St. 72 sobota 24. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI I Vtorok. fotvttk in no-ho(o i/.liaja in velja v Mjitiltcrn lov/. poilljK' n;:i IM đom zn \ r,' leto ^ g, — k. „ pol l-la 1 ., — v „ .Vtrt ,. 3 „ 20 M |*» po-ti : sa vsp leto 10 g» —k „ pol leta 6 „ — h „ četrt „ 2 „ 60 „ VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Doniplatz) hiš. it. 179. Oztinniln navadu;* tristopno vrntr> no plačnje : ii kr. i ■ m t i !■> k h 1 krut ■* »» >» »j i, SJcrat, -» m n .. „ limit, vere pUmenki se plu-fiojOjO po prostoru. Za vsak ti«ek je plačati kolek (atempelj; za, 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Avstrijske numere. V dunajski leBonjači ali prijaznoje rečeno v državnem zboru, v avstrijskem parlamentu so bilo pred kratkim, v teku tega meseca tako vihrno debate, da vzročilo mnogo in izvanrednoga hrupa in še dan denos polnijo predele /lasti ustavovernih časnikov. Bili sto to debati o državnem proračunu in o pravo- in modroslovni fakulteti v boli Ljubljani. Pri prvi je bila zmagana ustavoverna stranka, pri drugi pa smo mi Slovenci morali poilttlat] najsurovejo očitanje, /»sramovanje in najzlobneje izroke za to, da se nam nič privolilo ni. In vendar oba predmeta pri naših dosedanjih razmerah nista toliko važna. Da bi bila pri prvi debati ustavoverna stranka zmagala, bi so državni pro- Pruao, naj jih no pozabijo, nuj jih pridejo rosi t, olaj-Jbijo pri svojih svetkovinah, pa mi Slovenci ostanemo lat jim bolečino. In ako stvar pogledamo in pretio« ljetno na vse strani po navadnem človeškem mnenji niknkoršno bolečin.' najti ne moremo. Nemoč povsod in vsigdar nadvladuje, v šoli, v uradu, v javnem življenji in vendar si želi Pruse v deželo, vendar jo vrgel od tebe tolikokrat na somenj postavljeno avstrijsko čustvo in se hoče znebiti znanih svinčenih podplatov. Toži o zatiranji, o tlačenji in sam > zbog tegu. kor je v dolgi vrsti dolzib let enkrat bil .. malo g! *si v in •-njini, izdaja državo, ker mu samo enkrat njegova ni obveljala. Tu pač velja pregovor: Navada je razvada. In vsled druge debate o pravo in modroslovni hikulti v Ljubljani, zbog ktere bi morali v prvi vrsti biti mi Slovenci najbolj razžalje ii in razkačeni, so zagnali nemški in laiki časniki tako grozeo hrup, kakor račun no bil potrdil in vlada bi bila prisiljena samo- bi jim tičal že nož v vratu. Z nečuveno nesramnostjo vlastno daljo pobirati davke, da plača zapadle kupone,nas ?n to, da se nam nič dovolilo ni, še psujcjo in ob-vojake in uradnike. Pri nsfiih avstrijskih razmerah | reku jejo, in koliko jim dopušča ohola domišljija bijejo tudi to ni nič posebnega, ali so nam Slovencem dovoli pravo- in modroslovna fakulteta v Ljubljani ali ne, ker bomo tudi brez to še daljo životarili, kakor do zdaj. Povdarjali srno izraz pri „naših avstrijskih razmerah", kajti te so gotovo kaj posebnega, vsa zgodovina nima kaj Avstriji onacega in če bi sivi Ben Akiba potoval po naši državi, dvomimo, da bi rekel : „Alles sclion dagevrenen!u Pri oboli debatah so ni toliko govorilo, posvetovalo in sklepalo o predmetih samih na sebi, nego o tem, ktera stranka ima prav. Omenjena predmeta sta bila povod stranko tako strogo ločiti, kakor malokdaj, omenjena predmeta pa sta imela tudi čudno moč, razmero v Avstriji pokazati v vsi svoji do zdaj zakriti nagoti. — Ustavoverna nemška stranka namreč tega ni mogla pretrpeti, da je bila zmagana, vsi njeni organi so kričali na vsa usta, da so Nemci zatirajo, da jim ni ostanka v Avstriji, da pridejo v oblast noomikanim plemenom in pisali so v Ilcrolin in prosili svoje; brate /,*e*ti svoji Avstriji, mi upamo na njeno zgodovinsko srečo, na njen srečen razvitok, pri k ter e m bi utegnili dobiti vsaj nekoliko pravic, kajti nam jo Avstrija potrebna in nam pristoji izrek pesnika: „Die Treue ist kein leerer VVahu" ! S. Koiiserviil iv«*i in ii:in program. iko po nas Slovencih, ki smo se predrzni]] samo nekaj malega si žoloti tistih pravio, ktere Nemeo in Lah uživata. Laški listi v Trstu se že ozirajo preko jadranskega morja in opominjajo grofa Hohenvrarta naj no zabi, da oni (Laboni) niso sami na svetu, da imajo močno za-slombo v italijanski kraljovini. Na desno in levo se raslega krik, cvilijo nemški in laški „Schmerzenskinder" iz zgolj prevzetnosti, ker so jim predobro godi. mod tem ko mi v sredi najhujšo bolečine trpimo. Nemški in luški listi prote s svojim odpadom, kličejo sorodnike izven Avstrije na pomoč, mi Slovenci v sredi med njimi pa smo v pol iŽaji kakor Gotho sedeč mod Dnsodov/ em in Lavator-om in rečemo : Vorriither roobts, VerriLlher links, Slovonen in der Mitton. In ravno mi Slovenci, mi „sluge narodov" bas no ležimo na rožicah, ravno mi l>i imeli uzrok tožiti in javkati, tudi mi bi lahko povdarjali, da nismo sami na svetu, da največ sveta otrokom sliši Slave, tudi mi bi lahko knjaje so klicali svojim bratom, naj nas no za- Na Dnnaji izhaja tudi Slovencem dobro znan list imenovane „konzervativno" Btrauke „Vaterland." Siri se po Slovenskem, sosobno med našo narodno duhovščino jako, in ni tajiti, da donaša v državopravnem rpralanji nektere članke in dopiso, s ktorim so moremo skladati. Vendar jo potreba, da Slovenci javno izrečemo, da „Vaterland* nikakor ne moro biti in ni naš organ, ni organ federalističnih Slovencev, čo prav baje celo nekteri naii poslanci z njim v zvezi stojo. Kajti federalizem, kakorlnega »Vaterland" zagovarja, ni in ne smo biti naš federalizem. Ta list je ponavljaje izrekel so proti narodnostnemu načelu, kot državotvornemu faktoru, izrekel se jo proti naši težnji j u g o-slavouskega zodinjenja, da celo proti /.odi n-j e n j u Slovencev. To ponavlja tudi v svojem članku „Oestereichs Aufgabo und Boruf" v št. 1G8. od 20. t. m., v kterem pravi: „Ako govorimo o federalistični organizaciji Avstrije, govori so zmerom s a m 0: 0 kraljostvu čoskem, kraljestvu Galicija, grof-stvu Tirol, vojvodini Kranjski itd. a nikoli ni nobenemu f o d o r a 1 i s t u v glavo palo kako C« »ko, Poljsko, Slovo n i j o itd. kot stebro avstrijske federacijo zaznamovati." To jo učovidno proti nam Slovencem pisano in mišljeno. To ni rosnica, da kaj tacega ni nobenemu Slovencu v glavo padlo. Narobe, pri nas Slovencih no poznamo nobenega narodnoga zastopnika, ki bi si federalizem tako domišljal, da samo Kranjsko kako avtonomijo dobi, dvo tretjini našoga naroda pa bi Listale Josip Jurij Strossmayer. (Fo „Svetozoru" posnel Laval. (iorunjec. — Poutforičan.) Kdo no pozna svitle, — da, sijajne, živoslavno jugoslovanske zvezde ? Komu vsaj po imeni nej znan vladika Strossmajer ? Menim, da je znan vsakemu le nekoliko omikanemu Jugoslovanu, ali da-siznan, vendar ga le marsikdo po mojoj prepričalnoati pozna samo ve-gasto, marsikdo sovražno sodi, najnovejši čas celo zelo enostranski. A da neba vegavost, da ugasne sovraštvo, da mrkno cnostranost do njega mej nami, bratijo Slovenci, vsaj mej pametnejšimi, nato njegov doslenji životopis in prepričajte se o njegovoj vzornej značajnosti I Strosamajer se je v Oseku v Slavoniji porodil 4 dan februarja moseca 1815. lota in je sin meikifa roditeljev. Niži nauk in gimnazij je dokončal v Oseku, modroslovje pa v dveh letih v Dijakovu. Bogoslovec bil je na vseučilišči v Pešti, kder jo dobil doktorskega klobuka bogo- in modroslovsko čest. Strossmajer so jo povsodi odlikoval s posebno sposobnostjo, s ktero se jo strinjala redka pridnost, taka , da jo nadkriljoval vse součence Da bi so še više povspel v bogoslovsko vednosti, po slali so ga na Dunaj v duhovski ustav sv. Avguština (Augustim um, Frintaneuin,) potlej je kaplanoval, loda-le eno loto v Petrovaradinu, in naposled jo bil učitelj (profossor) na škofijskom licoji v Dijakovu. Od tu so je oziral na dogmatiško stolico na peStanskem vseučilišči, ali noj se mu posrečilo, zato ne, ker nej znal tistem priskutne magjaridine. Spisal pa je zadevnjočo učeno obravnavo, ki jo vzbudila občo pozornost. Ta okolnost, kakor tudi njegovega imena vredni spomin, kterega si jo pridobil na Dnnaji, tO obojo mu jo prislužilo toliko slavnega glasu, da jo postal dvorni kaplan na Dunaji, vrbi tega pa šo vodja Avgustineju. Postal jo tudi ud hogoslovsko fakultete — in preskušnj.im pooblaščenec (coinmissi)or) si je pridobil iu-e. dfl je latinski i. govorcu. Žo v Pešti je Strossmaj« r jel biti ognjen krilatec hrvaških narodnih prizadetij na slovstvenem polji in v očitih skupščinah. Ko je bil učitolj v Dijakovu, hojeval jo v skupščino verovitiške župnijo v Oseku, zmerom je bil močan zid, na narodnoj Struni krepak ščit /oper Magjare. Na Dunaji jo zastopal slovanske zadeve sploh, zvlasti hrvaške, ko jo bil vstal boj z Nemci in Mudjari. Strossmajer je bil V zavezi z banom Jclačićem, s hrvaškim ministrom baronom Fr. Kulmorom, z baronom Motelom Ožogovićom in dragimi hrvaškimi in slovanskimi narodnjaki. Obiskaval je ves razvnel imenitnejši narod, zato da je učil ga, kaj pomonja in zahteva hrvaški nemir. Nej jo bilo skupščino ni druščine, da bi se je ne bil vdeležil in da ni Vi bi! o vsukej priliki za- govarjal narodnih pravic, svotih pravic svojega bratrskega naroda. Vsled toliko sposobnosti v očituoni živenji in na slovstvenem polji si je Strossmajer do tega časa pridobil tako ime, da jo po Kukovićovem odstopu 18. dan novembra meseca 1849. lota odbran bil za bosniško-djakovskega in sremskega vladiko, kar so v lliinu potrdili 20. dan maja meseca 1850. lota, a posvečen je bil 8. dan septembra meseca, todaj 34 let star. Njegova prva skrb jc bila ta, da lepšo uredi svojega vla-diSkega področja gospostvu, ki jo zolo trpelo v nevihtah 1848. leta in 1849., in ki jo tudi sicer bilo hudo razvetrono. Ko je bil poboljšal gospodarstvo, odprl si je izvirek množnih dohodkov, katere jc njogova raz-svitljena glava in domoljubo srce jolo posvočovati cerkvi in narodu na povspeh. A ker o tedašnjem absolutizmu ni mogel očito povspešovati dobrodejnega napredka, torej je bil ud, pa še prvi, precej vsako slovstveno hrvatsko družbo; plodovito jo podpiral izdajanje boljših knjig, zbiranje slovstvenih in zgodovinskih spominkov, katerih jo mnogo sam nakupil iti podaril jugoslovanskoj akademiji, s kratka: Strossmajer je bil izvornik skoro vseh tačasnih slovstvenih podvzetij. Za takovo skrbnost za tak trud jo žel občo hvaležnost, kar zadevlje pa vlado, trpel jo veliko zaničevanje, kajti država mu jo neumorno bila za hrbtom. 