123. Ma.
o mufloni, o pontona. 29. nudi mi
XUV. leto.
»Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen
ćelo leto pol leta
četrt leta na mesec
. K 24-—
. . 12—
. „ 6-
. . 2"-
velja:
v upravniStvu prejemac: celo leto ...       ... K 22 —
pol leta....... 11'—
četrt leta........5*50
na mesec. ....., 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Izhaja vsak dan svečar lsvsasaai nedeljo ln praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:                                 za Nemčijo: celo leto.......K 25;—   i   ct\0 leto ......K
Sekt leta."   "     .*         ."   * 650   '    za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.   " .  .* .* .*       ,   230      celo leto.......K 30"—*
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamk* Upravaistvo: Knailova ulica št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 3 ^
Obljube in dejanja.
Dunaj, 28. maja.
Kdo se danes, ko zopet divja volilni boj po slov. deželah, ne spominja spomladnih dni pred štirimi leti, ko smo naperjali svoje sile proti klerikalizmu, pobijali njegove narodovi liodočnosti nevarne principe ter v dokaj okrajih podlegli* ker smo hoteli c stvarnostjo prepričati po večini še politično nedospelo volilstvo o iaznjivosti onih gesel, s katerimi je klerikalna stranka pod raznimi imeni vabila glasove. Toda morda se nikjer ni tako pokazalo, da je splošna volilna pravica našla državljane dokaj nepripravljene, kakor ravno pri nas. Zmaga najneverjetnejših kandidatov je bila le zato mogoča, ker ljudske mase niso še uvidele da-lekosežnosti in važnosti nove jim pribor jene državljanske pravice. Večina je verjela, da je političen boj obenem križarska vojska za »sveto vero«, verjela je, da bode »ljudska stranka« odpravila davke, verjela, da bodo od klerikalnega vodstva postavljeni kandidati igrali na Dunaju vlogo kmečkih rešiteljev, verjela je, da 7>omenja za katoliškega moža oddan glas zaslugo pri Bogu . . Napredne \stranke so takrat s svojim agitačnim ■in kritičnim delom dosegle mnogo pozitivnih uspehov, ki se sicer niso pokazali toliko v dejanskih rezultatih tedanjih volitev pač pa v dejstvu, da je kritičen duh zavel celo v kraje, ki so bili dosedaj izključna domena »gospodov«.
Tega dejstva ni prezreti. Morda bo bodočnost v kratkem pokazala, da je politična vzgoja najširših mas, samostojnost in prevdarnost političnega mišljenja volitve vsaj tako važna, kakor — mandat, ker ono je šele predpogoj trajnega uspeha za stranke, ki streme za resnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi cilji svojega naroda.
Pred štirimi leti je bil boj hud in oster, toda v splošnem tudi pri nas ni prekoračil mej, ki jih stavite poštenost in dostojnost tudi najhujšim sovražnikom. Letos je stranka, ki je takrat šla kot triumfalna zmagovalka na Dunaj, podrla tudi te meje. Zmagovalec, ki se čuti varnega je navadno velikodušnejše razpoložen, ludi če se mu nasprotnik zopet postavi na pot; v svesti si varne posesti se spušča ž njim v neizogiben boj, uniči ga znova s svojo silo, toda varuje se pred vsakim nepoštenim sredstvom, ki bi ogrdilo njega zmagovalca.
Dejstvo, da se slovenski volilni boj vrši v znamenju prave klerikalne crozovlade, da klerikalci ne hranijo na.izaničljivejših sredstev terorizma, izsiljevanja, nevarnih groženj in zlorabe uradne moči kaže samo dovolj, da ni v njih one zmagovalne zavesti, ki jo dajo uspehi štiriletnega dela v "■;r!;m:»-nf u. Klerikalna nasilstva, ki izločujejo slovenski volilni boj tako-rokoč iz evropske dostojnosti, so nam porok, da je napredna ideja svojo življensko silo, skrito sicer pod pepelom politične malomarnosti, ohranila in da ni nikdar bil o njej izrečena slabša primera, kakor Krekova o kresnici.
To čuti dr. Šusteršie; svest si je razlike med obljubami leta 1907 in uspehi, vidi, da je tekom zadnjih let politična razsodnost na Slovenskem toliko vzrasla, da se nešteti iz njegovih nekdanjih neomahljivih volileev vprašujejo, je li je stranki, ki je vso obljubljala in ničesar izpolnila še verjeti. Da bi zadušil trezno uvaže-vanje ter razsodnost utopil v politični strasti, pridiga bojkot, grozi pobiti naprednjake, strahuje vse kar je količkaj odvisno od onih institucij, ki so v rokah klerikalcev.
Toda, če tudi so postale službe božje volilna zborovanja, če tudi stopajo škofje v prve vrste klerikalnih agitatorjev ter proglašajo kot na-
sledniki apostolov bratomorni boj v znamenju zlorabljanja križarskega gesla »vera je v nevarnosti«, če tudi se slovensko naprednjaštvo še ni moglo vzdigniti iz politične apatije, bodo bodoče volitve vendarle pokazale nazadovanje klerikalcev. Ue že ne v tem smislu, da zgube mandate, pa vsaj v tem, da zgube na glasovih in da naiaste Število nasprotuikov njih neodkrite in kvarljive demagogije, njihovih nevarnih protinarod-Tiili stremljenj in njihove izdajalske politike.
Klerikalne obljube pred štirimi leti — kakšen Šopek največjih blago-darov za ljudstvo, narod! Na kakšno programatično višino se je takrat postavila ta stranka, ki je šla v parlament v svesti Bi, da ko bi bile njene obljube stokrat resno mišljen«*, kakor so jih za resno vzeli njeni volilei, morajo ostati neizpolnjene že radi tega. ker si je stranka zbrala delegacijo, ki ni nudila v stvarnem duševnem oziru prav nikake garancije, da bo mogla v dosego obljubljenih ciljev vsaj delovati.
Štiriletna parlamentarna doba je pokazala, kaj so obljube in kaj dejanja. _
BiroHKftem, miiitr<ri3em in nni! državni posl nd.
Ivan Petkovšek, posestnik. II.
Ali si moremo predstavljati večje zapravljanje davkov, večje breme za produktivne in delavne sloje — ali si pa moremo misliti tudi večjo lahkomiselnost naših ljudskih zastopnikov, nego jc današnji sistem, čegar pšenica gre pod zaščito ljudskih zastopnikov tako bujno v klasje? Taki zastopniki so bili naši kranjski državni poslanci, ki so bili izvoljeni na deželi. Ta sistem označujejo odnosa ji, vsled katerih mora delajoče prebivalstvo naše dežele bedno živeti, kjer živi majhen del volileev pod zaščito poslancev, potratno in skoraj brezdelno in vsakega zaničujejo, ki ne no^i zlatega ovratnika ali pa oficirskega portepeja, dočim mora i elika masa ostalega prebivalstva trdo delati, ne da bi si s tem delom dovolj zaslužila za hrano, obleko in odpoči-tek. Ta izvajanja ne dovajajo do problema avstrijskega birokratizma, ki je postal pod patronanco avstrijskega državnega zbora ogromen in nenasit-i ji v moloh.
Vedno večji postaja odpor ljudstva zoper nezdravi birokratizem. Na poslednjem občnem zboru zveze avstrijskih industrijcev je neki štajerski poslanec med velikim pritrjevanjem zbranih industrijcev poudarjal, kiiko nezdravo je, da število javnih uradnikov, posebno v centralnih uradih, kjer se dobro avanzira in malo dela, vedno bolj narašča.
Naraščanje izdatkov za državne nastavljence ni le samo veliko zlo in ne obremenjuje le produktnih slojev, temveč ovira tudi, da bi mogel svobodni mož v svojem svobodnem poklicu vse svoje moči razviti. Vsakdo hoče priti k državnemu koritu. To je v našem času nezdravo, v katerem bi moralo produktivno delovanje v mednarodni konkurenci igrati veliko vlogo. Naši poslanci bi morali torej na to gledati, da bi se tudi državi uradniki po svojem delu plačevali.
Ze zdavnaj bi morali poslanci nastopiti zoper prenapolnjenje centralnih uradov, kajti država nima samo uradnikov, temveč tudi druge ljudi, za katere mora skrbeti. Le poglejmo našo šolsko upravo. Kranjska irna tri deželne šolske nadzornike, za katere mora država plačevati okroglo 30.000 kron, čeprav je eden popolnoma nepotreben. In ravno ta je bil imenovan edinole po zaslugi poslancev slovenske ljudske stranke. Toda 1
tudi v drugih centralnih uradih je več sto sijajno plačanih svetnikov, nadzornikov itd., ki nimajo drugega dela, da pridejo pogledat, če je ura že dvanajst.
Poslanci imajo torej nalogo, na to delati, da bo državna uprava enostavnejša in cenejša, kar bo v prvi vrsti v korist davkoplačevalcem. Po mojem mnenju je celo glavna dolžnost poslancev, delati zoper to, da bi se sinekure vedno bolj množile. C Dalje prihodnjič.)
Železnica Brežice-novo
mesto.
Gospodu Ed. Granzerju, e~ kr. stavbnemu   svetniku v železniškem ministrstvu na Dunaju.
Kakor Vam je znano, imajo No-vomeščani s kranjskim deželnim glavarjem plem. Šukljetom neki boj zaradi tega, ker hoče le-ta doseči, da bi projektirana železnica Kogatec-Bre-žiee-Novo mesto vozila na desnem bregu do Kandije in bi bil tam glavni kolodvor za to in za dolenjsko železnico, ki se ima podaljšati v Belo-krajino. To teženje naš kranjski deželni glavar odkrito izpoveduje. No-vomeščanom seveda to ni prav. V tem boju se je deželnemu glavarju očitalo, da je neresnično poročal železniškemu ministrstvu, da zahteva Novo mesto in zahtevajo vsi rnero-dajni faktorji nepogojno, da je staci-ja v Kandiji in da železnica iz Brežic še le po tej staciji prestopi na levi breg Krke. Povod k tej praksi je dalo pismo, ki ga je pisalo železniško ministrstvo privatnemu inženirju gospodu Schenklu, ki izdeluje za brežiški odbor trasni projekt Rogatee-Brežice-Novo mesto, v katerem isto g. Schenklu naroča, da tudi napravi traso za železnico v Novo mesto na desnem bregu Krke od Bele cerkve naprej ter kolodvor a* Kandiji. ker to zahtevajo Novomeščani in vsi mero-dajni faktorji in je to kranjski deželni glavar pl. Šuklje sporočil ministrstvu. G. Schenkl je potem, kakor vam tudi znano, to pismo poslal železniškemu odboru v Brežice. Ker je novomeški občinski odbor tudi obljubil, prispevati za pripravljalna dela, je brežiški odbor poročal občinskemu odboru, da se ima po želji železniškega ministrstva in kranjskega deželnega glavarja trasa in kolodvor delati, kakor povedano. To poročilo je vznemirilo Novomeščane; začel se je boj proti kranjskemu deželnemu glavarju, kateremu je nato občinski odbor Novega mesta očital v spomenici na železniško ministrstvo in so to storili tudi žurnalisti, laž, ki obstoji v tem, da zahtevajo Novomeščani in vsi drugi interesenti nepogojno, da bo kolodvor in proga brežiške železnice na desnem bregu Krke. Tekom te pravde je sklical kranjski deželni glavar sejo kranjskega deželnega odbora in v tej seji je odbornik, katoliški duhovnik dr. Lampe, odbornikom povedal, da je bil vedno z deželnim glavarjem, kadar je ta bil v železniškem ministrstvu in bral vsa pisma, ki jih je ta pisal, da m nikdar ni cul, ali bral, da bi pl. Šuklje podpiral s toni svojo zahtevo, da gre železnica iz Brežic v Novo mesto na desnem bregu Krke in da naj bo kolodvor v Kandiji, da Novo mesto in drugi interesenti to zahtevajo. Deželni odborniki so sklenili proti glasu dr. Iv. Tavčarja, da se zapiše na zapisnik, da verjamejo dr. Lampetu in operejo pl. Šukljeta vse krivde. Nato je Novomeščan v »Slovenskem Narodu« objavil tisto pismo, katero se je pisalo iz železniškega ministrstva g. Schenklu, v katerem se nalaga istemu, da napravi varianto trase na desnem bregu Krke, da se to nepogojno zahteva od železniškega ministrstva in dalje dobesedno:
»Herr   Landeshauptmanu v« Šuklje hat vor Kurzem hier yor-
gesproehen und mitgeteilt, dass die Stadt Rudolfswert und alle massgebenden Faktoren unbedingt die Ani age einer Station in der unmittelbaren Nahe dieser Stadt, bezw. bei Kandia am reehten Gurkufer vcrlangen, so dass die Trasse erst nach dieser Station auf da.s linke Gurkufer iiberzutreten und die Station Rudolfswert ein-zumunden hatte; wahrscheinlieh wiirde in diesem Fallo ein Tunnel zwisehen Ragovo und Kandia notwendig werden.
Es wird sich daher empfehlen auf diesen Umstand bei Aufstel-lung des Variantenprojektes Riick-sicht zu nehmen.«
To pismo je po vseh pravilih logike in izkustva dokazalo, da je pl. Suklje res bil v železniškem ministrstvu in tam poročal, da je Novo mesto in da so vsi merodajni faktorji nepogojno za to, da je vse na desnem bregu. Pl. Šuklje in dr. Lampe sta bila zdaj res v hudi zadregi, tega zlo-dej ne bi mogel tajiti. Pl. Šuklje je bil dvorni svetnik, veliko let državni poslanec in pozna uravnavo ministrstva in ve, na katero kljuko pritisniti, ako mu huda prede. Sila kola lomi in drzno se je v tej hudi situaciji, ko mu je šlo za to, ako še zamore dalje biti deželni glavar, ali ne, obrnil dne 22. maja 1911 na železniško ministrstvo, pripeljal seboj deželnega odbornika dr. Tavčarja in tam izvabil vaše pismo z dne 22. maja 1911. To pismo sta dne 24. maja 1911 objavila »Slovenec« in »Slovenski Narod«. Pa prestavimo ga še enkrat:
»Vaše blagorodje!
V nekem pismu, ki se je pisal v zadevi projektirane železnice Rogatec - Brežice - Novo mesto civilnemu inženirju Teod. Schenklu, sem pomotoma izrazil svoje mnenje, da se je Vaše preblagorodje imenom mestne občine novomeške potezalo za varijanto na desnem bregu Krke s postajo v Kandiji.
Izjavljam, da se Vaše preblagorodje pri dotični intervenciji v železniškem ministrstvu, pri kateri pa sicer sam nisem bil navzoč, po izjavi udeleženih funkcijonar-jev železniškega ministrstva, nikdar in nikoli ni sklicevalo na kako pritrditev mestne občine novomeške.
