Z78. Številka. I Ijobljooi, i sobota I. domki KO. nn. icto Uhaja vsak d ca popoldne tsrzemM nedelfe in praznik«. \7BU t Prostor 1 m/m X 54 m!m za male oglase do 27 m/m viSIne 1 K, od 30 m/m visine dalje kupčljski In uradni oglasi 1 mm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m!m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjib naročilih popusL Vprašanjem glede inseratov naj sc pritoži znamka za odgovor. Opr^vnUtro „31 o Naroda11 in „Narodna Tiskarna" Hnatlova ulica It. 5, pritlično. — Telefon št. 394. voli« „Slovenski Narod' v Jngoslavllt: celoletno uaptej plačan • K IbO*— polletno 90*— 3 mesečno. • «•••„ 45*— i U ...... M 15^""m Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina Novi naročniki nai pošljejo v prvič iiaročrarto vedno Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne ---<-------------i-f-r_----:rTix'-xr - "Toni ■■ v loftBMfaal ta V celoletno polletno . 3 mesečno po podili . . , K240-— m m s „120-— • * 60<— • „ 20'— doplačatL po nakaznici« moremo ozirati. VrodalatTO JUot. Naroda1' Knailova ulica St 5, I« nadstropja. Telefon itev. 34« Dopise aprti lo podpisano in zadostno lrankovane, Rokopisov no vrata* ~9i Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina plačana v gotovini« VolilcesH - demoltrisfsml Neomajno zvestobo do nase stranke ste pokazali preteklo nedeljo na volišču. Naravno je, da politično razpoloženje med volitci vsled neizbežnega pritiska neurejenih fazmer stalno koleba in da se bo še nekaj let nepreračunljivo menjavalo. Eno pa je gotovo, da se je ogromna množina volilcev izrekla ta državo, ki naj bo edinstvena, demokratično vladana, po demokratičnih načelih opravliana in ki naj jo vodijo v nadaljnem razvoju socijalna gospodarska in napredna kultur* na načela. Demokratski stranka je izšla [z volilnega boja kot najmočnejša stranka v državi. Malone IGO mandatov, ki jih je dobila Ji)S, porazdeljenih je tako, da ni niti ene pokrajine širom naše obsežne Jugo-j, v kareri bi demekralje ne svojih izvoljenih zastopnikov a. Kot bistven del velike de-itske stranke, nudi slovenski ~>S — četudi sedaj sam še ni i el večjega šrevila mandatov so moč, vso zaslombo najjačje stranke v državi. Demokratska stranka je sla v mlii boj brez demagoških gesel *ez laži. Kot državna stranka tudi v najhujšem \Hifnem boju rez bojazni zagovarjali manj ".ilarne zahteve s sta!išča širo-pogledov na državo, na vse s*a-i In na našo bodočnost — v glo-3tn prepričanju, da politične ice ni iskati tam, kjer prevladu-trast. laž, obrekovanje in trenot-vabljiva gesla, temveč tam, kjer ioma treznost in razum, ljubezen pripravljenost za žrtve. Naše Mije je bilo Vase mnenje. Hvala vam za zvestobo in izkazano neomajno moč značajev in prepričanja. Naši idejni predniki v Sloveniji so se borili za našo duševno osvoboditev od klerikalizma. Borba je sla vsporedno za ustvaritev naciio-nalne državne samostojnosti. Njih naslednikom, ki smo organizirani v Jugoslovenski demokratski stranki se je posrečilo, da je bil dan 2b. novembra dan krutega poraza, ki ira je doživel klerikalizem v Sloveniji. Ta sovražnik državne misli in kulturnega napredka, ki gloda kot črv stalno na narodovem telesu, je padel od zadnjih volitev od 60% na 36% oddanih glasov. S tem je klerikalna stranka izgubila politično zelo važno pravico, da se na znotraj in na zunaj ne sme več predstavljati kot zastopnica slovenskega naroda in da ne sme govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Dobro pa se zavedamo, da je klerkalizem stalno in tajno slabo nagnenje, ki je po porazu vsak trenotek pripravljeno, da oživi in da znova raste. K tlom ga more tiščati le vztrajno in smotreno delo od naše strani in svobodna prosvetljenost ljudstva. !zid volitev je tak. da je od 419 poslancev bilo izvoljeno v celi državi samo 24 klerikalnih (od teh 14 v Sloveniji). S tem so dani za enkrat vsi predpogoji, da se bo zlasti naš del naroda lahko razv'ial v prosvetnem pogledu na temelju duševne svobode in v gmome moziru na osnovi demokratične in socijalno pravične zakonodaje in uprave. Vsem našim političnim organi-zacijain in pol. društvom pa kličemo: Moč ideje demokratske stranke v državi je odvisna od žh*ahno$ti skunneza dela nas vseh. Vstraiajtc v zvestobi in v dela. Naša skupna skrb bodi. da poučujemo z širjenjem našega časopisja in pa z živo besedo politično mani izobražene ljudi. Kadar bo nase ljudstvo sposobno, da zrelo in trezno presoja niše javno življenje, bodo nemogoča prazna in lažniiva volilna ge*1a in obrekovanja, pa nai prihajajo iz cerkve ali od drugod proti nači stranki. Z delom in žrtvami, ki jih prostovoljno doprinašate za to, da pomazate k zmagi ideji in programu JDS, jačite in množite naše politične vrste! V Ljubljani, dne 2. dec. 1920. Načefsrvo Ju gosto venske demokratske stranke v Ljubljani. minister «fr tienfti po oolifuati. m oploiajn u Slo- Dopisnik »Jutarnjega Lista« Matošič je imel z ministrom za socijalno politiko dr. Kukovcem razgovor, ki se je nanašal na pravkar izvršene volitve v konstituanto. Na vprašanje, da-li je zadovo- ljen z izidom volitev v Sloveniji, je dr. Kukovec odgovoril: >Mi smo popolnoma zadovoljni, ker so sedanje volitve dokazale, da je bilo krivo mišljenje vseh onih, ki so še do včeraj verjeli, da ima dr. Koroščeva klerikalna stranka v Sloveniji večino. Dr. Korošec je od 40 mandatov dobil samo 15 mandatov ali Vs, dočim so ostale protiklerikal-ne stranke dobile 25 mandatov ali V«. Naš cilj je bil, da preprečimo, da bi Koroščeva stranka dobila večino. To se je nam posrečilo.« Na pripombo, da je izid volitev za konstituanto znatno različen od rezultata zadnjih volitev, ki so bile v Sloveniji za avstrijski parlament, je minister izjavil: * Pri zadnjih volitvali v avstrijski parlament je imela klerikalna stranka malodane vse mandate v svojih rokah. Od naprednih kandidatov je bil izvoljen samo eden in sicer dr. Ravnihar. Sedaj smo zmagali, ker je SLS ostala v manjšini. Vidi se, da je s padcem bivšega režima nastopil med našim narodom preokret v političnem življenju širokih narodnih mas, ki so to posvedo-čtle s nravkar izvršenimi prvimi svobodnimi volitvami v lastni državi.« Na vprašanje, v koliko bodo sedanji rezultati volitev vplivali na sestavo nove pokrajinske vlade v Sloveniji, je dr. Kukovec pripomnil: »Jagoslov. demokratska stranka, narodni socijalisti in socijalni demokrati bodo zahtevali, da se V Sloveniji sestavi nestrankarska uradniška vlada brez politične primesi. Nadejam se, da nas bodo v tem oziru podpirali tudi komunisti. Seveda bomo iskali tudi sodelovanja klerikalce*7, toda pod pogojem, da klerikalna stranka ne bo imela nobenega političnega vpliva na upravo v deželi. Zahtevali bomo, da se v Sloveniji obrazuje izvenstrmt-karska vlada in uverjeni smo, da nas bodo v tem pogledu podpirali vsi narodni elementi, ki žele, da se ozdravi politično kulturno in gospodarsko življenje tako v Sloveniji, kakor v vsi Jugoslaviji.« Glede skupnega nastopa demokratov, radikalcev, kmetskih strank in muslimanskih organizacij v kon-stituanti, je pripomnil dr. Kukovec: »Konture take parlamentarne konstelacije se sicer res že kažejo, vendar pa se doslej še niso vršila nobena pogajanja. Nadejati pa se le. da bodo politične skupine, ki uvide-vajo nujnost državne ustave, čutile jioirebo medsebojnega vzajemnega delovanja.« Na vprašanje, kdaj bo podala vlada demisijo, je minister odgovoril: »Cim merodajne oblasti sporo-če uradne rezultate volitev iz vseli volilnih središč in ko se službeno razglasi izid volitev, bo ministrski predsednik dr. Vesnič podal demisijo. In to se bo zgodilo vsekakor še tekoči teden.