1812 3 se prepustile majorizovanju štajerskih, koroških Nemcev in primorskih Italijanov. „Novice," „Gospodar", »Primorec", „Soča" celo .Danica" — da našega „Naroda" niti ne imenujemo — noben list pri nas si ne sme upati „Vaterlandov" separatizem v našom narodu zagovarjati. In naši narodni poslanci vsi so pod narodnim programom izvoljeni, kterega prva točka je narodno zedinjenje. Će bi torej med njimi kteri skrivaj igral s „Vaterlandom" pod eno odejo, tira on nepošten posel in mi mu obljubimo tisti dan veljavo v narodu izpod-žagati in izpodkopati, kader bodo predrznost imel to izdajstvo narodnega programa pokazati. Mi se ne borimo za forme, nego za stvar. Kranjski Slovenci sami, federalistično ločeni od večine sonarod-njakov, niso zmožni narodno živi jen jo živeti. Če le kteri, tako baš Kranjci hočejo zedinjenje, in razumevajo federalizem le tako. Arogantno je govoriti tudi v našem imenu drugače. Mi hočemo in moramo hoteti, če nečemo gledati kako se naš grob koplje, zagotoviti narodno življenje. Zato pa nas bodo vsi avstrijski Slaveni podpirali v naših težnjah, ker je v njih lastnem interesu, da no propademo, kakor bi propali, če dovolimo „Vaterland"-ovsKim „federalistom". Torej pomnite dobro: naša politika jo poleg tega da je avstrijska — tudi narodna, slovenska in slaveuska! Ako bi kdo no bil med nami te misli naj se oglasi, da ga poznamo, kajti neiskreni, n e r e s n i č n i p r i j a t e lj i v e č škodujo nego koriste. Po Slovenskem je več „katoliško-konservativnih" društev. „Vaterland■ se dela, kakor bi organ teh društev bil. A kolikor mi vemo, so ta društva pri nas narodna. Pričakovati smemo da se bodo vsa ta društva za nazoro „Slovenskega Naroda" izrekla, in zajedno lehko konstatiramo, da so se baš nektera teh društev že odločno izgovorila no samo za naše slovensko zedinjenje, nego celo za skrajno točko našega dopolnenega narodnega programa: za jugoslavensko edinstvo; — in to v preverjenji, da, akoprem morda ni izgleda da so te naše težnje uresničijo šo tako brž, bodo se gotovo v prihodnjosti, ker so pravične in naravno, in ker imamo za zaveznike ne samo povestnico zadnjih let, ki je Nemčijo in Italijo zedinila, tomuč tudi 80 milijonov Slavenov, kteri vsi za svojo in našo bodočnost delajo. «J- Dopisi. Iz Zagreba, 22. junija. [Izv. dop.] Razvojniče-nje Gjurakov in Križakov ni brez upljiva ostalo na administracijo ostale vojniške krajine. V ta namen, da Tako živo je Strossmajer skrbel tudi za narodno učilništvo. Vsled njegovega prizadetja so v Dijakovu ustanovili preparandijo, za katero jo sam sezidal poslopje, podaril prostor za vrt in še 11.000 gld. istino dal učiteljem in katehetom na odgojo. Z njegovo pomočjo jo tamkajo vstala tudi glavna učilnica; dekliškemu ustavu v samostanu usmiljenih sester, njemu je podaril pa 40.000 gld. Z vladikino in njegovega konzi-storija pomočjo se je učilništvo v dijakovskoj vladiko-vini povzdignilo tako, da je v civilnem oddelku te škofije 38 župnij, 71 učilnic za oba spola in da jih izmed 8387 za uk doraslih otrok 7918 obiskuje učilnice, kar je z drugim svetom v troedini kraljevini v primerji pošteno res veliko. Tako tudi ni ene srednje učilnico v trojedini kraljevini, da bi ji Strossmajer ne bil dal znatne dejanke pomoči: podaril jo gimnazijom — varaždinskomu , vinkovskemu in Henjskemu (Zcngg), vsakemu po 1000 gld., oseškemu 60O0, reškemu pa 5000 gld. Poleg tega je ustanovil mnogo zalog revnim dijakom na podporo. Kakor za omenjeno učilništvo , tako ta slovanski velikan skrbi tudi za omiko svojih bogoslovcev in vseh tistih, kteri sploh hrepene po izobraženosti. Prev-strojil je bogoslovski in modroslovski „kurs" v Dijakovu; podaril bogoslovnici G0O0 gld., bogoslovskej knjižnici pak 5000 ; založil je istino: 70.000 gld. za mlade- se razvojuičenje tudi ostale voj nške krajine že zdaj napoti, i/dalo so je več naredeb, po kterih se dosedanja uprava ostale vojniške krajine bitno premenjuje. Cela vojniška krajina od Dalmacije do Erdclja stala jo do sedaj pod dvema poveljništvoma: pod generalkomando v Zagrebu in pod vojniško komando v Petervaradinu. Pod zagrebško generalkomando stali so 4 tako zvani gornji regimenti (Otočani, Ličani, Oguiinci in Slunjnmi), ,2 banska regimenta (Petrinja in Glinja) in 2 slavonska regimenta (Brodjani in Gradiškani). Od seh mal bo pa tudi še Petervaradinski regiment pod njo postavljen, t. j. vsa vojniška krajina do Zemuna in Donave. Dosedanja vojniška komanda v Petervnradinu preselila se bo v