Zeleniška žičnica v poskusnem obratovanju Darovana mladost Kranj $i 28. novembra 1964 w§v.\v>.%^<<%v> Foto: F. Perdan Delavec, ki si je služil kruh z rokami, sem bil pred dvajsetimi leti. Vojna vihra mi ni prizanesla. Občutil sem njene grozote in doživljal razvalino mladosti. Mladosti? Ali sploh lahko uporabim ta izraz? Življenje pred dvajsetimi in še več leti pravzaprav ni poznalo tiste prave, cvetoče in kipeče mladosti, ki se blesti kakor jutranja zarja vzhajajočega sonca... Takratno življenje je bilo neizprosno, težko in mračno. To sem okusil. Samo devetnajst let mi je bilo, pa sem že bil med našimi borci za svobodo. Na dolgih pohodih z ožuljenimi nogami, lačen in tresoč se od mraza sem stopal življenju nasproti... Močno sem zbolel. V partizanski bolnišnici sem se zdravil. Veliko sem razmišljal o preteklosti, ne samo o moji, temveč tudi o svojih mladih soborcih. Pri tem pa me e ob spoznanju na prispevek rma-dih ljudi v odporu in boju proti okupatorju, vselej obdal nepopisno prijeten občutek in globo": ponos. Bilo je pred dvajsetimi leti, pa vendar mi je v živem spominu ostal datum 29. november 194 '•. V počastitev naše "nove Jugoslavije, stare leto dni, smo takrat priredili svečan miting. V skromni kmečki sobi se je zbralo 18 partizanskih ranjencev in bolnikov : i blizu 70 domačinov. Na obrazu prisotnih je bilo opaziti odsev ponosa in pričakovanja. Za izvedbo kulturnega programa so izbrali tudi mene, delavca. Občutil sem nemiren utrip srca, ko sem prvič stopil na oder. Sprva nekoliko tesno, potem pa sem s sproščenimi in zvenečimi besedami recitiral: Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo nam kri bi riči. Samo milijon, ki ga življenje krotoviči in vendar ga ne uniči, nikoli in nikdar ... Kdo danes po dvajsetih letih ne pozna teh verzov? Že tolikokrat smo jih slišali in ravno tolikokrat nanje pozabili. Toda takrat, v času vojne so bile nam vsem velika moralna opora, ki nam je vlivala vero v bodočnost. Takrat pa je večina prisotnih le besede prvič slišala. Bolniki in ranjenci so se za trenutek počutili opogumljeni, starke, starci m otroci pa so pričeli vzklikat} naši novi Jugoslaviji. Pozno v ncč se je ob spremljavi harmonike razlegala daleč partizanska pesem. Človek bi ne verjel, da je tisti trenutek še pustošila vojna po naši domovini. Vsaj za nekaj časa smo prezrli in pozabili na kruto resnico! Izvojevali smo zmago. Uresničil se mi je mladostni sen in postal sem človek z vsemi pravicami in svoboščinami. Kakor pred dvajsetimi leti v borbo, sem tudi sedaj stopil v nov svet, v novo življenje smelo! In mladost? Spomin nanjo je svetel in bogat. Tudi jaz, delavec, sem pripomogel, da moji trije sinovi in nešteto drugih otrok danes doživljajo resnično pravo mladost! Spoznanje, da se je nešteto darovanih mladosti naših borcev * tako bogato obrestovalo, da je vzklila na zlatem polju v klasje, ki ga vedno znova žanjejo naši otroci z občutkom hvaležnosti in zadovoljstva, mi vliva nekaj, kar lahko imenujem mladost! Tudi jaz, Niko Košir iz Kranjske gore, zato doživljam prijetne trenutke mladosti, ki so mi bili v moji resnični mladosti tako tuji in neznani. DRAGO KASTELIC ' Mrak. Nad grobom Johna Kennedvja plapola večni ogenj. Prav te dni je minilo leto, kar so ga ubili na dallaških ulicah. Bližajoča se noč je polna svetlega plamena, ki pripoveduje več kot samo to, da počiva tu John Kennedv. Pomeni tudi, da bo gibanje, ki ga je začel on, živelo še dolga leta. Toda John je kljub prezapo-selnosti znal obvarovati intimnost njihovega družinskega življenja. Takrat so živeli v Georgetovvnu, luksuzni wa-shingtonski četrti. Pri zajtr-je vedno našel čas, da je po- poletje, M je bilo njihova zadnja skupna sreča, je Ca-roline vsak petek pričakovala očeta na trati pred hišo v Hvannis Portu. Prav pred hišo je skočil iz helikopterja in nekajkrat globoko zadi- acque »Ena sama živa rana sem.« To so bile Jactmeiinine besede na večer pogreba njenega moža. Zanjo je bilo tedaj vse končano. Niti toliko poguma in moči ni imela, da bi prevzela dolžnost mater?; obupana irv strta je hotela Carolino in Johna zaupati svojemu stciku Bobu, očetu osmih otrok. »Ne«, ji je odvrnil, »morate nadaljevati. Otroka pa vam bosta pomagala živeti.« Nadaljevala je. Vse leto je živela samo v spominih nanj. »Včasih,« pravi Jackie, »se ponoči prebudim in mu hočem nekaj povedati, toda njega ni več tam... Večina religij uči, da je še neko drugo Življenje. Trdno se oprijemam tega upanja« Toda živeti v VVa-shingtonu — to je presegalo njene sile. Na vsakem koraku je srečavaia vedno isto: spomin na srečne dni. V New Yorku, na Peti aveniji si je kupila st-anovan je. Postati hoče Američanka, taka kot so vse druge. »Poskušala se bom otresti bridkosti in £: er.kobe.« □ □ □ »Postal je mit, kljub temu, da si je tako silovito želel ostati človek,« pravi Jackie žalostno. Ona, ki je preteklo leto neprestano bežala pred fotografi in odklanjala vsa povabila, se je nekega dne odločila nehati kljubovati reflektorjem. V 7-minutni TV oddaji je zaprosila svet naj ji pomaga. V Hanvardu je hotela ustanoviti knjižnico, posvečeno življenju njenega moža. Prejela je 800.000 nakaznic Neki Japonec je potem, ko je "prepotoval peš vse Združene države, položil na predsednikov grob 503.003 papirnatih žerjavov, simbol večnega spomina. Potuioča razstava fotografij Johna Kennedvja, posvečena njegovemu spomintr,- je prepotovala 35 ameriških mest in se trenutno ustavila že v Evropi, na Irskem, ki je zibelka družine Kennedv. V Washing-tonu--je Caroline Kennedv obiskovala pouk v me. "ini Šoli, ki jo je njen oče odprl Za otroke Bele hiše. Bilo jih je dvanajst, med njimi eden črn. Letos pa se je vpisala v neko newyorško šolo. Sedem let ji je. Kot njen brat John John, je tudi ona rojena v ntr:enih;n, mesecu smrti njenega očeta. Medtem ko gleda svojo zasanjano mamico, jo tih^ vprašuje: »Na papa misliš kajne?« Toda Jackie nima pravice jokati; tudi takrat ne, ko Carolina za-, sopla plane %v sobo in išče z očmi pomarančni sok, ki ga je vedno delila s svojim očetom. □ □ □ „»Hočem letala, veliko letal in še več letal. In na koncu ne pozabi na CaroHne.« To pismo ~)e mali John Joha narekovai svojemu očetu. Namenjeno je bilo dedku Mrazu. Tudi lani je bilo prav tako. le da ga je narekoval stricu Bobbvju. Vsako leto so se pod isto jelko zbrali John John, Caroline in vseh osem Bobovih otrok. Strast malega Jacojuelininega sina za vsem, kar leti, se je pojavila leta 1963, ko se je njegov oče vsak weekend spustil s helikopterjem na trato pred hišo Kennedvje-vih v Hvannis Portu. Hiša je še vedno polna otroškega vrišča, le helikopterja ni več ... □ □ □ »Moj mož je bil izredni ponosen, ko so ljudje, ki iih je ljubil, delali dobro« Ker je bil mornar, je hotel, da bi njegova družina postala niegova pooolna posadka. Bil je še čisto majhen, ko mu je oče podaril nrvo jadrnico »Tenofus«. Z devetnajstimi leti pa sta si z bratom priborila na Harvvardu prvi pokal. Med vojno je bil poročnik na krovu toroedov-ke P. T. 10?. 2. avgusta 1943 ie japonski rušilec »Amagiri« pri Salomonovih otokih razpolovil niegovo ladjo. V vodi je ostal 36 ur Z jermenom, ki ga je držal med zobmi, je privlekel do nekf^a samotnega otoka pri:ate!'n, ki je bil -nevarno ciecen. Zadnja leta je bilo pomorstvo samo še njegov »hobbv«. Sklenil pa ie otroke vseh Kennedvjevih '-".'rti v p'ava.nju; dajal jim je rešilne pasove in jih z »Victure« metal v morje. □ □ □ Nie7o-./i nečski so ga vedno klicali Je.ck, on pa jih je imenoval svoje mornarčke. Vsak vvcekend jih je, če je bilo lepo vreme, odpeljal na morje. Potem jih je učil krmariti, če so se prsv napravili, iim je dovolil, ko so se vrnili na suho. »oropati« vse slaščičarne v Hvannis Portu. □ □ □ Ko je bilo Carolini tri leta, je bila predsedniška predvolilna kampanja na višku. klepetal z ženo in malo- Carolino. □ □ □ Amerika^še nikoli ni videla kaj takega: dojilja v Beli hiši. John John se je rodil 25. novembra, tri tedne po izvolitvi njegovega očeta ter mesec m pol pred njegovo slovesno zaprisego. Caroline je sprva mislila, da je dobila-novo lutko, eno več v njeno zbirko mednarodnih lutk, ki so jih predsedniki tujih držav prinašali ob svojih uradnih obiskih. Dojilja Maud Sha\v je bila ena izmed žensk, ki je bila deježna največ zavisti. Z vel'kim strahom je opazovala Johna Kennedvja, ko je vzel v naročje malega Johna Johna, ga dvigoval pod strop in zaplesal 7. ni-lm ples irskih mornarjev. Toda deček je kmalu hotel v svet odraslih. V najresnejših urah, ko je predsedmk diskutiral s svojim: svetovalci, sprejemal veleposlanike, poskušal reševati beriir.sk; ali kubanski problem, je mali radovednež /'ce! pod ogromno pisalno rmzo in spraševal očeta: »Zakaj samo le'ala lahko letijo avtomobili pa ne?