Ce sem v prej omenjenem svojem pismu rabil dejstvu neodgo-varjajočo dikcijo, zgodilo se je to takrat samo zgolj radi tega, ker sem bil po vpogledu v specijalno karto uverjen, da je mestna občina novomeška nedvomno posebno zainteresirana pri zgradbi v bližini ležeče prometne postaje v Kandiji in ker mi predzgodovina na progi Novo mesto - Metlika nameravanega postajališča ni bila znana.
Iskreno obžalujoč, da sem s to svojo pomoto Vašemu preblago-rodju napravil nepriličnost, prosim sprejeti izraz najodličnejšega spoštovanja.
Dnnaj, dne 22. maja 1911.
Edin und Granzer 1. r.
c. kr. stavbni svetnik. V vsaki redni zdajšnji evropej-yki državi se sme predpostavljati, da so uradniki v kakem ministrstvn pošteni možje, ki resnično poročajo strankam, kar jim imajo povedati. Vi, gosp. stavbni svetnik, priznavate, da se je citirano pismo na gosp. Ed. Schenkla res pisalo iz ministrstva. Vi v pismu na pl. Šukljeta i dne 22. maja 1911 izrecno trdite, da je bil pl. Šuklje v intervenciji v železniškem ministrstvu, da pa Vi pri isti niste bili naviodi in da tedaj neposredno niste čuli iz ust pl. Šukljeta, kar je govoril o Novem mestu in o drugih interesentih. Pa pisali ste pa le, da je bil Šuklje pri Vas, »hier vorgespro-chen« — in da je tako poročal, kakor ste Vi dalje poročali gosp. Schenklu. Vprašanje je zdaj prvo, kje ste izvedeli sploh, da je bil kranjski deželni glavar v železniškem ministrstvu in
tam interveniral zaradi breške železnice I Vi o tem nič ne poveste v svojem pismu na pl, Šukljeta z dne 22. maja 1911. Ako pl. Šuklje ni bil pri Vas, ste morali to izvedeti od koga drugega v ministrstvu, da je hi I pl. Šuklje v ministrstvu, ker pisali ste gosp. Schenklu, da je bil pl. Šuklje pri Vas. V tem oziru .->e ne morete« sklicevati na kako pomoto, — vzeto. >:iz specijalne karte okolic*' Noveg;. mesta«; — Šuklje je človek, ue kak teren za trasirati. Kako je razumeti v pismu na gosp. Schenkla to.' Ker niste bili navzoči pri intervenciji pl. Šukljeta v železniškem ministrstvu, jc pl. Šuklje Vas obiskal, ali ste njegov obisk v ministrstvu drugod izvedeli? In tedaj ste v tem oziru poročali gosp. Schenklu resnico. V tem pogledu ne more biti nobene pomoto.
Ako je pa to res.   potem   pa bo menda tudi drugo res, kar ste pisali, gosp. Schenklu    o intervenciji pl. Šukljeta. Vi pišete v navedenem pis mu na Šukljeta:   Izjavljam,   da ss Vaše preblagorodje pri dotični inter veneiji v železniškem ministrstvu, pri kateri pa sicer nisem bil navzoč
— po izjavi udeleženih lunkcijonar jev železniškega ministrstva nikdar in nikoli ni sklicevalo na kako priti ditev mestne občine novomeške, tem ste hoteli reči, da niste bili na vzori pri intervenciji pl, Šukljeta \ železniškem  ministrstvu   in    da so Vam drugi funkeijonarji pravili, k! so bili pri njej, da se pa pl. Šuklje* nikdar in nikoli ni skliceval na kako potrditev novomeške občine. Vpraša ti je, kdaj so Vam to povedali ti funkeijonarji ? Menda še-le zdaj, ko se je začela rešilna akcija za pl. Šukljeta.
— Prej in tedaj, ko st«* Vi pisali gosp. Schenklu znano pismo, tega povedati, negirati ni bilo pametnega raz!" ga, ker tedaj Še ni bilo znano, kaj pl. Šuklje namerava storiti, bilo še ni sporno, ako je govoril resnico v mi nistrstvu, ali ne. Tedaj ste morali Vi izvedeti, da je bil pl. Šuklje v ministrstvu in da je tam govoril, kar ste potem pisali gosp. Schenklu, kratko po nastopu pl. Šukljeta. Der Lati deshauptmann Šuklje sprach vor Kurzem hier vor — in ker tega drugi funkeijonarji niso slišali, da je pl. Šuklje i Novomeščani neumno šah* zbijal, ste morali slišati to direktna Vi. — Tedaj ste imeli še vse dobro \ spominu. Plem. Šuklje ve, da je treba dotičnega referenta preparirati in vzel je Vas v roke. Ce pa niste nikoli Govorili s tem gospodom, ga niste poznali do dne 22. maja 1011 — potem pa ste morali izvedeti od drugih, da je bil v ministrstvu in da je tak«, govoril, kakor ste poročali gosp. Schenklu in tedaj, ker se ne trdi, da so Šnkljetove besede drugi izvili i/, »specijalne karte« — in se sklicevali na pomoto, so Vam ti drugi funkcijo narji morali poročati to vse, kar ste pisali gosp. Schenklu. Tedaj je pa res. da je pl. Šuklje tako govoril, kakor ste poročali gosp. Schenklu.
Gosp. svetnik. Vi ste v pismu na Schenkla tudi dostavili: Priporočati je tedaj, da se ozirate na to okolnost
(da namreč Novomeščani in val drugi interesenti nepogojno zahtevajo, da je vse na desnem bregu).
Tedaj je v teh ozirih Vaša rešilna akcija izpodletela, ni Vam verjeti, kar ste pisali v pismu na Šukljeta. dne 22. maja 1911, tega dne je bil pl. Šuklje z dr. Tavčarjem v železniškem ministrstvu, a Vas ni bilo tam. —-Pa gosp. c. kr. stavbni svetnik, |k> vejte nam Slovepeem, ki še kaj važnosti polagamo na resnico, kako bi pa vendar mogli pisati g. Schenklu, da je bil deželni glavar pri Va-in Vam poročal to o Novonieščauib in vseh drugih interesentih, kar ste poročali Schenklu, ako res ni bil in ni * Vami govoril dotičnih stavkov! Tedaj ni bilo povoda lagati, tedaj ste vendar bili c. kr. objektiven mi nistrski uradnik. Prej in že pred leti ste bili zadovoljni s projektirano traso na levem bregu in s starim novomeškim kolodvorom in zdaj ste na-
enkrat hoteli, da se izdeluje tudi trasa na desnem bregu. Ali je vplival sv. Duh na Vas? Menda je pa vendar bil tisti čez seženj dolgi veliki mož Šuklje pri Vas, — hat vor Kurzem hier vorgesprochen und mitgeteilt!
— Ne moremo si misliti c. kr. višjega uradnika v ministrstvu, ki bi tako lagal, kakor se zdaj sami Vi obtožujete! Ni mogoče. Želja ministrstva je zapoved privatnemu inženirju gosp. Schenklu in pripravljalnemu želez, odboru. Kaj bi bilo treba kako zahtevo z lažjo podpirati ? Pa še s tako neumno, da mali meščani sami žele, da se. jih ubije gospodarsko. Kaj bi bilo treba avtoriteto kakega deželnega glavarja vmešavati!
Vi ste prevzeli nalogo, da rešite deželnega glavarja očitanja, da je lagal. Zvijate se revež, obtožujete se, da ste vsled pomote lagali Vi in pra-a'ite, da Vas je vpogled v specijalno karto okolice Novega mesta spravil do laži, da je novomeška občina »nedvomno posebno zainteresirana«. — Gotovo, tisočkrat da! Pa Vi tehnik, stavbni svetnik, bi ne videli na specijalni karti, da se s Šukljetovim projektom Novomeščani ubijejo! — Torej Vi bi videli na karti, da imajo Novomeščani interes, da gospodarsko sebe ubijejo in ste hoteli samaritan-sko pomagati tem neumnežem! — Ali Vam ni pokazala specijalna karta, da bi le železniški most čez Krko ločil projektirani kolodvor v Kandiji in zdajšnji novomeški kolodvor, da \odi glavna cesta do tega novomeškega kolodvora skozi Novo mesto in da Novomeščani ne morejo biti za to, da se postavi kak kolodvor v Kandiji. — Takega tehnika nima železniško ministrstvo in če bi le bil — še prav mlad začetnik, ki bi tako neumnost razbral iz specijalne karte, kakor jo hočete sedaj Vi. Dotični stavek Vašega pisma pl. Šukljetu v njegovo opravičenje se glasi: Pisal sem gosp. Schenklu. zaraditega tako, kakor >cm, ker sem bil po vpogledu v specijalno karto u ver jen, da je mestna občina novomeška nedvomno posebno zainteresirana pri zgradbi v bližini ležeče prometne postaje v Kand-diji.
Za sveto božjo voljo, ti Novomeščani morajo »nedvomno posebno biti zainteresirani za postajo v Kandiji«. da sebe ubijejo! Ta ali bodi kak interes Novomeščanov bi upra-vičeval, kar ste g. Schenklu pisali, namreč, da je dež. glavar Šuklje poročal, da so Novo mesto in vsi interesenti za vse na desnem bregu! Ej, ako Vas je spec. karta učila, da smo Novomeščani zainteresirani, j)otem bi pa to suhoparno na papir zapisali, kaj je bilo treba dež. glavarja vtikati kot govornika! Vi ste nemara, kar se reče, ein guter Ker!, ali da bi bili tako slab tehničen muzikant, kakor se sami postavljate pred svet in tako neumen, tega ne verjamemo! — Izpovejte odkritosrčno: tako neumno moramo pisati v naši Avstriji, odkar je pobožna, to je specijaliteta po-božnosti. — Če bi Vam bila specijalna karta bila pokazala, da ni mogoče drugače, kakor da bi vodila železnica iz Brežic čez glavni trg Novega mesta, tedaj g. tehnik bi bilo opravičeno sklicevanje na spec. karto v upravičenje pisma na g. Schenkla, pa tedaj tudi ne bi bilo treba lagati; lako pa razloži navadni bauzeichner, da niste mogli tako misliti, kakor ste pisali g. Schenklu, ko ste vpogleda-vali spec. karto in niste zaradi tega vpogleda tako pisali; v Vašo čast, tega ue verjamemo! — Ali se ne sramujete; tehniki, ki so Vaše pismo 22. maja 1011 na Šukljeta brali in ki poznajo teren Novega mesta in Kandi-je, majejo kaj čudno z glavami! Ali gospod Granzer, če ste že tak žen i j a-len tehnik, ki premore okolo vogala streljati, pa potem vendar ne bi bilo treba lagati, potem bi se pisalo gosp. Schenklu. da zahteva spec. karta, da se na desnem   bregu   vse izpelje,
— železnica in kolodvor. Ce ste se motili v tem, da ima Novomeščan interes, da se tako zida, kaj pa bi bilo treba lagati c. kr. stavbnemu svetniku a* ministrstvu! Vi pišete, jaz sem se zmotil. Tedaj, ko ste se baje zmotili, — to je bilo, ko ste pisali Schenklu — tedaj še niste mogli misliti, da ste se zmotili in tedaj ni bilo treba zmote podpreti z lažjo, drugače bi kar sproti popravili zmoto in pisali, kar je prav bilo g. Schenklu. No in to ste storili, nič se niste zmotili, ampak uvaževali ste, kar je plem. Šuklje govoril v ministrstvu ali Vam in poročali   to g. Schenklu.
Slednjič g. Granzer, Vi ste pisali, da ste Vi ono laž skovali, katero očitamo Novomeščani pl. Šukljetu, Vi pa tako decidirano, določno gosp. Schenklu pišete, da je bil Bal plemeniti pri Vas in daVam je sporočil kaj Novomeščani in drugi interesenti zahtevajo in to kratko potem, ko je bil pl. Šuklje v ministrstvu, ali pri Vas — hat vor Kurzem hier vorgesprochen; kak razlog bi pa tedaj bili imeli g. Schenkla nalagati? Povejte nam to Vi, Nemec, nam Slovencem, Vi sin visoko kultiviranega naroda, nam revežem v kulturi, pa po večjem poštenim ljudem!
Zahvaljujemo se Vam g. c. kr. svetnik za to rešilno akcijo, neum-nejše je ni mogel kdo započeti. Pl. Šuklje je stal sicer na stališču: v sili zlodij muhe je, ali Vi g. svetnik morate sprevideti, če preberete Vaše Šukljetu pisano pismo z dne 22. maja 1911, da gotovo niste nikdar tako neumnega pisma pisali. Wasch' mir den Pelz, aber mach' ihn nicht nass, — ali pl. Šuklje je moker, kakor polit koder vsled Vašega obrambnega pisma. Zatrjevali ste, da ste gosp. Schenkla nalagali; — ne g. svetnik, tedaj ste pisali golo resnico; — pozdravljamo Vas lepo!
Novomeščan.
Politična Kronika.
Ministrski svet je imel v soboto dopoldne sejo, katere so se udeležili vsi člani kabineta. Prisoten je bil tudi železniški minister dr. G 1 o m -b i n s k i, ki je okreval in nastopi v torek že oficijelno svoj resort.. V ministrskem svetu je baron Bienerth poročal o zdravstvenem stanju cesarjevem.
*
Praški občinski svet je protestiral zoper sestavo komisije za reformo notranje uprave. V protestu se naglasa, da so med 24 člani le trije Cehi in dva Poljaka in da med člani ni praškega župana, dočim je dunajski župan član komisije. Ta protest se izroči deželnemu odboru, ministrskemu predsedstvu in notranjemu ministrstvu.
Dezeini poslanec dr. Aleksander baron Hormuzaki je bil imenovan za deželnega glavarja b u k o v i n s k e-g a , deželni poslanec dr. Štefan Smalstecki pa za njegovega namestnika. Novi deželni glavar je član ru-munske narodne stranke in je bil do zdaj predsednik bukovinskega zem-Ijedelskega sveta. Njegov namestnik je pa pristaš mladorusinske stranke.
V ogrsko-hrvaškeni državnem zboru so v soboto nadaljevali debato o proračunu ministrstva za nauk in bogoča^tje. Grof A p p o n v i je zahteval, naj se avtonomija katolikov kolikor mogoče kmalu izvedo. Končno je izjavil, da je prava kulturna politika le tedaj mogoča, če je dežela na gospodarskem polju samostojna in neodvisna. Poslanec Bar t a je sporočil, da bo predlagal, naj vlada predloži zakonski načrt v interesu priklopijenja Bosne in Hercegovine Ogrski.