Temešvar, ter pod soboj imela samo banaško (ogersko) vojniško krajino. Petervaradinski regiment se je „per abusum" do sedaj tudi zmerom pod ogersko ne pod slavonsko vojniško krajino štel, ter še tudi nikoli ni bil na Hrvaškem saboru zastopan, ne pod banom Je-lačičem leta 1848/49. in tudi ne lota 1861 — 65. Gene« ralkomanda v Zagrebu bo od seh mal imela za vojniško krajino vso tiste vladine oblasti, ktere ima banska vlada za civilno Hrvaško in Slavonijo, da! še več. Banska vlada nima finanoij in gojzdnarstva pod seboj, goncral-komanda jih bo pa imela v svojem področji. V Zagrebu bodeto tedaj od seh tnal dve vladi: banska za civilno Hrvaško in Slavonijo, in generalkomanda za vojniško krajino. Ti dve vladi bodeto druga od druge popolnoma neodvisni. Vojniška krajina bo stala proti materi zemlji in tudi proti ostali monarhiji v razmerji popolne personalne unije. Politična in vojniška uprava v vojniški krajini do sedaj niste imeli pri regimontu, pri „stopu" svoje središče, ampak pri kumpnniji. Od sedaj bo to drugače. Vsak regiment so bo, popreko vzeto, razdelil na četrii okraje. V vsakem teh okrajev so bo stvoril administrativen organ, ki bo od kumpanije vse politične agende prevzel, tako da kumpaniji v prihodnje samo vojniško agende še ostanejo. Dosedaj poleg kumpanije niso mogle ne kmečko občino no mestni municipiji napredovati, ona jo ležala kakor mora na avtonomiji občin. Stvoriti so imajoči okrajni administrativni organi bodo poleg politično tudi šo financijalno upravo roko-vodili. Pod zaštitom okrajne administracijo bodo mogle kmečko občine na novo oživeti, za njo se bo tudi v kratkem izdala nova občinska postava, ki bo v skladu z občinsko postavo v civilni Hrvaški. Vso občine enega regimenta bodo predstavljalo regimeutsko občino kot analogon županijsko občine v civilu. Pravosodje (avdi-torijati) ostano začasno še tako, kakoršujo jo do sedaj bilo. Generalkomanda v Zagrebu bo sestavljala letno proračune in lotno računske zaključke, ter obojo potem vkupnega vojniškega ministarstva Nj. veličanstvu predlagala. Dohodki iz gojzdov, kteri — ker so dozoreli -- niško bogoslovsko pripravnišče. Ker jo dobro znal, kako so bosniško katoliške duhovne poproje odgojevali v ptu-jezeraskih samostanih, zvlasti v Italiji ; ker je znal, da tamkaj največ srčo le nonurodnost: ustanovil je 1867.1. v Dijakovu učiliŠče za bosniško bogoslovco in podaril mu 40,000 gld. Zdaj se v tem bogosl »višči ličo 30 mladih bosniških klerikov, ki poslušajo razlaganija v vladikinem liceji, imajo svojo knjižnico, čitalnico, majhno zbirko bosniških spominkov in dragocenosti itd. Njih naloga je ta, da sčasoma v novo življenjo obude svojo zanemarjena krajane. Skrb za Slovane v tuiškej sužnjesti jo slavnega vladiko nagnila, dn je 9000 gld. založil na omiko mladih Bol garje V , ki so vsled tega v Zagrebu odgojajo v semenišči združeno križevske vladikovine. O tej priliki bedi omenjen tudi ustiv, kterega je Strossmajer obudil v novo živlenje. Vsled njegovega upljiva jo v sv. Jeronima ustav, kteremu je ta naš jugoslovanski velikan na svečanije podaril 20.000 gld., odpotoval v Rim kanonik in senjski profesor, Frančišek Rački po imeni. Vsled tega je hnuškemu narodu oživel ustav, v 15. stoletji ustanovljen, — u9tav ki neizrečeno povspe-šujo tega naroda občevanje z večnim mostom ; a učeni Rački je dobil priliko, da se je posvetil zgodovinskim preiskavam in da jo začel priobčevati svoja zgodopisna dela. Poleg vsega tega je Strossmajer škofijsko zalogo se morajo iz gospodarskih' ozirov posekati, se imajo potrošiti za osušenje močvirjev, za građenje cest in železnic, za krčenje pustin, in za kopanje drag, ki bodo vodo napeljevale. Glede plače kuratne duhovščine je ustanovljeno, da ima najmanje ber poleg stana in drv iznašati 500 gld. v gotovem. Plače učiteljev na srednjih šolah imajo se vzporediti plačam učiteljev v civilu. — Vse to samo na kratko registrujem, ter si pridržavam, da bom poznejo enkrat meritorično o teh prenaredbah ktero povedal. Kar se vtisa tiče, ki so ga vse te pre-naredbe pri nas naredile, se more reči, da ni najbolji. Naše občinstvo nekako ni prav zadovoljno ne z načinom razvojničonja varaždinske vojniške krajine, ne z gore navedenimi upravnimi prenaredbami ostale vojniške krajine. Naše občinstvo je pričakovalo naenkratno razvojničenje cele vojniške krajine, in če že to ne, vsaj poklicanje zastopnikov iz cele vojniške krajine v sabor. V tem svojem pričakovanji se je goljufalo, in zato so nekako namrgođeno drži. Kakšen vtis so vse te reforme v vojniškei krajini ntiredile, o tem še nimamo nobenih vesti. Preganjanje uradnikov, ki pri zadnjih volitvah niso za vladine kandidate glasovali, se je že začelo. Nas je to iznenadilo, ker smo mislili, da je sedanja naša vlada vendar boljn, nego je bila Rnuchova. Zdaj ko to preganjanje vidimo, se sramujemo, da smo tako povoljen predsod o njej imeli. Vse to vladino postopanje nosi na sebi lice maščevanja