< Zrn našo seuerno mejo. Z ozirom ua skrajno neugodno mejno črto, ki jo je določila razmejitvena komisija severno od Dravograda do Mute med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, se polaska prizadetega prebivalstva vedno večja ogorčenost, ker od dno do dne postajajo jasnejše hude gospodarske posledice, ki so v zvezi s tem, tako očividno njegovim koristim Škodljivim činom zastopnikov entente. Da postavimo ravnanje komisije pred vso javnostjo v primerno luč, smo /se na licu mesta, začasno v občini Št. Jernej, zainteresirali za natančnejše podatke. Informacije, ki smo jih prejeli, kažejo, da se je ententna komisija s svojim sklepom otresla najprmntivnej-eih ozirov na interese posameznika ter delala tako svojevoljno in nesmotreno, da mora izzvati njeno postopanje skrajno začudenje in osuplost. Kljub ponovnim ogledom, zasliševanjem In zbiranju informacij med prebivalstvom samim je komisija v protislovju z zbranim gradivom razdelila zemljišča nekaterih posestnikov kar po večkrat in razmetala njih kose deloma v Avstrijo, deloma v Jugoslavijo. In to se je zsrodilo. akoravno so bas ti posestniki ponovno opozarjali komisijo, da teži vse njihovo gospodarsko življenje v dravsko dolino, kjer jim nudi Drava naravno prometno zvezo s trrišoi. Niti nad divjimi OuJukafri ne bi pripadniki kulturnih narodov sme)! zagrešiti kaj takega. In vendar so se do takega rezultata povzpeli zastopniki entente po tromeseonem >proučevanju razmere med našim ljudstvom. Na gospod«. do takih pojmov o pravu i pravičnosti Vam naš narod v svoji pošteni jedernatosti ne more slediti! Kako je nevolja naroda povsem upravičena, nam dokazujejo že slučaji iz občine $t. Jernej, ki so nam znani in po katerih naj sodi vsa naša Mrsa javnost neplodno delo onih, ki naj bi ram delili pravico. V katastralnl občini Št. Jernej je razkosala razmejitvena komisija posestva Franca Krainl>ergerja» Jurija Gostenčnika in Ivana Ferka prav na opisani nsčin. Lastniki teh posestev so vsled te nerazumljive razsodbe primorani, da prodajo oni del zemljišča, ki se nahaja sedaj na oni strani državne meje. ohranijo pa si le tega, kjer se nahajajo tudi njihova gospodarska poslopja. V to so prisiljeni, ako nočejo postati po ukrepu ententinih zastopnikov na lastnem posestvu — tihotapci! Človek se mora prijeti M glavo in vprašati, kako je tnko bagateliziranje in oškodovanje prebivalstvu in- v njegovih pravic in življenskih potreb sploh mogoče! Ne vemo sicer, kakšno stališče je zavzel nai delegat napram vsemu temu, menimo pa, da je potrebno njegovo pojasnilo, kako se je to mogio zgoditi, in da izve javnost, ali zadene tudi njega kaka odgovornost na krivici, da se je rezalo naše ljudstvo in njegova stoletna posest kakor kos platna. Ali ne tićiž e v tem činu brutalnost, da se skuša malemu človeku — kmetu tako neizmerno obremeniti in mu ogroziti njegov obstoj, ker se to ljubi nekaterim gospodom, ki niso bili nikdar med iuv mi in ki zopet odidejo, potem ko so prinesli prebivalstvu nepopisno gorje? Gospodje zastopniki ©nt<*nte! P vidite, mora Čut pravičnosti narek o* vati, da Vaše dejanje ni bilo dobro, ker je našlo odpor in obsodbo ljudstva! Za« to ponovno aneliramo na Vas. da popravite, kar ste zagrešili ter določite mejo, tako, da bodo z razmejitvijo rea vpoštevane želje in gospodarske koristi obmejnega naroda, v kojega zaščito ste bili pozvpni! Ako pa ostane ta apel na Vas brezuspešen, potem ste sami zlomili palico* nad seboj in obsodba vse javnosti ostrine na Vas kot žig. katerega si kot kr« žitelji pravice nikdar več ne boste nio« gli izbrisati! Fran Govekar: 129 Suffanle. (Datje.) Iz besed svojih gostov je sklepala spočetka, da se zanima dr. Repič za lepo Kalanko fe mimogrede. Prav nič se ni razburjala zaradi nje. Svoboden je! In kar je res: okus ima, kakor vselej. A ne bo dolgo, si je mislila, pa se vrne k nji zopet veseli šaljivec, sladkosnedež In neugnano ljubezni željni kavalir ... Ko pa je slišala prvič pripovedovati profesorja Pel zla In nato še stražnika Kozlevčarja, je ogorčena posiuhrrila. Je H mogoče? Da bi se vezal resno? In pozvedovala je in zvedela vse. In bila je užaljena. Njen ponos je dobil udarec, ki ga ni mogla prenesti. BeraŠka delavska žena si drzne izpodrivati njo! Pa da misli dr. Repič kar takole zavreči zaradi takale umazanke njOj najlepšo Ljubllanko, ki se pulijo aristokrati in generali za njeno ljubezen! Podli nehvaležnež! Hinavska spletkarka! Čakaj ta! To vama poplača! Obema. Pa temeljito! Prav nič jej ni bilo v tistem hipu za dr. Repiča; nasprotno, celo uverjena je bila, da bi j! bilo iz razmerja z Muratom zopet k njemu docela nemogoče. Toda Kalanki dr. Repiča ne Privošči in njegovo postopanje zasluži osvete. In pripravljala jo je. Orožje naj bi ji bila Dane in Kalan ... Ko pa Ji j« PriSel Kozlevčaz povedat, da je Kalanka iz svoje sobe v Gradišču izginja, ne da bi se bila pri njegovi ženi poslovila vsaj z besedico ter da se je resnično za stalno preselila v dr. Repičevo stanovanje, tedaj ji je odpovedalo vse. Bilo je preveč naenkrat. Oe-neral Murat je odpotoval in dr. Repič je izgubljen za vselej! Francozi so ostavili mesto, krčma zija od praznote, celo mojstri, obrtniki so se preselili v najbližnje gostilne, da so lahko že ob devetih doma. le neslani Dane zavija oči sam samcat v krčmi in le večno žejni in tečni Kozlevčar postaja po prazni veži! Konec, svet se podira!- Bilo je tistega večera, ko je srečala dr. Repiča na Olavnem trgu v spremstvu Lovrenčka, oba otovorjena z zavoji in škatljami Sedela je v svoji spalnic!. Vedela je. da ždi spodai v krčmi zopet edini Dane ter zfja y duri, kdaj se odpro m kdaj se prikaže ona. Prav gotovo ji zopet zakliče: »Torej, gospa Nežika. ves večer vas že čakam. Še enkrat vprašam: Alf hočete?Najprej ubijem Repiča, potlej pa grem v Novo mesto ter vržem svojo babo v Krka Ali hočete? Pri moji veri. da me ne bo prav nič pekla vest, samo da končno postanete moja!« In prav gotovo pleše zdajle po reži Kozlevčar ter čaka nanjo, da jej pove: »Dobrotni-ca, gospa Verderberjeva! Spet je jezdilo skozi Ljubljano 50 šasćrjev in je marširalo 100 grena-dirjev proti Kranju!« Neznosno, dolgočasno! Tedaj se je odločila. In šla je doli ter dejala KozJevčariu. ki je že odori svoja »sta: 1 >Dobrotnica, gospa Verderberjeva...!«: »Gospod Kozlevčar. kar nič več ne zahajajte k meni s svojimi poštami! Ne zanimajo me čisto nič več! Vojske konec pa je počen lonec Zbogom!« In vstopila ie v krčmo ter resnično zagledala ob peči Daneta. »Torej, gospa Nežika!« je začel, a že ga je prekinila: »Prišla sem ti samo povedat: iutri zaprem ,Trl gavtrožce*!« Ostrmel je: »Torej, ne razumem...« »Ker že prihodnji teden prevzamem kazino in kopel na Starem turu. Danes dopoldne, ko s? me došel, sem se pravkar vračala od ondot... Polkovnik Picard je zapodil Schon-bergerja zaradi oderuštva in sleparij z bankovci ter je ponudil kazfno meni. Prevzela sem! Žal ml je, a tja ne boš sme! prihajati: le za oficirje m njih dame je kazina... Pa kar izpij in pojdi! Takoj začnemo namreč pospravljati: samo napotje nam še delaš! In kakor kraljica mu je pokimata In izginila. Niti »Zbogom!« ji ni utegnil reči. Z dolgim obrazom se ie dvignil ter brez besede odšel. Šele na cesti je prišel do sape ter ihtel: »Torej... torei... ven me je vrgla! Ona« ona! Vrag razumi ženske! Dušo bi pustil zanjo... noče bi ji poljublja]... pa kar na lepem: »Ajdi! Samo na poti si mi!