« Nekoč mu je oče prinesel s potova-n-a papigo, ki je imela v trebuhu skrito hrumečo napravo To je b:'o njegovo najdražje darilo, kar jih je kdajkoli dobil. □ □ □ Poletje 1963 je Jackie s Carolino in John Johnom, kakor vsa druga poletja, preživljala v Hvannis Portu, majhnf plaži v Massachu-_ ttsu. Ze 40 let imajo Kenne-dvji tam svoje posestvo. To so bila njihova poletja, poletja vseh Kennedvjevih, ki so se zbrali okrog očeta Joeja, bivšega veleposlanika v Londonu. Vsak*petek je Jackie telefonirala Johnu, da je potem lahko razveselila ctroke z veselo vestjo o njegovem obisku. Ura v Beringu in nekaj minut v helikopterju je zadostovalo, da se je predsednik zopet znašel sredi družine in v ljubljenem kraju, kjer je preživljal svojo r.iladost. □ □ □ Caroline, dekletce sedmih let, se mnogokrat poglobi vase, da bi se spominjala — Boječa in tiha je, tragedija jo je zaznamovala. Lansko na odprtem morju. Tja se je' odpeljal s svojo belo jadrnico »Honey Fitz« in včasih bral dolge ure. Svoje zadnje počitnice je preživel s Shakespearom in Tennvsonom. V trenutkih navdušenja je na ves glas recitiral verze, spremljalo pa ga je bučanje razburkanega morja. t) □ □ Veliko so pisali o njem po njegovi smrti. Mnogi so poskušali napraviti iz njega legendarnega moža. John Kenendv ni bil mit, bil je samo človeško bitje iz mesa in krvi, ki je ljubilo in bilo hal, kot bi hotel odgnati od- 1'^Heno, ki je sovražilo in tod vse wash ing tonske skrbi: krize, Kubo, Vietnam, Ciper . .. Potem se je predal športu; njegovo največje zadovoljstvo pa so bile knjige bilo osovraženo, ki je imelo smisel za veličino, vizijo prihodnosti in tudi človeške slabosti. .. TONČI JALEN OEfilB Otroci so bili vedno njegovi najiskrenejši prijatelji Rina Brun pri klavirju Prvič sva se srečala, pa sva se pogovarjala kot stara znanca. Njen sproščen in globok pogled in prikupen nasmeh sta razodevala njeno pozornost in pripravljenost za razgovor. Bila je malce zmedena, saj je bil to njen pni intervju. Že prvič je s svojim petjem osvojila domače občinstvo. Za tem so se vrstili njeni nastopi širom po naši domovini in tudi v tujini. Priznanja, vabil in spominov ji ne manjka. S skromnostjo nam jih je pokaza'a in všeč nam je bilo, ker je vsi ti, sicer cenjeni in dragi spomini, niso naredili domišljave. Skromna je. Ima pa željo, ki komajda upa, da se ji bo kdaj izpolnila. Želi postati poklicna operna ali koncertna pevka. Ko smo se o tem pogovarjali, smo na njenih .očeh opazili ogenj in strast, ki vedno izžareva takrat, kadar nanese beseda o petju, o njeni želji. Kadar poje, se počuti srečno! 38-letna Rina Brun, ki živi s svojim soprogom, sinom Francijem (16) in hčerkico Boženko (13) pri Jesenieah prepeva kar pomni. — Ko sem bila stara štiri leta, sem pela in v otroš.ki fantaziji doživljala nastope pred občinstvom. Mama mi je-rekla, da sem znala prej peti kot govoriti. — V mladosti ni imela možnosti se posjetili petju. Oče jo nr dal v šolo, ker se je bal, da jo bo izgubil. Izučila se je za šiviljo. — Poklic šivilje sem opravljala tri leta, nisem bila zadovoljna in srečna. V notranjosti sem občutila nemir, ki me je bolel. — Rina je vztrajala, želela je postati pevka. Leta, ki so se med tem nevidno vrinila, jo niso motila. Zavedala se je le boleče resnice, da je tudi za petje potrebna šola m znanje. — Leta 1956 sem se vpisala na glasbeno šolo na Jesenicah, šoja sicer traja pet let, dokončala pa sena jo z odličnim uspehom v dobrih treh letih. 1960. leta pa sem ki prodre v globino. ■ ■ začela obiskovati glasbeno šolo v Kranju, štiri leta ho-_dim sedaj k profesorici Maj-dičevi, ki mi uspešno posreduje svoje bogato znanje. Hvaležna sem ji. šolo bom dokončala letos. — Za njen glas so kmalu zvedeli tudi v Kranju. Povabili so jo v pevsko društvo France Prešeren. — Z veseljem sem sprejela njihovo vabilo in sem postala član društva. Pojem sopran. — Tudi doma na Jesenicah so cenili njeno petje. Potrebovali so jo in ona je potrebovala njih. — Doma sem začela, doma pravzaprav doživela prve uspehe, ki so mi utrnili pot k petju. Z jeseniško Svobodo sem prvič gostovala v tujini, v Genovi, kjer smo doživeli lep uspeh. Takrat sem pela narodne pesmi. — Menda ste že bili v milanski Scali. Ali je to res? Res sem pred dvema letoma prestopila prag milanske Scale, toda ne kot pevka. Dvorana je bila takrat prazna in goreče sena si želela zapeti, čeprav sama sebi. Mimogrede povedano, da sem s Prešernovim pevskim zborom nastopala tudi po nekaterih mestih v Franciji. — Mati ste, kako pa je z materinsko ljubeznijo? — Razen neizmerne strasti do petja občutim do svojih dveh otrok ljubezen, ki je toplejša in slajša od tiste do petja! Če ne bi bik> z otroki kaj v redu, ne bi mogla peti. Otroka me pravzaprav spodbujata in vlivata novih moči. Vaši starši in vsi bratje in sestre pojete. Kaj pa vaša otroka? — Oba že kar dobro igrata na klavir in pojeta tudi. Sin Franci, ki sedaj obiskuje tretji letnik metalurške vajeniške šole, vsak dan bolj kaže nagnjenje k petju. Mislim, da je poklic, za katerega se je odločil, pravo nasprotje njegovim" notranjim čustvom. — Stresk) nas je, ko smo stopili v vašo mrzlo sobo. Vi pa ste mirno igrali na klavir. Ali vendar ne čutite mraza? — Včasih igram in pojem v mrzli sobi. Morda mi mraz sega do kosti, toda jaz ga takrat resnično ne čutim. — Veliko vadite? — Redno vadim, odvisno od razpoloženja. Načrtna vadba je osnova za petje. Brez tega pa ne gre! — Manekenka in pevka? — Vsako leto sodelujem v Kranju na modni reviji. — Vaše nepozabno doživetje? — Nikoli ne bom pozabila 19. avgusta 1963, ko sem bila sprejeta pri Titu na Brdu. Kot manekenka sem zapela Giacondo. Tito je bil navdušen in sem se z njim in njegovo soprogo Jovanko dalj časa prijetno pogovarjala. Sprejem in pozornost Tita je bil zame veliko in nepozabno doživetje. — Po prijetnem razgovoru, ki nam je razodel skrivnosti in želje pevke, se nam je porodila iskrena želja, da bi Rina Brun kmalu postala to, kar si tako želi. DRAGO KASTELIC POLsocialistični Mesar -nogometaš Živel je njega dni mesar, ta mesar ni bil zadovoljen s svojim poklicem. Stal je v prazni mesnici in razmišljal: »Mesar, mesar, kaj bi mesar! Poklic mesarjev je boren m zaničevan in od vseh potrošnikov sovražen. Jaz ne ostanem več mesar, ampak izberem drug, imenitnejši poklic!« In šine mu v glavo: o nogometaših toliko govore in pišejo, nogometaši, ti so imenitno plačani, pa še on odslej ne bo več mesar, ampak nogometaš1 »Kvalifikacije za nogometaša imam,« je rekel, »saj so nogometna igrišča dostikrat močno podobna klavnicam« — In napravil se je na pot naravnost proti nogometnemu jugu. Ne hodi dolgo pa naleti na klapouhega pujsa-šče-tinca, ta je marljno pobiral in krehal, kar so delavci na zadružni njivi pustih /a sabo, ni gledal ne na desno ne na levo in je šele tedaj zapazil mesarja, ko mu^je bi! tik za hrbtom. Prestraši se kot prometni grešnik miličnikove piščalke, toda mesar ga milostno ogovori: »Nič se ne boj klapač, saj nisem mesar, ki kolje klapače, ampak nogometaš!« Gre zamišljen v milijone, ki lih bo dobil za pristop k nogometnemu klubu, naprej, ne pride daleč pa naleti na bradatega jarca, ki je slastno obiral meterski plevel sredi turističnega kraja. Jarec se prestraši kot birt sanitarnega inšpektorja, mesar pa ga okara: »Kaj se strašiš, bradač. Ah sem mai; mesar, ki kolje bradače? Jaz sem nogometaš!« In z mislijo na premije za dobljene tekme je nadaljeval svojo pot. Ni hodil dolgo pa naleti na sivo kobilo, ki je zamišljena muhla travo, poganjajočo iz razpok in jam na asfaltu, ki jih v pričakovanju turistične sezone še niso zalih. Kobila se prestraši, mesar pa je bil skoraj hud: »Kaj se strašiš, starina? Ali sem mesar in te kanim zaklati, starino? Neumnica, ali ne vidiš, da sem nogometaš! Maram zate prav toliko kot gorenjske občine za leski letalski center! Na jug grem, tam me čakata stanovanje in avto!« Mahne jo dalje Hodi od kluba do kluba, pa so imeli v vsakem moštvu mesarjev že več kot preveč. Pač pa mu prične kruliti popevke prazni želodec in prazni želodec obrne mesarja-nogometaša nazaj, od koder je prišel Noge so ga hitro nosile, saj morajo biti mesarji urni. da lahko dohajajo svoje cene in kaj kmalu je dospel zopet do kobile. Kobila se je toliko zmenila zanj, kolikor se občinski organi, zmenijo za sklepe zborov volilcev, mesar pa je pokašTfa! in jo ogovoril: »Zdravo, starina, kaj sem hotel reči: zaklal te bom!«" Kobila ga začudeno pogleda: »Ti se šališ! Saj vendar nisi kak mesar, da bi me zaklal, saj si vendar nogometaš!« Mesarja je bile sram. »Nogometaš sem ali tam,« je rekel, »zaklal te bom, pa amen'« Kobila mu je odgovorila: »Če je taka — ti si nogometaš, tebi se mora vse klanjati! Ako me hočeš zaklati, pa dobro. Svetujem ti le, počakaj vsaj toliko, da se še malo postaram, zdaj sem očitno premlada za zakol, saj pri nas samo stare bolne kljuse koljejo!« Mesar m mogel kaj. uklonil se je tej neizprosni logiki in šel je nad jarca. »Zdravo, bradač, čuješ: zaklal te bom.<> Jarec se začudi in veli: »Ni mogoče! Saj vendar nisi mesar, da bi me zaklal, ti si vendar nogometaš!« Mesarja je bilo sram. »Nogometaš sem ali tam,« je rekel, ^zaklal le bom, pa je.« Jarec mu odgovori: »Ti si nogometaš, tvojim muham mora biti ustreženo! Toda ali si že kdaj slišal, da bi bile gorenjske mesnice dobro založene z bra-vino? Potrpi, da se razmere spremene. Zdaj res še nisem goden za potrošnike!« Mesar se je vdal tem prepričljivim razlogom, p» stil je bradača in šel naprej do pujša-ščetinca. »Zdi* vo, klapač. tako in tako, jaz. te bom zaklal! « Pujs-ščetinec je bil ze'o prijetno iznenađen, nič bolj kot Blejci ki jim vsako leto odlože graditev šole in ambulante naposled si je pa tudi on izprosil odloga, češ,-sedai bi bilo njegovo meso kvečjemu za domače tržišče, hoče se pa potruditi, da čimprej odebeli za izvoz. Toliko vsesplošnih izgovorov ni bil mesar še nikdar •nikoder čul. če izvzamemo odgovore, ki jih je dobival na svoje kritične pripombe na zborih volilcev. To ga je neizrečensko prepričalo, nasitilo pa ga ni in ko ga je glad le prekruto vil, podal se je nazaj h kobili. »Starina,« ji reče, »reči so in razmere, jaz pa nisem upokojenec, da bi potrpežljivo čakal, zato te zakoljem!