^ URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
$
ÄT

Leto XII
V LJUBLJANI, dne 16. junija 1955
Številka 22
V SE B P N A s
110. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o položajnih dodatkih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke.
Ul. Odločba o razrešitvi In Imenovanju državnega sekretarja za gospodarstvo LRS ter o Imenovanju predsednika In sekretarja Sveta za urbanizem LRS.
112. Odločba o Imenovanju članov Sveta umetniških akademij.
Ul. Odločba o Imenovanju članov strokovno-znanstvenega sveta Ekonomskega Inštituta LRS.
Ul. Pravilnik o ocenjevanju In oznamkovanju hmelja.
Odloki ljudskih odborov:
*13. Družbeni plan mesta Ljubljane za leto 1955.
*1*. Odlok o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1955.
*15. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 6. volilni enoti MLO Maribor.
*16. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 22. volilni enoti MLO Maribor.
*11. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 24. volilni enoti okraja Ptuj.
*18. Odločba MLO Maribor o ustanovitvi Doma Srednje kmetijske šole v Mariboru.
*19. Odločba OLO Kranj o preimenovanju Tekstilnega tehnikoma v Kranju v Srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranju.
*20. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 12. volilni enoti mestne občine Ajdovščina.
21- Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 4. In 6. volilni enoti mestne občine Celje.
*22. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 4. volilni enoti
. mestne občine Laško.
3- Odlok o proračunu mestne občine Novo mesto za leto 1955.
2*. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 9. In 10. volilni enoti mestne občine Ormož.
425. Odlok o razpisu nadomestnih volitev mestne občine Radovljica	v	1.	volilni	enoti
426. Odlok o razpisu nadomestnih volitev . v mestne občine Slovenj Gradec.		1.	volilni	enoti
427. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Cerklje na Gorenjskem.	v	1.	volilni	enoti
428. Odlok o razpisu nadomestnih volitev obölne Cirkovce.	v	2.	volilni	enoti
429. Odlok o razpisu nadomestnih volitev	v dveh volilnih			
enotah Cirkulane tn Gradišče v občini	Cirkulane.			
430. Odlok o razpisu nadomestnih volitev obölne Križevci.	V	59.	volilni	enoti
431. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Laško.	v	8.	volilni	enoti
432. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Lenart v Slovenskih goricah.	v	8.	volilni	enoti
433. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Lešje.	v	21.	volilni	enoti
434. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Markovci.	v	8.	volilni	enoti
435. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Mozirje.	v	1.	volilni	enoti
436. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Ponikva pri Grobelnem.	v	2.	volilni	enoti
437. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Prebold.	v	5.	volilni	enoti
438. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Radenci.	v	24.	volilni	enoti
439. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Smarjeta ob Pesnici.	v	4.	volilni	enoti
446. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Vojnik.	v	1.	volilni	enoti
441. Odlok o razpisu nadomestnih volitev občine Žalec.	v	2.	volilni	enoti
110.
Na podlagi 4. člena uredbe o spremembah in do-P°lnitvah uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v
P^usyetno-znanstveni službi (Uradni list FLRJ, št.4/54) zdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske repu-Slovenije
ODLOK
° spremembah in dopolnitvah odloka o položajnih °dntkih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke
1
V	odloku o položajnih dodatkih za uslužbence 3^OSvetno-znanstvene stroke (Uradni list LRS, št. j "Ub/>4) se v II. razdelku spremenijo in dopolnijo
''	22. in 23. točka tako, da se glasijo:
L* ravnatelj nižje gimnazije, glasbene šole, ba-ettle šole,
v ravnatelj višje gimnazije, učiteljišča, srednje g0f°jiteljske šole, srednje strokovne šole, mojstrske n e’ ^rokovne šole s praktičnim poukom, srednje šole, srednje glasbene šole, fakult	in namestnik predstojnika oddelka
tet Predstojnik (šef) odseka ali seminarja fakul-’ akultetnega inštituta ali klinike«.