* * *
O albanski vstaji je dobil turški vojni minister poročilo, da je turško vojaštvo zopet začelo operirati proti Malisorom. Čete prve divizije so zasedla po šesturnem boju vas Vukli, paše, ki iz Gusinja ven operira, je zasedla po šesturnem boju vas Vuki. Torghut Šefket paša je poklical šest redifnih bataljonov prvega in drugega razreda brigade Brerat. Reforme se bodo vpeljale, kakor hitro bo vojni minister potrdil predloge Torghut Šefket-paše. — Neki turški bataljon so vstaši pri Ragovicih napadli. Po dolgem boju so se Malisori umaknili. Turki so izgubili 32 mož. - Črnogorski kralj je odposlal posebno komisijo na mejo, da tam pomirjevalno vpliva.
*
V sobotni seji turške poslanske zbornice je veliki vezir prečital dekret, s katerim se zasedanje državnega zbora podaljša do 3. junija, ker proračunska debata še ni končana. Obenem je veliki vezir sporočil, da je potovanje sultana v Makedoniji in Albaniji odloženo do 5. junija.
* *
*
Vest o imenovanju generala Gio-rana za francoskega vojnega ministra, ki se je pojavila po pogrebu Berteauxa, je izzvala v gotovih poslanskih krogih in pri nekaterih ministrih nezadovoljnost. Mnogo poslancev je namreč nezadovoljnih, da niso ostali konsekventni tradiciji, izbirati vojnega ministra iz civilnih krogov, dočim so ministri vsled tega nezadovoljni, ker ministrski predsednik Monis ni sklical ministrskega sveta, ki naj bi se posvetoval o imenovanju Giorana. Da bi dobili ti ministri zadoščenje, podpiše predsednik Fallieres dekret o imenovanju Goi-rona šele po današnjem ministrskem svetu. Menijo pa, da bodo ministri pritrdili imenovanju novega ministra in da v tem oziru ne bo nikakih težkoč.
razburjenje. Lizabonska vlada je pozvala madridsko vlado, naj takoj iz-žene Liveradia iz dežele. Portugalska vlada se je pri madridski vladi tudi pritožila, ker se iz španskih obmejnih krajev konspirira zoper republiku. Posebno jezuitski samostan v Santiago je središče zarot in shajališče znanih monarhistov. Ministrski predsednik Canalejas je obljubil, da bo strožje pazil na to gibanje.
*
Štajersko.
Položaj na Portugalskem je postal precej rosen. Iz različnih policijskih postaj je v zadnjih dneh dezertiralo 23 policistov. Revolucijonarni komite železniških nastavljencev je pozval uradnike, naj dobro pazijo na potnike in naj energično nastopajo zoper one, ki bi se na ta ali oni način izrazil proti vladi. — Vest, da je tajnik kralja Manuela,marki de Livera-dio, med rojalištičnimi zarotniki na španski  meji, je ..povzročilo veliko
Iz Celja. Kako klerikalci lažejo. Zadnje številke »Slovenskega Gospodarja«, »Straže« in »Slovenca« so polne najnavadnejših laži o naprednih kandidatih. Imamo premalo časa in prostora, da bi zavračali vse te neresnice, ki kažejo duhov-ništvo in njegove kandidate v boju za »verske svetinje slovenskega naroda« v kaj čudni luči. Navedli bodemo tukaj najdebelejše laži klerikalnih listov. - Dr. P 1 o j e v a kandidatura. Mariborska »Straža« trdi, da je vest »Slov. Naroda« glede dr. Plojeve kandidature neresnična. Ponavljamo, da smo pooblaščeni izjaviti, da dr. Ploj v slučaju izvolitve sprejme mandat. Klerikalci se silno boje. da bi volilci ptujsko - ormoškega okraja smatrali dr. Plojevo kandidaturo za resno, ker vedo, da Bren-čič potem ne more prodreti, zato trdijo, da »Slov. Narod« laže. — R o -blekovoglasovanjezauvoz srbske, rumun ske in ruske živine. »Straža« še vedno laže, da je Roblek glasoval za uvoz srbske, ruske in rumunske živine. S tem hoče samo prikriti, da so baš klerikalni poslanci pomagali 1. 1900 vladi do pooblastila za sklepanje trgovinskih pogodb i balkanskimi državami. Ako »Straža« svojo trditev dokaže, dobi celo Roblekovo premoženje; in tega ji je treba! — Dr. Ploj in nem-škutarija. »Slovenec« vpije, da je dr. Ploj kriv, da je bila Zg. Radgona povzdignjena v trg. Sv. Juri ob Ščavnici pa ne, s čemur je prišel gornjeradgonski okrajni zastop v veliko nevarnost. Prvič ni bil dr. Ploj poslanec za ta okraj, temveč rojak Roškar. katerega nekateri obrekuje-jo, da je načelnik najmočnejše, to je klerikalne stranke na Spodnjem Štajerskem. Drugič pa ni tam doma samo dr. Ploj, ki nima po »Slovenče-vem« zatrjevanju nobenega vpliva na Dunaju, temveč tudi dr. Korošec, najvplivnejši vodja Slovencev v parlamentu! Tretjič pa je sedanja slo-venskoklerikalna večina gornjerad-gonskega zastopa tako nezmožna in je tako »skrbela« za okraj, da bo v glavnem padla baš iz tega vzroka. Ako je »Slovencu« ljubo, bodemo o tej mutasti večini gornjeradgonski okr. zastopa še več gnvorili.
Iz Trbovelj. Zadnja »Straža« pi-Se med drugim obupnim zabavljanjem in farbanjem, da je dr. Kuko-vee na shodu obljubljal učiteljstvu 50% zvišanje plač in da bodo morali kmetje vsled tega za 509r več davkov plačevati. Prvič je to bedarija, kar piše »Straža«, drugič pa grda laž. da bi bil dr. Kukovec kaj takega oblju-boval. Resnici na ljubo moramo objaviti, da Kukovec ni sploh ničesar govoril o učiteljskih plačah in tudi ni tako brezvesten, kakor dr. Beuko-vič, ki je obetal svojim volilcem v brežkem okraju zlate gradove, od katerih obljub ni spolnil niti ene. Dr. Kukovec je pošten mož, ki dobro ve, da obljuba dolg dela in je zaradi toga takoj začetkoma pripomnil, da ne bode nikomur nič obetal, ampak storil, kar se bode dalo. Kdor pa obeta in obljubnje, pa potem svojih obljub noče aH ne more spolniti, ta je ljudski »farbar«. Volilci sedaj veste, komu bodete zaupali!
Klerikalci begajo volilce. Klerikalci so začeli po Savinski dolini širiti vesti, da imajo že zmago nad Roblekom zagotovljeno. Te vesti so osobito preračunane na malodušne ljudi na napredni strani, da bi baš zadnje najvažnejše dni v volilnem boju popustili in ravno s tem lahko zakrivili poraz naprednjakov. Ponavljamo, kar smo že večkrat povedali; Roblekova zmaga je zagotovljena. Naravno je, da ne moremo informacij iz posameznih občin priobčiti, vendar pa sloni naše zagotovilo na sigurnih poročilih. Sedaj se bodo kaplani vrgli z vso silo na volilce, glejte, glejte, da njih delo paralelizirate in ne dajte se pri tem zbegati in spla-šiti od nikogar!
Iz Slovenjgradca nam poročajo: V četrtek je imel dr. Verstovšek shod pri Silčnjaku v Selah in pri Apačni-ku v Vrhah. Oba shoda sta potekla za Verstovška jako neugodno. Na prvem shodu, ki je bil precej dobro obiskan, so bili skoraj vsi volilci za domačega kandidata J. Verdnika; le s težavo so nekateri možje ljudi pomirili, da niso Verstovška pognali. Na drugem, slabo obiskanem shodu pa je došlo do pretepa, ker so nekateri nahujskani klerikalci napadli naše volilce. Poškodovanih je več oseb in se je takoj potrebno ukrenilo, da bo-
do dobili klerikalci razgrajači pri sodišču zasluzeno plačilo, za katero se naj zahvalijo dr. Verstovška in gg. duhovnikom. V Selah in Vrhah bode dobil kmečki kandidat Ivan Verdnik veliko večino.
Dr. Korošec in nemftkutarija. V
Koroščevem domačem kraju je Gor. Radgona postala trg. S tem je okrajni zastop gornjeradgonski za Slovence izgubljen, ker je ta trg nemšku-tarski, deloma nemški. Dr. Korošec ni zabranil, da bi se to ne zgodilo. Slovenci so mislili ta udarec popraviti s tem, da se Sv. Juri ob Ščavnici poviša v trg, da se tako napravi zopet ravnotežje v okrajnem zastopu. Dr. Korošec in domači poslanec Roškar nista izposlovala, da bi postal Sv. Juri trg. Tako skrbi dr. Korošec in njegovi pristaši za nemškutarijo v okraju, kjer je n;egov rojstni kraj. — Tudi dr. Benkovič ni dovolj skrbel za to, da bi Trbovlje v njegovem volilnem okraju postale trg in bi se doseglo na ta način ravnotežje v Laškem okrajnem zastopu.
Iz mamberškega okraja. Nekaj aovic sem pred kratkim tukaj slišal tn jih sporočim danes širni javnosti. V nedeljo 21. maja so im le marn-oerška, mutenčka in vuzeniska polarna bramba skupno vajo na Muti n po »službenem« delu so se gasilci v bratski slogi krepčali pri Dobniku. Ko pa se bliža čas ločitve, vstane nenadoma neki Lukas iz Marnberga ter začne govoriti — o Marckblovi kandidaturi. Ne ozirajoč se na dejstvo, da je požarna bramba mednarodno društvo in da on lahko razžali navzoče Slovence-društvenike v njih narodnem čutu, apeluje ta predrz-nož na vzajemnost vseh, da obvarujejo nemški (!!) značaj teh društev ter zastavijo vsi kakor en mož svoje moči za Marckhla. Blebetal je gotovo še več, a za javnost zadostuje. }e omenimo le ta odlomek njegovega govoričenja, ki jasno dokazuje njegovo brezobzirnost in brezobraznost. Zapomni si naj enkrat za vselej, da se Slovenci ne dado zaničevati od moža njegove duševne kvalitete, sicer bodo, če se kaj sličnega ponovi, izvajali posledice. Drug slučaj nemške poštenosti. Mučki zdravnik, skrajno zagrizen Nemec, si baje domišljuje, da je spreten vozu; k. Toda že lani se je enkrat ta domišljija spremenila v bridko razočaranje, vsekakor je pred dnevi zopet poskušal svojo srečo, in sreča ga je — zopet zapustila. Ustrašil se je namreč sredi Mute neznatnega psička, ki je izza nekega vogala prilajal, in spustil vajeti. Konj zbeži in zdravnik se prekopicne na eni strani raz voz v mehko —, hlapec pa na drugi v trdo —. Da bi vsaj nekoliko prikril svojo sramoto, hoče zdravnik sedaj baje lastnika dotičnoga psička, nekega zavednega Slovenca, tožiti za odškodnino. Mož namreč trdi, da je psiček splašil konja in tako povzročil vso nesrečo; to pa seveda previdno zamolči, da je pozabil napeti vajeti. No, če pride res do obravnave, bo zanimivo. Mimogrede omenjamo, da kraljuje pri marnber-škem sodišču še vedno slavni Gra-nitz, pardou, gospod sodnik Gra* itz. Tudi v Vuzenici skrbijo Nemci pridno, da ne izumre njihova abde-riška slava. Prihodnji teden namreč začnejo staviti tam dvorazredno šul-ferajnsko šolo, katera bo baje že letos jeseni otvorjrna. Učitelji na stari utrakvistični šoli bodo šulferajnu gotovo iz dna srca hvaležni za ta blag čin, ker se bodo potem marsikaterega otroka znebili, ki jim je le preglavice delal v šoli. — Neki Ladi-negg se baje posebno ogreva za nemško šolo; škoda samo, da nima sam otrok; kajti njegovi potomci bi brez dvoma rešili nemško domovino! — Končno moram še omeniti neki jako nevaren in nezdrav pojav iz mamberškega okraja. Gotove osebe namreč, katere tvorijo takorekoč cvet naših obmejnih bratov in sester, se baje vse premalo (ali sploh nič ne) pobrigajo za priprosto ljudstvo, nasprotno, dajejo temu celo vzgled pohujšanja s tem, da se poslužujejo tudi tedaj, ko niti pretirani taktni oziri tega ne zahtevajo, menda za nje edino blažene nemščine. Pod takimi pogoji seveda ni čuda, če se sliši med kmečkim ljudstvom pogosto sledeča govorica: »Kaj bom s Slovenci glasoval, če pa nas ti gospodi ne poznajo drugače, ko ob času volitev; med seboj se tudi rajše po nemški zmenijo, menda le hočejo nas za nos voditi.« Vidite, to je sad vašega narodnega smrtnega greha! Žalostna resnica!! Zaključujem za danes z besedami »Spoštuj svoj materni jezik!« O priliki pa več, če bo treba.
Is Sevnice. Te dni je bil na Blan-ci komisijski ogled zaradi ustanovitve postajališča. Sklenilo se je soglasno, da se postajališče napravi v hiši g. H. Likarja na Blanci. Zastopane so bile kranjske občine Sv. Duh, Studenec in Bafca in štaierski občini Blanca in Brezje. Z delom se prične takoi. ko bo načrt izdelan.
Is Sv. Lenarta v Slor. gor. Te dni je dospelo sem 16 nemških sirot is Dunaja. Nemški »Schulverein« jih
je dal v oskrbo k »nemško govorečim« staršem, da se jih odgoji in da pomnožijo število otrok v lenarčki nemški šoli. Govorica domačih »nemških« trok v tej šoli ima namreč, kakor »Tagbl.«, še vedno obžalovanja vredni slovenskih priokus. Izrabljanje otrok v nemškonacijonalne namene obsoja seveda vsak pameten človek. *
Nadomestna deželnozborska volitev na Zg. Štajerskem. V četrtek se je vršila nadomestna deželnozborska volitev za muricodolski mandat umrlega bauernbundovca Piererja. Zmagal je klerikalec \V61s z dvema glasoma absolutne večine nad bauern-bundovcem Hainzlom. \Vols je dobil 1050, Hainsl 039 glasov, ostali glasovi so bili socijalistični. Absolutna večina je znašala 1048 glasov. Pierer je dobil 1. 1900 974 gla.sov in je bil v ožji volitvi s pomočjo socijalistov izvoljen z 1173 glasovi.
V Žicah pri Konjicah so zmagali pri občinskih volitvah župnikovi pristaši proti štajercijancem. Pri volitvah je vladalo toliko razburjenje, da so župnikovi volilci napadli nekega izzivajočega štajercijanskega mlinarja in ga težko ranili. Cela afera se bo končala pred sodnijo. Pripomnimo pa tu odkrito, da žene nestrpnost žiškega župnika mnogo napredno čutečih kmetov v štajereijanski tabor.
Iz Vitanja nam poročajo: Mesarju Kureju je ušel dne 25. maja iz mesnice bik, namenjen za klanje. Bik je letal po trgu in povzročil mnogo strahu. Orožniki so streljali nanj, ne da bi ga zadedi. Zbežal je v gozd, kjer so ga dobili drugi dan in ustrelili lovci.