« Kobila ga postrani pogleda, potem se mu pa globoko prikloni kot naši gostinci tujcem in pravi: »Blagor mi, da morem reva, ki sem, postreči vrlemu predstavniku slovitega mesarskega podjetja sama s seboj. Stara sem, a nikdar nisem upala, da me kdaj doleti tako visoka čast! Stori, kar te je volja! Le nekaj bi te še prevdano prosila. Ko me je kovač včeraj koval, napisal je na podkev, koliko sem stara. Ti si nogometaš, ti se spoznaš na številke, daj poglej številko na moji podkvi, da boš lahko povedal svojim plemenitim mesarskim tovarišem, kako staro si zaklal in prodal kobilo.« Mesarju so bile kaj všeč lepe besede, saj lepih besed mesar ne sliši dosti. Skloni se, da pogleda letnico, a kobila ga neusmiljeno oplazi s kopitom po glavi, da je pri priči omedlel. Ko se je spet zavedel, ni bilo o navihani kobili ne duha ne sluha. S težavo se je pobral in z razbito glavo jo mahnil k ščetincu. »Čuj, klapač,« mu pravi, »reči so in razmere, jaz ne morem in ne maram čakati, zakoljem te!« Nato pujs: »Kakor te je volja! Le nesrečnega se štejem, da si izbral prav to mojo revščino, pa za pakirano meso bom že dober, saj lahko kost in kožo skri-jete! Kako me bodo zavidali moji podrejeni! Veš kaj!? Prosim te, primi me še za uho, da kriče razodenem kolektivu, naj si izberejo drugega šefa, ker mi prihaja ura rotacije v lonec in pečico!« Mesarju so te besede dobro dele, ustregel je pujsu in ga prijet za uho. Pujs prične na vse prebege cviliti, prav tako kakor vsaka zadnja plat, pod katero se stolček zamaje! Ta njegov vik pa privabi z vseh strani tovariše mu pujse in ker so bolj vkup držali kot Slovenci zakade se v mesarja in ga tako zmrcvarijo, kakor kak direktor sklepe delavskega sveta. Klavrn kot dotaciia za kulturne potrebe občanov se je privlekel do jarca, »čuješ, bradač, reči so in razmere, skratka, vsaka beseda bi bila odveč: zakoljem te!« Jarec mu hiti govoriti: »Vidim, vidim, da ste vse meso že izvozili in veseli me, da ti moram služiti. Bojim se le, da bo mojega mesa že pet minut preden se mesnica odpre, zmanjkalo, kakor zmanjka telečjm jetre! Veš kaj, postavi se tu sredi njive, jaz pa pokličem še svojega brata, pa boš imel mesa, da boš lahko še pod pultom kai prodal!« Mesar je bil lačen, da je komaj stal in zato je ubogal. Postavil se je sredi njive, jarec in njegov brat sta se pa vsak z ene strani zaletela vanj, kakor planejo -na visoko glavo naši ljudje, ko je že dobila klofuto od zgoraj, prej se ji pa nobeden niti s prstom požu-gati ne upa, kamoli s pestjo! Z glasnhn krohotom sta jarca zbežala, mesar pa je moral zbrati zadnje moči, da se je še zatekel v ambulanto Sedel je v čakalnici. Premišljeval je svojo usodo in rekel: »Prav se mi godi! Moj oče ni bil nikdar nogometaš, pa se je pošteno preživljal! čemu sem si jaz prebiral poklic, prav se mi godi! — Ali je bil moj oče kdaj tržni inšpektor da bi se za številke zanimal, pa je le dobro živel! Čisto prav se mi godi! — Tudi izvajalec popevk ni bil nikdar moj oče, da bi godel na svinjska ušesa, pa je srečno živel! — Niti ni bil moj oče kda» v zadrugi v službi, da bi na njivi postaval, pa je zadovoljno žive' do smrti. Prav se mi godi, prav in prav! Osel sem, pa ne nogometaš! — Zares nisem vreden drugega, nego da me kdo še prijavi zaradi lanskih goljufij z mesom, da me bo konec!« Zraven pa je na klopi sedel Polsocialistični Martin, ki je na zdravnika čakal, ker ga je marsikaj bolelo, in ta fant je zdajci prijavil mesarja, da so ga zašili za pet let zaradi grabeža. »No,« je vzdihnil mesar, ko je zvedel, kako so mu prišli na sled, »lepa reč pa taka ureditev, še sam s seboj ne smeš več govoriti!« Kar tri dni bomo praznoval9 Malokrat se »urajma« da Je člov'k prost kar tri dni zaporedoma. Tri dni bo mislim res zadosti, da si drug drugemu čestitamo k delovnim uspehom in k rojstnemu dnevu mlade Jugoslavije. Vsakdo bo praznoval praznik 29. novembra po svoje. Nekateri z izleti v naravo, drugi z vožnjami z lastnimi avtomobili, tudi žičnice (seveda v kolikor ne bo repa-rature na električnem vodu) bodo marsikateremu nudile svoj užitek. Večji del pa bo gotovo doma al' premišljevalo kako koristno ponucati ob- ljubljeno trinajsto plačo, al' pa jim bo kavč nudil prijetno poležavanje in prebiranje dnevnih časopisov. No, da pa katerega pri čitanju časopisa, revij ne bo zamorila kopica časopisnih čestitk, mu za prvo pomoč in dobro voljo posredujem nekaj veselih, okroglih, z željo, da poživim tiste žilice, katere so zadolžene za smeh, dobro voljo in zabavo. Za 29. novembra se ga je tov. Urh pošteno nalezel! »Nikdar nisem mislila, da bom imela kravo pri hiši!« ga zmerja žena. »Lepo te prosim, ne tako na glas Urša,« jo roti Urh. »Če te kdo od zadruge sliši, bomo koj dobili odločbo za obvezno oddajo mleka.« MESARSKA Mesar je na vrata mesnice napisal listek s sledečimi vrsticami: »Jutri bom klal prešiče, postavite se pravočasno v vrsto!« KMEČKI OGLAS Kmet iz ravnine, star 38 let, si želi spoznanstva s kmečkim dekletom, staro do 30 let, ki poseduje traktor. Reflek-tantke naj pošljejo sliko traktorja! PARTIZANSKA Ko so neko noč Nemci z belčki prenočili v neki samotni hiši, so zahtevali od gospodinje, da jim nekaj skuha. »Kaj naj tem hudičem skuham?« pomisli gospodinja. Pa se nenadoma spomni, da ima v kamri stare irhaste hlače od rajnkega deda. Te seveda razreze in jih pripravi kakor vampe. Ko so Nemci in belčki pospravili celo skledo teh »vampov« jih je gospodinja vprašala, kako so se jim zdeli. Pa reče eden od belčkov: »Veste, mati, župca je bla še nekam žmahtna. Vampi pa so bili premalo kuhani, pa tole se nam je čudno zdelo, da so bli knofi na njih prišiti.« KNJIGOVODSKA Revizor: »Na kateri račun podjetja bi vpisali stroške osmrtnice?« * Knjigovodja: »Na račun potnih stroškov.« Revizor: »Zakaj ravno na ta račun?« Knj;govodja: »Ker običajno piše na osmrtnici, za vedno odšel od nas.« SODOBNI ZAKON Prvotno sva bila namenjena, da naročiva punčko, pa sva se zaradi krajšega delovnega reka odločila za avto. ENA IZ TRGOVINE Potrošnik: »Imate vezalke?« Trgovec: Ne! Potrošnik: »Morda varnostne sponke?« Trgovec: »Ne!« Potrošnik: »Naprstnike za šivanje?« Trgovec: »Nimamo« Potrošnik: »Kaj za vraga pa sploh imate pri vas?« Trgovec: »Vi, čujte (pravi vljudno trgovec) mi smo trgovina in ne obrat za informacije!« UGANKA Gor gre, dol ne. Kaj je to? (Cene) PARTIZANSKA Med spopadom z Nemci je nemški mitraljezec prilezel partizanskemu bataljonu za hrbet. Tedaj vzklikne četni mitraljezec Francelj, ki je bil vnet nogometaš: »Oho, pazite fantje! Tamle stoji Fric v ofsaidu.« BODO VIDELI Vam je umrl stric? — Moje sožalje? Bil je menda že precej star? Da 90 let. Lepa starost. Ali je bil V teh letih še duševno zdrav? To bomo šele videli, ko bomo odprli testament. Grega 503680985039 8^4392438^11735173519314^95^73153057^2430102 ^S47X 57974029212615304501458^168612^31326 02010202010202000102010306100803100705100704091106090902000102000810040201000605060408090804081006040605100205090800011006100501051006050602090000020002100002020102010101070506110701100506050709070406300110040809010102000102021006020102020102000200020102 Pletenine, blago, konfekcija Žene prav dobro cenimo pletenine, ne mečkajo se, tople so in ob pravilnem negovanju tudi trpežne Zato ni nič čudnega, da si želimo v svoji garderobi lepo pleteno obleko, kostim ali jopico in puli. Vsekakor si. želi večina kupovalk volneno oblačilo v modnem barvnem odtenku in kroju. Jugoslovanska moda si še ni pridobila slovesa vodilne mode, to dobro vemo. Saj tudi naši modni svetovalci prikažejo več ali manj izdelke, za katere so dobili navdihe pri italijanskih, francoskih ali nemških modelih. (Ne smemo se čuditi, ko sem omenila tudi nemško modo, saj je v zadnjih letih tako napredovala, da ji vodilni svetovni časopisi ne odrekajo pomembnosti.) Lepo in prav je, da se kreatorji v posameznih tovarnah pletenin potrudijo in izdelajo za modne revije' v Ljubljani moderne in res lepe pletenine. Manj razveseljivo pa je, da^ v trgovinah najdeš le redkokdaj pletenine, katerim daje moda prednost in katere lahko občudujemo na revijah. Polistajmo po modnih časopisih, nato pa stopimo v kranjske trgovine. Znani priljubljeni puhji z visokimi zavihanimi ovratniki v češnjevi rdeči, beli, črni in zeleni barvi ne polnijo samo listov modnih časopisov, pač pa jih lahko vidiš na modnih pupah v izložbenih oknih v Italiji, Nemčiji, v Franciji in še pogosteje jih srečuješ pri ženah. Puli ji navadno niso gladki, pač pa stebričasto pleteni. Nosijo jih k ozkim športnim, vzorčastim krilom. Pulije imajo navadno zataknjene za pas, ki ga poudarja usnjen pas. Pri nas žal takih pulijev ni. Prodajalke vljudno povedo: »Še pridite, a ne vem, če bomo dobili.