih omare ilno ^^o fr zaspal so tako krepko, da so se desintekciji nastati pojavi enesli, so se umirile. Sar javila, da se ne boji, m hujše kakor je bilo tiste v • _ _—. J m ■•« y~v r\ »v< r\Lr« • I I « i • 4 n 1» ^ •-> /-k m a. ka polne. ... t Takrat se baron ni mogel ubraniti smeha. _ To bi bilo »Hno poetično, kajpak, toda ljudje bi začeli dvomili o moreni razumu. Morda pa mi das ti vzgled in se oblečeš v damski kroj iz XVI. stoletja/ Lofo ste je namrdnila. pa vam moram nekaj P^eda^Gleden^ to bi ^ Tče'dno in udobno hišico, ki je bila od gradu oddaljena je tu 9e delati, nam ,e navzočnost kake pol ure hoda. Valerijo je čarodej zbudil, da bi IL-nSS. ^vb^žiSf^jer^^^tUl ji olafšal selitev, toda bila je'zaspana in „vnod,,in. dfbo ielo kontno in' bo' grad 'očiščen. . ni se zanimala za Spremembo v stanov^u ,n ko so —^ ^ -Jr^nr?6111 iskatiprimcrnostanovan,c' SfraTonzIjUk^%Pe^ - še nekaj drugih vpra.auj rrfl. g^oč baronu, gospodu ^aldu m Dimnidu Petroviču _ da blil nfJ ^voriU. je pristavil z nasme- je Pa^l Borisovič velel ^se^u ^rdmo zbudili zelo pozno in popolnoma okrepčani. IX. Baron ie spal kakor ubit in vstal je svež in miren; . , X__M•__j___; L!1____= SO za in skromen, danih okojščinah. Oh!'Na žalost nisem jaz škc^T - In ko'sta se vsedla, jV začel brez nikakega Spotil z oskrbnikom, ki je poznal vsak Kamen v tore, prav pri.--------------^ odnesemo »runio ne morem predstavljati dame tiste dobe. In Bog ve, skot ^ ~ ^ ' tfraislri okolicL Crez nekaj ur sta se vrnila zelo zado- — Najprej moramo v kapelo, da odnesemo ^upia če sem sploh tedaj živela? Na maskaradnem plesu uvoda.. grajs« KakšnR ^ ^ Montignosa sta Giovanne, a potem je treba spraviti v red sveto pa bi se vendar rada pokazala v zgodovinskem kroju - ^ ^ ^^ ^ ^ ^^ p<> ^ ^^ lepQ ^ 2 ^^ ja ic bila baš prazna, a baron mesto, — je rekel po kosilu gospod Zera.d. Giovanne.