Koroško.
Reforma vodnega prava. Koroški deželni zbor je sprejel v 6eji 5. februarja t. 1. novelo za Koroško k že obstoječemu vodnemu pravu. V tej se določajo natančneje lastninske in užitninske pravice javnih in privatnih vodnih sil, kakor tudi zdravilnih studencev. Natanko so določen** v njej tudi tozadevne deželne dokla-de in pravica izrabljanja vodnih sil, ki se niso izrabljale ali ki se razlaste od strani države, dežele in občin. Ta zakonski načrt še ni sankcijoniran. Poljedelsko ministrstvo jo označilo načrt kot pomanjkljiv v marsikaterih važnih točkah. Izjavlja tudi, da bi bilo neumestno tako važne odredbe za vse dežele posamezno specificirati samo za posamezno deželo. Zato je ministrstvo izdelalo podoben toda bolj natančen in enoten načrt, ki se bode predložil v pretres in odobrenje vsem deželnim zborom.
Pretep na plesu — pobegli roparski morilec. Pri plesni veselici v neki gostilni pri Sv. Janezu je prišlo med plesalci do prepirov, ki bi bili gotovo povzročili krvavi pretep. Gostilničar je poklical stražnika, ki je takoj prišel na plesišče. Plesalcem pa se je to za malo zdelo in na prigovarjanje nekega iz Celovca pregnanega Rudolfa Glabučnika so se fantje ze-dinili in napadli skupno z noži stražnika. Ta se je branil s sabljo dokler niso prišli orožniki, ki so pretepače aretirali. Ušel pa jim je v bližnji gozd glavni krivec Glabučnik. Ta je na sumu, da je poleg tega surovega napada izvršil pred kratkem pri Britenu na Tirolskem neki roparski umor radi česar ga orožništvo že dolgo zasleduje.
Masten plen. Neznani tatovi so vlomili v noči od 23. do 24. t. m. v leseno shrambo jedil posestnika Jakoba Vošica v Zeduškivesi blizo Celovca. Odlomili so iz okenskega omrežja debel in močan drog in odnesli skozi nastalo odprtino dva in pol centa pre-kajenega mesa, slanine ter več klobas. Ukradeno blago ceni lastnik na 650 K. O tatovih nimajo še nobenega sledu.
Pobegli odgnanec. V sredo 24. t. m. je ušel iz beljaških odgonskih zaporov odgnanec Alfred Grob. Doma je v Solotnurnu v Švici. Pobegli je 36 let star, visoke in močne postave, drži se malo naprej ima ozek podolgat obraz, svitle brke in je jako slabo oblečen. Potnih listov pobegli ni vzel s sabo.
Prlmorsuo
Iz poštne službe. C. in kr. straž-mešter Fran Prah je imenovan za poštnega asistenta na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Opatiji.
Nezgoda. V soboto je brcnil v Bujah konj v obraz llletnega dečka Antona Dombrosi iz Buj. Konj je dečka tako nesrečno zadel s kopitom, da mu je zlomil čeljust in mu izbil 10 zob.
Tatvina. Gospa Magdalena vdova Matijevič, ki stanuje na Borznem trgu št. 2. v Trstu, je preteklo nedeljo šla na sprehod in se je vrnila do mov šele okoli 11. zvečer. Našla jc vrata vlomljena in vse stanovanje v neredu. Tatovi so ji ukradli 316 K v gotovini, par zlatih uhanov, tri popolne obleke, 34 rjuh in eno odejo.
Izlet v Devin. Združene skupine slovenskega ženstva N. D. O. v Trstu prirede na binkoštno nedeljo, dne 4. junija t. 1. izlet po morju s posebnim parnikom v Devin. Že danes opozarjajo te skupine vse zavedne Slovence in Slovenke na ta izlet. V Devinu bo veselica s petjem, godbo in plesom. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu lista »Svoboda«.
Nezvest uslužbenec. V petek je aretirala policija Josipa S., uslužbenca tvrdke M. Eisenstetter v Trstu, ki je kar na debelo kradel svojemu gospodarju blago. Pri njem so našli za kakih 1200 K raznovrstnega ukradenega blaga.
Spreten tat. Nekemu Franu Ber-lonu je bil dne 1. aprila, ko se je nahajal v kavarni »Universo« v Trstu, ukraden površnik, Antonu Stoklu je bil ravnotain ukraden 14. aprila moš-njiček s 30 K in 1. maja Henriku Auerniku površnik. Vse te tatvine je izvršil 341etni težak Ivan Rizza, priden gost one kavarne.
Na ladji. Ko je priplul v soboto parnik »Laura« iz Newyorka v Trst, je kapitan takoj poklical policijo, da ji izroči dninarja Jurja Stiglica, starega 29 let iz Samobora, ki je nekemu potniku med vožnjo ukradel 30 dolarjev.
Stavka mornarjev na Reki. V soboto opoldne je priplulo na Reko po naročilu ogrske vlade pet torpednih čolnov, da prevzamejo postno službo »Ungaro - Croate«. Delavsko društvo se je odločilo kljub temu.da nadaljuje stavko. V celem stavka 700 mornarjev. »Ungaro - Croata« vzdržuje s pomočjo osobja pristaniškega urada službo med Reko in Opatijo in upa, da bo mogla, brez ozira na nekatere pomanjkljivosti, v velikih potezah vzdržati tudi zvezo z Dalmacijo. V soboto se pogajanja z mornarji se niso začela, pač pa je družba obvestila vse poveljnike ladij, da odpušča iz službe vse strojnike. Plačo in delavske knjižice se je družba izročila pomorski oblasti.Tudi kurjače je družba odslovila. Proti večeru je morala družba ustaviti vožnje v Opatijo. Družba si je pomagala potem z moštvom torpednih čolnov.
Dnevne vesti.
4- Pozdrav kandidatov za ljubljansko državnozborsko volitev. V petek zvečer sta narodno-napredna. in klerikalna stranka postavili svoja kandidata za ljubljanski državno-zborski mandat. Kandidata sta bila kaj različno pozdravljena. Ko se je izvedelo, da je večni pogorele? dr. Gregorn kandidat klerikalne stranke, se je vsa Ljubljana smejala. Vse je smejalo. Kar naenkrat je bila vsa Ljubljana dobre volje. Še sitni in čmerni filistri so se smejali. Najbolj pa so se smejali klerikalci, ki se sploh iz dr. Oregoriča radi norca delajo. Kako jc bila kandidatura sprejeta med naprednjaki, tega ni treba praviti. Slu »d zaupnikov jo je soglasno in s pravo radostjo odobril. Pozdravil je i>a dr. Ravnikarja tudi »Slovenec« in sicer prav prijazno. A ta prijaznost je jezuvitska. »Slovenec« bi s svojo pohvalo rad zase jal nezaupnost med napredne volilce in dr. Ravniharja na sum postavil, da ima kake zveze s klerikalci. Seveda bo to »Slo-venčevo« prizadevanje ostalo brez tistih posledic, ki jih pričakujejo klerikalci. Narodna napredna stranka zaupa dr. Ravniharju popolnoma in »Slovenec« se bo na dan volitve prepričal, tla je zastonj poskusil zasejati razdor med naprednimi volilci. Spri-čo »Slovenceve« jezuvitske pohvale dr. Ravniharja se spominjamo karikature, ki je izšla v času vojne med Francijo in Vatikanom. Naslikana sta bila takratni ministrski predsednik Combes in papež Pij X. Papež se je posvetoval s kardinali, kako naj postopa proti Combesu in se končno odločil: »Ce ga prekolnem. mu bo to -amo koristilo; ga bom raje blagoslovil, to mu bo veliko več škodovalo.« Menda so tudi naši klerikalci tako ugibali, ko so Izvedeli za kandidaturo dr. Ravniharja. A njihov blagoslov, ki so mu ga zapisali v »Slovencu«, ni u bo tako malo škodoval, kakor je papežev Combesu. V tem, ko so klerikalci z jezuvitsko hinavščino pozdravili kandidaturo dr. Ravniharja, so Nemci z drugačno taktiko hoteli doseči isti namen, kakor ga imajo klerikalci. Ti bi radi s prijaznostjo sumničili dr. Ravniharja, Nemci pa /, natolcevanji. V svojem glasilu predstavljajo dr. Ravniharja kot kandidata radikalcev, in bi #a radi osumniČili, kakor da je kak zaupnik provzročiteljev septemberskih dogodkov. Tudi Nemci se zaman trudijo, fzvrševalni odbor se je soglasno izrekel za kandidaturo dr. Ravniharja in shod zaupnikov jo je soglasno odobril. Kar trobentajo nem. listi, je vse izmišljeno z namenom, sumničiti dr. Ravniharja. Pa tudi nemška spletka ne bo uie pomagala, ker stoji vsa nar.-napred. stranka enodtišno na strani dr. Ravniharja. Pozdrav klerikalcev in Nemcev pa se v svojem na-
menu čudovito vjema ter opraviču-ju mnenje, do so klerikalci in Nemci že domenjeni v slučaju ožje volitve skupno nastopiti. Treba je torej napeti vse sile, da bo narodno-napredni kandidat zmagal že pri prvi volitvi.
H-- Javna oblast in ljubljanski Nemci. Ljubljanski Nemci so res originalni ptiči. Odkar imajo vsled te-dajstva klerikalcev sedem zastopnikov v občinskem svetu, so postali skrajno ošabni in kažejo svojo ošab-nost toliko laglje, ker imajo danes v rokah predsedstvo deželne vlade, predsedstvo deželnega sodišča in vodstvo državnega pravdništva. Vsa oblast v naši slovenski kronovini je torej v nemških rokah in Nemec je gospodar slovenskemu prebivalstvu. Ni čuda torej, da je Nemcem zrasel greben. Zrasel jim je tako, da zdaj na primer naprednjakom sploh odrekajo pravico do varstva od strani javno oblasti. Po mnenju teb ljudi ima na primer državno pravdništvo samo dolžnost preganjati na preti na ke, ne sme jih pa ščititi. Po sodbi teh ljudi je naloga državnega pravdništva, da naprednjake vleče pod nož in jih peha v ječo, če kaj store, ne sme pa izpolniti svoje dolžnosti, če se naprednjakom zgodi sila ali krivica. Nam odrekajo Nemci pravico, zahtevati varstva od strani državnega pravdništva zaradi septemberskih izgredov. Nemci pa reklamirajo zase vse varstvo vzlic nemškim, dosti večjim izgredom v Celju, v Mariboru in v Inomostu. Res — prav zdrave nazore imajo ti ljubi Nemci in znajo jih tako prijazno zastopati, da si morajo pridobiti največje — simpatije. Sicer pa uaj Nemci nikar ne mislijo, da je nam kaj ležeče na tem, da zapro dr. Kreka in da vzamejo dr. Zajca v sodno preiskavo zaradi zlorabe uradne oblasti. Nam je le na tem, da se pokaže, kako umevajo Schwarz in Amschl, Elsner in Luschan objektivnost in nepristranost. Pri Kreku je uradno objektivno in subjektivno vse dognano, a če nečejo proti njemu postopati, naj kar puste. Mi bomo steklemu Kreku že sami gobec zamašili in se njegovih bataljonov prekleto malo bojimo. Pozvali pa smo državno pravdništvo, naj stori svojo dolžnost, da se pokaže, pri čem da smo na Kranjskem, da spoznamo tendenco justice in da bomo mogli po tem spoznanju urejevati svoje nadaljnje postopanje. Krek in Zaje sta zaslužila sodno obsodbo, a zaradi nas ni treba nikogar preganjati. Nam zadostuje (udi, če državno pravdništvo ne izpolni svoje dolžnosti proti njima, ker tudi to dovolj pokaže, kar hočemo vedeti. Mi hočemo spoznati objektivnost in nepristranost državnih oblastnij — prav nič več, kako jo posvedočijo, to je njihova stvar.
4- Fajmošter Hladnik se je naveličal življenja na kmetih in bi se rad preselil na Dunaj, kjer živi njegov prijatelj Renier. V ta namen kandidira sedaj v državni zbor in računa, da je v okraju, ki ga je doslej zastopal dr. Janko Hočevar, še vedno toliko nerazsodnih, kratkovidnih in tudi neumnih ljudi, da bodo glasovali /a u j. Zdaj je toča napravila v krški in leskovški fari veliko škodo. Fajmošter Hladnik je mož, ki zaničuje vinopitje. Vino mu je strup, vino mu je nesreča za narod, in manj kot se vina pridela, ljubše mu je. Kot sovražnik vina seveda ne želi, da bi vinogradi obrodili. Manj ko trta rodi, ljubše mu je in v svojem srcu blagoslavlja brez dvoma tudi točo, ki je zdaj zdaj krške in leskovšk* vinograde uničila. Toda zdaj, ko j< kandidat, ne sme fajmošter Hladnik tako govoriti, kakor misli, nego mora kazati sočutje z nesrečniki, katerim je toča napravila škodo. Podal se je celo v spremstvu z dvema fajmoštroma na lice mesta in si ogledal škodo. V »Slovencu« beremo, da je fajraoštra Hladnika spremljal na tej poti voditelj okrajnega glavarstva dr. Mathi-as. To je jako značilno. Mogoče je pač, da so se fajmošter Hladnik in njegovi bratci voditelju okrajnega glavarstva obesili na suknjo, da bi laglje agitirali, a mogoče je tudi, da je voditelj okrajnega glavarstva res bil spremljevalec klerikalnega kandidata, in da mu je delal štafažo ter v svoji uradni lastnosti pomagal klerikalnemu kandidatu pri volilni agitaciji. Pri nas na Kranjskem ie namreč vse mogoče, torej tudi to, da ]K>skuša klerikalen kandidat elementarno nesrečo s podporo političnega lunkcijonarja izkoristiti za svoje namene.
+ Vseslovenska ljudska stranka
je tako propadla, da je že zatajila katoliško vero (izgredi v Kočevju) in izdala svoj materni jezik (ljubljanski izgredi in mešetarije). Ljudje, ki so se tako daleč spozabili, da so zatajili in izdali svojo vero in svojo rodno mater, so zmožni vsega zlobnega. Zapomnite si to, slovenski državnozbor-ski volilci in pokažite agitatorjem de-moralizovane ljudske stranke vrata!
-f Kranjski klerikalci in Juraj Biankini. Skoro štirideset let stoji .luraj Biankini na čelu hrvaškemu narodnemu gibanju v Dalmaciji. Va-like in ljute boje je bojeval za hrva-
ško narodno stvar in da je danes Dalmacija hrvaška, to je v največji meri njegova zasluga. Osivel je v časti in čiste so njegove roke. Ta mož, ki ga čisla ves slovanski svet — izvzemši politične pustolovce, ki vodijo kranjsko klerikalno stranko in njihove kumpane iz Dalmacije — je podpisal oklic hrvaške narodne stranke, v katerem oklicu je izrečena uničujoča obsodba kranjskega klerikalizma. Ker je Biankini duhovnik in je vse svoje življenje zastopal katoliška načela, je ta obsodba kranjsko klerikalno bando zadela v živo in izbljuvala je nanj cele golide nesnage. Pa je vzlic temu gola in čista resnica, kar je podpisal Biankini. Vsaka beseda v tem oklicu je resnična in kar mu odgovarja »Slovenec«, je vse samo pustolovstvo in nič drugega kot pustolovstvo.