« Na izbiro so le puste sive, antracit lila in vinsko rdeče jopice ter puloverji. Posebno lila barva je precej ponesrečena in že nekaj let tak ton povsem nemoderen. Verjetno je našim trgovskim potnikom všeč, ker so še vedno police v prodajalnah obložene s to barvno robo?! Ustavimo se pri dvodelnih oblekah. Spomladi sem v trgovinah opazila dokaj prikupne pletene kostime (Almira) Enobarvno krilo (sivo ali modro) je dopolnjevala črtasta sivo bela ali modro bela jopica. Sedaj je izbira revnejša. Odločiš se lahko le za strogo siv kostim, zelen ali vinsko rdeč. Kako bi posvežila monotono kolekcijo pletena dvobarvna obleka: svetlosiva in,roza ali rjava in roza. Kaj nenavadna kombinacija je pa izredno lepa. Kar težko sem odtrgala oči od lepih dvobarvnih modelov v italijanskih izložbenih oknih. Vesele smo lahko, da so že nekaj let moderne v zimskem času debelejše nogavice. Letos prednjačijo celo debelo pletene volnene nogavice ali dokolenke. Zakaj ne bi z živahnimi barvami popestrili sivih zimskih dni? Zakaj so trgovine založene le z enobarvnimi sivimi nogavicami? Bomo kmalu videli v naših trgovinah živahne vzorčaste nogavice? Kaj pa blago? Da, lahko si kupimo zelo dobra blaga za moške obleke ali-suknje. Tudi žene, katerim so všeč temni barvni toni, si lahko izberejo za kostim ali plašč med dobrimi volnenimi blagi. Težje je za mlada dekleta. V modnih časopisih za leto 1964/65 prednjačijo kašmirski vzorci, tvveedi ali debelo tkana volnena blaga. Modna barvna lestvica_je dokaj živahna: živo zelena, encianova modra, roza, rumena. Celo bela se je zasidrala med plašči — vendar so to pariške muhe. Me smo skromnejše. Ne bomo si nadele belega plašča v zimskih dneh, kot si ga je umislil kreator Cardini. Poiskale si bomo moderno blago v solidni baivi. Vendar, težko ga je najtj. Toliko opeva-nega modernega tueeda ni. Lahko izbiraš le med črno sivim in sivo-belim blagom, ki je pa pretanek in za zimski plašč skorajda prehladen. Enobarvnih tkanin za plašče tudi ni veliko in je izbira skromna. Potolažiš se — če se — s prodajalčevim: »Saj bomo še kaj dobili, oglasite se še!« In konfekcija? Naj si kupim narejen plašč? Saj res, ne bd mi treba hoditi k šivilji. Samo enkrat bom pomerila, se odločila in kupila. Znanka mi je sicer odsvetovala: »Veš, ves plašč sem morala sama obšiti, sicer ga ne bi mogla nositi niti dve zimi. Vstavila sem tudi vatelin, ker je bil popolnoma nepodložen in zelo hladen. Ne moreš si pa misliti, kako sem bila razočarana, ko sem v ljubljanski trgovini zagledala isto blago, ki stane meter samo 2500 din. Se ti ne zdi, da je naša konfekcija res tako ugodna in da prihrani čas in denar delovni ženi? Za plašč sem dala namreč 26.000 din. Ženske smo pač radovedne in zato se me kljub prijateljičinemu negodovanju pritegnili zimski plašči v trgovinah. Cena 30.000, 32.000 din 'so dokaj visoke in človek bi pričakoval solidno blago in modni kroj. Blago izgleda precej toplo in trpežno, kroji bi bili pa verjetno všeč moji stari tetki: »Bolje jc, da si kupiš kaj enostavnega, bo vsaj dolgo primerno, da ga nosiš!« Že res. vendar mladi želimo spremembe in vsaj nekaj modnega poudarka. Na plaščih nisem videla modnega krznenega šal ovratnika, niti ozkih rokavov ali redingot linije. »Veliko krzna, veliko krzna,« verjetno je modno geslo za zimo 1964/65 priletelo na uho »kreatorjem« v konfekcijskih trgovinah. Res, plaščem starega kroja s širokimi rokavi so prisili se .široke krznene manštte in ovratnik, kakršnega smo nosile pred štirimi, petimi leti. »Lepo, moderno, poceni!« Ah je to res? Za tak plašč ne bi odštela 32.000 din. Le z malo domiselnosti bi s kroja-čevo pomočjo prišla do modernejšega plašča in morda me ne bi stal niti toliko. Zakaj si ne bi dala ukrojiti ožjih rokavov, namesto ravne linije bi izbrala redingot in našila krzno. Mlada dekleta kaj rada nosijo športne puloverje in krila. Letošnja moda ljubi veliko, veliki športnega! (Nadaljevanje) Nepričakovano smo pred dnevi naleteli na sled za predmetom, ki naj bi bil v zares tesni zvezi s Prešernovim bivanjem v Kranju. To je ustnik za cigare! Izročilo pravi, da ie pesnik ta »cgar-špic« v nagli jezi vrgel ob tla, ko se je mudil v gostilni Leopolda Maveria nasproti župne cerkve prej Mesto št. 110, sedaj Titov trg št. 18 Pozneje, po letu 1856, so tu krčmarili šifrerji, danes pa se gostišču pravi Prešernov hram. Prav na to krčmico je tudi navezana znana anekdota o tem, kako je šegavi doktor pošiljal mežnarja v cerkev, da naj prisostvuje maši namesto njega; in ga je tudi plačal za to; sam pa je gledal skozi okno, kdaj bo opravila konec. No, in v tej stari šifrerjevi gostilni se je v tistem času, ko je pipa zletela po tleh, mudil oče Francke Kavčič (umrle pred par leti v Preddvoru, stare blizu 90 let). Videl je, kako je Prešeren ves razburjen vstal in hitro odšel iz krčme. Pobral je etui in ustnik, ki sta se malo prej kar razletela, s tal in vse skupaj odnesel domov, za »spomin«. Doma so fantu povedali, da je ustnik dragocen, ker je izrezljan iz slonove kosti in da ga bodo že oni spravili. In po več desetletjih je tako naneslo, da je oče Francke Kavčič na smrtni postelji ustnik, ki je postal medtem družinska dragocenost, izročil svoji hčerki. Ta pa je ustnik pred par leti, tik pred smrtjo, izročila svojemu nečaku Martinu R. Ko mu je povedala vso zgodbo, je še zabičala, naj stvar le skrbno hrani, ker je zaradi Prešerna taka posebnost. .Ustnik je umetniško izrezljan iz belo-rumene slonovine, predstavlja pa dirjajo-čega konja, ki ga napada volk. Pri padcu na tla se je mehanizem za zapiranje etuija pokvaril, ustniku pa je odletel ustni nastavek; kakih drugih poškodb pa ni videti. Ohranjena dolžina ustnika je 7 in Prešernova ljubljanska pipa pol centimetra, etui pa je dolg 10 in pol centimetra, širok je 3 in pol centimetra, visok pa 3 centimetre. Ožgana odprtina na glavi ustnika kaže na uporabo kratkih cigar »portoriko«. Ob tej najdbi pa se nam nehote sproži vprašanje ali je Prešeren sploh kadil in če le niso vse take pripovedi nezanesljive? Za trditev, da je bil pesnik ljubitelj zlatorjave zeli, pa imamo kar dvoje dobrih oper. V začetku tega stoletja je Marija Potočnik, vdova po Ivanu Potočniku, gostilničarju pri »Zlatem jagnjetu« (zdaj je na tem mestu, v Trubarjevi ulici v Ljubljani hotel »Soča«) povedala Harambaši (Fr. Podkrajšek), da hrani Prešernovo »fajfo«. V gostilni njenega pokojnega moža je bil pesnik čest gost in tako je splet naključij prinesel Prešernovo pipo v krčmarjevo lastništvo. Ugibamo lahko marsikaj, a vedeti pa za to ne moremo več. Sprijazniti se moramo z edino izjavo, ki jo je dal stari Potočnik ob tej priložnosti svoji ženi: »Tu imam Prešernovo fajfo, moramo jo lepo spraviti, da bo v spomin!« Kdaj in kako je gostilničar prišel do te pipe, svoji ženi ni nikoli pojasnil. Podkrajšek je hotel od vdove pipo odkupiti, a žena tega ni hotela, češ da jo bo po smrti zapustila Rudolfinišču (deželnemu-muzeju). Vendar je je za nekaj časa le posodila vrlemu Harambaši, ki je nekajkrat celo kadil iz nje! Opravičil se je prijateljem s tem, da jim je povedal, kako je tedaj sanjaril o pesniku, ki mu je dim prav iz te pipe ovijal kodravo glavo, ko je pisal svoje nesmrtne pesmi In kak- •'- >->rav, da si je Podkrajšek tedaj . posodil Prešernovo pipico! Dal jo ie na hitro natančno prerisati (glej našo sliko), jo izmeril in opisal. Potem je relikvijo vrnil Potočnikovi, a sledu za to pipo danes ni več! Neznano kdaj se je nekam izgubila ali založila, kdo ve? Ohranjen opis pa je tale: pipa je lesena ter na glavi in dulcu' okovana z belim pakfongom (biserna matica), glava z okovom vred je 11 in pol centimetra visoka, a noga, ki nosi sedem narogljanih, zaokroženih okraskov v podobi školjke, meri v dolžino 13 centimetrov, gorenji prerez glave ima 5 centimetrov, a vzboče-ni, na vrhu zaokroženi školjkasti pokrov je visok 2 centimetra; dulčev prerez je 4 in pol centimetra; glava je na doljnem koncu počena ter zamazana z rdečim pečatnim voskom. Iz takih pip so kadili naši pradedje v letih 1830 do 1860. Pipe teh oblik se še dandanes najdejo pri kakem prav starem možaku na deželi Kot zanimivost moramo še povedati, da se je gostilna pri »Zlatem jagnjetu« leta 1878 preimenovala v gostilno pri »Kaiserbirtu«. Kljub temu pa je ostajala shajališče malodane vseh takratnih ljubljanskih književnikov. Tu sta bila med vsakovečernimi gosti tudi gromovnik Fran Levstik in ljubeznivi urednik Franc Leveč. V tej gostilni se je z Levstikom seznanila Ernestina Jelovškova, Prešernova hči, ki jo je 16. julija 1877 pripeljal v Ljubljano njen stric Martin Je-lovšek iz Maribora. Stopimo še za tretjo sledjo! Zaslužni Prešernov biograf in pesnikov sorodnik Tomo Zupan je v svoji oporoki natančno določil, katera volila mora njegov glavni dedič izročiti deželnemu muzeju v Ljubljani. Med drugim, ob koncu svoje poslednje volje, naroča: Kot pogojno lastnino dajem ljubljanskemu muzeju tobačnico z vdajanim (vgra-viranim) napisom, »Ivan Preleshnig«. Ta Prelešnik naj bi bil tobačnico poklonil Prešernu, Mošnjiškemu kaplanu Ignaciju Fertinu je to tobačnico gostilničarka iz Otoka pri Radovljici izročila. Prinesla jo je iz Kranja, kjer je nekoč živela. Menila je, da bi bil pričujoči Preleshnig Kranjčan ali vsaj v Kranju bivajoč. Poizvedbe in povpraševanja pa niso našla Ivana, pač pa le Martina Prelešnika, oskrbnika dekana Sluge. Vendar je ta Prelešnik umrl že leta 1878. Morda pa je "imel sina Ivana? Tudi klienta s tem imenom je imel Prešeren. Leta bi bila potem točna. Toda tobačnice, ki jo je Tomo Zu- Prešernov ustnik za cigare pan s tako ljubeznijo pridobil, hranil in izročil, danes ne najdemo več. Spričo zares velike skrbi starega domoljuba in častilca Prešernovega, nas je lahko zares sram, ko čitam njegovo pretresljivo naročilo: »Kar bi zgoraj v oddelkih L, II. in III. (v testamentu) navedenega ne bilo prikladno deželnemu muzeju, vse to naj ostane skrbno zavarovano v hiši. Glavni dedič naj pazi, da z izgubitvijo tega ali onega gornjega, ne oškodi le samega sebe, pač pa domače umetnosti ali slovenske zgodovine. Ne oddaja naj se s posestva, ne za denar, ne v zabavo, ne glede zasebnih študij. Nabiranje tega in tudi podobnega, mi je bilo v vestni natančnosti dolgotrajno naporovanje — ugonobitev bi bila čin trenotja.