V	rn
1? ? 111 razdelku se spremenijo in dopolnijo ?•, 8., •' 22.. 23 in 24. točka tako, da se glasijo:
Položaj
Pololiini raired
MessCni msek pololalmga dodtlka
7.	ravnatelj nižje gimnazije, glasbene šole, baletne šole V-II1
8.	ravnatelj višje gimnazije, učiteljišča, srednje vzgojiteljske šole, srednje strokovne šole, mojstrske šole, strokovne šole s praktičnim poukom, srednje umetniške šole, srednje glasbene šole IV-II
17. ravnatelj višje šole	III-II
21.	dekan fakultete, prodekan
fakultete	U-I
22.	predstojnik in namestnik
predstojnika oddelka fakultete	III-II
23.	predstojnik (šef) odseka ali seminarja fakultete, fakultetnega inštituta ali klinike IV-HI
24.	predstojnik (ravnatelj,
upravnik) večjega znanstvenega inštituta ali zavoda, ki ima pomen za vso ljudsko republiko	H-I
3
1.000—3.000
1.500—	4.000
2.000-	4.000
3.000-	6.000
2.000-	4.000
1.500—	3.000
3.000—6.000
V IV. razdelku se doda za prvim odstavkom nov, drugi odstavek, ki se glasi:
>Usluižbencu, ki ima več položajev po tem odloku, pripada praviloma en položajni dodatek, in sicer za tista položaj, za katerega je določen uajvišji položajni razred. Pristojni organ lahko izda o tem podrobnejša navodila.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
•
VI.	razdelek se spremeni in se glasi:
»Kategorizacijo zavodov, za katere je določen položajni dodatek v več položajnih razredih, določi Svet za prosveto in kulturo LRS.
Za zavode iz prvega odstavka, ki so zavodi univerze ali posameznih fakultet. Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali umetniških akademij, določijo kategorizacijo univerzitetni svet oziroma Slovenska akademija znanosti in umetnosti oziroma Svet umetniških akademij.«
5
Za VI. razdelkom se doda nov Vil. razdelek, ki se glasi:
»Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka predpiše Svet za prosveto in kulturo LRS, glede uslužbencev Univerze in fakultet, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in umetniških akademij pa univerzitetni svet. Slovenska akademija znanosti in umetnosti oziroma Sv^t umetniških akademij po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta LRS.«
Sedanji VII. razdelek postane VIII. razdelek.
6
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se glede dopolnitev in sprememb
7.	in 8. točke II. in III. razdelka odloka o položajnih dodatkih za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke (Uradni list LRS, št. 38/54) od 1. X. 1954, glede drugih dopolnitev in sprememb pa od 1. I. 1955 dalje.
St. U-78/55
Ljubljana, dne 14. junija 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
111.
Na podlagi 9. točke 72. člena in tretjega odstavka 94. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	Ing. Marjan Tepina se razreši dolžnosti državnega sekretarja za gospodarstvo LR Slovenije.
II.	Imenuje se:
Ing. Tepina Marjan, dozdaj državni sekretar za gospodarstvo LR Sloven je, za predsednika Sveta za urbanizem LR Slovenije;
ing. Kremžar Ludvik, dozdaj podsekretar v Državnem sekretariatu za gospodarstvo LR Slovenije, za državnega sekretarja zn gospodarstvo LR Slovenije;
Ud o vč Milan, dozdaj načelnik v Zavodu za gospodarsko planiranje LR Slovenije, za sekretarja Sveta za urbanizem LR Slovenije.
St. U 80/1-55
Ljubljana, dne 14. junija 1935.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
112.