+ Šusteršičevo delo v Dalmaciji. Dubrovniška »Crvena Hrvatska« piše: »Dr. Šusteršič je imel posveto-\anje z vsemi našimi vplivnimi popi in pravaši. Dal jim je navodila za prihodnje volitve. In sedaj vidimo, kako dobro so pravaši razumeli ta navodila. Vso zastrupljenost strankarsko - političnega življenja pri naših slovenskih bratih so sedaj presadili k nam. Na čelu to akcije stoje popi in fratri. In ko tako širijo neslogo in strup med narod, govore na drugi strani o ljubezni in o takih stvareh. Večje hipokrazije in farizejščine si ni mogoče misliti. In ti ljudje so stopili v službo večnega kandidata za ministrsko stolico. In vsa ta ljuta borba nima nobenega drugega namena, kakor da bi osvojili nekoliko mandatov ter jih poklonili dr. Su-steršiču, da bi ložje govoril v imenu Dalmacije. Z drugimi besedami povedano: ta ljuta j>opovsko - pravaška volilna borba ima edino to nalogo, da povzroči, da bi Dalmacije ne zastopali domači ljudje, ki bi kot sinovi te zemlje tolmačili želje in potrebe naroda, marveč da bi jo zastopali taki ljudje, ki bi ne imeli svoje volje, marveč bi se v vsakem oziru pokorili diktatu Šusteršičeve volje.«
+ Socijalni demokrat je nasproti naši stranki. Vsakdo, ki čita naš list, mora priznati, da pišemo nasproti socijalno - demokratski stranki v vsakem oziru taktno in da se izogib-Ijemo vsega, kar bi lahko nasprot-stva med nami in socijalnimi demokrati poostrilo ali povečalo. Človek bi torej mislil, da bodo socijalni de-mokratje to u važe vali ter skrbeli za to, da bi nastopal enako taktno nasproti narodno - napredni stranki tudi »Rdeči Prapor«. Temu pa ni tako, zakaj socijalno - demokratično glasilo neprestano napada našo stranko in jo dolži vseh možnih in nemožnih grehov. Da pri teh napadih resnica ne igra nobene vloge, se razume samo ob sebi. Socijalni demokratje hočejo pač za vsako ceno voditi borbo proti nam, zato jim je dobrodošlo vsako orožje, ne glede, ali je to orožje pošteno, ali ne. Sedaj socijalistom ui všeč, da ne vodimo hrupne agita-eije za državnozborsko vofltvo v Ljubljani, zato se pritožujejo, da »ni nikjer nobenega gibanja," nobenih shodov.« To so čudni ljudje ti gospodje okrog »Rdečega Praporja«. Za časa občinskih volitev pa jim ni bilo prav, ker je napredna stranka prirejala shode in so nam takrat prav raditega očitali, da delamo »gostilniško politiko«. Seveda nas puste vsa ta < .čitanja in vsi ti prigovori docela hladne, ker vemo sami najbolje, kaj nam je storiti in kaj opustiti, in iz tega ravnotežja nas ne bodo spravili ,niti neutemeljeni socijalno - demokratski napadi.   Socijalisti se sicer
bahajo,    da je njihova stranka _
«stranka dela«, toda če obstoji to njeno »delo« zgolj v napadih na naprednjake, potem bo to »delo« rodilo pač prokleto malo pozitivnih uspehov.
+ Občinske volitve v Idriji. Pri včerajšnih občinskih volitvah v Idriji so bili izvoljeni v I. razredu kandidati naroduo-napredne stranke, v II. razredu klerikalni kandidati, v III. razredu pa kandidati soci-jalno-demokratične stranke.
+ Z lažmi in zavijanjem opravljajo idrijski klerikalci svoje politično delo v Idriji. Ni jih sobotnih »Slo-venčevih« novic, v katerih bi ne bilo grdih klerikalnih laži in še grše-ga zavijanja resnice. Tako v zadnjih novicah trde, da liberalni voditelji sploh niso bili za podržavljenje realke. Kdo je sklenil prošnjo za podržavljenje mestne realke? Mar ne napredni občinski odbor! Kdo je sestavil 24 strani obsegajočo spomenico za podržavljenje realke? Mar ne napredni odbornik notar Pegan! Kdo more pri teh dejstvih še govoriti, da so bili naprednjaki proti podržavljenju mestne realke. Samo katoliški lažnjivec! Tudi o ljudski šoli lažejo, kakor bi bila laž prva krščanska čednost. Vedno se je narodnonapred-na stranka resno prizadevala za zboljšanje ljudskošolskih razmer V Idriji in v prvi vrsti nje zasluga je, da so se razmere vsaj nekoliko uredile. Grda laž je, če pravi sedaj klerikalni dopisnik,   da   so naprednjaki
sklepali interpelacije v državnem zboru, da je v Idriji preveč šol. Kdo in kdaj, naj le jasneje izpove klerikalni poštenjakovič! Tudi notica o bojkotu Didičevega hotela sloni na klerikalnem zavijanju. Pišejo, da so bili častniki nejevoljni, da morajo v tesnih prostorih zbirati toliko množico, ko je vendar pri »Didiču« veliko ugodneje za nabor. To je grdo izrabljanje častnikov, od katerih se ni nihče tako izrazil, ampak si je to klerikalni dopisnik sam izmislil. Častniki so šli k »Didiču« na povabilo c. kr. okrajnega glavarja, drugi dan pa so se opravičili vsled tega pri gostilničarju »Črnega orla« in izjavili, da so bili tukaj s postrežbo povsem zadovoljni. Tudi se je nabor prav lrdiko vršil v določenih prostorih. Smešna je resnično klerikalna zahteva, naj naprednjaki podpirajo Didiča, ki je le na Oswaldovo povelje i/dal hotel, samo da bi preprečil zgradbo mestnega doma, v katerem bi imelo vse idrjjsko prebivalstvo lepe prostore za svoje priredbe. Pri nečuveni klerikalni gonji, proti vsemu, kar je napredno, naj bi naprednjaki še podpirali idrijske klerikalce. To je pač malo preveč zahtevano.
4- Načelna vzgoja na Krasu. »Slovenec« št. 119, z dne 24. maja t. 1. toži v nekem dopisu z Goriškega, da bode v Sežani slaba pela klerikalcem pri sedanji državnozborski volitvi, »ker klerikalna stranka š«' nima nobene organizacije!« — Dalje pravi dopisnik med drugim, »da je mladina zelo pristopna za socialdemokra-tične govore in da se ona teli načel tudi oprijemlje«. — Dopisnik vidi v tem pojavljenju za klerikalstvo »velik nauk«, »da se z večjo vnemo, ne-sro doslej, zanese med dobro kraško ljudstvo »načelna vzgoja«. — Kaj pomeni ta načelna vzgoja — menda vsak pameten človek lahko razsodi, ki zna do pet šteti. Mi smo že nedavno svarili svoje južne somišljonike-rodoljube pred hlinečimi se »ljudskimi prijatelji« pod poveljstvom dr. Susteriča. ter jim tudi danes kličemo: »Times Dana os — et dona ferentes!«
+ Projektirane železniške delavnice v Ljubljani povzročajo sedaj preglavice »Slovencu« in »Rdečem Praporju«. Naše stališče nasproti tem delavnicam je znano. Cisto gotovo je, da bi bile te delavnice v gospodarskem oziru velikega pomena za ljubljansko mesto, če bi pa te gospodarske koristi odtehtale škodo, ki bi jo povzročile v narodnem oziru v slučaju, da bi bili pri tem podjetju nslužbeni po pretežni večini nemški delavci, kar se je bati, to je vprašanje, o katerem se da mnogo razpravljati.
~r Nov svetnik trgovske in obrtniške zbornice kranjske. Vsled smrti g. Prana Hrena pride v trgovsko in obrtno zbornico kot zbornični član g. Urban Horvat, trgovec v Novem mestu.
-k- »Slov. Dom«. Zadnja številka »Slov. Doma« je bila konfiscirana zaradi priporočila — tolstovrške slatine. Zdaj že svojih domačih izdelkov ne bomo več smeli priporočati!
-f- Iz justične službe. Premeščen je v Ljubljano deželnosodni svetnik in predstojnik okrajne sodni je v Idriji Henrik Šturm. Za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Idriji je imenovan sodnik Jakob Antlo-ga v Kranju.
+ Iz finančne službe. Oficijal istrske deželne blagajne Milan Pa-ternoster je imenovan za finančnega blagajnika v IX. činovnem razredu državnih uradnikov.
-f- Iz državnožclezniške službe. Pristav ravnateljstvenega oddelka V. Vincenc Škof je premeščen k železniški postaji Kranj kot blagajnik za tovorno blago, stavbni pristav Nikolaj Juričevič postajališča državne železnice na Opčini je premeščen k vzdrževalni sekciji na Jesenicah.
— Seja »Vseslovanskc časnikarske zveze«. V sredo 31. maja ob 8. zvečer ima odbor »Vseslovanskc časnikarske zveze« sejo v restavraciji »u Brejškv«. Pri seji se bo razpravljalo o prijavah in potovanju na časnikarski kongres v Belgrad. Kongres se otvori v ponedeljek dne 10. jnlija in bo trajal do 15. julija. Tega kongresa se prvič udeleže zastopniki vseh slovanskih narodov.
— Porotne razprave pri deželnem sodišču v Ljubljani. Da se porotna dvorana ne prenapolni, bo dovoljen pri porotnih razpravah vstop vedno le omejenemu številu oseb. K porotni razpravi proti dr. M. Hudni-ku in dr., ki se prične 6. junija letos, je dovoljen vstop le proti vstopnicam, ki se bodo izdajale v sobi vratarja sodne palače pričenši s 5. junijem vsakikrat od 3. do 4. popoldne za prihodnji razpravni dan. Vstopnica ima veljavo za osebo, ki se ji je izdala in le za določeni razpravni dan.
Rop. Preteklo nedeljo je neznanec ustavil na cesti v Babni gorici 781etnega berača Miho Melhiorja iz Hauptmance in ga prosil, da mu zinenji 1 K. Ko je berač potegnil svoj mošnjiček,   v katerem je imel
14 K, mu je neznanec iztrgal iz rok denarnico in izginil v gozdu. Kot sumljivega so te dni aretirali nekega hrvaškega delavca.
Nepreviden strelec. 23. t. m. je ustrelil 461etni, v Dravljah stanujoči čevljar Fran Križnar, trikrat iz svojega stanovanja z revolverjem. Križnar je nato stopil pred hišo in še dvakrat ustrelil, enkrat pa nameril proti sebi. Strel ga je zadel v levo roko, ga je pa samo lahko ranil. Za otroke, ki so se v bližini igrali, je bila velika nevarnost, da jih zadene kaka krogla. Ljudje pravijo, da se je Križnar j u zmešalo.
Iz Lukovice pri Domžalah. Dne 21. majnika t. 1. vršila se je slavnostna podelitev zaslužnega srebrnega križca s krono gospodu stražmojstru Antonu Bohtetu na Brdu pred gradom. Kako je gospod Bolite priljubljen med občinstvom pokazala je udeležba. Gospod rit mojster je ime! slavnostni govor na jubilanta in mu na to pripel križec, na kar so se napravile g-, jubilantu čestitke. Temu je sledil banket v salonu prospe Vere Vidie v Lukovici. Končanemu banketu so sledili govori gospodov okr. glavarja Ivana Kresseta, rit mojstra* Alfreda Lellecka ter notarja in župana Janka Rahneta. Xa v>c le govore se je v imenu orožništva zahvalil iu-trukcijski stražmojster gospod Ivan Škodler iz Ljubljane. PrtSOStvo-vali so še gg. dr. Leopold Žužek, nad-komisar iz Kamnika, vas uradništvo z Brda, častno je bilo zastopano tudi uradništvo iz Kamnika, dalje župani in svetovalci iz cele okolice ter mnogo drugih odličnih dam in gospodov. Po vsem tem se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v jutro. Živio, gospod Bohte!
Vtihotapec. Ko je stopila pred kratkim Marija Klopčič iz Stude pri Kamniku ob 8. zjutraj iz sobe \ vala, je stopil iz druge sobe mlad fant, ki jo je nekaj vprašal, nato pa odšel. To se je posestnici zdelo sumljivo in je šla takoj v sobo gledat ter videla, da je fant odnesel nikljasto uro in verižico ter staro denarnico s :\ K. Stekla je za fantom in zahtevala ukradene stvari nazaj. Ta ji je tla 1 uro in verižico, z denarjem pa je pobegnil v gozd. Drugi dan je aretiralo orožništvo tatu v osebi 221etnega dninarja Silvestra Zajca iz Domžal. Pri njem so našli še dva zlata prstana in britev.
Izlet v kamniško Bistrico je včeraj priredila večja narodna družba,
v kateri je bil tudi g. deželni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Družba je obedovala v planinski koči v Bistrici. Oskrbniea tekoče gdč. Jerajeva ni ssjno priredila izredno dober in okusen obed, marveč je tudi stregla tako spretno iu vešče, da si je pridobila vsestransko pohvalo in priznanje. Občinstvu torej lahko prav toplo priporočamo izlet v kamniško Bistrico, samo ob sebi pa se razume, da večje družbe store dobro, ako par dni preje naznanijo svoj prihod naravnost oskrbni«-! gdč. Jerajevi.
Poskusen rop. Ko je šel nedavno posestnik in lesni trgovec Fran Šem-rov z Godoviča iz Idrije domov, ga i< na državni cesti v takozvani »Brno-
vi grapi« napadel neki 251etni neznanec. Vprašal ga je, če ima kaj denarja in ga hotel obenem podreti na tla. Šeinrov pa je zgrabil za svoje kladivo in napadalca parkrat poste no udaril po hrbtu, nakar ga je ta izpustil in izginil.