« Tako je pisal 98-letni Zupan leta 1937 na svojem gradiču Okroglem pri Kranju... Vse doslej pripovedujemo le o predmetih, ki naj bi bili nekoč lastnina Pre-šerna-kadilca. Ali je Prešeren res kadil tobak? Kaj so o tem povedali pesnikovi sodobniki? Tu se lahko z vso resnostjo opremo na pričevanje enega poslednjih mož, ki so Prešerna še osebno poznali. To je bil leta 1906 umrli 82 letni starosta ljubljanskih narodnjakov Rudolf Endlicher, upokojeni okrajni tajnik. Leta 1823 rojeni Rudolf je bil polbrat žene dr. Blaža Crobatha, Prešernovega dolgoletnega šefa. Endlicher je bil po očetu Moravan, po materi pa Poljak. Iz Lvova, kjer je živela njegova družina, se je preselil v Ljubljano. Tedaj jše ni bilo železnice pa so morali zato potovati iz Lvova do Ljubljane kar cel mesec. Zložljivo posteljo so nosili s seboj a- posebnem usnjenem kovčku, da so mogli tako kar najceneje prenočevati med potjo. Endlicherji so v Ljubljani stanovali v skupnem gospodinjstvu s Crobathom v hiši pri »Banabirlu«. Seveda je bilo pravo ime gostilne drugačno pri »Avstrijskem dvoru«. Do leta 1785 je bila v hiši vojaška žitnica, pozneje pa znamenita Mahrova šola. »Bahabirt« na današnjem Krekovem trgu je bila ena najimenitnejših gostiln v Ljubljani, takoj za Maličem. Seveda so imeli tudi sobe za tujce in v eni od njih se je 30. marca 1848 rodil Don Carlos, poznejši pretendent na španski prestol. Istega leta je bival v tem hotelu srbski knez Miloš Obrenovič. V maju leta 1850 pa tudi znani iunak Radetzkv. Njemu je takratna Narodna straža celo podoknico napravila v čast. Pri Endlicherjevih so se često oglašali poljski politični begunci, med njimi najbolj znana, tudi Prešernova prijatelja, stari grof Horodinskv in mladi Emil Korvtko. Poljska emigranta sta morala stanovati vkup in imela sta tudi skupnega strežnika, ^preoblečenega policista, ki ju je povsod spremljal. Na hrana sta oba hodila k Endlicherjevim. Tamkaj sta se seznanila s Prešernom. Tudi Grobeth je na enem takih obiskov spoznal svojo bodočo ženo Mladi Endlicher se je še do smrti rad spominjal prisrčnih razgovorov z našim pesnikom. Prešeren je študenta jurista Rudolfa rad jemal s seboj na deželo, kamor je hodil na komisijo. Spotoma je fanta navduševal za slovenščino, ki je tujerodec seveda še ni mogel dobro poznati. Pesnik je svojemu mlademu prijatelju svetoval, naj se uči slovenščine iz Kopitarjeve Prešernov ustnik za cigare v etuiju slovnice, ki je tedaj veljala za najboljšo. Ljubezen do slovenščine, ki jo je vnel Prešeren v Endlicher j evem srcu, je tega = poslovenjenca spremljala do groba, če še to povemo, da je bil Rudolf Endlicher eden med redkimi cesarskimi uradniki, ki je že leta 1848 poizkušal uradovati slo- = vensko ter ostal vse življenje vzgleden rodoljub — potem smo tega zanimivega moža dovolj lepo predstavili. In prav ta Endlicher je živo pripove- == doval o Prešernovem kajenju! Pravil je, da so po kosilu pri Crobathu radi pose- ^= deli: oba poljska emigranta, Rudolfov oče, ^= dr. Crobath in njegov koncipient dr. Pre- ^= šeren; pili so kavo in »pri tej priliki se je pušilo in jaz sem videl, da je tudi dr. Prešeren vedno redno kadil.« Tej priči res lahko verjamemo, da je = bil naš pesnik tudi kadilec. Strasten pa bržčas ne, ker nas gostobesedne pripove-dovalke o Prešernu - človeku, Lenka Pre-šernova, Marjana Vovkova, Wohlmuthova ^= in Beti Koglova, niso posebej opozorile = na to. ^= ČRTOMIR ZOREČ S= (Nadaljevanje prihodnjič) j= Se je to zgodilo v Italiji? =§s Ne! Franciji? Ne! Čujte in H= strmite: zgodilo se je pri nas, v mestu, ki leži 25 km daleč južno od Kranja in se === imenuje Ljubljana. Uradni s= naziv festivala: Festival za-j|s bavnih orkestrov JLA. HI Prireditev je bila razdelje-mi na na 2 dela. Prvi del je ob-segal tekmovanje zabavnih |g| orkestrov vojnih oblasti, po HH številu pet. Prvo mesto je povsem zasluženo dosegel or-1= kester iz Ljubljane, saj je pokazal visoko tehnično raven, pa tudi muzikalno je bil za razred boljši od ostalih konkurentov. Morda bi tu lahko dodal, da sicer mnogi naši profesionalni civilni ansambli premorejo boljše posameznike, vendar redko doživimo, da bi se glasbeniki tako potrudili. Drugi del programa je obsegal 13 novih popevk iz vojaškega življenja in je bil torej na prvi pogled enak tolikim drugim tovrstnim »civilnim« festivalom pri nas. Na prvi pogled, sem zapisal. Kaj pa na drugi, natančnejši pogled? Bil je edinstven, kajti bil je neprimerno boljši od vseh ostalih! Marsikdo se bo vprašal, kako je vendar to mogoče? Pa poskusimo odgovoriti na to vprašanje? Vse skupaj je potekalo nekako takole: Ustrezna ustanova JLA je objavila natečaj za popevke. Prispela dela je potem pregledala strokovna žirija in izbrala za fe- FESTIVAL na katerem so zabavni orkestri igrali, pevci Orkester? Tudi na ostalih festivalih nastopajo orkestri, ki niso prav nič slabši kot orkester Doma JLA iz Beograda. Aranžerji? Ista imena kot na drugih festivalih, aranžmani povprečno iste kvalitete. Komponisti? Pravzaprav je čudno — taisti komponisti, katerih dela nas na drugih festivalih razočarajo, so tokrat prispevali dobre popevke. N. pr. Mario Nardelli (slaven po neslavni pogoreli popevki »Brodovi« na Gran Prix Evrovizije leta 1962) je s svojo popevko navdušil številno publiko. Tudi tu ne najdem razlike, razen če je jugoslovanske komponiste pod vplivom razpisa JLA razsve-til Sv. Duh, kar osebno ne verjamem. Žirija in izbor? Da. Prav žirija za izbor, ki je najodgovornejša za uspeh festivala, je tokrat pokazala visoko strokovno znanje in čut odgovornosti. Seveda lahko brez predsodkov ugotovimo, da so v isti meri pokazale svoje nizko strokovno znanje (ali nestrokovnost) pa tudi krepak čut neodgovornosti žirija za izbor ostalih festivalov. Seveda ubogi člani žirij ostalih festivalov niso nič krivi — lahko bi napisal debelo knjigo odgovorov, vendar bi se tokrat omejil na neke humoristične izjave nekaterih članov žirije za letošnji festival v Opatiji. Npr.: Slovenskih popevk je prišlo na razpis premalo in bile so slabe. Makedonci so poslali 50 popevk in med številom se je že dalo kaj pametnega izbrati. No, kako pameten je bil letošnji zbir popevk v Opatiji vemo in nas je sram. Žirije pa ni prav nič sram in zganja »humor« iz lastne nesposobnosti. Na vse razpise za festivale pri nas prihajajo popevke povprečno enake kvalitete — kdor trdi drugače — laže. Kvaliteta popevk na festivalu pa je odvisna od dobrega izbora, če bo žirija izbrala dobre popevke, bo fe- stival dober, če slaba, pa slab. Seveda je bilo dosedaj našim žirijam to nemogoče dokazati — kajti za to je bil potreben dober festival kot rezultat kvalitetnega dela dobre žirije. Težko je trditi, da nekdo dela slabo, dokler nekdo istega dela ne opravi dobro. Če torej želimo vedeti (in dobro je vedeti!) komu smo dolžni priznanje za uspel festival, tedaj smo to lahko v največji meri žiriji za izbor, žiriji, ki je v vsej povojni zgodovini festivalov zabavne glasbe pri nas edina dokazala, da je strokovno in moralno neoporečna. Če bi za vse ostale festivale pri nas izbirala skladbe žirija JLA, bi bili vsi festivali dobri — to si velja zapomniti! . Tako pa izgleda, da si pri nas nihče ničesar ne zapomni. V Ljubljanskem dnevniku sem bral, da bodo letošnji izbor jugoslovanske popevke za Evrovizijo izpeljali nekoliko drugače in sicer preko internega razpisa Zveze skladateljev. Pametnjakoviči mislijo, da je važna oblika razpisa (morda pa hočejo reči, da letos ni razpis omejen na uslužbence JRT, kot lani? Lani so bili namreč vsi avtorji uslužbenci radia in televizije. Pametnjakoviči pozabljajo, do je potrebna dobra žirija in izbor. To pa je žirija JLA, samo žirija JLA in nobena druga! Ta žirija je svojo kvaliteto dokazala, izbora drugih nas je pa bilo še dosedaj vedno sram. Če bi torej za koncert, na katerem naj bi dokončno izbrali »re-prezentanta« izbor opravila žirija JLA, nam je uspeh zagotovljen! Oprostite, toda (priznajte več jednom »drugovi« sa JRT!) tega mi vendar nočemo! Kako naj bi sicer v naših ljudeh (posebno mladini) še nadalje tako uspešno gojili hlapčevstvo do .vsega, kar prihaja k nam iz bur-žuazne kulturne kuhinje Zapada? dr. VLADIMIR STIASNY pa peli zabavno stival 13 popevk. Nato so aranžerji napravili aranžmaje, orkester in pevci so popevke naštudirali; cela zadeva je stala kupček milijonov (tokrat izjemno: pametno porabljenih!) in festival je bil tu. Vse tako, kot na ostalih festivalih. In vendar ne tako, kajti program je bil sestavljen iz 13 dobrih popevk, ne pa iz 18 ali 20 slabih kot Opatija, Zagreb itd. Zakaj ta razlika? Pevci? Ker na ostalih festivalih nastopajo isti (in še boljši!) pevci, ne vidim nobenega razloga za boljšo ali slabšo kvaliteto. I Zanimivosti Pitna voda iz urina - Pri dosedanjih poletih astronavtov v vesolju so znanstveniki zadovoljivo rešili že vrsto problemov npr. problem dihanja in prehrane. S posebnim postopkom sedaj pridobivajo potrebni kisik za dihanje direktno §= iz izdihanega ogljikovega dioksida. Hrano jemljejo Bg astronavti iz tub, vodo pa imajo shranjeno v obliki '= ledu, ki ga z obsevanjem mikrožarčenja vsak čas lahko spremene spet v tekočino. Sedaj poročajo o novem postopku za pridobivanje §§| vode. S pohstvrol celicami in mikrovalovi pridobivajo == . iz odvisnega urina spet pitno vodo. Znanstveniki trde, da so s tem odkritjem bližje pri odkrivanju vesolja. !