in zlobe. Maščevanje spada med najprosteje strasti. Noben moralist ga odobriti ne more, pa da bi bilo še tako opravičeno. Če so pa že od najvikšega, od vladinoga mesta tak primer nemoralnosti daje, potem se ni čuditi, da se domoralizacija čem dalje globleje v naš narod zagre-zuje. Sicer pa, čo bi vlada s tem preganjanjem svoj namen dosegla, človek še no bi nič rekel, ona pa s tem razdražonost le še bolj podpihava in neti, mesto da hi mirila. Kakor se sliši se naša opozicijonalna lista ne bo-deta iz vojniško krajino v Zagreb preselila, ampak brž ko ne iz vojnega Siska v Petrinjo. To je znamenje, da za opnzicijonahio listove zrak v Zagrebu še zmerom ni prav čist. Politični nizgleri. Zbornica poslancev ima na dnevnem redu sploh predmeto brez političnega značaja kakor o novi mori in vagi, o pomnožonji konjikov itd. in menda pričakuje, da gosposka zbornica potrdi državni proračun, da so potem posvetuje, kako pokriti in vravnati deficit. V notranji avstrijski politiki bi utegnilo mar- povečal za 10.000 gld., zalogu podaril 10.000 gld., za bolne duhovne svoje vladikovine, duhovnim pomočnikom na poboljšek pa jo žrtvoval 5 000 gld. (Dalje prib.) Potopisno ortioe. (Spisal Ivan Brelič.) (Konec.) Ako primerim Bosno s svojo domovino, smelo trdim, ka so slovenski kmetje najmenj na še eukrat toliki stopinji, kakor vsak bosniški „bog", kaki so njih hlapci, ubogi raje, potem ni težko razsoditi. Iz razklanih desk, ktere v zemljo zabije, si stavi štiriogelno kolibo in jo pokrije z deskami. Na strani pusti luknjo, na ktero obesi nekaka vrata in hiša je gotova. Tla so narojena iz poteptane zemljo in luknja v strehi nado-mestujc dimnik. V tej koči se kuri leto in dan in okolo ognja na tleh so sedeži za ljudi. Po zimi spe okolo ognja, po letu pa pospavajo okolo hiše v šotorih iz vej. Za Bvinjo imajo tudi ograje, za konje pa ople-tene prostore. Vsa druga živina pa je na prostem. Kedar pade sneg, dado za kratek čas živino v ograje in jim natresejo sena na tla. Prefiiči in koze so pri najslabšem vremenu po planinah in iščejo izpod snega korenine, Želod in drobnjav, kozo pa objedajo veje. Raja živi ob sami koruzi, iz ktere peče izvrsten kruh. če se odpravlja na pot, si vzame Beboj meh poln »ikoga zanimati to, da je 157 Žumberčanov poslalo protest na kralja proti odcepljenju od Hrvatske, kterega podpirajo historičnim in narodnim pravom. Hrvatski deželni zbor je preložen do meseca septembra. Glede razmer med Avstrijo in Prusijo piše „Saturday Reviewtt, da Bismark nima poželenja po nemških avstrijskih deželah, dokler obdrži Avstrija položaj in razmere, kakor so nastale po bitvi pri Sadovi. „Politik" pa določno trdi, da je pruski grof Hatz-feld imel nalog na Dunaji predložiti naslednjo objavo: Prusko-nemško cesarstvo pripoznava premaknenje na-rodopravnega stališča avstrijskega cesarstva 1. 1804. z dualističnim dodatkom leta 1867 le s tem pogojem, ako tako imenovane dedne kronovine v Avstriji stopijo z nemško državo v ono razmerje, v kteremsobile pred 1804 letom. Na Francoskem zavzimajo pozornost volitve in finančno stanje. Baring in Rothschild pričneta pod-pisavanje na francosko posojilo v znesku 80 miljonov sterlingov. Veliko hrama — za in proti— je naredila peticija petih, zdaj že šestih škofov, v kteri se zahteva, narodni zbor posreduje, da se da papežu nazaj njegova dežela. Verzeljski vojaki v Parizu bi morali imeti veliko „revuea, ktero so pa najprej zarad slabega vremena preložili, sedaj pa popolnem opustili in sicer, kakor trdijo nekteri, ker Prusi ne trpe toliko vojakov v Parizu, ker bi bilo to nasproti mirovni pogodbi. Drugi pa pravijo, da se boje demonstracij, zlasti bonaparti-stičnih, ker so vojaki že kričali: „Vive V Empereur!" i. t. d. Narodni zbor je potrdil predlog, da so Alzasi-jancom odkažejo zemljišča v Algijero. Gambetta se brani vsako kandidature v narodni zbor in trdi, da jo pooblastilo narodnega zbora po sklcnenetn miru izgubilo veljavo. V Parizu so te dni vjoli vodjo bivšo komune Felix Pyat-a, dasiravno se je bil obril in si lase rudeče pobarval. Našli so pri njem 300.000 frankov zašitih. Časniki izhajajoči za časa komune se jako skupo prodajajo na pr. „Journal officiel do la com mune" po 150 do 200 frankov, „Vonguer" 100 itd. Ruska vojska namenjena v Hivo, gre nad Bo karo, kjer se jo pričel nemir. Laška vlada v Florencu je zaukazala, da se razpusti tamošnja mednarodna asocijacija. Kralj se preseli 29. t. m. v Rim. V Serajevem je bil krvav boj med turškimi in kristijanskimi delavci. Razne stvari. * (K u pč i j s k i minister) je pred kratkim dal zaukaz, da se morajo i na Dunaji prejemati pisma s češkim napisom pri poŠti. Dotični uradnik, kteri ni hotel vzeti pisma s češkim napisom in bil neprijazen, je prišel v uradno preiskovanje. Mi poznamo pošte po Slovenskem, — da excmpli gratia le Brežce imenujemo — kjer bi trebalo mnogo tacih ministerskih odlokov in naredeb, in kjer bi minister moral deliti kake