«'... O. Nežika. Ne-ifca, U boi mola smrt!« In resnično obupan je korakal domov..* Verderberica je bila že zopet v svoji spal-« niči. Na postelji tik njene je ležala Metka, suha in vsa v ognju od vročine, ki jo je kuhala žd nekaj dni. »Margica, Macika!« je šepetala deklica polglasno. »Mama, tudi ti mi moraš reči le Mar-? gica ali Macika!« »Dobro, Macika!* ji je odgovorila mati. »Ali te boli glava?« »Strašno! Gori mi! Ves život!« je odgovorilo dete in votlo zakašljalo. »Hudo si bolna. Ali potrpi, vse bo bolje, V lepše stanovanje se preseliva,« In položila ji je na čelo mrzel obkladek. »Vse bo dobro, mama. da.* je šepetala! Metka. »Ah. spet bom zdrava, samo da se vrne bratec — Leon! In gotovo se vrne, kaj ne, mama? Saj se sklepa mir... vojne bo konec.., kmalu, kmalu ... pride Leon ...« »Kmalu. Morda že te dni. Vsega je ko* nec!« je vzdihnila Nežika, »In tudi tvoje bolezni bo konec. Metka!« »Margica, Macika! Tako mi reci... tako je lepo, najlepše, mama!« »Da, da, Margica, najlepše... Leon pride, bratec, tvoj lepi, pridni bratec... le potrpi, le potrpi!« In Nežika se je zgrudila na stol v temnem kotu in skrila obraz v dlaneh. In solze so ji vdrle med prsti, v duši pa ji je viharilo: »Tudi otrok moj! O Bog, zakaj si ustvaril takšno žensko srceU 2. stran. »SLOVENSKI NAROD*, n ne, kakor Je biio včeraj pomotoma navede-no. ob 10. — Seja glavnega odbora demokratske stranke. Beograd, 2. decembra. Snoči se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri se je 'raspravljalo o situaciji, ki je nastala veled izvršenih volitev. Sklenilo se je, da se pokličejo vsi izvoljeni deiuokrat-ski poslanci v Beograd, kjer morajo biti zbrani ie 9. t m. šs Demokratski minister o položaja. Beograd. 2. decembra. Dopisnik »Riječi SHSc je Imel daljši razgovor z ^demokratskimi člani vlade zaradi izida volitev In sedanjega političnega položaja. V razgovoru je dotični minister Izjavil: Slaba informiranost radikalne vtranke. ki ni poznala političnih razmer v zapadnih delih naše kraljevine, Je dovedla do tega. da so se mogle pojaviti v takem številu separatistične stranke. Kljub temu pa so politične stranke, ki so si zapisale na svoj prapor državno in narodno edinptvo, izšle iz volilnega boja dovolj jake, da odbijejo vse sovražne namene. Razprave v ministrskem svetu so pokazale, da mnenje radikalnih tovarišev ni nasprotno našemu. Tudi v vprašanju uredbe posameznih pokrajin si mnenja demokratov in radikalcev niso nasprotna. Glavno je, da si ustvarimo močno vlado. Prva, to je dosedanja vlada, je imela nalogo, da Izvede volitve v konstituanto. druga, ki se bo obrazovala sedaj, bo Imela nalogo, da ustvari ustavo. Ne -vem sicer, kako mnenje vlada pri radi-kalcih, a kolikor se more domnevati in sklepati lz pisanja njihovega časopisja. Sol verjetno, da pride do sporazuma med obema strankama. Če pa ne pride do iporazuma, morale se bodo izvesti nove Volitve. Vsi upamo, da bodo člani kon-fetituante toliko uvidevni, da bodo sklonili pametne pakte med seboj, da se ustvari močna delavna večina. Kar se tiče sodelovanja Kadiča in njegove Stranke, nisem tak optimist, kakor radi-fcalci. V iskrenost njegovih čustev po dosedanjih izkustvih ne morem verjeti. — Na vprašanje, kdaj se bo izvršila sprememba pri zagrebški vladi, je odgovoril minister: Po i2idu volitev hrvatska zajednica nikakor ne more zahtevati, da ostane vlada na Hrvatskem V njenih rokah. Pri sestavi nove hrvat-Tzke vlade hrvatska zajednica sploh ne bo prišla v poŠtev. Vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad bo rešeno no rešitvi vprašanja, rekonstrukcije centralne vlade. Nova centralna vlada jfre mora s ee tavi ti Se pred 12. decem-•urom, ker nočemo priti pred konstitu-■anto s novo krizo, katerih je bilo itak več ko preveč in ki so našemu ugledu 'silno Škodovale. To vprašanje mora [biti rešeno najkasneje v osmih do desetih dneh, tako da se bo konstituanti že [predstavila nova vlada. Pozneje se bo potem rešilo tudi vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad in sicer po raz-jmerju, kakor so stranke potem zastopane v centralni vladi. Belo konstituanto od začetka ne bo plodovito. Prvo :delo se prične sele po božičnih prazni-♦kih, sredi januarja. Takrat se bo privrela verifikacija mandatov, nato pa bo •pristopila delavna večina k glavni nalogi, k izdelavi ustave. Če bo večina iočno in vestno vršila svojo dolžnost, -potem bodo glavna vprašanja rešena do konca prve polovice prihodnjega lota. =st Nikola Pašie bodoči ministrski predsednik? Beograd, 2. dec. Kakor Se zatrjuje, bo sedanji ministrski pred-itednik dr. Veenić v očigled dejstvu, da 'nI bil izvoljen v nobenem okraju, vrnil ievoj mandat regentu. V političnih krofih prevladuje mnenje, da bo prihodnji ministrski predsednik Nikola Pašić, kateremu bo poverjena naloga, da ustvari ^veliko in trdno vladno veČino. ss Ministrski svet« Beograd, 2. decembra. Danes ob 10. dopoldne se je IpriČel ministrski svet. ki se je bavil s predlogi dr. Korošca glede ureditve hsstave in pokrajin. Ministrski svet še *raja> 3= Kombinacije. B o o g r,a d, ilec tašnia * Pravda < poroča: Kolikor se dej dozna, znaša vladna večina brez na Radićevce, muslimane in ko-Iste 237 poslancev, ki* stoje za pro-Igramom narodnega in državnega ujedi-■nienja. Računa se z vso sigurnostjo, da fco vladna večina po pregovorih z ražinim! manjšimi grupinairri znašala preko 1250 poslancev. 5= Dr. Žerjav v Beograda. Beograd, 2. decembra. Danes je dospel v Beograd poverjenik in narodni posla-feee dr. Gregor Žerjav. s Katere stranke bodo tvorile vi i -£»? Beograd, 2. dec Današnja »Politika« poroča, da je včeraj zvečer zavla-ual V političnih fcrogih optimizem glede Bela v konstituanti, ker se računa s spo-razumom med radikalci in demokrati, kateremu sporazumu bi se pridružili oeljačka stranka v Srbiji, narodni socijalisti in muslimani. Te stranke bi tvorile potem zajedniško vlado. 8 paktom med temi strankami bi bila zasigurana Vladi trdna večina. Tudi komunisti so Za centralizem in proti avtonomijam in raznim pokrajinskim zborom. — Sprememba pri beogradskih de-laokratskih mandatih. Beograd, 2. decembra. V Beogradu izvoljeni demokratski kandidat dr. Kosta Kumanu-Sh\ univerzitetni profesor na beograd-fckem vseučilišču je bil izvoljen tudi v bitoljskom okraju. Svoj beogradski mandat je odstopil dr. Milivoju Jovano-friču. vseučiliškem profesorju in pred-goflnjlrn &&¥.em* ratnih invaiidas, k* Jo bil četrti na beogrudaki demokratski listi. Na mesto Ljube Davidovida, ki je bil obenem izvoljen v Beogradu in v tuzlanskom okraju, pride Milan 8avčie, ravnatelj >£pohe<, ki jo bil tretji na beogradski demokratski listi, beogradski listi. — Kombinacije o vladi in novih volitvah. >Večer« poroča iz Beograda, da je skoro gotovo, da poda vlada jutri svojo ostavko. Prestolonaslednik regent pozove k sebi posamezne zastopnike strank in bo ooveril sestavo vlade načelniku najmočnejše stranke, Radikalci in demokrati ne bodo zmožni, da sestavijo sami zase vlado, zato bo potrebno koopertrante z drugimi strankami. Ako ne pride do sporazuma, se bodo morale vršiti nove volitve. Dokler pa je lz še malo upanja na možnost sporazuma, nI misliti na nove volitve. = Komunisti za delo kons&uante. Beograd, 2. decembra. Komunistične >Rafiničke novinec prinašajo danes izjavo strankinega vodstva, v kateri se izjavljajo >:a sodelovanje v konstituanti. = Grupa preteklosti i grupa bodočnosti. Včerajšnji »Večerni List« piše: »28. novembra ni zmagala skupina, ki so io izračunali naši vladni matematiki. Radikalci in demokrati so se ohranili le vsled zakona zgodovinske vztrajnosti; radikalci kot zastopniki stare srbske narodne misli, demokrati kot ostanek liberalne miselnosti v ju-srosk>vensld meščanski inteligenci Kdor pa je preživel svetovno revolucijo, ta vidi v dogodku 28. novembra moralično zmago ljudskih strank, napoved še več j etra in korenitejšega prevrata, začetek nove dobe, v kateri bodo predstavniki oreteklosti pomedetii kakor slamnate bilke v viharju. V konstituanti pa imamo pravzaprav le dve grupi: grupo preteklosti in grupo pri* hodnjosti.