§§ Meteoriti v vesolju Največjo nevarnost za vesoljske ladje predstavljajo majhni meteoriti, ki krožijo po vesolju z veliko hitrostjo in lahko vsak čas prebijejo zunanji oklep vesoljske ladje tako, da zrak v vrzeli stalno uhaja. Američani so sedaj odkrili snov oziroma sistem več plasti iz umetne mase, ki se pri morebitnem preboju kakršnegakoli predmeta same zacelijo brez zunanjih ali notranjih posegov. Mogoče se bo katera ogrela za to modno kombinacijo Človek lahko živi v morju * Že v bližnji prihodnosti bodo ljudje lahko živeli pod morsko gladino, tako so menili znanstveniki na Vw.' kongresu ameriške podvodne družbe (Undervvatefc Society of America). ; Poskusi z živalmi so namreč potrdili, da bodo ljudje s predhodnim kliničnim posegom lahko trajno živeli v morju brez kakršnihkoli dihalnih pripomočkov. Ko bo postal na svetu prevelik dren, se bomo morali torej sprijazniti z odhodom v morje, odkoder so naši predniki nekoč prišli, ali pa se odseliti na kak drug planet. t Stroj za prevajanje iz ruščine V ZDA^je veliko zanimanje za rusko tehnično literaturo. Zaradi pomanjkanja dobrih prevajalcev izide samo nekako 1 odstotek sovjetske literature v angleščini. Di bi šlo delo hitreje izpod rok, je svetovno znatna tovarna IBM izdelala sedaj elektronski računalnik,1 ki prevaja komplicirane tehnične tekste direktno iz ruščine v angleščino. Stavek s 15 besedami prevede te, eni do dveh sekundah, ali pet strani teksta v eni minuti. Računski stroj ima po pomnilniku 200.000 koK diranih pojmov in prevaja tekste slovnično precej pravilno. Za sedaj ne razlikuje le enakih besed z različnimi pomeni. i i ^773103473^750864837107^57055^95167316611392^095579048^^^27143^9865725826708 ^767610^^1677^1^^^^^6722926478^^^^49394897^401287401^81396443945375^9101994593146^^^08240348079796347510 ^5^465212501677561950435648561^526618126923561452^2475914094339842 1. nagrada — 10.000 dinarjev 2. nagrada — 5.000 dinarjev 3. nagrada — 3.000 dinarjev 4. nagrada — 2.000 dinarjev 5—10. nagrada — 1.000 dinarjev Rešitve pošljite na uredništvo »Glasa« do 10. decem-Uredništvo »Glasa« je pripravilo za reševalce križanke bra 1964. žrebanje bo istega dne ob 16. uri v prostorih visoke denarne nagrade: uredništva. Nagradna križanka Srečno pot, jugoslovanski film ma Se splašite, če vidite v vitrinah, v katerih je objavljen spored za ^ predstave v kinematografu, na sporedu jugoslovanski film. Ne! Strah ^ je neutemeljen. Za borih sto dinar-ti-, jev lahko igrate loterijo. Če imate ^ srečo in to vam iz srca želim, lah-m ko zadene te oziroma vidite dober ^ film! Seveda pa je možnost zadetka, no, saj to pa je na vseh loterijah, izredno majhna. Prav ta teden se bo v kranjskih kinematografih zvrstilo kar precej jugoslovanskih filmov. Torej, so res danes možnosti, da igrate to loterijo Dah bodo lep pregled nad vsem tistim, čemur pravimo JUGOSLOVANSKI FILM. To so: SLAVICA. MISS STONE. SVOJEGA TELESA GOSPODAR. KAPETAN LESI, OBRAČUN, SA-M0RASTNIK1, in koprodukciji DOLGE LADJE in MORSKI IZLET Morda bi prav ti filmi dali odgovor, kje je vzrok za neizvirnost, šibkost in bolestnost jugoslovanskega filma Podajo pravzaprav lep pregled cele zgodovine" jugoslovanskega filma V njih imamo zajeto vse: od klasičnih filmov na temo NOB do jugoslovanskih vesternov kot je Kapetan Leši in končno nekaj resnih del današnje problematike (Svojega te-telesa gospodar) in celo pogled v zgodovino (Sa-morastniki) Tako so zastopani vsi žanri, ki so 10 danes prevladovali v jugoslovanskem filmu. 3benem pa ni na sporedu nobenega izmed nožih filmov, ki obravnavajo aktualno problemati-AIeister!« je mrmral zdravnik in obrnil papir proti svetlobi, da bi našel vodeno znamenje cia njem. »Inšpektor, morda boste nekega dne jmeli prhko dobiti vzroke kos papirja za pisalni stroj iz pisarne Meistra in pa vzorec pisave njegovega pisalnega stroja« »Toda zakaj naj bi vendar hotel spraviti Johnnvja Lenleva izpod nog?« je vztrajal VVemburv. »Saj ni za to nobenega razloga! Star prijatelj rodbine je in čej^rav bi bilo mogoče, da ga je Johna y kdaj razžahi, je to vendar samo ena njegovih neprijetnih navad. In to nikakor še ni opravičilo za to, da bi civiliziran človek poslal drugega v kaznilnico...!« »Meister bi se na vsak način rad iznebil Lenleva,« je ponovil zdravnik in zraven pritrjeval z glavo, da bi podkrepil svoje besede. »Tako je moje mišljenje, inšpektor Vvemburv, in čeprav sem nekoliko prenapet, sem vendarle kolikor toliko jasno misleč mož.« Ko ga je zdravnik zapustil, je Alan še naprej razmišljal o zadevi, toda rešavi se ni približal. Kljub temu pa je vendarle spoznal, da ne sme tebi nič meni nič prek zaključkov dr. Lomonda, Stari mož je bil prav tako zvit kot učen. Alan je bral del njegove knjige in čeravno so bile doktorjeve razprave o zločinstvu stare že dvajset let, so veljale še ravno tako, kot bi jih napisal šele pred kratkim. Tako je razmišljal Alan in se nikakor ni mogel odločiti, kaj naj stori, ko je nenadoma zazvonil zveneč telefona v njegovi sobi. Dv gnil je slušalko in zaslišal glas polkovnika Walforda. »Ali ste vi, Wembury? Ali bi lahko prišli v Scotland Yard. Prejel sem nadaljnje informacije o gospodu, o katerem sva govori 1* preteki teden.« menoj kot z gobavcem, in vendar so bili ti pujsi neštetokrat na obisku v Lenlev-Courtu!« Te vesti se je prestrašila, kajti vedno je mislila, da so bili Hamptonovi najboljši prijatelji njenega očeta. »Prav gotovo, Johnnv, so bili — taki, ker smo svoj . .. no, reči hočem, ker nimamo več denarja. Zagodrnjal ji je v odgovor nekaj nerazum-Ijvega. »Najbrž je bilo zaradi tega,« je dejal nazadnje, vendar mislim, da je bilo posredi še, nekaj drugega.« Tu se je nenadoma domislila vzroka in pri srcu jo je stisnilo. »Ali misliš, Johnnv, da zaradi biserov Lady Darnleigh?« je jecljala. Naglo jo je pogledal. »Kako pa prideš na to m.sel? — Da, nekaj ima to ravnanje z menoj opraviti tudi z dra-gotinami te stare sove. Sicer niso rekli tega naravnost, so pa namignili na to.* Čutila je, kako se ji tresejo ustnice, ugriznila se je vanje Ln se. skušala obvladati. »Johnnv, saj za tem ne tiči nič?« Glasilo se ni kot njen glas, bil je to glas, ki je prihajal od nekod daleč — čuden .glas, ki je izdajal še bolj čudne stvari. »Ne vem, kaj misliš,« je odvrni! rezko, vendar je pri tem ni pogledal. Vsa soba se je vrtela okrog nje in morala se je prijeti za mizo, da se je obdržala. »Za vraga, kaj res misliš, da sem tat?« ga je slišala spraševati. Mary Lenley se je zravnala. »Poglej me, Johnnv!« Njuna pogleda sta se srečala. »Ali kaj veš o biserih?« Spet je begal s pogledom po sobi. »Vem le toliko, da so izginil: — kaj pa si mislila, da bom rekel?« Nenadoma je začel kričati: »Le kako si upaš, Marv.. . zasliševati me, kot da sem tat. To imaš od tega, ker se pečaš z neizobraženimi ljudmi, kot je tisti Wembury ...!« »Kakšni so vaši opravki?« je vprašal Len!ey po kratkem molku. »Ta hip nimam nobenih opravkov,« — VVem-bury je tehtno in preudarno izbiral besede. »Jutri bom prišel s poveljem, naj preiščem to hišo zaradi biserov Lady Darnleigh.« Slišal je pritajeno dekletovo ihtenje, vendar ni okrenil glave. Johnny Len!ey je stal nepre* meno, njegov obraz je bil brez barve. Policijskih predpisov očividno ni poznal, sicer bi mu blo jasno, kako pomembne so bile Alanove besede, da nima naloga za preiskavo. Wembury je opazil njegovo neznanje in je še enkrat poskušal rešiti dekle, ki ga je ljubil, pred žalostnimi posledicami znorelosti njenega brata. »Naloga za preiskavo še nimam, torej tudi nobene pravice preiskati stanovanje,« je dejal. »Jutri zjutraj pa bo ta nalog že izstavljen!« Če je imel Johnny le trohico pameti in če so bili biseri skriti v stanovanju, je tu imel priložnost iznebiti se jih, toda te priložnosti, ki mu jo je Alan ponujal, ni sprejel. Temu je b.la kriva čisto ponorela oholost Lenleveva, da ni sprejel ponujane priložnosti, kajti do vrtnarje-vega sina ni hotel imeti nobene obveznosti. »Biseri so v kovčku pod posteljo,« je dejal. Vedeli ste to, sicer bi ne bili prišli. Od vas ne maram nobene dobrohotne miloščine in bi nobene ne dobil, če bi tudi prosil zanjo. Če čutite zadoščenje v tem, da primete sina tistega moža, v katerega koči ste se rodili, pa ga imejte!« Obrnil se je, odšel v svojo sobo in se čez nekaj trenutkov vrnil z majhno škathco, ki jo je položil na mizo. Alan je bil kot omamljen od nesreče, ki je zadela to malo stanovanje. Ni se upal ozreti k Mary, ki je vsa trda stala ob m/i Svoje bledo obličje je z bolestnim izrazom obrnila k svojemu bratu in zdaj je tudi spet prišla do besede. »Johnny, kako si mogel to storiti!?« RADIJSKI SPORED VELJA OD 28. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22./ 23 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6 05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 28. novembra 8.05 Poje Šentjernejski oktet — 8.25 jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za pižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje — 9.45 Četrt ure z ham-mond orglami — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Nekaj domačih v instrumentalnih zasedbah — 12.30 Pesmi iz partizanskih dni — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Na-ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Čestitajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi, jugoslovanskih narodov — 18.00 Razgovori z deiegati za VIII. kongres — 18.30 Praznik mla- ' dosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mladinska oddaja — Modrostni zob — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 00.05 Z vedrimi melodiiami v dan republike — 01.00 Plesna glasba listi v zabavni glasbi — 21.00 Legende o tov. Titu — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Lite^ rarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK — 1 decembra 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.40 Naša mladina poje o revoluciji — 9.00 Po kurirjev! \sledi — 9.