priročne knjige z napisom : „Loitfnden fur den Verkehr mit den Parteien !u * (Razpisana) je služba sokundarija v ljubljanski bolnišnici z letno podporo 315 gold., prostim stanovanjem, 5 sežnji drv in 18 funti lojovih sveč. Služba je razpisana na dva leta. Dotične prošnje (med drugim tudi z dokazom popolnega znanja slovenskega jezika in samskega stanu) naj bo vlože do 5. julija t. I. pri deželnem odboru kranjskem. Pri tej priliki se nam sili misel, da bi ne utegnilo biti napačno, ko bi bila taka razglasila le slovenski pisana, saj je uradni jezik deželnega odbora kranjskega menda Blovenski in ni misliti , da bi bila „Laibachcrica" razglas poti crnčila. • ,• * (L a d i s 1 a u s B u h u s) jo imej ktero jo nadel na Dunaji izhajajoči šaljivi list „Floh" nekomu posebnemu „genro" ljudi, ktero imo še le po primernem okrajšanji zadobi pravi pomen. Do sedaj se je ta vrsta ljudi gibala le v dijaških nemških krogih, slednji čas pa so je zaplodila tudi k nam in ima svojega glavnega in edinega zastopnika v slovenskem vsoučiliščinem dijaku na Dunaji, kteri je pisal zadnjič omenjeno pismo dr. Glaserju. Denes se nam jo naznanilo imo, ktero pa, ker ni vredno biti tiskano v našem listu, zamolčimo ter podamo le nek t ere vrstico v karakteristiko tega slovonskega Ladislaus-a Bubus-a: Ko jo obiskoval še spodnjo gimnazijo je bil tako v not narodnjak, da so ga sošolci imenovali „Trdino II." Pozneje se mu je ohladilo to navdušenje, zlasti ko jo jel podu-čovati v hiši bogatega ljubljanskega nemčurja in je bil kinalo kot „ncmškutar" na slabem glasu pri svojih vrstnikih. O sobi ima strašno „visoko" misli, on vbo ve, vso zna, vse ima, vso pozna — s kratka, on hoče biti nedosegljiv eksempel svojim kolegam. V svoj namen porablja tudi politično mišljenjo dotičnih gospodov In njegovo pismo dr. Glaserju ni bilo druzega nogo sredstvo so nekomu — ne rečemo ravno dr. Glaserju — prikupiti. — Pred dvemi leti se jo bil udeležil dijaškega shoda v Ljubljani. Govoril jo proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča, bil pohvaljen v Tagblattu, za kar mu je iz dolžne hvaležnosti kinalo potem pisal „feljtone". Po debati o dr. Kostinem predlogu jo pravil sam, da mu jo rekol gosp. F. : „Dr. Glaserjove misli so popolnem vjemajo z Vašimi, govoril je tako, kakor Vi na dijaškem shodu v Ljubljani." In tu mu jo menda šinila misol v glavo: Piši dru. Glaserju zahvalno pismo, da jo rešil Slovence vseučilišča, pismo kaži tu in tam — in ne bo ti ško- dovalo! Pravijo, da je že prej o prilikah taka pisma pisal iz enacega namena, toda niso prišla v javni Zdaj smo samo so radovedni, kdaj so izležejo tisti ti soči enako mislečih Ladislavsov Bubusov po Slovensi s kterimi je širokoustil ta „vitez žalostno postave.* * (PJ. \V u r z b a c h i n grški kralj.) „ \V reimt sich das zusammen?" bodo prašali naši bralci pa v kratkem videli, da so nikakor no „rajon." (li kralj so je namreč peljal po brzovlaku iz Trii Ljubljano in VVurzbach ga jo čakal v fraku na kolo dvoru ter zaukazal naj bodo pripravljena kapica >di da so ponudi grški svitlosti, ako bi jo žojalo. Ko vla pridrdra, popraša VVurzbach konduktorja v kt< ram vosu in v kterom coupe se pelje grški mogotec in ko to zve gre na ravnost tja, odpre vrata in so predstavi kralju. Ta pa jo našega deželnega predsednika nekako čudno pogledal in mu obrnil hrbet. Pl. VVurzbach so-piha nazaj h kondukterju in ga prašn, ali se morda ni motil in je li dotični gospod res grški kralj. Konduktei mu pove še enkrat, da baš oni pokazani gospod jc grški kralj. Na to se jo predstavljala prejšnja 8060« šo enkrat in ko je gosp. Wurzhach v drugič imel srečo videti hrbet grškega kralja, mu je bilo predstavljanja dovolj, obstal je na peronu in gledal za vlakom, kako se od pelje ter premišljeval svojo nezgodo in njene uzro Ena je gotova, ali je bil kralj ravno slabo volje, ali pa pl. VVurzbach no pozna dvorljivosti, vsled ktere bi se bil moral pustiti predstaviti po pribočniku. Menda bo j zadnja! * (Češko gospo in gospice) v Pragi snu jejo društvo, kteromu bodo nalog v vsakem ožim po spoševati in zboljšavati razmoro ženskega spola. V tfl namen napravijo ženske za se „ž:iložnyu (Vorsohuss cassen) z vlogami najmenj 10 kr. na teden, lastno po praševalnice in posredovalnico (Auskuoftsbureau), v kterih so bodo preskrbovale služhe za ženski spol in posebne učilnice, v kterih se bode ženski spol podu čeval v vsih kupčijskih zadevah, v jezicih, v ioklo-knmno- in lesorezu, v obrtnijskih rečeh, v gospodinjal vi, v vezenji i. t. d., ter tako skrbelo za boljšo prihodnost družabnikov. Društvo, kteromu sinejo tudi možki pa le kot podporniki pristopiti, šteje žo 800 udov. Delavni udjo vlagajo na tedon 10 kr., ktori denar so jim od 2 gold. naprej obrestuje in je njih imetek. Podporniki plačujejo na leto l gold., ustanovniki pa prvo loto 10 gol1., prihodnja lota pa po 5 gold. — Tako dre si bo gotovo pridobilo mnogo zaslug za ženski spol in je