« Torej so zmagali radikale! in demokrati samo »vsled zakona zgodovinske vztrajnosti*:, to se pravi z navadnimi besedami povedano vsled tega, ker so doslej representiral! stare močne politične skupine. Ali ni tvorila doslej takšno močno politično skupino tudi klerikalna stranka? Saj je starejša, kakor radikalci, da ne govorimo o demokratih, ki so pravzaprav šele dete prevrata, Klerikalna stranka v Slovencih ima že častitljivo starost nad 70 let. Če bi bi! torej zakon »zgodovinske vztrajnosti« pri pravkar izvršnih volitvah v resnici mer odaj en, potem bi morala klerikalna stranka iziti iz volilne borbe tako zmagonosna, da bi v Sloveniji sploh ne prišle v poŠtev ostale mlajše stranke. Zgodilo pa se je prav nasprotno! Klerikalci so bili potolčeni naravnost katastrofalno, na čemur jim ne more pomagati niti njihov smešen poskus, da bi se prištulili sedaj, ko se je kolo njihove moči in slave obrnilo odločno navzdol grupi bodočnosti. Klerikalci so svojo vlogo doigrali. Kolo časa se vrti neprestano naprej in ne nazaj. Vloga klerikalcev je bil doigrana takrat, ko je legla v grob pokojna Avstrija. V narodni, v svobodni Jugoslaviji ni tal, a tudi ne prostora za Črno rimsko internacijona-lo. Je to odločno — hvala bogu — grupa preteklosti in nič več bodočnosti — Zmaga ideje proti federaciji. >Politika< piše v današnjem uvodniku med drugim: Ako tudi ni dobila večine nobena stranka — sicer pa je to po današnjem volilnem zakonu zelo težko — je dobila večino ena ideja: ogromna veČina naroda se je izrazila proti federaciji. Proti federaciji so radikalna, demokratska in seljačka stranka, vendar pa, ako se tudi te stranke protivijo federaciji, se razlikujejo v pojmovanju države. V pojmovanju njene notranje areditve so razlike med temi strankami mnogo večje. Potemtakem bi se te tri stranke mogle srečati samo v ustavnem vprašanju in sicer v njegovem najožjem zrni slu, da se takoj potem definitivno razidejo. Ta koalicija bi imela to napako, da bi bila po večini srbska, imela bi pa to dobro stran, da bi mogla morda izvesti vsaj ustavo. Druga kombinacija bi bila koalicija radikalne stranke z ljudskimi strankami, muslimani in obenem z zaedničarji in demokratsko stranko. Tudi ta koalicija bi se morala omejiti na sprejetje ustave in se potem takoj laziti. Tudi ta koalicija bi imela isto napako, da bi bi bila pretežno srbska. S tega stališča bi bila idealna rešitev spojitev Radieeve in hrvatske seljačke stranke, s kmetskimi strankami drugih pokrajin v zedinjeno kmetsko stranko Jugoslavijo in njen vstop v koalicijo za ustavo z radikalno in demokratsko stranko. Ta idealna rešitev našega najvažnejšega državnega vprašanja je odvisna samo od Radića. Ustavo, ki bi jo priznala tudi njegova stranka, bi sprejela v bistvu vsa Hrvatska, ker v tem trenotku predstavlja Hrvatsko samo Radičeva seljačka stranka in ul-kdo drugi. Po tem bi se na vprašanje, ki je danes na vseh ustih: ali bo ta konstituanta mogla delati, ali ne, moglo principiemo odgovoriti afirmativ-uo. Drugače bi se konstituanta takoj morala razpustiti in v najkrajšem Sašu razpisati nove volitve. ss Povratek našega madridskega poslanika. Beograd, 2. decembra. Naš poslanik v Madridu dr. Trosič Pavičič, ki se je službeno zadržal dalje časa v Beogradu, je danes odpotoval na svoje službeno mesto v Madrid. S Telefonska in brzolaona poročila. PARLAMENTARNA ZAJEDNICA AU RAD.-DEM. SPORAZUM? —d Zagreb, & decembra. »Obzor« javlja is Beograda« da se pogajanja med strankami glede konstituante prične 13. aH 14. t m. Sodi se, da prevzame vlado parlamentarna zajednica. Ni Izključeno, da stopi v vlado tudi seljačka stranka. Radikalci upajo, ds bo parlamentarna zajednica ostala kompaktna in da med strankami zajednice ne pride do razkola. V vprašanju ustave so se radikalci postavili na stališče najširše avtonomistične uredbe države, ki naj obsega 5 pokrajin s svojimi deželnimi zbori —d Zagreb. 2, decembra. »Večer« javlja iz Beograda: V beograjskih političnih krogih vlada optimizem glede sporazuma za sestavo nove vlade. Splošno obstoji prepričanje, da pride do kompromisa med demokrati, radikalci, muslimani, narodnimi socialisti in zemljoradničke stranko in da bo s tem ustava zagotovljena, ker je večina poslancev za edinstveno državo. REŠKA KOMEDIJA. —d Rim, 2. decembra, iz Reke javljajo, da je voditelj reških legionar-jev, kapetan Venturt, v nekem govoru na ljudstvo izjavil, da je most, ki vodi v Sušak podminiran in da bo zletel v zrak, ako bodo redne čete poskusile, vdreti v mesto. SMEŠNE DEMONSTRACIJE. —d Rim, 2. decembra. »Messag-gero« javlja: Včeraj se je zbralo ored Reko 20 edinic eskadre iz Pulja, da prirede demonstracijo. Legionarji so jih sprejeli s streli iz pušk. Nato so se ladje vrnile v svoio ruka Med demonstracijo je imel D' Annunzio nagovor na množico, v katerem je izjavil, da se ne bo prelivala bratska kri Ija »Epoca*, je imel volni minister dalf- IT ANNUNZUEVO STALIŠČE. —d Rim. 2. decembra. »Tempo« lavlja iz Trsta, da ni izključena da iz-premeni D* Annunzio svoje dosedanje stališče, Baje je poslal enega svojih najzvestejših pristašev v Rim, ki bo vladi razložil D* Annunzijevo stališče« —d Rfan. 2, decembra.. Kakor jav-ši razgovor s kraljem in Glolirtijem o razvoju stvari na Reki Potovanje Bonomija v Ženevo na zborovanje zveze narodov se je odgodilo na nedoločen čas. BOLGARSKA IN IZHOD N4 EGEJSKO MORJE. •—d Beograd, 1. decembra. Iz Sofije javljalo: Trgovinski minister Da-stalov ie podal zastopnikom časopisja izjavo v imenu vlade, v kateri je izpovedal med drugim: Ker ie Bolgarska Izpolnila mirovno nagodbo, ima pravico zahtevati, da se ji da izhod na Egejsko morje, V tem smislu je ministrski predsednik Stambuliiski v imenu Bolgarske poslal poslaniški konferenci v Parizu nota Ministrski predsednik upa, da se bo zadovoljilo bolgarskim zahtevam. Prepis te note je bil odposlan tudi francoski, angleški in italijanski vladi. — Bolgarska ni izvršila mnogih važnih obvez in še vedno poizkuša, da bi odložila nekatere obveze, ki jih ie bila prevzela s pogodbo v Neuilleu. Zato najbrže njene prošnje ae bodo mogli upoštevati. BOLGARSKA VOJSKA. —d Beograd, L decembra, iz Sofije javljajo: Žrebanje glede odpusta 1500 bolgarskih častnikov, ki bi se imelo vršiti včeraj v bolgarskem častniškem domu, se ni vršilo. Menijo, da se Bolgarski posreči, da doseže pri velesilah, da ne bo treba znižati svoje vojske. Bolgarska bo svojo tozadevno prošnjo motivirala s tem, da bi gotovo v Bolgarski nastalo vsled tega veliko razburjenje. Bolgarski je neobhodno potrebna da obdrži vojsko vsled zunanjih dogodkov, posebno vsjej zadnjih dogodkov na Grškem. ZVEZA NARODOV, —d Ženeva, L decembra- Na seji šeste komisije je opozarjal lord Robert Cecil na ta da bodo letni stroški zveze narodov znašali približno eno in pol milijarde funtov šterlingov. Lord Cecil meni, da to ni prevelika cena za ohranitev mJr med narodi. Od njega predlagana komisija, ki se bo bavila z vpra- !e, tako da je danes položaj mnogo slabši kot pred vojno. Javno mnenje mora v tem oziru vplivati na posamne vlade. Nato so sklenili, da se sestavi ta komisija. —d Ženeva, ?. decembra. Na željo trajne vojaške komisije je zveza narodov poslala vladi Zedin jenih držav povabila naj se z odposlancem, ki bo imel posvetovalen glas, udeleži poslovanja komisije, ki se bo bavila z raz-oroževanjem. PRED ČEŠKO-NEMŠKIM SPORAZUMOM. —d Praga, 2. decembra. »Čas« javlja: K češko-aemskemu sporazumu je bil napravljen prvi korak. Meščanske stranke obeh narodnosti so se dogovorile, da se sprejemajo v parlamentarne odseke tolmači, ki bodo najvažnejša vprašanja prestavljali v nemščino. O vsem drugem se še razpravlja. RUSKI KONGRES V PRAGI — Praga, 2. decembra. V kratkem bo v Praži kongres ruskih socialnih revolucionarjev. Sklicujeta ga Kjerjen-ski in Berežkovska. —d Praga. 