Iz Novega mašta. V novomeški samostan je bil pred leti od nekod premeščen p. Pavel, ki je tekom svojega bivanja zasejal in prizadjal na mladini in drugod že mnogo zla. Ko mu je bila v ljudski šoli vzeta pravica podučavanja radi krutega ravnanja z mladino, se je vrgel na srednješolsko mladino; ustanovil je »možko Marijino družbo«, ki ima popolnoma političen značaj, ustanovil je protial-koholno društvo, sam pa je kot predsednik protialkoholnega društva posedal pri polnih litrih okoli neukih in vernih ženic, katerim jc izvablja! prihranjene ]>ctice iz žepa. Njegovo oko je dobro spazilo, koliko nese Novi Lurd pri Št. Jerneju, dasi nima kraj, potisnjen v prorjansko kotlinu, posebno ugodnih zvez za romarje. V fanatizmu se mu je izkuhala grešna misel, da mora sezidati v Novem mestu nepotrebno kapelo »Lurški Materi božji«, ua samostanskem vrtu ali dvorišču, toraj tik prostorne cerkve, ki ima sama dve kapeli in šest oltarjev7, vse dovolj in preveč za vere žejno in potrebno ljudstvo. In začel je propagirati svojo izkuho in sedlo mu je žalibog mnogo ljudi na limauice. Dolgo je skubil ljudi po mestu in sedaj je vpeljal kroničen »ofer«. Na Vnebohod je bil po šmarnicah generalni »ofer« in tu so ljudje, ubogi za-slepljenci, nastopili s papirnatim denarjem in kronice so padale kot -zadnjič toča v Beli Krajini. In zato je zapeljivec delil neke vrste vesoljni odpustek. Človek 'bi se zjokal nad tem sleparstvom in zaslepljenostjo, ko pada denar v nekontrolirano brezduo. Ce poprosi delavec ali osirotelo bitje za kos kruha ali črni kraj-
car, takoj ga zgrabi policija ali orož-uištvo in mit naloži kazen radi beračenja. Tu se pa na zvijačen način iztiskajo desetaki, stotaki, samo da se izpolni gnila želja fanatičnega nad-ležneža. Koliko je reveže v brez stre-lie, koliko je visokošolcev, ki nimajo toliko,   da bi se odpeljali k predavanju na vseučilišče, da bi si kupili zadostno število učnih knjig! In za vse te se nihče ne zmeni. Ali je hotel Kristus dobrih, usmiljenih ljudi, ali nemih sten, kričečih v lišpu in blesku in brezštevilnih kapel, ki stoje brez pomena vsepovsod.   Ali si brezdelni fanatik misli   boga kot gospodično, malenkostno, lišpavo dekle, ki se počuti srečno   le v blesku   in sijaju okrašenih sten?   In če že misli, da mora imeti kapelo, zakaj izmozgava in izsesava   denar   iz revnega ljudstva,   zakaj se ne obrne do bogatih župnikov in še bogatejših samostanov, kjer nimajo skrbi za lačno družino in za mnoge vsakdanje potrebe. Zakaj se ne obrne na primer na šmi-helskega župnika,   ki    mu je verno ljudstvo v času 401etnega župniko-vanja naneslo v žep že čez osemdeset tisočakov in kateri ni dal še vinarja v dober namen; zakaj se ne obrne na pleterski samostan, kjer so zakopani v milijone. Zakaj stiska in nadleguje le revno ljudstvo. In ko bo kapela sezidana, bo zopet polno puščic in nabiralnikov, in bo zopet nosilo le revno ljudstvo   in bo denar   izginjal v nekontrolirano, nikdar   sito vrečo! Tako je prepletena goljufija z goljufijo in ostane    sleparstvo nekaznovano!
Nepošteno kupčijo je mislil napraviti Jure Petrie iz Dragomljevasi pri Metliki.   Njegova   omožena hči
Marija Vajdetič je imela božjastno kravo, ki bi jo bila rada drago in orez napake prodala, pa se je bala. da bi jo tožil kupec, da se naj razdere kupčija. Zato je vzela ogledni 1 i--tek za to kravo na svoje ime in je dobila tudi certifikat na svoje ime. Doma pa je dala izbrisati in napisati ime svojega očeta Jureta Petriea, ki nima nič premoženja in ki bi ga torej kupee ne mogel tožiti. Dne 16. marca je gnal Jure Petrie to kravo s popravljenim certifikatom v Kan-dijo na sejem in jo prodal Matiji Gimpelnu seveda brez napake za 160 kron. Giini)el je hotel kupčijo razdreti, ko je videl, da je krava božjastna, pa se Petrie ni hotel z njim čisto nič pogajati. Zdaj so zvedeli za za devo orožniki, ki se za njo močno zanimajo.
Sudanska zamorska družba. Včeraj v nedeljo je predstavam sudanske zamorski4 družbe prisostvovalo 2317 odraslih ljudi in 279 otrok. Zanimiva družba ostane samo še ue-kaj dni v Ljubljani.
Neprevidna kolesarja. Na Blei-w risovi cesti je nek kolesar pridirjal za sprevodu i kov o ženo Marijo Kovačevo. Ker hi zvonil, se mu ni umaknila ter se je vsled tega zaletel vanjo s tako silo. da jo je podrl in se je pri padcu na nogah in rokah znatno te-lesno poškodovala. Kolesar je znan.
Tildi v Dalmatinovi ulici se je nek krojaški pomočnik s kolesom zagnal \ mestnega delavca Matevža Grego-riea s tako močjo, da ga je podrl.
Še en pasji popa d. Včeraj dopoldne se je v Oegnarjevi ulici št. 12 priplazil k priklenjenemu psu dveletni Leopold Mavc. katerega je x>es takoj naskočil in ugriznil tik levega očesa ter ga tako težko telesno poškodoval, da ga je morala mati prenesti v deželno bolnišnico.
Pes popadel je na Karolinški zemlji poslovodjo Jožefa Petelina ter ga na desni nogi znatno telesuo poškodoval. Lastnik psa je znan.
Ribe lovila sta v soboto v Ha-kovniškem bajerju dva mlada dečka ter jih ujela 21. Gozdni čuvaj Filip Kmeršič je dečkoma ribe odvzel ter ju ovadil policiji.
železen drog, dolg 1 in pol metra BO prodajali trije dečki neki kupče-\alki s starim železjem. Ker se ji je pa zadeva zdela sumljiva je drog pridržala, fantalini so pa ušli.
Izgubljeno in najdeno. G. Jožef Košir jo izgubil rjavo sprehajalno palico, na kateri sta bile za ročaj dve srebrni pasji glavi. — Gdč. Mi-Iena Zamidova je izgubila črno ročno torbico z manjšo vsoto denarja.— Sira/niški nadzornik g. Jurko Javor-nik je našel zlat uhan. — Mestni delavec Jakob Ogrizek je našel stran sivo pobarvanega okna s tremi šipami, katerega dobi lastnik pri najditelju na Sv. Petra cesti št. 12. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, odnosno najdena pelerina in palica s kovinastim držajem.
Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri v »Zvezdi«. Začetek ob 6. popoldne.
Narodna oDramba.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad
sa se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 904. Klub »Orgeljce« v Trstu (plačal 200 K); 905. Tomo gorli, c. kr. notar v Podgradu, Istra.
TiliBtn BanUHapRtu siiaike
HPaduje
do državnozborskih volitev cel dan v VVolfovi ulici 10 I
In dafe vsa pojaanlla la ▼•Utrt. Obenem naxnan|amo enim p. n. somišljenikom, ki se mam Isre-člll v svriie reUamacl] kake pri lego, da le dobe lafetam naza|.
Društvena naznanila.
Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev. XXIII. glavna skupščina bo dne 4., 5. in 6. junija 1911 v Trstu. I. V soboto, dne 13. junija. Zvečer prijateljski sestanek v »Narodnem domu« onih udeležencev, ki pridejo že v soboto v Trst. II. V nedeljo, dne 4. junija. 1. Ob 8. zjutraj seja upravnega odbora v prostorih Učiteljskega društva za Trst in okolico v ulici Giorgio Galatti 14, II. Ob 11. uri dopoldne zborovanje delegacije v Sokolski telovadnici »Narodnega doma«. 3. Ob 2. popoldne skupni obed v gledališki dvorani »Narodnega doma«. 4. Ob 4. uri popoldne obrežni izlet po morju s posebnim, električno razsvetljenim parnikom. Na parniku koncert, ples, buffet. Vrnitev v Trst o polnoči. III. V ponedeljek, dne 5. junija. 1. Ob 9. dopoldne: Glavno zl>orovanje v gledališki dvorani »Narodnega doma« po dnevnem redu, ki ga določi zavezina delegacija. 2. Popoldne izleti: mednarodne konjske dirke, z vspenjačo na Opčine, vojaški koncert v Boschetto. 3. Zvečer gledališke predstave. IV. V torek, dne (i. junija. Ogledovanje mesta: prosto luko, Llovdov arsenal, muzeje, akvarij itd.
Gremij trgovcev v Ljubljani je imel včeraj dopoldne v veliki dvorani ^Mestnega donia« svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo izredno mnogo trgovcev. Ker je bil 1. načelnikov namestnik gosp. Ivan Mejač zadržan, je podal poročilo o društvenem delovanju gosp. Alojzij Lilleg, ki se je spomnil tudi v preteklem letu umrlih članov: Frana Šant-Ija in Jerneja Bahovca. V znak žalosti so se dvignili navzoči s sedežev. Za zapisnikarja je pozval gosp. Lilleg gosp. Svetlina. Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. Iz na daljnih poročil povzamemo, da ima gremij danes 207 članov, med njimi 154 neprotokoliranih firm. Gremij je opozoril svoje člane na zakon glede )>euzijskega zavarovanja, da trgovcem ni treba zavarovati vseh svojih uslužbencev, marveč samo one, ki samostojno delajo v trgovini. Skladišče na državni železnici je pod vsako kritiko. Gremij trgovcev je tozadevno že opetovano storil vse korake, toda dosedaj brezuspešno, obrnilo se je tozadevno tudi na železniško ministrstvo in bo stvar prihodnjega dr-žavnozborskega poslanca, da pripomore temu ]>erečemu vprašanju do rešitve. Tudi ko je hotela država prevzeti v lastno režijo vžigalice, je gieinij trgovcev pri finančnem ministrstvu vložil proti temu protest. Za grem i jalno šolo se je gremij trgoveev obrnil do deželnega odbora za podporo, toda deželni odbor se je izjavil, da za to šolo ne da ničesar, češ, da je združena z ljudsko šolo in to kljub temu, da je deželnemu odboru prav dobro znano, da ima gremialnn šola samo prostore v ljudski šoli. Gremij je imel v preteklem letu 7902 K 10 v. dohodkov in 7953 K 30 vin. izdatkov, med temi 3853 K 58 vin. za gremi-jalno šolo. Cisto premoženje gremija znaša 47.125 K 40 vin., premoženjsko stanje pa izkazuje 49.096 K 56 vin. aktiv. Proračun za prihodnje leto izkazuje potrebščine 0862 K, katerim stoji nasproti pokritje 3470 K. Proračun tedaj izkazuje 3392 K pri manj kl jaja. Ker je upati, da subvencionira naučno ministrstvo gremi-jalno šolo v prihodnjem letu s 1000 K bo lahko gremij poplačal ves svoj dolg pri »Kmetski posojilnici« in zato jc tudi mogoče, da se grem i jalna doki a da zniža za 1%, tedaj na 5'/ . Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen za načelnika gosp. Alojzij Lilleg, za njegovega namestnika gg. Iv. Kostevc in Ivan Mejač; odborniki so gg. Ivan Bonač, Gvidon Čadež, Fran Čuden, Anton Gerkman, Oroslav Je-zoršek, Josip Perdan, Karel Seunig, Ivan Samec, Fran Stupica, Josip Vidmar, Josip Zidar, Fran Zore; namestniki gg. Fran Golob, Alojzij Je-i-ančič, Anton Kane, Ignacij Kessler, Matej SokJič, Fran Zajec. Računska pregledovalca sta gg. Valentin Golob in Alojzij Jerančič; odposlanca v pomočniški zbor pa gg. Ivan Kosteve in Ivan Samec. Odborniki razsodišča so gg. Ivan Češnik, Fran Golob, Iv. Jclačin, Ivan Korenčan, Viktor Rohrmann in Fran Stupica; namestniki gg. Fran Krivic, A. K. Kregar in Andrej Verbič. V šolskem odseku so bili izvoljeni za načelnika g. Ed-mund Kavčič, za namestnika g. La-voslav Schweutner, za odbornike pa gg. Ivan Kostevc, Josip Perdan, Iv.
Sahiee, Karel Seunig in Josip Vidmar. Občni zbor je nato sklenil, tla se odpravi dajanje reklamnih koledarjev z letom 1913. Ker trgovsko dni-§tvo »Merkur« posebno s svojo posredovalnico vrši važno delo, ki bi je moral opravljati gremij trgovcev, sklene občni zbor dati tudi letos društvu »Merkur« podporo 400 K.
Izpred sofflfto.
Ispred tukajšnjega porotnega sodišča
Podivjani delavec. V Begunjah pri "Cerknici je večina pri tamošnji gradbi vodovoda zaposlenih delavcev odpovedala delo. Po izplačilu so se skupno podali v Tišlarjevo gostilno, kjer so se ga precej navlekli. Med delavcema Jožefom Mlakarjem in Fr. Puciharjem je prišlo do besedovanja, ker je baje Mlakar kot kuhar delavcem preveč računal. Pa tudi Janez Hrovat, delavec iz Ovšiša je Puei-harja pisano gledal. Ker je malo preveč v natakarico silil. Okoli 10. zvečer so se delavci razšli, in sicer eni preje, drugi kasneje na razne kraje spat. Mlakar in Pucihar sta šla v Medenov hlev, kamor je prišel kasneje s svojimi štirimi tovariši tudi obdolženec Janez Hrovat. V slabo razsvetljenem hlevu je prišlo takoj do hrupnega prepira, tekom katerega se je začel Mlakar jeziti, zakaj da ni miru. Tedaj pa stopi obdolženec Hrovat k njemu in ga z odprtim nožem dregne parkrat v trebuh. Med tem so pa obdolženčevi tovariši Pu-ciharja vrgli na tla. Takoj je Hrovat pristopil k njemu, ga z nožem trikrat sunil v levo gornje stegno ter mu prizadejal tri poškodbe, od katerih je biia 6 cm globoka rana pod levim se-dalom težka okvara. Mlakarja so še Isto noč prepeljali v postojnsko bc,'-niŠnico, kjer je pa že drugi dan vsled zadobljenih vbodljajev umrl. Pri raztelesenju se je dognalo, da je smrt nastopila vsled splošnega vnetja trebušne votline, provzročenega po izlitju želodčne vsebine. Ta ulx>j obdolžence priznava. Glede Pucihar-jeve poškodbe pa Hrovat odločno taji. A ta z vso sigurnostjo potrdi, da je takoj pristopil z odprtim nožem k njemu obdolženec, ko so ga izpustili ti trije delavci, ki so ga vrgii na tla, nakar je začutil vbodljaje v stegnu. Obdolženec pravi, da on tega ni storil.
Porotnikom je bilo stavljeno 2 vprašanj, in sicer 1. glavno vprašanje: Ali je Horvat kriv, da je v sovražnem namenu tako ravnal z Mla-kerjem in ga sunil z nožem, da je vsled dobljene poškodbe drugi dan umrl. — Drugo vprašanje: Ali je kriv. da je v sovražnem namenu tako ranil z nožem Puciharja, da ga je težko telesno poškodoval in da je bil 30 dni nezmožen za vsako delo.