dokaz volicoga naprodka in korak do veče samostalnosti — da no ročemo emancipacijo — slovanskih sester na severu. Da bi imelo dober vspeh in našlo kolikor toliko tudi pri nas posnomovalk ! — * (It u s 1: a vojska) štejo po gotovih sporočilih *) Zakaj ne ho en „frakelj" brinjovca? Stavec kuruzne moke, malo soli, česna in Čebule in tako jej varen pred gladom. Počije si pri vodi, napravi na mali deski iz moke testo, zaneti ogenj in Bi spečo vi pepelu in žerjavici kruh. Tak kruh sem pokušal in! zagotovljam, da se mi je jako dober zdel. Pri tej priprosti hrani pa so čili in vztrajajoči. Poznal sem stare može, ki so cele milje daleč hodili peš, pa se jim ni poznala najmanjša trudnost. V Bosni je navada, da vsak tam prenočuje, kder ga noč naleti. Po mestih pa ne sme po noči brez luči nihčo iz hišo, sicer ga /apro, s to naredbo so namreč ovira tatvina, če se tako primeri, vstopi raja najrajši pri raji, kteri vsacemu, samo Turku ne, gostoljubno postreže, in ž njim deli, kar ima. Pri tacih prilikah strežejo ženske moškim iti prodno začno obedovati prinese najmlajša vodo in briso (teračo), da si vsak roke vmije, ker se vse samo s prsti je. Po jedi se roke zopet vini jejo in žensko so priklonijo moškim. Kake 3 ure pred Banjaluko smo po naključbi naleteli na ženitev raje. Prenočili smo namreč pri kristjanu, pri čigar sosedu se jo ženil sin, kteri nas jo povabi). Ker ni bilo predaleč, smo se udeležili. Hišni gospodar mi je vesel pripovedoval, da so na ražnji peko dva prešiča in trije koštruni, ter da bomo imeli najboljšo rakijo. Ko vstopimo v kočo in nazdravimo z navadnim spomozi bog!" se nam priklonijo vse ženske. I ženin in nevesta pa še posebe, kar toliko pomeni, kakor da treba dati darilo, kar smo tudi storili jaz in •noji spremljevalci. Predstavili so nas svojemu popu, ki pa [ni bil nič drugači, nego drugi popi, razločevala ga jo le polna črna brada in črna čepica na glavi. Poroka jo bila kraalo končana in zenitov se jo vršila brez posebnih obredov. Vse ženitovanje pa jo bilo lo dokaz, kako revno živi ubogi raja pod turškim jarmom, kteri jo bil še pred malo leti tako surov, da je moral raja, če jo po-tovaje jahal, vsigdar stopiti raz konja in obstati, kedar je srečal Turka. Na Magjarskem je bila pred 1. 1848 tudi šo navada, da so je moral plemeuitašu vsaki ogniti in kdor jo bil pri tem neroden, jo čutil svojo nerodnost na svojem truplu. Ta primera z Magjarskem jo tom bolj tu na svojem mestu, ker se bosniški bogi tudi ma-gjarska ustanova, in nasledek fevdalne sestavo, ktero so Magjari uveli za časa svojega vladanja v tej deželi. Ko so si pa Turki pri vojskovali Bosno bo so morali umakniti Magjari, nekoliko jih jo pa ostalo, so potur-čilo in to so denešnji bogi in trdi gospodarji rajo. Takrat se jo — kakor se v Bosni pripoveduje — preselilo mnogo družin v Avstrijo, na Hrvatsko, v Slavonijo, Istro, Štajersko in Kraujsko, od tod bi utegnila biti tudi imena, ktora nahajamo po Slovonskem, kakor: Mubtafa, Soliinan, Samastur, Unuk, Turok i. t. d. Pozvedoval sem, koliko raja plačuje davkov in pravilo so mi jo naslednje: Tretjino vsoh pridelkov mora plačati raja begu, lastniku zemljišča, dosetino pridelka v denarji kot cesarski davek, potoni poseben davek od vsacoga ropa živine, ktorej pase ali v cesar skih ali bogovih gozdih in slednjič poseben davek od glave in za vojaščino, ker so raja no jomljd v \ Družina, ki štejo 6 do 8 glav, plačujo po 100 g!d. na šoga denarja. Ako rajo nesreča zadene, na primer kuga, jo vničen in preostaja mu samo šo ječa, > ga pridrže tako dolgo, da se plača zaostali, davek. '>> pa ječo niso ravno prijetno, bo vsak vedel, kdor si mori domišljevnti, kaka so že turška stanovanj.!. Pri tacih razmerah ni čuda, da je dežela mah* obljudena, da se jih vsako leto, časi na tisoče, presoli v Srbijo in si tako iščejo boljše stanje. Občudovanja vredna pa jo potrpežljivost onih, ki ostanejo v d Ločil sem so od te žalostne dežele s presrčno žoljo, da bi so skoro osoda ondotnih Slovanov presuk-nila na bolje, da bi skoro prišla žoljno pričnkovana doba, o kteri pripovedujojo bosniške pravljice, ko bo kraljevič Marko s svojimi trumami so izbudil i/, stolel nega spanja in svojim buzdovanom oslobodil svoj rodno brate krutega turškega jarma. S52 bataljonov pešcev, 281 švndranov konjikov in 1422 topov, tedaj v času miru 38.048 častnikov in 783.839 mož , v vojakinem stanji pa 39.083 častnikov in 1,178.879 nio/. Kako oaprednje omika med ruskimi vojaki se kaže iz t« ga, da jih je bilo 1. 