2. decembra. Listi pri-občujejo vest nekega ruskega časopisja, po kateri hočejo soc revolucio-narci v najkrajšem Času prirediti v Pragi kongres, ki ga bo sklical Kereu-ski. Kongres se bo bavil z notranjimi zadevami Rusije. DEMISIJA MADŽARSKE VLADE. —d Budimpešta, 2, decembra. Na današnji seji narodne skupščine je po tretjem čitanju zakonskega načrta o centrali denarnih zavodov naznand ministrski predsednik grof Teleky demisijo kabineta. Vzrok demisije je, da se je ministrstvo izjavilo za solidarno s finančnim ministrom, proti kateremu je pri včerajšnji razpravi o ceutrali denarnih zavodov glasovala narodna skupščina. Narodna skupščina se ie do rešitve krize odgodila. Že več Časa Je obstojala v narodni skupščini proti finančnemu ministru animoziteta, in sicer vsled velikanskih bremen, ki jih je bil vsled izgubljene vojske prisiljen naložit! davkoplačevalcem Državni upravnik je sprejel demisijo vlade ter Ji poveril nadaljno vodstvo poslov, MADŽARSKA PLEMENSKA POLITIKA. —d Budimpešta, 2. dec. Danes popoldne se je v Budimpešti konstituirala madžarska stranka reda. Po otvoritvenem govoru bivšega državnega tajnika Bolgara je razpravljal bivši Ju-stični minister Greesak program stranke in je označil kot smernico inauguracijo madžarske plemenske politike na krščansko-moralični podlagi. Stranka stremi za zagotovitvijo pravnega reda in pravne kontinuitete in naj bi ojačavala institucije kraljestva. Za predsednika stranke je bil izvoljen Greosak. nakar se je vpostavil odbor in iTvrfce-valul komite. PREMAJHNE DRŽAVE. —d Ženeva, 1. dec Peta komisija ]« na Nansenov predlog soglasno sklenila priporočiti prošnjo Kostarike skupščini v vpoštevanje. Komisija je nadalje tudi sklenila predlagati skupščini, naj se Aserbeidžan Ukrajina in kneževina Liechtenstein ne sprejmejo. Kar se tiče kneževine Lichtenstein. jo komisija sprejela predlog predsednika Motte, naj zveza narodov vzpostavi gotove odnosa je z državami, ki so smatrajo na premajhne. LIKVIDACIJA AVSTRIJSKEGA PREMOŽENJA, -d Kahira 2. decembra. Maršal Alemby je izdal proglas, v katerem odreja likvidacijo avstrijskega premoženja v Egiptu. Prva lista obsega 250 imen. SPORAZUM GLEDE KONSTANTINA. ■—d London, 2. decembra. Kakor javlja »Moming Post«, se je glede kralja Konstantina dosegel med trem! velesilami sporazum, o katerem se bo obvestil kralj Konstantin, ko se Lev-gues povrne v London. PALICA KRALJA SOBIESKEGA. —d Berlin, 2. decembra. Pri preiz-kavi znanega komunističnega vodlte- šanjem trgovine z orožiem, je potreb- \ Ija je policija zaplenila maršalsko pali- ua, ker je mednaroden škandal da so co poljskega kralja Ivana Sobieskega. se konvencije glede trgovine z oro- j ker obstoji domneva, da je bila palica f jem sicer podpisale, ne pa ratificira- ukradena. Pristopali« k „Ja0o-slovensltl malici f" Iz naše kralieulne. — Narodni praznik v Beograda. Na praznik narodnega njedinienia je bila v beograjski saborni cerkvi svečana služba božja, katere se je udeležil dvor z vlada diplomatskim zborom in drugimi visokimi dostojanstveniki. Tudi v katoliški cerkvi ie bila ob desetih svečana služba boži a. — Korupcija. V Zagrebu je bil aretiran uradnik socialnega skrbstva dr. Rajnovit Ta aretacija ie v zvezi t aferami podkunovanja v stavbnih zadevah. — Železniško vprašani« hrvatskega Primorja. Dne 3. decembra se bo vršila na zagrebškem ravnateljstvu državnih železnic konferenca, pri kateri se bosta v glavnem razpravljali dve vprašanji, in sicer o gradbi novih in ureditvi že obstoječih železniških zvez ▼ hrvatskem Primorju. Ta vprašanja so postala aktualna s podpisom rapall-ske pogodbe. H konferenci so pozvani pomorski uradi ter trgovske tn obrt- — Dijaške ustanove. Zaradi mnogobrojnih pritožb dijakov, ki ee šolajo v mozerrrstvu. ie ministrstvo za prosveto sklenilo, diiaške ustanove povišati. Govore, da se bodo ustanove zvišale od 250 na 300 frankov. Tozadevni predlog bo minister za prosveto predložil rmnistrskemu svetu. — Podban dr. Roje obolel Zagreb, 2. decembra. > Večer« poroča, da podban dr. Milan Roje opasno obolel za škrlatinko. neodreSena domu- — Dtjaštvu is zasedenega ozemlja. Podpisani opozarja vso dijaštvo is zasedenega ozemlja, katero namerava vporabiti božične počitnice za obisk svojega doma, da mu da italijanska de- predložil na pristojnem mestu. Rok za predložitev prošenj je določen do najpozneje 10. t. m. Na pozneje predložene vloge se ne bo oziralo. — Šolski odsek Narodnega sveta z« neoKvobojeno domovino v Ljnbrjani, Pražakova ul 8^F. narod, bodi uraden njlhoue Zrtoel ,Pučki Prijatelj* z dne 15. novembra 1920 prinaša na prvem mestu članek, katerega prinašamo, da bo naša javnost poznala razpoloženje naroda v Primorju, ki je ostal v tem velikem in usodnem trenotku v resnici velik. „ Usoda našega naroda v zasedenih krajih je odločena. Ministrski svet v Beogradu je sklenil soglasno, da sprejme v St. Margheriti Ligurski sklenjeni dogovor z Italijo in te dni izide ukaz, s katerim bo dogovor ratificiran — odobren. Tako v Jugoslaviji. V Italiji je vlada Že predložila parlamentu zakonsko osnovo za odobrenje dogovora in priklopitev naših zemelj italijanski državi, kakor so ji bile t dogovorom priznane. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je že sprejel predlog in sklenil, da ga izroči parlamentu v odobrenje. Za nekoliko dni, morda še predno izide ta številka na« šega lista bo ta zakon potrjen. Potem še nekoliko formalnosti, potrditev od italijanskega senata, kraljev podpis, proglas tujim vladam in te naše zemlje bodo priklopljene Italiji in mi Ju-g05loveni, prebivalci teh ozemelj postanemo državljani kraljevine Italije. To so suha dejstva, gotova stvar, glede katerih ne moremo niti sami ničesar ukreniti, niti kaj spremeniti. Prišla so in prihajajo na nas brez nas, preko naše volje. Prilike so bile takšne, da je bilo žrtev treba, da se spasi svoboda in neodvisnost večine našega naroda in prav mi smo morali postati ta žrtev. Gotovo še ni izrečena naša zadnja beseda, ker celo na smrt obsojeni skuša pred svojim zadnjim vzdihom klikniti v svet svoj smrtni klic, zato danes ugotavljamo samo eno in sicer to-le: Sprejemamo to težko žrtevt samo da more živeti svoje svobodno, neodvisno srečno življenje naš jugoslovenski narod v svoji tvo» bodnl državi! Tebi vsled naše žrtve svoboc u narod jugoslovenski kličemo is ^ jega žrtvenika samo to: Bodi vreden naše žrtve t Narodno gospodarstvo« Prehodna dofočHa glede pat en vzorcev in varstvenih