N . podlagi II. točke odloka o ustanovitvi umetniških akademij (Uradni list LRS, št, 5-53/53) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije izdal
ODLOČBO
o imenovanju članov Sveta umetniških akademij
Za člane Sveta umetniških akademij, ki jih im6' nuje Izvršna svet Ljudske skupščine LR Slovenije* se imenujejo:
1.	Dolar Jaro, upravnik SNG Maribor;
2.	arh. Kobe Boris, univerzitetni profesor v Ljubljani;
3.	Kozak Ferdo, književnik v Ljubljani;
4.	Krek Uroš, načelnik glasbenega oddelka Radia Ljubljana;
5.	Šega Drago, publicist v Trstu;
6.	Vodopivec Vlado, sekretar SPK LRS.
Št. S-994/ll-55
Ljubljana, dne 6. maja 1935,
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r-
113.
Na podlagi 5. člena uredbe o ustanovitvi Ekononi skega inštituta LR Slovenije (Uradni list ’cio-13-58/55) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR veni je
odločil:
Za člane strokovno-znanstvenega sveta Ekono® skega inštituta LR Slovenije se imenujejo:
Bole Anton, ljudski poslanec,
Budihna ing. Karmelo, ljudski poslanec,
Čotar ing. Radoslav, načelnik gospodars oddelka Direkcije jugoslovanskih železnic.
Dolinšek Lavoslav, generalni direktor ar ne banke FLRJ, centrale za LRS,	sj.e
Dular ing. Metod, profesor pravno-ekono®
fakultete,
Ingolič Jože, direktor Zavoda za gospo“0 planiranje LRS,	k0 j0
Ki a uta Rajko, direktor Zavoda za sta s evidenco LRS,	po-
Korošec ing. Vekoslav, direktor Elektron darske skupnosti LRS,	j
Kotnik ing. Viktor, pomočnik direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS,
Krašovec ing. Stane, profesor pravno-ekonom-ske fakultete,
Ortkaber ing. Albin, profesor pravno-ekonom-ske fakultete,
Pokorn 4r. Jože, profesor pravno-ekonomske fakultete,
Turnšek ing. Viktor, direktor Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij LRS,
Vogelnik dr. Dolfe, profesor pravno-ekonomske fakultete,
Žavcer ing. Pavle, ljudski poslanec-direktor Kmetijskega inštituta Slovenije.
St. U 50/2-55
Ljubljana, dne 14. junija 1955.
Izvršni svet Ljudske skupščine •t Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
»
114.
Na podlagi 12. Člena uredbe o ustanovitvi Hmeljake komisije za Slovenijo v Žalcu in o kontroli kakovosti hmelja (Uradni list LRS, št. 27-161/50) v zvezi z 9. točko odločbe o razglasitvi Hmeljake komisij e za Slovenijo za finančno samostojen zavod in o preimenovanju Hmeljno komisijo za Slovenijo (Uradni Lst LRS, št. 7-44/55) izdaja državni sekretar za gospodarstvo LRS
PRAVILNIK
o ocenjevanju in oznakovanju hmelja
A.	OCENJEVANJE HMELJA
1.	člen
Ves v Ljudski republiki Sloveniji pridelam hmelj, ki se odda v domačo industrijsko uporabo ali J® namenjen za izvoz, se mora poprej kakovostno °ceniti po določbah tega pravilnika.
Hmelj se po kakovosti ocenjuje na podlagi tipnih vzorcev.
V ta namen sestavi Hmeljna komisija za Slovenijo vsako leto po končanem obiranju hmelja, najkas-Deje pa 40 5_ septembra poseben strokovni oeenje-y^‘Qi odbor za jemanje vzorcev hmelja in za <kdo-ltev kakovosti hmelja.
2.	člen
Ocenjevalni odbor šteje pet članov. Od teh ime-Je hmeljna komisija tri člane izmed hmeljskih pro-«wl'u a^cev strokovnjakov, dva člana pa delegira ■ hupno podjetje. Predsednika ocenjevalnega odbora ^“je hmeljna komisija.
5.	člen
Ijv Ocenjevalni odbor zbere iz vseh hmeljskih oko-tj ev Vzorce obranega hmelja in jih razvrsti v štiri ne kakovostne v zoreč I., II., III. in IV. razreda.
ali
4.	člen
vzorci imajo tale imena:
Po vzorcu I. vrste je »prvovrsten« (chodcest Prima prima);
Tipni
hmelj
hmelj po vzorcu II. vrste je »prav dobe r < (choice ali prima);
hmelj po vzorcu 111. vrste je »srednje dober« (good medium aL good midling);
hmelj po vzorcu IV. vrste je »dober« (medium ab midling).