1807 mod 100 le 54, ki niso brati in pisati gnali, I. 1800 pn Iz samo 46, tedaj v dveh lotih pri 10o vojakih xa8menj. * (1 m o n o v n n j e.) Gospod A n f o n f; r s i i č . hivši dekan v Trnovem na Notranjskem je imenovan 7>\ korarja pri kolegijstnem kapiteljon v Novem mesta, * (V s o 11 o v a n s k a k n | i ž n i c a) se je vte-meljila v Odesi na tamošnjem vseučilišči in licer r/ zgolj prostovoljnih prinoj-kov in darov. Znčetkom maj-nika t. 1. je imela že 2500 zvezkov v ruskem, bolgarskem, srbsko-hrvatskem . atoroslovenskem , poljskem, češkem in lužičko srbskem jezika, \rh tega m koliko knjig v klasičnih in denesnjih evropskih jezicih. Nabrali so tudi te nekoliko slik, rokopisov in v denarji 1200 rabljev. Kdor bi hotel tej knjižnici darovati knjigo, podobe, rokopise, fotografije, stare denarje, naj polije! dar ali opravništvu časnika „Zukunft" na Dnnaji, ali pa v knjigarnico J, L. Kober-a ali Dattel In 0regr-a v Prago. * (Umrl) je v Ljnbljani gosp. dr. Janez ahačič, v narodnjaških in jaridičnih krogih dobro znan v 70.: letu Bvoje starosti. Lahka mu semlja I * (Darovi), kteri so se papežu k pet in dvajsetletnici poslali, znašajo vkup 25,000.000 frankov. Virtemberška kraljica sama jo poslala 200.000 frankov, \7, Amerike pa se ja poslnlo % iniljona v zlatu, Gosp. J. Jesenko, profesor.....8 gld. M. Pletoršnik, profesor . France Dokleva, trgovski pomoč. J. Mankoč, trgovec..... Jernej Tomšič, trgovec . Andrej Sorsnan, trgovec . . . Vekoslav Raič, lastnik »Primorca" Fr. And. PleSe, trgovec . . • J. \Vdfan, inži nir..... Kr, ovannt, jogoSelez, uradnik . Jožo Ma/.i, jugo&elez. orsdnik Ferd. H rd lička, jngoželeznižki uradnik ......... Martin Vndnu. trgovski pomočnik Peter Perlič, finančni uradnik . Ign. Sapla, jugolelez. uradnik . Jožo Leban, trgovski pomočnik kr.'Gosp. F. S. Jereb, trgovec.....1 gld. — n I „ Rok Durn, trgovec.....1 u — n j „ France Hren, jugoželoz. uradnik n : „ Dovgan , jnsmietcznišJti uradnik „ France Sančin, posestnik v Skcdnji „ Jeiko Semič vojak..... „ J. Vesel, jogoželezniŠki uradnik . „ Igu. Dox.it. trgovski pomočnik . Dr. Moba ........ „ France Andrcjk;*, c. fer. svetnik v pokoji......... „ Bogoljub Toporovrskv, uradnik „ Jaroslav Schmirch, uradnik . p Jože Godina, C. k. finančni komisar .......... kr. 1 Skup 898 gld. 30 kr. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena Za Tomšičev spominek: Hl l gld, 80 kr, 15 gld. 10 „ B n 5 „ 4 „ 3 n 3 „ 3 „ kr. Prenesek Iz Trsta nabrano po tamošnjem odboru 87 gld , namreč: Ciosp. Franc Kalister, veletrieo . . . _ Joie Grorup. veletržec ... Gospa Marija Kali; te rova .... Gosp. Matija Zvanot, trgovec . . . n France Kastelic, trgovec . . „ Ljud. Dolenc, posestnik . . , B Miha Truden, trgovec . . . „ Cenko Potoćin, trgovski pomoč, NOT«« »h ■ "'■t'" T— - " '^TO^*^»rTli^'f^'^^«''''1BI«»l Mhschild & Comp. Op* iiie.uu. 21 ID u n a j. Nove najagodniše "VI 7. dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200 000,150.000, 140.000, 100.000, 70000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Eolekovan Bv6tia lisi vena gld, 8 kot prva svota : na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. O kot prva sv6ta; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan avdttn list velja gld, 6 kot prva sv6ta! na 40 vojvod. Braunschvveig-skih srečk, Kolekovan avotin list velja ght. 5 kot prva Rv6tfl ; %30F" 'Lil VNC NI*eekailj«' VeljSlVeil 20'1 delež na državne srečke od i. 1864 p(8»l(l eden— 9 po g d. 70 - - 20 po gld. 150. 20(i delež na kraljevske otjerske srečke po7gld.odeo — 6po gld.40 — 20 po gld. 130. 20" delež na petne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden — 10 po gld. 95 — 20 po gld. 185 l*roiucsMC za vsako sreekaiije. Naročila o. It. borso so proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar nar bolje izvršujejo. i!a ii|M>\ « n j <• i ii i)i'»ftajjt dr/.n nili |ia-pirov, avečk« haiikiniii. železniških in obrtni lakih delnic. Načrti, pregledi in listine srečkanja zastonj. liofliseliHd &, (lom JU (12) na Dunaji. Opemring 21. l Prva Hajarska c kr. priv, tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih Magajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vinccncij-a Kanduth-a v Gradci, tovarna: Beethovenstrasae 21, priporoča ivole iz najboljiega Itajarskega l>laga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidneje dovršene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani eeni. Proti primernemu vplačilu na olajianje p. n. občlnitva tudi plačila na svote. l/.ključljiva prodaja pri » m ■ • Antozi KOrOsi, železuinar, Griesgasso Nr. 10, v Uradci. (ID (8) v Preselitev Stacune. umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane umotvornice toremu so pri Ionski mednarodni razstavi oerkvonih oprav v Rimu papež Pij IX. prvo zlato svetinjo in tudi vitežki kri/, reda sv. Silvestra podelili i< v Izubijani od sv. Jnrja, zvezdnemu drevoredu nasproti, št. 32, pred nunsko cerkvijo Ob enem se čestitim kupovalcem, posebno visokočestiti duhovščini srčno zahvaljujem za dosodnj ekazovnno zaupanje, tor :o priporočani proseč, da bi mi tudi v prihodnjo svojo zaupanje skazovati blagovolili. Imenovane reči se pri meni dobivajo po fabri&ki eeni. Z velioim spo&tovan ZiClZCl* o b B 0g a j oč a (3) vse pridelke poljedel h J v u. gojzriiiurNl v ji. ohrliiije, r<»ko> v^š,»ii.^i< \m d rasi. Tiskar Kriuaril JIiiiincIiUe.