mark. Predmet industrijske lastrdne morejo biti po novem zakonu rx;ten* ti vzorci in modeli ter industriske in trgovske marke (žigi). Kdc na kateremkoli delu naše države ni z kakšno pravico industrijske las.mie že ob času uveljavijenja nove uredbe in želi da se mu ohrani 1 za nadaljno dobo pravica po predpisih te nove uredbe za oni teritorij na katerem je do tega dne veljala njo* gova pravica, mora svojo oravlco prijaviti pri Upravi za zaščito industrijske lastnino najdlje v dobi -reb mesecev, računano od dneva, ki se odredi s posebnim ukazom. Brez prijave prestane pravica. Na izrecno zahtevo more Uprava odrediti da se razširi veljava njeeove pravice na celo našo kraljevino za ostalo zaščitno dobo. Kadar gre pri tem za patenta je treba prošnji priložiti po-> trjeni izvod patentnega ^eglstra. dva primerka tiskanih patentnih soi-sov aH dva uradno potrjena oreoisa patentnih spisov ali uradni prepis onih dokumentov, na podlagi katev terfli se ie izvršil vpis v patentni register. Doba veljavnosti starih pa-» tentov. izdanih v Beču. se bo računala od dneva njihove objave od strani patentne uprave na Dunajut za patente, izdane v Budimpešti pa od dneva sprejema prijave v patentni upravi v Budimpešti. Veljavna varstvena doba traja največ 15 let in se v to dobo vračuna že pretekli čas njenega dosedanjega trajanja. Na ta način preneseni patenti ki so dosedaj veljali samo v posameznih delih kraljevine in se sedaj razoro-stro na celo kraljestva ne morelo kršiti pridobljenih pravic drufflb oseb na onih teritorijih, za katere doslej niso veljali. Vsi vzorci In modeli se morajo znova prijaviti po predpisih parajrrafov 103 do 105 te uredbe ter veljajo največ za dobo 10 let. Pri tem se pretekli čas vračuna. Lastnikom se prizna prioritetno pravo vpisa, če dokažejo svoio pravico do vzorcev z uradno poverjenim prepisom registrov pristoinih oblasti (pri nas trgovske in obrtniške zbornice) ter ako plačato oravet-čano predpisano letno takso. Varstvene znamke (žige) je treba ponovno priiaviti po predpisih paragrafov 110 do 112 nove uredbe, in legacija v Ljubljani brezplačen vizum j sicer se morejo marke prtiavi ti tudi ca potovanje pod pogojem, da vpošlje v neomejeni dobL Prosilci moralo vlogo najpozneje do 8. t ra. na naslov priložiti svojo pravico do znamke z igdgjaaneta odreka« katatf te xJo§* ijp&im r^trjejum prepisom registra £78 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 4. decemora 3. stran. pristojnih oblasti, pri katerih je bila znamka prvotno prijavljena, Plačati morajo tudi predpisano letno takso. Vzorci, modeli m marke, ki so doslej veljali le v gotovih delih kralie-vine in katerih zaščita se sedal proširi na celo kraljevino, ne morejo kršiti pridobljenih pravic oseb v onih pokrajinah, za katere dosedaj niso bili zaščiteni Patentu vzorci, modeli in znamke, ki se registrirajo na ta način ponovno pri Upravi, se smatrajo za samostalne pravice industrijske lastnine in je za spore o njih veljavnosti pristojna Uprava za zaščito industrijske lastnine. Predpisi mirovne pogodbe po določbah novega zakona niso kršene. Mini- ster trgovine ima pooblastilo, da potom posebnega pravilnika predpiše v detajlu postopek za vpisovanje patentov ter vzorcev, modelov in mark. nadalje poslovni red za Upravo ter pravilnik za patentne odvetnike in patentne inženirje. Ko stopi v veljavo nova uredba, nadomesti vse zakone in zakonske predpise v celi kraljevini, kateri so dosedaj urejali zaščito industrijske lastnine. Od tega časa prenehajo veljavnosti vseh zakonov in zakonskih predpisov, v kolikor so protivni nov! uredbi. Hkratu preneha tudi veljavnost točke 6. člena 10. uredbe o organizaciji ministrstva trgovin in industrije z dne 30. aprila 1919. Off&une uestl. V Ljubljani. 3 —* Pred ostavko deželne vlade. Ker je dr. Gregor Žerjav izvoljen za poslanca, ie podal v roke pravosodnega ministra Trifkoviča svoio demisijo kot poverjenik za pravosodje v Sloveniji. Na njegovo mesto bo imenovan sedanji poverjenik za socijalno skrbstvo dr. Vladimir Ravnihar. Poverieništvo za socijalno skrbstvo prevzame naibrže uradnik. — Otvoritev trgovske akademije. V soboto, dne 4. t. m. se slovesno otvori državna trgovska akademija v avlu 1. državne .^iminaziie, Tomanova ulica št. 8. ob II. urf. — Proslava državnega praznika v Maribora. Maribor. 2. deceuiHr«. Predsnočnjem. na predvečer praznika zedinjenja. ie oddalo topništvo 11 strelov ter so je obenem vršila vojaška l>ak-Ijada z godbo po mestu. Včeraj zjutraj ob 7. je bila budnica ter jo tor»nit>tvo oddalo 21 strelov. Vojaška godba je. kakor prejšnji večer, korakpJa po ulicah mesta, -virrjoč narodne himne in razne koračnice. Ob 9. dopoldne jo bila v proslavo dneva v stoini cerkvi slovesna pontifik i Ino. znaša, ki Jo jo daroval kne-zotkof dr. \apr.tnik. Maše so se udeležili vsi zastopniki tukajšnjih državnih avtonomnih in vojaških oblastev, raznih korporacij in društev, kakor tudi naši in ententni čl mi razmejitvene komisije. Po ma.M je bila krasno uspela vojaška parada, nato pa v oficirskem domu za častnike vdanoetna poklonite v. spojena s lunehem, pri katerem je urirala. vojaška godba, na okrajnem klavarMvu pa je bil sprejem za civilno fuTikcijonarje. Ob 11. dopoldne je imela ka mladina višjih razredov slavnostno prireditev, v proslavo dneva, popoldne ob 17. pa šolska mladina nižjih razredov. Zvečer je bila v narod-mra gledališču slavnostna predstava dr. Lahove no vi tete: >Noč na Hmelj-niku«, pred predstavo pa le imel slavnosten jši Gr tijske stranke Ivan Kirbiš hi socijalno - demokrat Zvonimir Bernot. Končni službeni rezultat volitev v. konstituanto v Sloveniji Je potemtar kem: 14 klerikalcev, 9 samostoinlb kmetov. 7 socilalnlh demokratov, Š komunistov, 3 demokrat! in 2 narodna socHallsta. IZID VOLITEV V SRBIJL —d Beograd, 2. decembra. Službeno obvestilo o Izidu volitev v Srbiji: Demokrati 56, radikale! 51, komunisti 31, zemljoradnička stranka 13, republikanci 3, muslimani d in Ribarao t mandat IZID VOLITEV V BOSNI —d Beograd, 2. decembra. Bosanska vlada je doposlala včeraj popoldni službeno poročilo o izidu volitev. Dobili so: Demokrati 2. radikale! 11. komunisti 4, težaki 12, muslimani 24, hrvatska težačka stranka 7 m pučk* stranka 3 mandate. NOVE VOLITVE. —d Beograd. 2. decembra. V Hfc»l kaferih občinah Srbije, Bosne, Vojvodine in Črne gore se bodo vršile novd volitve dne 10. decembra. nninoDeisa poročila. D' ANNUNZIJEV ULTIMATUM ITALIJI. — D* ANNUNZIO NAPOVE VOJNO ITALIJI? Reka, 2. decembra. General Ca-vigia je poslal legijonarjem poziv, naj nemudoma opuste svojo intransJgentno pozicijo. D' Annunzio je odgovoril zelo energično in napovedal skrajni odpor. D' Annunzio je potem vpraSal vlado v Rimn, ali se pridružuje činu generala Caviglie, ki ga on smatra za ultimatum. Ako se vlada strinja z generalom, odpokliče reggenza svojega zastopnika pri rimski vladi in jej sporoča, da se nahaja kvarnerska država od 3. t. m. dalje z italijanskim kraljestvom v vojnem stanju. OIOLim ZA TAKOJŠNJO APLIKACIJO RAPALLSKE POGODBE. Rim, 2. decembra. *Messa2irero« piše: Pozornost vlade je te dni osredotočena na jadransko situacijo. Giolitti v zbornici sicer ni hotel dati nlkakcga pojasnila, vemo pa, da hoče kolikor mogoče najhitrejšo aplikacijo raoall-ske pogodbe v dveh delih: aneksijo Italiji priznanega teritorija in izročitev Jugoslaviji določenega, ki je sedaj v italijanski okupaciji. Giolitti hoče reokupacijo Krka in Raba in drugega teritorija, ki so ga zasedli legljonarji preko mej. določenih za Reko. Ukaz četam v Julijski Benečiji ze vsebuje te vladne sklepe. ITALIJANSKA POMORSKA DEMONSTRACIJA PRED REKO. — D' ANNUNZIO KLJUBUJE. — Reka. 2. decembra. VčeraJ so prisptele italijanske ladje iz Pule v svrho demonstracije v reSko pristanišče. Bilo jih je 10. Sprejete so bile s streli iz puslc^ leellonarjev. zbranih na obrežju. D' Annunzio je poslal na ladje nastopni pozdrav: »Udanl mornar Gabrle'e D' Annunzio ©ozdravila leoe italijanske iadle in razume, kako se moralo mornari? čutiti žalostne, ker se nahaiak) ored Reko* namesto ored Solitouut Ladja »Dante Alisrhier!