Porotniki so prvo vprašanje enoglasno potrdili, pri drugem pa jih je bilo 7 za da in 5 za ne. — Obtoženec je prosil za milostno obsodbo, kateri prošnji se je pridružil tudi njegov zagovornik. Po dolgem posvetovanju se je razglasila obsodba, ki se glasi: 5 let strogo ječe, vsakega četrt leta post in trdo ležišče ter vsako leto na dan 23. marca temnico, trdo ležišče in post. — Krivde težke telesne poškodbe pa so ga morali oprostiti.
Razne stvari.
• Stolp se je podrl. V četrtek se je podrl stolp pred 700 leti zgrajene cerkve v Trovesu na Francoskem. Stolp je razbil dve sosedni hiši, ki pa ste k sreči že par dni stali prazni.
• Goreči petrolejski vrelec. V Bukureštu se je vnel neznano kako petrolejski vrelec. Šest oseb je mrtvih, pet pa smrtnonevarno opečenih. Vrelec še vedno gori.
• Prebivalstvo na Angleškem. Po dosedanjih statističnih podatkih šteje Angleško sedaj 36,075.239 prebivalcev proti 32,527.813 prebivalcev leta 1901. London šteje 7,252.963 prebivalcev nasproti 6,581.402 prebivalcema pred 10 leti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Izid občinskih volitev v Idriji.
Idrija, 29. maja. V I. razredu je bilo vseh 10 odbornikov izvoljenih naprednjakov; v II. razredu so dobili klerikalci 8 mandatov, 1 mandat socijalisti in 1 mandat napreden obrt« nik; v III. razredu so dobili vseh 10 odbomiških mest socijalisti. Ciril - Metodova družba za Istro.
Buzet, 29. maja. Včeraj se je tu vršila glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Udeležba mnogobrojna. Družbo sv. Cirila in Metoda sta zastopala Senekovič in Hudo verni k, katera je s krasnimi besedami pozdravil predsednik M. Spinčič. Odzdrav Senckovičev je bil z navdušenim aplavzom sprejet. Družba je imela dohodkov črez 180.000 K,  stroškov čez 140.000 K.
Skupščina je bila velika manifestacija narodne zavednosti za Istro. Bukovlč ne kandidira.
Zader, 29. maja. Dvorni svetnik bivši državni poslanec Bukov i 6 vsled kompromisa hrvaške stranke ne bo kandidiral niti v deželni, niti v državni zbor.
Kolera v Gradeu.
Gradec, 29. inaja. Postni nastav-Ijenec Stranski, ki se je 23. t. m. vrnil s potovanja v Benetke, ki je je pod vzel med svojim dopustom, je zbolel na znakih kolere. Bakteriolo-gična preiskava njegovih izmečkov in odpadkov, je brezdvomno dala gotovost, da je Stranski zbolel za cho-lera asiatiea. Sanitetna komisija na-iiiestništvenega sanitetnega departe-menta je odredila popolno izoliranje Stranskega, vse njegove rodbine in vseh ljudi, ki so prišli z njim v doti ko.
Gradec, 29. maja ob 1. popoldne. Stranski je danes ob pol 1. popoldne umrl. V vsem mestu vlada velikansko razburjenje in strah.
Korinin mesto.
Trst, 29. maja. Trg Kormin je bil včeraj oficijalno proglašen za mesto. Oficijalne proglasitve se je udeležil tudi tržaški namestnik. Vršila se je v Korminu velika slavnost. Razkritja o dr. Luegerju.
Dunaj, 29. maja. Slikarica Beski-ba je izdala brošuro, v kateri razkriva tajnosti iz privatnega življenja pokojnega dr. Luegerja. Med drugim priobčuje več ljubavnih pisem, ki jih ji je pisal dr. Lueger. Beskiba zatrjuje, da je imel Lueger v zadnjem času ljubavno razmerje z usmiljenko Matildo in da je za svojega naslednika imenoval Sieinerja.
Tragedija iz dijaškega življenja.
Dunaj, 29. maja. Ves Dunaj razburja tragedija dveh dijakov. Včeraj sta sklenila dva dijaka zaradi bede končati svoje življenje. Vzela sta si v nekem hotelu sobo in zavžila zvečer, ko sta legla spat, strup. Danes /jutraj pa se je eden teb dijakov, z imenom Baar, zbudil in videl v postelji poleg sebe mrtvega svojega tovariša. Baar je šel nato sam na policijo in je zadevo javil, policija pa je pri Baaru takoj spoznala, da ne more biti popolnoma pri zdravem razumu in ga je oddala na opazovalnico.
Cesar.
Budimpešta, 29. maja. Cesar se vrne v četrtek iz Godolloja na Dunaj in se bo začasno ustavil v Schonbrun-nu. Od tam se poda cesar v Hallein, kjer se nastani v vili Ernest. Cesarjevo zdravstveno stanje je zelo zadovoljivo. Včeraj je napravil cesar daljši izlet. Cesarjev telesni zdravnik dr. Kertzl zatrjuje, da se cesarjevo zdravstveno stanje od dne do dne boljša, cesar tudi že manj kašlja in tudi duševno razpoloženje je veliko boljše. Od druge strani se zatrjuje, la presojajo cesarjevo zdravstveno stanje veliko preoptimistično.
Boj med vojaki in civilisti.
Budimpešta, 29. maja. V mestnem gozdu se je vršila včeraj prava bitka med vojaki in civilisti. V boju je bil en vojak usmrčen, štirje vojaki in 50 civilistov pa je bilo težko ranjenih. Poklicana vojaška patrulja je morala bojujoče se vojake in civiliste razgnati.
»Lunapark« v Budimpešti.
Budimpešta, 29. maja. Včeraj zjutraj je zgorel v Budimpešti od lovske razstave sem znani »Lunapark«. Škode je baje pol milijona.
Stavka mornarjev na Reki.
Reka, 29. maja. Stavka mornarjev traja dalje, v nedeljo so ni mogel odpeljati v Dalmacijo parni k »Godollo«. — Državne oblasti so dale Ungaro-Kroati na razpolago 32 mož in 18 podčastnikov vojne mornarice, da more družba spravljati vsaj najvažnejši1 svoje posle. Stavkujoči mornarji so proti temu energično protestirali, vsled česar se je tudi reški guverner grof Wickenburg takoj vrnil s svojega dopusta.
Bolgarsko - turški konflikt.
Solun, 29. maja. O zadnjem spopadu med turškim in bolgarskim vojaštvom na bolgarski meji poročajo turški listi, da so bolgarski vojaki napadli turški oddelek ter ubili poročnika Zia. Boj je trajal več ur, •na turški strani je padel tudi še en mož.
Sofija, 29. maja. Bolgarske oblasti, ki so dale preiskati zadnji konflikt na meji so dognale, da so prvi napadli turški vojaki. Vsled tega vlada v celi bolgarski javnosti velikansko ogorčenje.
Carigrad, 29. maja. Turški poslanik v Sofiji, 'ki je sedaj na dopustu na Dunaju, je dobil od Porte nalog, da naj se takoj vrne v Sofijo. Turška vlada hoče v Sofiji kar najbolj energično intervenirati proti tendencijoznim vestem listov. Nevtralno oaemlje med Turčijo in Crno goro.
Carigrad, 29. maja. Črnogorska vlada je predlagala Turčiji, da bi se zedinili v evrho   odstranitve vseh
konfliktov za nevtralno cono med obema državama. TurSka vlada je ta predlog odbila.
Zmaga Čehov nad Francozi.
Pariz, 29. maja. Reprezentančno moštvo češkega nogometnega kluba je zmagalo nad reprezentančnim moštvom francoske unije v mestu Rugeaux. Končni izid je bil 4 : 1. Tekmovalni aeroplanski zlet.
Pariz, 29. maja. Danes se je tu pričela nova aeroplanska tekma v navzočnosti novega vojnega ministra. Ob 6. zjutraj se je dvignilo v zrak 12 aeroplanov. Volitve na Portugalskem. — Klerikalne makinacije.
Lisbona, 29. maja. V soboto so se začele volitve v portugalski državni zbor. Zmagali so večinoma vladni kandidati, tudi socijalisti so dobili precejšnje število mandatov. Med izvoljenimi so vsi častniki, ki »o sodelovali pri preobratu. Večina se je izrekla zato, da ?e vpelje na Portugalskem enokomorni sistem.
Večina hoče delati tudi na to, da najde vlada modus vivendi i Vatikanom. Predsednik državnega zbora bo najbrže neki višji državni uradnik. Po celi deželi krožijo vesti o novih monarhističnih komplikacijah, zato je vlada dala zastražiti več regimentov in uredništva klerikalnih listov.
Položaj v Maroku.
Pariz, 29. maja. Mulej Hafid je baje naprosil francoskega generala v Maroku, da naj posreduje pri francoski vladi, da ta trajno prevzame protektorat nad Marokom.
Položaj v Mehiki*
London, 29. maja. Novi predsednik Della Varra je odredil razpust revolucionarne armade, čemur se je poveljnik čet Madero tudi brezpogojno podvrgel. Stroški vstaje znašajo do danes 20 milijonov dolarjev.
Gospodarstvo.
— Seja obrtnega sveta dne 23. maja 1911. Točno ob 10. dopoldne otvori njega ekscelenca trgovinski minister gospod dr. \Veisskirchner plenarno sejo. Pozdravi s toplimi besedami vse navzoče člane obrtnega sveta. Deželno zvezo obrtnih zadrug na Kranjskem zastopa načelnik gospod Eng. Franchetti, ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico pa svetnik trgovske zbornice gospod Leopold Fiirsager. Trgovinski minister gosp. dr. \Veisskirehner obširno poroča o delovanju vseh treh odsekov obrtnega sveta, zlasti o že doseglih uspehih. Med drugimi omenja umrlega čiana obrtnega sveta Antona Schacka in čestita raznim članom, ki so bili odlikovani z zaslužnimi križci in raznimi imenovanji. Dalje omenja, da je edina zasluga obrtnega sveta, da se je obrt izdelovalcev uvrstila med koncesijonirane obrte in pričakuje, da se bode tudi po zaslugi obrtnega sveta uvrstila obrt fotografov med rokodelske obrte. Po zelo obširnem poročilu se je prešlo na dnevni red. Pri prvi točki dnevnega reda se je namesto umrlega Schacka izvolil Otmar Pentz v prvi oddelek obrtnega sveta. Prodlog glede okraj-Šanja delavnega časa v obrtnih podjetjih in poročilo o ureditvi delavnega časa v opekarnah se je na predlog poročevalca brez debate odklonilo in vlado naprosilo, da vse predloge v zakonskem načrtu zavrne. Dalje 6e je sklenilo, da se sedaj prosta obrt fotografov potom naredbe uvrsti med rokodelske obrte. Obrtni svet je tudi izrazil željo, da se ne bi v naredbi nič omejilo izvrševanje umetnih in ne dobičkaželjnih, po a mater fotografih izdelanih slik. Predlog Eni. Placeka, da se naj vpelje x /\ in l/a kg peza in predlog člana Pabsta, da se naj vpeljejo novi po 5, 25 in 50 vin. in odpravi komade po goldinarju, se je enoglasno sprejel. Pri posvetovanju glede Codex alementarius austriacus priporoča obrtni svet izdajo cenih brošuri c v vseh deželnih jezikih in da se vpelje o tem tudi pouk v trgovskih šolah in spravi v sklad s poučnimi knjigami.
— Nezadovoljni Dolenjci. Pod tem naslovom smo priobčili v torek, 22. t. m., v našem listu notico, ki nam je došla z Dolenjskega in v kateri 6e je trdilo, da so dolenjski vinogradniki skupno naročili modro galico za škropljenje, trt pri c. kr. kmetijski družbi kranjski, a ta je šele pred par dnevi poslala en vagon galice, ki seveda nič ne izda, zato so kmetje raje nakupili modro galico pri trgovcih in so vsled tega tako nezadovoljni, da nameravajo začeti v masah izstopati od kmetijske družbe. Ravnateljstvo c. kr. kmetijske družbe nas prosi napram tej notici pojasniti, da temu nikakor ni tako, kajti letos je prevzela kmetijska družba šele meseca aprila po naroČilu c. kr. deželne vlade pre-skrbljevanje modre galice po znižani ceni za celo deželo in se je galice več kakor še enkrat toliko (trideset vagonov) naroČilo, nego se jo je poprej sploh kakšno leto v deželi rabilo. Kmetijska družba je v jeseni kupila le deset vagonov galice, in sicer sa-
mo za svoje ude, zato jo je morala koncem meseca aprila in v prieetkn meseca maja še dokupiti. Najprvo je bilo seveda postreči Vipavcem, ki morajo najmanj 14 dni prej nego Dolenjci škropiti, a vzlic temu je c. kr. kmetijska družba kranjska poslala na Dolejsko 25. marca en vagon, 28. aprila l1/2 vagona, 29. aprila dva vagona, 1. maja 1 vagon, 7. maja 7 vagonov, 9. 4 vagone, 10. maja en vagon, 11. maja 1 vagon, 12. maja 1 vagon in 15. maja dva vagona, torej do 15. maja 18 in pol vagonov. Da bi bili vinogradniki raje kupili galico pri trgovcih, je nemogoče, kajti vsi dolenjski trgovci jo skupaj niso imeli niti en vagon, vrhutega je pa bila pričetkorn maja vsa avstrijska galica že razprodana in je družba morala čakati na pamike, ki so vozili angleško in ameriško galico v Trst, oziroma na Reko, šele v prvi polovici meseca maja. Pomanjkanje modre galice je bilo letos v celi Evropi silno občutno in je cena za vagon loko Trst hipno skočila od 5175 K na 6300 K. Kmetijska družba je brzojavnim potom vso še neprodano modro galico pokupila, ki je tiste dni plavala po morju v Trst in je le z največjim naporom omogočila, da so vinogradniki dobili modro galico za prvo škropljenje. Cesar pa kmetijska družba ni imela v zalogi in tudi dobiti ni mogla, tistega pa ni mogla pri najboljši volji odpo-slati.
— Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 9. in 10. junija dvodneven vinogradniški
čaj s sledečim sporedom: V petek, 9. junija od 2. do 4. popoldne: Naj v nejša poletna dela v vino-eradu. Trtni škodljivci. V soboto dne ]o. junija od 8. do 11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Fopoludne od 2. do 5. ure: Praktične vaje o poletnih delih v solnem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem cepljenju. — Oddali* ni ni in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Gram. O priliki tečaja se bodo razdelili med udeležence zeleni cepiči.