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 .Planinska reportaža — 11.30 Domače viže in nap-evi — 12.05 Opoldanski coctail — 13.30 Komorni zbor RTV Ljubljana in Slovenski oktet — 14.05 Za vsakogar nekaj — 15.30 Trubadur — opera — 17.05 Ob petih se zavrtimo — 18.00 Na mednarodnih križpotjih — 18.16 Za dedke in babice iz našcen arhiva zabavniji melodij — Glasben- razglednice — 20.00 Majhen recital sopranistke 71a!- Ognianovič — 20.20 "Radijska igra — 21.15 Serenad-ni večer — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Nočni koncert Skladb jugoslovanskih skladateljev NEDELJA — 29 .novembra SREDA — 2. decembra 6.00 Dobro jutro — 6.05 dnevni koledar — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Znane melodije — iskrene čestitke — 7.40 Pozdrav dnevu republike — 7.45 Kolednica mladinskih brigad — 8.00 Veseli tobogan ^- 9.05 Naši kolektivi čestitajo za dan republike — 10.00 Osma ofenziva — vokalni ansambli — 11.25 Novost iz naših študijev — 12.05 Naši kolektivi Čestitjo in pozdravljajo za dan republike — 13.30 Razgovor z delegati za VIII. kongres — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Iz jugoslovanske operne ustvarjalna t i — 17.05 Radijska igra — 20.00^V nedeljo zvečer — 21.00 Lepa je moia dežela — 21.30 Jugoslovanska fc'OTtorrffta "'as-ba — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK — 30. nov. 7.15 Kolektivi kolektivom ob dnevu republike — 8.03 Mladinska radiiska igra — 8 40 Pevski pozčrav bolgarskih pevcev iz Sofie — 9.05 Naši po-b-T-alci čestitajo in po-zd'-L.vljajo — 10.00 V nove .zarje — 11:00 Jugoslavija iti mednarodno gospodarstvo — Novi posnetki narodne in na-redno-zabavne glasbe — 12.D5 Srečanje ob -dnev« -retmbike — 13.30 Doma.; zvoki — 14.00 Odmevi iz dežel tisočerih 'jezer — 15.30 Od Celja do Žalca — 16.00 Na rob festivala »Opatija 64« — 17.05 Gla-be-fia križanka — -18.00 Za V;i'-turnimi vrednotami — 1S.20 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene, razglednice — 20.00 Slovenski pevci in instrumenta- 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Vokalni kvartet »Veseli fantje« — 9.25 Veseli "hribovci in ansambel M;he Dovžana — 9.45 Med domačimi in tujimi solisti — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Iz sodobne slovenske operne ustvarjalnosti — 13.30 Priporočjo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 13.30 Tako poje naša dežela — 15.45 Lahka glasba — 16.00 Vsak dan ža vas — 37.05 Slovenski rervo-GriktiVRi umetniki v preteklosti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fo-neteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 G'as-bene razglednice — 20.00 Zbor Madrigalistov visoke šole iz Kolna — 2820 Melodije Jugoslovanskih skladateljev za^ bavne glasbe — 20.40 Ivan Surenn — radijska priredba o -. -e — 22.10 Igramo za !'ublt-:l:e zabavnih zvokov — 23.05 Literarni noktffrno 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 3. decembra 8.05 Jut ran a g'asbena srečanja"— 8.55 Radijska šola za v-jo stopnjo — 9.25 Palček glasbena pravljica — 9.48 Vaški kvintet, noje'.a Božo ,in Miško — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Ma kmečki peči — 12.30 Podobe dveh velemest v orkestralnih barvah — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pojo hrvaški opertii pevci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pihalna godba RTV Ljubljana — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene ra/.eledmce — 20.00 -četrtkov večer domačih pesaii in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 21.43 G'asbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Bach in sinovi PETEK — 4. decembra 8.05 Od uverture do rapsodije — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8 55 Pionirski tednik — 925 Pihalna godba Yvcs Eouvard — 9.35 Pet minu: /,i novo pesmico — 10.15 Komorni /bor RTV7 Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 čez hrib in dol — 12.30 Odlomki iz francoskih in nemških oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Variacije za klavir in ansambel — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Naredna glasba iz Bolgarije — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17£0 Petkov simfonični koncert — 18.00 aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev cev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večerni mozaik — 20.30 Te-demski zunan je-poiitični pregled — 20.40 Vloga zbora v e\ ropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22 10 Za ljubitelje jazza — Literarni nokturno — 23.15 Med partiturami'Bartoka in Hindemitha KINO Kranj »CENTER« 28. novembra ital. barv. CS film MONGOLI ob 15., 17. in 21 uri, premiera amer. filma RAZTRESENI PROFESOR ob 23. uri . 29. novembra jug. film Fš.ALON DR. M. ob 10. in 17. uri, ital. barv. CS film MONGOLI ob 13. in 21. uri, iu-slovanski film POD ISTIM NEBOM ob 15. in 19. uri, premiera angl. jug. barv. filma DOLGE LADJE ob 23. uri 30. novembra jug. barv. CS film MISS-STO.Nf ob 10. in 15. url, ital. barv CS film MONGOLI ob 13. in 21. uri, nmer. barv. film DVA JEZDECA ob -17. uri jugoslovanski film POD ISTIM NEBOM ob 19. uri 1. decembra ital. barv. film NE POZABI ME ob 10., 17. in 21. uri. amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob 13. •uri, ital barv. CS film MONGOLI ob 15. in 19. uri 2. decembra angl. jug. barv. film DOLGE LADJE ob 15.30, 18. in 20.30 Kranj »STORŽI č« 28. novembra amer. barv. film DVA JEZDECA ob 15. in 19. uri, jug. film EšALON DR. M. ob 17. uri, premiera jug. nemške-ra filma MOŠKI IZLET ob 21. uri 29/ novembra amer. barvne RISANKE ob 10. uri amer. ban-, film DVA JEZDECA ob 13. in 21. uri, jug. film' EŠALON DR. M. ob 15. uri, jug. nemški film MOŠKI IZLET ob 17. uri, jug,- film SVOJEGA TELESC GOSPODAR ob 19. uri 30. novembra }ii2. film POD ISTIM NEJ30.M ob 10. in 17. uri, amer. "barv. fihn DVA JEZDECA ob 13., 19,. in 21. ari ms. film SVOJFGA TELESA GOSPODAR cb 15. uri 1. decembra meh. ban-, film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 10 uri, amer. barv f:imJ)VA JEZDECA ob 14. in 16. uri, jug. film POD ISTIM NEBOM ob 18 in 20. uri 2. decembra amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob 15. in 21. uri. amer. barv. CS film TARZANOVA BOR-E\ ZA ŽIVLJENJE ob 17 in 19. uri Stražišče »SVOBODA« 2S. novembra jug. film EŠALON DR. M. ob 18. uri, amer. barv film DVA JEZDECA ob 20. uri 29. novembra amer. barv. film DVA JEZDECA ob 15. in 19. uri. jug. film POD ISTIM NEBOM ob 17. uri, premiera amer. filma RAZTRESENI PROFESOR ob 21. uri * 30. novembra amer. barv. film DVA JEZDECA ob 15. uri, ital. barv. CS film MONGOLI ob 17. in 19. uri, premiera angl. jug. filma DOLGE LADJE ob 21. uri 1. decembra amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob i5T uri jug. film POD ISTIM NEBOM ob 17.uri 2. dec. amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob 19. uri Cerklje »JKRVAVEC« 28. novembra slovenski film SAMORASTNIKI ob 19. uri 30. novembra slovenski film SAMORASTNIKI ob 16. uri, amer. barv. VV film GUSAR ob 19. uri 1. decembra amer. barv. VV film GUSAR cb 16. in 19. uri Naklo 28„ novembra amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 19. uri 29. novembra amer. barv. CS film DOM NA GRIČU ob 16 in 19. uri 30. novembra meh. barvni film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 16. in 19. uri Kropa 29 novembra francoski film SKRIVNOSTNI JUDEX ob 17. url . Jesenice »RAMO« 28. in 29. novembra angl. barv. CS f&m LEV 30. novembra amcr:<\i film V ZNAMENJU ZOROA 30. novembra" jugoslovanski film SKOPJE. 63 - '., 1. dc 2. decembra slovenski film NE JOČI, PETER 3. do 4. decembra Jugoslovanski film cLOVEK S FOTOGRAFIJE Jesenice »PLAVŽ« 28. do 29. novembra slovenski film NE JOČI, PETER 30. novembra do 1. d ocem-' bra angl. barv. CS film LEV 2. decembra amer. barv. Film DAYVY CROCKETT IN PIRATI 3. do 4. decembra nemški film DA\ES SE ŽENI MOJ MOž Žirovnica 28. novembra jugoslovanski f:lm SKOPJE 63 29. novembra švedski film VOJNI ZLOČINCI II. de; 30. novembra amer. barv. film DAWY CROCKETT IN PIRATI 1. decembra amer. barvo CS film ANASTAZIJA v 2. decembra angl. barvo CS film LEV Dovj e-Majst rana 2S. novembra švedski film VOJNI ZLOČINCI II. del 29. novembra jugoslovanski film SKOPJE 63 30. novembra amer barv. CS film ANASTAZIJA 1. decembra amer. barv. CS film DAVVY CROCKETT IN PIRATI 3. decembra ar.slT barv. CS film LEV Koroška Bela 28. novembra nemški film DANES SE ZENI MOJ MOŽ 29. novembra amer. barv. CS film COVvBOY 30 novembra slovenski film NE JOČI, PETER 1. decembra jugoslovanski film TISTEGA LEPEGA DNE Kranjska gora 28. novembra amer. barv. CS film COWBOY 29: novembra nemšlo film. DANES. SE ŽENI MOJ MOŽ 1. decembra ameriški film V ZNAMENJU ZOROA 3. decembra slovenski film NE JOČI, PETER 4. decembra angl. barv. C S film LEV Ljubno 28. novembra amer. barv. film ALAMO II. del ob 19.30 29. novembra amer. barv. film ALAMO II. del ob 18. uri Duplica 28. novembra ital. barv CS film LETNE POVESTI ob 19. uri 1. decembra franc. barv. film BALET PARIZA ob 19. uri 2. decembra franc. bar«, film BALET PARIZA ob 17, uri. (nadaljevanje na 12. strani) XAXM3niTOSTi Rezultat Fonzelj Baraba, obsojen na smrt, je vdano zdel v svoji celici in topo štel dneve, ki so ga še ločili od izvršitve strašne kazni. Vedel je, da zanj ni pomilostitve, kajti zločin, k; ga je bil zagrešil, so zakoni 22. stoletja najstrožje preganjali: Fonzelj Baraba se je bil poslužil vez, da je prišel dc korita — toda čuječa družbena