« fe Imefu odpluti, da se pridruži ladjam blokade. Ali D' Annunzio Je preprečil od« hod. Šel je k poveljniku Foschinifu* ga STOrrrinja! starega prijateljstva, nato pa mu izjavil, da ladja ne bo zapustila reškega pristaniška, on tega ne pripusti, ako bi hotela oditi, odtrorala bi kos srca Rečanom. ki so jo tako vzljubili. Poveljnik je odgovoril, da ostane m je brzojavfl svr> jermt poveljniku, da ne more odpira* ti nanrcL dokler ne bo Reka okuol-rana s kopneča. Obilna množica t godbo je nato šla na ladjo in tam priredila demonstracije mornarienL Kapitan Mrach je v svojem uovoni povdarja!. da Je bila Italijanska mornarica v Ra])allu žrtvovana, kajti odstopiti mora Jugoslaviji celo nema* ščevani Vis. Povelinik Foschin! le rekel Rečanom. da ne bodo zapuščeni. D* Annunzio Je imel nekoliko pozneje s svojega balkona govor na množico, zagotavliajoč jo. da italijanska kri ni tekla zaman. Izvajal ie. da z vstrabiostlo le že vse ore* maeal pa bo tudi sedanjo krizo prestal in dosesre! zmago. >Fiume o morte e Italia o morte!« Povedal le. da so s Krka brzojavili italijanskemu kralju, da hočejo raiše umreti kakor pa odreči se pripadnosti h kvarnerski državi. Prosil je. naj ga množica pooblasti, da pošlie nove vzDOdhn-ievalne brzoiavke v Dalmacito. To se je zgodilo. NAZNANILO BLOKADE. Reka, 2. decembra. Reggenzi Je bila včeraj naznanjena blokada. Na odredbo vlade podvrže podadmiral Simo-netti blokadi pod njegovim poveljstvom obmorie reške neodvisne države in otočje, katero so neoravno zasedli legiionarji. Kdor bo poskušal rušiti blokado, se bo postopalo proti nje« ton po mednarodnih zajcih. Trgovske italijanske in inozemske iadje imajo časa za odhod z Reke tri dni. Ladja, ki bi se protivila blokadaim odredbam, se potopi. URADNA POJASNILA K BLOKADI. Rim, 2. decembra. Z uradne strani se povdarja, da hoče biti blokada pomirljiva, ki vstvari znosne razmere na Reki. Z mednarodnega stališča, zlasti napram Jugoslaviji, ni mogla vlada trpeti več nadaljnega kršenja rapallske pogodbe. Kar se tiče nareda, predstavlja njegovo voljo vlada in je ne more nikdo nadomestiti, tudi D* Annunzio ne. Ministrsi predsednik Ciiolirti je imel dolg pogovor z načelnikom generalnega štaba generalom Badoglio in ministroma Bonomi in Sechi glede postopanja proti D' Annunziu, ako bi vstraja! na svojem kljubovalnem stališču. Italijanska vlada je že vse mosroče poskusila, da bi spravila »T Annunzia k priznanju rapallske pogodbe pa zaman. Pogodbo je z zadovoljstvom sprejel narod in jo ie parlament Potrdil. Kdor dela proti njej še sedaj, se postavlja proti narodovi volji. To pa se ne more več trpeti. V poslanskih krogih se živahno komentirajo dogodki na Reki. Poslanci se izrekajo skoro soglasno proti D' Annunziu in žigosajo njegovo sedanje držanje. OROŽNISKE ZADEVE. Beograd, 2. dec Vsem orožnikom ki službujejo v krajih južne Srbije in Črne gore. je notranji minister povišal doklade za 50 dinarjev mesečno. Poleg tega so se uredile vpokojnine vseh orožnikov. NAČRT USTAVE. —d Beograd 3. dec. Ministrski svet je imel včeraj ob 10. dopoldne sejo. Razpravljali so o načrtu ustave in o volitvah. Seje se nista udeležila ministra Kovačevič in dr. Drinkovič. Kakor izgleda, se bo minister dr. Korošec radi interesa države sporazumel z večino ministrstva v vprašanju ustave. ORGANIZACIJA KNJIŽEVNIKOV. —d Beograd, 2. dec V nedeljo 12. t. m. se vrši v dvorani beogradske občine konferenca književnikov, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi edinstvene organizacije književnikov. Sokolstoo. *— Kralj Matljaiev večer priredi Sokol I. v nedeljo, 5. t. m. v dvorani Mestnega doma mesto običajnega Miklavževega večera. Pričetek popoldne ob 3. Spored: godba, petje, nastop kralja Matijaža in obdarovanje otrok. Zvečer ob 8. za odrasle. Vse člane in članice ter sokolstvu naklonjeno občinstvo se opozarja na ta večer. Eventualna darila naj se prinesejo v nedeljo donoldne med 10. in 12. uro v dvorano Mestnega doma. Zdravo! k — Sokol 11. Miklavžev večer v nedeljo ob pol -1. popoldne v realčni telovadnici. Vstopnina prosta. Darila se sprejemajo v soboto od 5. do 7. in v nedeljo dopoldan od 10. do 11. v društveni sobi v realki. Cenjeni starši in prijatelji sokolstva so najvljudneje vabljeni, k — Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo 5. t. m. 'Miklavžev večer* v društveni telovadnici. Miklavž s spremstvom nastopi dvakrat- Prvić z i telovadne oddelke (naraščaj in deco) ob 5. popoldne brez vstopnine. Drugič ob 7. zvečer za odrasle in otroke v spremstvu staršev. Vstopnina za odrasle 6 K, otroci do 14. leta prosti. Darila so bodo sprejemala v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v društveni telovadnici in popoldne od 1. do 3. v Čitalnici. Prosimo, da se darila oddajo v navedenem času. ker se jih pozneje ne bo moglo sprejemati. — Zdravo! k Drniroene oestl In prireditve. — Ruski kružok. V soboto ob 18. popoldne bo v mali dvorani Mestnega doma vpisovanje in sestanek >Raskega kružka«. Določile se bodo tudi ure učnega tečaja. — V soboto družabni veeer pev-akega zbora Ljubljanskega Zvona v Narodnem domu. Pridite! — Centrala splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo pozivlje vse vojne invalide, vdove in sirote na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 5. decembra ob 9 uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. — Otrokom šentjakobskega okraja priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 5. decembra ob 6. zvečer v novem salonu pri Lozarju v Kožni ulici Miklavžev večer. Na tem večeru bo obdarilo društvo iz svojih sredstev 80 do 100 otrok. Ker se je pri razdeljevanju daril večkrat zgodilo, da nekateri otroci niso bili obdarjeni, drugi so pa dobili po več darov, naj se vsak, kdor hoče, da bo njegov otrok obdarovan, javi v šentjakobski napredni knjižnici danes ali jutri zvečer od pol 6. do 8. Za odrasle je vstopnina na Miklavžev večer 5 K. otroci prosti. Pri prireditvi igra godba na lok in klavir. — Primorski Miklavžev večer priredi klub ^Soča* dne 5. t. m. v zlomil veliH dvorani Narodnega doma. Nastop Miklavža s spremstvom ob 7. uri zvečer. Darila se sprejemajo v Narodnem domu v veliki dvorani v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne. Zavoji naj se označilo z natančnim naslovom. Po obdaritvi otrok prosta zabava s sodelovanjem orkestra Dravske divizije. Blagajna se otvori ob 6. uri. Vstopnina za odrastle 5 K. Otroci v spremstvu prosti. — Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja dne 6. decembra ob 3. popoldne, Hrenova ulica 4. Gg. odbornike prosimo, da se snidejo v nedeljo" dne D. decembra ob 9. dopoldne v prodajalni. — Udruženje graditeljev kr. SItS (sekcija Ljubljana). Dno 22. oktobra se je v Zagrebu potom pooblaščenih delegatov iz Ueograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Osjeka in Splita konstituiralo 3-Udruženje graditeljev