— Vinogradniški tečaji. C. kr. viki nadzornik B. Skalickv priredi tekom meseca junija sledeče tečaje za vinogradnike: V sredo, dne 7. junija ob 3. pojvnldne na Suborju pri Metliki; v četrtek, dne 8. junija ob 8. uri zjutraj v Semiču in ob 3. popoldne na Riglju. občina Toplice; v petek dne 9. junija ob 8. zjutraj v državni trtnici v Novem mestu, pri kateri priliki se bodo obenem razdelili vinogradnikom zeleni trtni cepiči; v soboto, dne 10. junija ob 8. zjutraj v Novi gon, občina Prečna; v ponede-l"k, dne 12. junija ob 3. popoldne na Dolžu, občina Smihel-Stopiče; v sre-
. dne 14. junija v gori Straža pri Dobrnški vasi, občina Škocijan; v pe-tek, dne 16. junija ob 8. zjutraj na ( atežu, občina Velika Loka, in ob 3. popoldne v gori Gobnik, občina Moče pri Sv. Križu, okraj Litija: v soboto dne 17. junija ob 8. zjutraj na Vesrli gori, občina St. Rupert; v pojedel jek dne 19. junija ob 3. popoldne
jjriiri Lisec, občina Doberniče; v torek, dne 20. junija ob 8. zjutraj v Vmbrnsn in v sredo dne 21. junija do 3. popoldne v Temnici pri Sent Vidu na Dolenjskem. — Ti tečaji se vršijo na prostem   v   vinogradih in
cer h- ob ugodnem vremenu. Podn-[o se bode pri njih v zelenem cep-j i n poletnem obrezovanju trt,
* i ran ju trtnih škodljivcev in bolez-i   kakor tudi o poletnem in jesen-skem delu v vinogradih teoretično in praktično.
'/'lajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Zftnc* cene v Budi
Dne 29. maja 1911. Termin.
Pšenica zaoktober 1911.   . za Rž za oktober 1911   .   .   . za :za za juli;i910   ... za Koruza za avgust 1911 .   . za Oves za okt ber 1911   .  . za Eftfctl«. Neizpremenjcno.
peftt!
50 kg 11-16 50 kg 9-27 50 kg 6 64 50 kg 6 75 50 kg 7-81
Heteorolosično poročilu.
fina cad morje« 306-2.        Srednji zračni tltk 736 o mm
-i	Cas	Stanje barometra Tm»i	Temperatura T C1	Vetrovi j	Nebo
27	2. pop. 9 zv.	734 2 735 7	23-4 158	sr. jzah. si. szah.	jasno •
n 28	1 «J.	737 1	12 1	s!, jjvzh.	n
	2. pop 9. zv.	TAS.S 737*1	24-2 18 4	sr. jzah. si. zah.	del.oblač. i
29	7.zj.	737*3	12 8	si. jvzh.	pol. oblač
Srednja predvčerajšnja temperatura 162#, rom. i5 5l in včerajšnja norm. 15'6f,
Padavina v 24 urah 00 ram in 00 mm
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljenček 1944
Pepi
po dolgi mučni bolezni danes ob 11. uri dopoludne v 5. letu svoje nežne starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega se poneso v torek, dne 30. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, 28. maja 1911.
Rodbina JKahkovec.
Zahvala.
Ob izgubi nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
JAKOBA MESAR
gostilničarja in posestnika na Jesenicah
izrekamo iskreno zahvalo za vse izraze sočutja in veliko udeležbo pri pogrebu.
V  prvi  vrsti   se zahvaljujemo
častiti duhovščini; še posebej pa domačemu gosp župniku za vso skrb, tolažilne obiske in posebno za versko tolažbo, ki jo je delil umirajočemu.
Zahvaljujemo se raznim korpo-racijam in posameznikom za darovane vence in udeležbo, posebno zastopništvu Gossove pivarne, ro-zarnim brambam iz Jesenic in Hru-šice, sosebno Jeseniškemu in Javor-niškemu Sokolu, Ciril - Metodovi podružnici in pos jilnici, dalje vsem posameznikom posebno onim, ki so
iz Radovljice in od drugod prihiteli na   Jesenice   izkazat   zadnjo čast pokojniku in se ga spomnili v molitvi. Bodi vsem srčna zahvala.
Jesenice, 24. maja 1911 1941
Žalujoča vdova in otroci.
Samo še nekaj dni!
Danes v ponedeljek. 29. maja ob f zvečer.
Največja privlačnost sedanjosti.
Kitajsko v Ljubljani.
četa svetih glumačev
— z nje senzacionalnimi prikazi —
ki je bila samo za 5 gostovanj z velikanskimi stroški nalašč samo za Ljubljano angažirana iz ::   Pariza. — Poleg tega velikomestni spored. ::
Zahvala.
Globoke žalosti potrt ob tako bridki izgubi svoje iskreno ljubljene žene ozir. matere, sestre, tašče, stare matere, in tete, gospe 194.'5
Marije Oblak
izrekam v lastnem imenu in v imenu svojih otrok najprisrčnejšo in najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za dobr<>-dejno sočutje rned boleznijo in ob smrti pokojnice, za darovane lepe vence ter številno častno spremstvo na poslednje počivališče.
V Ljubljani, 29 maja 1911.
Matej fjblak.
dobe trajno In dobra platano delo.1939
Hellingbauten, Reka, odd. B.
IŠče Se snažna, ler>o opravliena V
p« se; mm vh dom, s postrežbo od 15. jul'ja t. 1
vren 1936
Alfonz Schober, Simon Gregorčičeva ul. 11-
Zarndi druž nskih razmer se 1940
hišo in gospodars im p- slopjen- vr» d
na Uncu prt Rakeku ira i preseli r v«
k tovarn) V h Š' e dobro id< c gostilna, prodafataa, c. kr. poštni uradi itd 1943
Avgust Belle, preje A. Jeršan*
Ona z vspm blagom \a inv« n arj m 6<M>00 K, event najemnina mesečno 150 K. Hi a je enonacMropna, Trgovin* že stara in upHjana zemlje je poMnjgi nt al — Ponudbe na naslov A. A. Veđen'ii, Trbovlfe štev. 19.
Pravkar je izšlo
Edmondo de Amicis:
rv k
Novela.
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjig! 2 K 59 vin., broširani 1 K 50 vin.
Znameniti italijanski pripovedovalec reši v tej psihološki zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki Živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se je zaljubil v svojo koketnn svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec Kako se razvija ta ljubezen, ie popisano z i z r • Ino plastično silo; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki bofr obdržati oblast s hladnostjo in šibo.
Ig, pl. K!e?nmayr & FedL Bamberg v Ljubljani,
zaiožna knjigarna. 1928
Po učinke
neprekosljiva
Bruselj 1910 Orand Prix
/ HUP \
\
brezova voda sa lase
Cena K 2 50 r '>*^&hj*S&U& in K 5*
Najboljše sredstvo za gojenje las
Kdor enkrat poskusi rabi vedno.
JURI DRALLE, Hamburg ln Podmokli n. X.
Št 260, pr.
Hsizgjia®a
1937
Z ozirom na bodoče volitve v državni zbor se javno naznanja, da onim volilcem, ki so za čas in po završetku reklamačne dobe, osobito ob selilnem roku začetkom meseca maja, premenili svoja stanovanja v nikakem slučaju ni prositi za premembo v volilnem imeniku in na volilnih legitima-čmh listih vpisanega naslova ter da jim ie brezpogojno izvrševati volilno pravico pri tisti volilni komisiji, ki je jasno določena na legitimačnih listih, tudi če bi se bili v poslednjem času preselili b enega v drugo volilno okrožje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
še nekaj dni!
Lattermannov drevored
Latterniannov drevored
Popoldne 08 3, ure naprej vsak čas predstave do mraka.
SedEšče 69 v!a., stojišč© 40 vin, — Vojaki ln otroci polovico.
Šole v spremstvu učiteljev imajo znižano vstopnino.
Pr^ž irs     D Ischias
Ottrorjeno oJ 1. aprila do 1. novembra.
Nizke cene kakor doslej, v kljub času primernim novostim.
1. septembra do 1. junija 25  , znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.    Radioaktivna termalna kopel 33-44° Celsija.
ske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Raz, ošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
hrvaško (Hrvaška Švica).
Kopeli v basena, marmorne, prsne, lužnate kopeli, fangro, sudari)!. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo : Krapinske Toplice, Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južno2elezniške proge Dunaj -Tnt) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 9 uri dopoldne in ob 4. uri 07 min  popoldne. 1. maja do 1. oktobra.
1846
Zastopstvo za Kranjsko:
Smith & Bros „Underwood"
■■■1
Zaloga vseh
oo.
Telefon 38.
Telefon 36.
THE REX C O.
Ljubljana, Selenburgova ulica 7.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejžhh kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je    ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 04 vplačili.
„SLrAVIJA"
■■• - .-•   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi ■ 93,798.289-14. — Izplačane odškodnina In kapitali)e B 119,390.603-81.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnin nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
———>    V ta aajaaaila dajat mmmhmmhmmmhhb
■•r tueralco zastopstvo v Limilam S&FS2SW v Gosposki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
i
19
56
18
0§|l©jt©    SI ■   vcliko zalogo koles z ^riainaiM znamko
4^ „Puch 1911"
p> ft. Čujnu, trgom v fjubljani
Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110*— naprej vodno v zalogi. '
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Rtngschi/f.
Pouk za vezenje s strojem brezplačno. ^
Ceniki  zastonj  In poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko! ^tm
H Ji Je kaj leteča aa idravea aef •?isjt kaže. zlasti ki hoče odpraviti aef e kakor tidi dobiti io obrniti aaf ao mehko koto te umiva le z 491
lilijinim mlečnim mi-
I lomi oi N ? u mi   lom s konjičkom fvsnltkvufttottriju (Znamka lesen konjiček), in trpim* s pirtmi Imjsni a Rmp- mtii o. L
Specijalna trgovina
l
Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiJi.
667      Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Za birmanee
1898
j>v\yotcoa
Qriear $ JY(ejeic
Ljcmljane, pre$ernci>a ulica £t. 9
svofro kockate zaioc^o oSick po čudovito v\Afc{\,\%\ cenaiv.
ro n 9
na deželi (na Sp. Štajerskem), z lepimi prostori, s senčnatim vrtom za goste, verandami, krasnim kegljiščem, ledenico in gospodarskimi poslopji 1922
se proda z več ali manj zemljiščem iz proste roke.
V okolici je mnogo tovarn in lesa, torej tudi pripravno za lesno trgovino. Vprašanja pod „1. P." na upravništvo »Slov. Naroda«.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško  priporočeno črno dalmatinsko vino 233
najboljše sredstvo.
4  steklenice   (5  kg)   franko   K 450
Br. Novakovič, Ljubljana.
na Starem trgu št. 30 je kakor navadno
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
a pomožnega sin.
C. kr. davčni urad v Senožečah razpisuje službo prov. pomožnega sluge s takojšnjim nastopom.
Dnevna plača — katera se svoje-časno po zadovoljivi službi zviša — znaša 2 K 40 v in prosto stanovanje.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Prošnje s spričevali je poslati podpisanemu uradu do 10. junija 1911.
Zeli se osebna predstavitev
C. kr. davčni urad Senožeče,
dne 25. maja 1911
1911
na Rakeku
bo imela od 7. junija t. 1. vedno v zalogi ostro žgane, strojne, zidne
in  od  17. junija t. 1. naprej tudi za-
rezne strešne (talca) Kavlerja itd.
prve vrs!e OPEKE prve vrste
Za mnogobrojni odjern, se priporoča
1942
Avgust Belle.
BB Sie ^^^^
Hiša
na samem stoječa, enonadstropna, skoraj nova in zelo dobro zjdana, ob zelo prometni cesti v Brežicah na Savi z 10 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2 shrambama za drva, studencem, lepim vrtom za zelenjavo, ki lahko tudi služi kot stavišče. Hiša je za vsako obrt sposobna ali za prodajalnico, tudi za penzijoniste; samo petnajst minut od železniške postaje. Proda se radi selitve pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji- 1929 Več pove gosp. Franc Krnic v Slov. Bistrici.
Cenjeni trgovci in obrtniki!
Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Šelen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
trgovsko hišo
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAGNETTIJA, Cesta na Rudolfovo železnico št. 16
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi.
Telefon št 299.
Poštni predal št. 54.
Maznanifo o pjPeo%etju ilPg(wiqe.
$lav občinstvu, cen;, trgovcem, s/, šolski™ vodstvom ter uradom 5/ usojam vljudno naznanjati, da sem prevzel splošno ^nano in dobro vpeljano
eJernej gahovčevo trnovim
S papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, razglednicami itd,
katero bodem v polnem obsegu in spopolnjeno vodil v sedanjih prostorih na vogalu Marijinega trga in Jjb. Petra ceste, — V zalogi je velika množina vsakovrstnega pisarniškega in pisemskega papirja, najnovejših šolskih zvezkov, kakor tudi sploh vseh šolskih potrebščin, različnega črnita in rdečila v vseh količinah, dalje razne tiskovine, pooblastila, troškovnike, kupne pogodbe, dogna pisma itd. — 2a slav društva vse potrebščine veselice kakor: korijandoii, bloke, listke 5 kuvertami za srečolove, papirne balončke in druge dekoracije, katere dajemo v komisijo; sploh vse v veliko in dobro vpeljano trgovino te stroke spadajoče stvari.
Jfer bo trgovino vodila vnadalje dosedanja, izvrstno izve^bana poslovodkinja, lahko Zagotavljam najboljšo in točno postrežbo.
2a mnogobrojni obisk S* najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem
naslednik
Jernej Jfahovca
trgovec*
3
za letošnjo košnjo ima naprodaj
po zmerni ceni 1926
forenc Dolžan, Sp. Šiška 57.
s petletno prak-
vešča nehaj knjigovodstva, sloven-tke in nemške trgovske korespondence j strojepisja in izurjena v vseh pisarniških delih, 1920
iT   želi ~W
Cenjene ponudbe pod šifro ..Uradnica-na  upravništvo   ..Slovenskega Naroda".
z znamko repate zvezde je najboljše blago
za
402
I
Optični zavod z električnim obratom.
MM
Prvi
izprašani
i
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. I« Najokusnejše olomuške delik.
kvarglje
dobavlja
186
Prva hanaška tvornica ribjih konserv v Hcdn lanin v Olomncu (Moravsko).
Sodčki od 4—12 kop. Poštne pošiljata 5 kg brutto po 4 K 20 h franko na vsako pošto Avstro-Ogrske. Pošilja :-e po povzetju. — Sprejmejo se pošteni
ot zastopniki, -mm
Dunajska
igra vsak dan od pol 5. do 10. nre zvečer
ta od 10. ure zvečer
V   slučaju  neugodnega vremena
samo v „Narodni kavami" od
8. zvečer naprej. 1901
fiiitnina In tisk »Narodne tfclrar—■
05
34
6
64
822934
L4
00