kontrola je odkrila njegovo prepovedano početje in ga nemudoma postavila pred sodišče Za kesanje je bilo prepozno in Fonzelj je lahko le še ugibal, kako bodo izvršili smrtno kazen. Mu bodo brali članke o jugoslo\ anskem kmetijstvu, dokler ga ne bo od jeze in razočaranja konec? Mu" bodo pripovedovali c cenah, dokler se mu ne bo razni žolč? Mu bodo razlagali nov po-kojninsVl zakon, dokler se mu ne bo zmešalo v glavi? Obsojenec je skomignil z rameni in se raje lotil prebiranja časopisov. Toliko zanimivih reči se je godilo v teh mrzličnih dneh 22. stoletja! Vzemimo uspelo zavojevanje Marsa. Fonzelj si je ogledoval fotografije z osvobojenega planeta. Vse lepo i< mikavno, a Marsovke ogabne, da jih še pogledati ni moč, kamoli da se z njimi spustiš v kako ljubezensko za-devico. Obrasle so ti z nekimi lovkami, glava kot star pisalni stroj, pa perje in luske, rep spredaj in zadaj ... Fonzelj je z zanimanjem prebiral članek. Kar mu nenadoma zastane dih: Nekje daleč, daleč v temi je zažarela iskrica upanja .. . Tule vendar piše, da bi znanstveniki strašansko radi vedeli, kakšni bi bili potomci očeta Zemljana in matere Marsovke. Za naseljevanje novih planetov bi to utegnile biti neizmernega pomena. A težave so nepremostljive. Le kateri moški se bo žrtvoval za znanost in vzel Mar-sovko? Sai premnogi kranjski fantje še naših deklet ne marajo v zakon, čeprav so jim naštimaii otroka! Znanstveniki so ro- tili in prosfii, obljubljali denarne nagrade, država je pristala, da prizna neustrašnemu možaku dvojna leta za pokojnino, vse dokler bo vzdržal v nenavadnem zakonu: a vse zaman. Fonzelj Baraba je še za hip okleval. Nato se je odločil! Naslednji dan so časopisi vsega sveta objavili veliko novico, da je hudodelec Fonzelj Baraba velikodušno pomiloščen, ker se je prostovoljno prijavil za velik biološki poskus, za zakon z nemogočo Marsovko... — Slovesno so ju poročili in poslali na poročno potovanje, čez nekaj tednov sta se vrnila in pričela z vsakdanjim življenjem. Marsovka je hodila stat v mesnico; Fonzelj dremat v pisarno, kdaj pa kdaj sta se sporekla, frčali so krožniki, Zemljan se ga je nalezel, dobil ob vrnitvi s kuhinjskim valjarjem po glavi, skratka, bila sta zakonca kot toliko drugih. Znanstveniki pa so nestrpno čakali... Vendar se po treh, štirih mesecih Mar-so*vki še ni prav nič poznalo. Fonzeljnu pa je zakon očitno prijal kajti pričel se je naglo rediti in kot večina zakonskih mož dobivati trebušček. Toda to mu ni bilo fšeč, nak! Postajal je namreč iz dneva v dan nekam čudno počasnejši in okornejši, dostikrat mu je na vsem lepem postalo slabo, nekoč je celo bruhal, čeprav ga tisti dan niti kapljice ni skrnil! Mastnega mesa, na katerega je bil že od nekdaj pravi volk, n: več trpel in jedel bi le kislo, kislo. Po obrazu so se mu pričele delati nenavadne pege in nazadnje mu je bilo dovolj Šel je k zdravniku in se mu potožil. Doktor ga je skrbno pregledal. Dolgo, dolgo ni prišel do besede. Naposled je le zbral toliko moči, da se je opotekel do telefona in poklical nekaj svojih kolegov. Vsi skupaj so Fonzelj na še enkrat pretipali in nato tudi oni nemo obstali. Na Fonzeljnove nestrpne poglede je eden nazadnje le izjecljal: »Tovariš Fonzelj, vzeti Boste morali dopust . . .« »Bolniški?« je dejal Fonzelj. Zdravnik je ves mesečen odkimal: »Ne, porodniški. .« ČUK V TRANZISTORJU Širina vesolja ! V preteklih 14 mesecih so odkrili znanstveniki s po-I močjo radioteleskopov 9 vesoljskih teles, tako imeno-i vanih »Ouasars« — (quasi-stellat-objects). Mnogi od teh I so po najnovejših računih oddaljeni od nas skoraj 10 j milijard svetlobnih let To pomeni, da registracija da-: našnjega sevanja izvira iz stanja, ki je bilo pred 10 milijardami let. Pod »Ouasars« razumejo znanstveniki maso materije, ki je po optičnem izžarevanju podobna zvezdam, hkrati pa je z izžarevanjem elektromagnetnih valov identična galaksijam. Dejansko niso to niti zvezde., niti galaksije, temveč ogromni pulzirajoči plinski oblaki z veliko svetilnostjo. že ugotovitev, da se nahajajo svetlobna telesa tako daleč, je pokopala vsa dosedanja naziranja o razpro-stranosti vesolja. Znanstveniki sedaj proučujejo, na kakšen način naj bi nastali ti ogromni viri energije v obliki močne svetlobe m radiomagnetnih valov. 5000 let staro orodje Frankfurtska znanstvena ekspedicija inštituta Fro-benius je naletela v Libiji v popolnoma zopuščenih predelih puščave na ogromne količine artefaktov —■ obdelanih kamnov iz pradavnine. Poleg nekdanjega orodja človeka sc našli v stenah votlin tudi okrog 600 risb, ki so stare najmanj 5000 let Zanimive je da so člani ekspedicije odkopali v karbonski plast: tudi dobro ohranjen moški skelet, ki je imel v prsih kamenito konico puščice, iz česar sklepajo, da je bil ubit. Vse za znanost zanimive predmete bo ekspedicija poslala v Nemčijo na proučevanje, nato pa jih bodo vrnili in namestili v libijskih muzejih. Ribe v globini 7 km V globin, več kot 7.000 metrov plavajo ribe — tako je poročal francoski profesor Jean-Marie Peres pred mednarodno oceanografsko komisijo v Parizu. Omenjeni profesor se je spustil z batiskafom »Arhimed« v jarku Porto Rica 7300 metrov globoko in tam opa-" zoval velike množine rib, od katerih je bilo najmanj pet različnih vrst. KINO Radovljica 28. novembra jug. film ČLOVEK S FOTOGRAFIJE ob 20. uri 29. novembra amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 16. in 20. uri 29. novembra jug. film ČLOVEK S FOTOGRAFIJE ob 10. in 18. uri 30. novembra amer. barv. £S film SEJEM V TEKSASU Ob 18. uri 30. novembra amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 16. in 20. uri 1. dec. nem. film MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 2. decembra nemški film MAŠČEVALEC ob 18. uri 3. decembra franc. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI I. in II. del ob 19. uri 4. decembra franc. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI I. in II. del* ob 19. uri Podnart 28. novembra jug. film KOZARA ob 19. uri 30. novembra jug. film KOZARA ob 17. uri in jug. fihn ČLOVEK S FOTOGRAFIJE SREDA — 2. decembra ob 16. °h 19. ur: uri Osrednji filmski klub 1. decembra amer. CS film — predvaja film za pionirje ZLATO SEDMIH GRIČEV' ob 17. in 19. uri * ČETRTEK — 3. decembra __ob 18. uri B. Kreft GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATI za red PREMIERSKI. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Opozarjamo cenjene obisko-V KRANJU valce, da bo predstava zara- NEDELJA — 29. novembra di izredne dolžine iomožno-ob 10. uri URA PRAVLJIC sti prevozov z avtobusi ob — sesti program 18. uri in ne ob 19.30. PETEK — 4. decembra ob 16. uri Oxilia: BOG Z VAMI, MLADA LETA za red DIJAŠKI II. ČUFARJEVO GLEDALIŠČE NA JESENICAH TOREK — 1. decembra ob 15. in 19.30 Carlo Goldoni: RIBIŠKE ZDRAHE — komedija z glasbo in petjem. Zveze z vlaki so ugodne. Televizija SOBOTA — 28. novembra RTV Zagreb 17.40 Pravljice in bajke — RTV Beograd 18.05 Glasba brez meja — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzortuk — RTV Beograd 18.45 Ime in priimek — mladinska igra — RTV Ljubljana 19.30 Vsako soboto, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Jazz scena, 20.40 S ka-inero po svetu — RTV Beo-gVad 21.10 Medaljoni — RTV Ljubljana 22.00 Dick Poveli vam predstavlja, 22.30 TV obzornik . NEDELJA — 29 .novembra RTV Ljubljana 9.30 Gozdni čuvaji — RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Športni prenosi — RTV Ljubljana 18.00 Mladinski TV klub, 19.00 Serijski film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — Ljubljana, ZGb, BGD 20.45 Narodna glasba — RTV Beograd 21.45 Rokovanje, 22.00 Zlata ribica — balet, 22.45 Prenos športnega dogodka, 23.45 Poročila PONEDELJEK — 30. nov. RTV Ljubljana 10.30 Goli kralj — mladinska predstava, 17.00 Revija na kotalkah, 18.00 Reportaža o podelitvi Ziherlove plakete, 18 25 TV — RTV Beograd 18.45 Risanke 19.00 Dokumentarn.i film, 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana 19.45 Cikcak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Barve — balet — RTV Beograd 20.40 Dekle s tremi očeti — TV igra — RTV Ljubljana 21.40 Umetnost po ječah in taboriščih, 22.10 TV obzornik TOREK — L decembra RTV Ljubljana 18.30 Celovečerni film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Prvič se vam predstavljajo, 21.30 Bora Baruh — kulturna oddaja — RTV Beograd 21.45 Poročila SREDA — 2. decembra I:\rovizija 13.20 Nogomet Dukia Praga : Real Madrid — RTV Zagreb 17.10 Angleščina — RTV Ljubljana 17.40 Pravljica za naše najmlajše, 17.55 Pionirski TV studio, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 S kamero po Aziji — RTV Beograd 19.15 Resna glasba, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Lirika, 20.40 Zabavna glasbena oddaja — RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama, 22.10 TV obzornik ČETRTEK — 3. decembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota, 19.45 Spored naših kinematografov — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Tanec v Kopru — RTV Zagreb 20.40 TV igra — RTV Ljubljana 21.35 T V dokumentarni film, 22.00 TV obzornik PETEK — 4. decembra RTV Zagreb 17.10 Angleščina, 17.40 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.10 TV slikanica, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 TV tribuna — RTV Zagreb 19.15 Narodna glasba, 19.45* TV akcija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Navzkrižno zaslišanje, 22.00 Kulturna oddaja, 22.25 TV obzornik ^^//::+/6++^+/^/+/+.+/+4+484+/2/6////:67//.+:/+++++^+/52++/^^