kr. SHSr. Zbog tega vabimo nujno vse stavbenike širom Slovenije, da so zanesljivo udeleže važnega sestanka, ki se vrši v nedeljo dne 5. decembra ob 9. dopoldne na verandi hotela Union. Naši dele^atje bodo poročali o poteku pogajanj, prečitali tozadevne zapisnike in pravila ter razložili osnutek jednotnegi obrtnega zakona, ki se predloži ministrstvu. Nato so konstituira ljubljanska sekcija >Udruženja<. Stanovski interesi zahtevajo polnoštevilne udeležbe! k Turisflka In spurf. — Planinski koledar bo trdo vezan, s platnenim hrbtom ter se začne raz-poMlati za sv. Miklavža. Osobito opozarjamo na najnovejše kolkovne lestvice, kolke za račune in stalne kolkovi-ne, ki so natisnjene v tem koledarju. — Razprodajo sta prevzela v Mariboru iz prijaznosti trgovina Cirilove tiskarno, Koroška cesta, in trgovina z galanterijo Baloii & Rosina, Grajski trg. — Cena 20 K ter se porabi prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. — Založništvo >Planinskega koledarja v Mariboru. Gospodarske oestl. — Z Obvezni polletni tečai na državni podkovski Šoli v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1921. Za vstop v tečai ie vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. decembra t. 1. prošnjo ter ii priložiti: 1. rojstni in krstni list: 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. tfčno izpričevalo: 5. ubožni list: 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa mora-io sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovsrva se poučuje ogledovanje klavne živine. Borza. — Zagreb. 2. dec. Na današnji L trži ni bilo večjega zanimanja niti za efekte niti za valute. Osobito za efekte je trajno malo interesa. Ponujalo so je devize za Novi Jork. d Curiti, 2. dec. Device: Berlin 0.20, H-landija 195. Novi York 638, London 22.28, Pariz 38.8d, Milan 23.45, Praga 7 75, Varšava LIS, Zagreb 4 75, Bukarešta 9.30, Bud:mpeSU 1.40. Dunaj 195, avstrijske žigosane krone 1.30. d Dunaj. 2. dec. Devize: Milan-Trst 1*65-1906 50, Curih 8000—8050. Sofija 617. 50—632.50, Pariz 3112.50 - 3162.50, Zagreb -61.50- 367.50, Budlmrešta 9925—101 25, Praga 608—615, Varšava in Krakav ^5 50 —97.50 Valute rom. teli 742 50—757,50. italijanske lire 18^5—1895, madžarske žigosane krone 161.75—103.75, češkoslovaške krone 50COaki 617—623, novi dinarji 1450—1470. d Praga, 2 dec Devize: Curih 1^8.50, Beograd 238, 7agreb 59 25, Dunaj 15.90, Budimpešta 15 90, Varšava 15.25. Bukarešta 122.25, Valute: dinarji 232, avstrijske kron« 15.90. Olavn? urednik! Rasto Pustoslemšefc. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h. Dualu pinta 2 vam SVILENE VRPCE laKel. liislj Io nflaa svite VlLENE ROJTE črne in barvaste vseh širin, trakovi za moške klobuke, svilnati robci, obšivi za perilo, čloke in tuli. B. We!zler & Brnder VVien I. Rudolfsplatz 13 a. Isplata se ogled zaloge. 8883 proda se dobro ohranjen otroški voziček * ffi0^ 1800 kron. Rožna ulica 9. 8958 mo soliti i orano ali urez nje išče bančni uradnik iz boliše obitelji. Ponudbe pod .Boljit obitelj 8835' na upravo Slov. Naroda. 8935 Francoščino panFcjs v ikofjt Loki izven hiše diplomovaaa učiteljica. Tudi konverzacija. Donsi rod .Bonna nelbode" poštno ležete Skofja Loka. 8970 1 inslraSnio sprejme at'^IS šole. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. *9o0 Kupim parno žaga SEfStt SE nudbe pod Parni stroj 8917* na upravo Slov. Naroda. S917 Visoki železna peć s cevmi JOt' prodajni pult za trgovino, mi.a »er več Šip za napise se takoj proda. Nasoota, £J5S2?55£ B'ti mora tudi dober korespondent in po motnosti knjigovodja. Reflektute se le na dobri, moč z daljšo prakso in kolikor mogoče visoko trgovsko-šoisko naobrazbo. Na-lov pove iz prijaznosti uprav. Slov. Naroda. 8933 II ^Štajersko), obstoječe iz hH»e, kjer se nahaja kovačnica, svinjaka, zraven len sadni vrt ogta en in vrt za zelenjavo, se proda za K 70 000 — Pojasnila daje iz prijaznosti g. Dokler, uradnik v Sev-nici.____8 29 mdi) i? Kdiietea ioel3 surima 23 Dar koni s koma:i in mt- CplCtilu denimi okovi, popolnoma novo sedlo iz rjavega usnja ter za par ko j tudi copolnoma nova oprema iz rjavega usnja, šesto ječa iz hibtnega jermena uzde in zraven spadaiočih vojev (Kreuz-zugel). malo rabljene mesarske sani >n za par konj popolnoma novih kragulj-čkov, ter še malo rabljena siamo?eznJ.ca Naslov p<9Ye upravništvo Slovenskega Naroda. &9£0 Damski plašč, baržunast. po najnoveifi modi, popolnoma nov, se «0 ugrdni ceni proda. Ogleda se pri KobaiJ, Ižanska c št I, 1. Nadstropje. 8962 lian no zalogi ditjio ctiviranlb m M »SOB lili. bp"h S£ c*o 25 kg netto, prodajem na večje in manj§e količine. Dalje se bavrm s prodajo na vagone pšenice, ovsa, rumene koruze, »ečmena, suhih sliv v vrečah In zabojih, orehov in fižola vseh vrs' franko nalo?en vaeon Klenak. Ulja Paran« fzvflT-'lk v Šaljcn 8827 Mie iinoslovonilioioiostrijska uo1-iotio iste za taioj&ji oastoo zoio- vežbanega v carinski stroki, to ornem t?rlfu in zavarovalni stroki, zmožnega slovtnsk^a, srbo-hr-vatskega in nemškega jezika, uren delavec, jugoslovanski državlian. Neoženjeni imajo prednost. Ponudbe s sliko, življenienisom m prepisi spričeval pod .Zmožen 8942" na unrav Slovenskega Naroda. - 8942 fi Sapi se dobro ohranjena pata za trgoio S Špecerijskim in galanterijskim blagom ter manufakture, dalje registrima in Železna mala blifajna in tehtnice. Ponudbe pod .CENO* na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljabliaaa, Kongresni trg S. Salonska garnitura so orada. Kri- Rila pri Kramo oaorodaj. Haslor gjjjj ja št. 6, dvorišče. 3975 pore oprana Slo?. Raroda. gg Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvaii, vezenin, finih žlic, rinčic za Čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka J. Peteline, VMm. Sv. Petra n\i \l 1 Ka|nli|e eea« na drobno tu debelo. Okraski za božično drevo. Božične In novoletne razglednice, svihn in krepast papir vseh barv, raj* stva, svečke bele in rdeče, dalje Družinsko In Blaznikovo pratlko, koledarje; eresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, ravnila, puSice. držala, pivni, m* digo io uradni papir; pismen papir v mapah, v kasetah luksusni in navadni 100 100; kredo, pečatni vosek la., črnilo, žico za rože, trgovske in odiemalne knjige, risalni papir in vsakovrstne zvezke, cigaretni papir: Abadie, Golub in Altesse stročnice št. 2. in 3. razpošilja na debelo Psptrzsloa-Uranast Mnbl|ani, Mestni trg 11, pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno in * debelo. — Drogerija .Sunitu', Celje, Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Gruilc Beograd, Milctlna uL 15. Huto Apollo 18 HP s S sedež'. Limousine in Prinz Htinrich karoserija. Fiat 25 H P Landaulettc, vse v brezhibnem stanju, z Dunaja (Wien), z obročiem ali brez vbro/ja BSV" naprodaj TbO event. f zameno za živila n. pr. slive itd. — Veletr^or^oa drog io kotohrjalnega olaga Alfred. Faul Oeaierrc cher, Wieo I., Olselastrasse 2. Telefti 5Mei. Brzojavi: .Annei*. scem ki bi se udeležil z večjimi prostori blizu mesta (morda z vodno silo pri železniški postaji blizo Ljubljane). Ponudbe z vodno silo, merilom posestva pošljite takoj na poštni predal št. 127, Ljubljana. (Oziramo se le na takojšnje ponudbe.) ■J L5 Emmrte fn pisemski papir s firm® kahcir fuil usoka-:: vrstne druge tiskovine :: IzorSnle točno Harodaa fiskairna". te Modna trgovina inkovk LlEjasa. U trs priporoča svojo ravnokar došla zalogo modnega blaga. — tfelika izbira pletenin za dame, gospods in otroke. — Cene nizke. RX4 CS