Izredno skrbno prebranemu ali pripravljenemu hmelju lahko hmeljna komisija sama ali na predlog ocenjevalnega odbora določi posebno kakovostno oceno: »Izbran« (extra choicest, extra prima prkfta).
5.	člen
Pri razvrščanju tipnih vzorcev po kakovostnih razredih ravna ocenjevalni odbor po hmeljskostro-kovnih in po trgovskih načebh, ki so v navadi.
6.	člen
Vse izbrane tipne vzorce ocenjevalni odbor skrbno zavije, zapečati in opremi z nalepko, na katero vpiše podatke o kakovostni vrsti, o času in kraju, kjer je bil vzorec vzet.
7.	člen
Tipni vzorci se sestavijo v potrebnem številu, najmanj pa v štirih enakih primerkih za vsako kakovostno vrsto posebej. Dva primerka obdrži hmeljna komisija, druge pa izroči ocenjevalni odbor odkupnem podjetju.
8.	člen
Ocenjevalni odbor vodi o svojem delu zapisnik. Zapisnik obsega tele podatke:
1.	o številu vzetih vzorcev;
2.	o kraju in času jemanja vzorcev;
3.	o tem, kateri vzorci so bili izbrani za tipne vzorce L, II., III., IV. in izbrane vrste;
4.	o tem, koliko primerkov hrani hmeljna komisija in koliko primerkov je bilo izročenih odkupnemu podjetju;
5.	kratek opis hmeljskostrokovnih in trgovskih načel, ki so bila odločilna za razvrstitev tipnih vzorcev v kakovostne razrede.
Zapisnik podpišejo vsi člani ocenjevalnega odbora. Zapisnik se hranj pri hmeljni komisiji v Žalcu. En izvod se izroči odkupnemu podjetju za izvoz hmelja.
9.	člen
Ocenjevalni odbor mora končati svoje delo praviloma vsako leto najpozneje do 10. septembra.
10.	člen
Stroške poslovanja ocenjevalnega odbora nosi hmeljna komisija. Ti stroški so del oznamkovalnih stroškov.
M. člen
Ocenitev kakovosti hmelja po tem pravilniku ne vpliva na pogodbeno razmerje med odkupnim podjetjem in med proizvajalci in tudi ne na pogodbeno razmerje med odkupnim podjetjem in njegovimi kupci.
B.	OZNAMKOVANJE HMELJA
12.	člen
Obvezno oznamkovanje
Ves v Ljndski republiki Sloveniji pridelani hmelj, ki se da v promet za domačo industrijsko uporabo ali
za izvoz,' se mora oznamkovati po ipredipLsih tega pravilnika.
Prepovedano je prodajati, kupovati in izvažata iz Ljudske republike Slovenije km el j, ki ni ozaaimko-van po predpiisik tega pravilnika,
13.	člen
Organ oznamkovanja
Hmelj oznamikuje Hmeljna komisija za Slovenijo,
14.	člen
Kdo je dolžan predložiti hmelj v oznamkovanjc. Cas
predložitve. Kje se oznamkuje. Nadzorstvo
Hmelj ski proizvajalci morajo predložiti svoj hmelj obranega letnika v oznamkovanje hmeljni komisiji, preden ga dajo v promet.
Z blagom vred morajo proizvajalca predložiti tudi svoje evidenčne knjižice hmeljne komisije, iz katerih je razvidno proizvajalčevo ime, prebivališče in pristojna občina, njegova s hmeljem nasajena hmeljska površina in število sadik.
Tovor,ke hmelja pošljejo proizvaja,loi v skladišče, ki so pod nadzorstvom hmeljne komisije. Oznamko-vanje se opravlja v teh skladiščih.
15.	člen
Kaj je oznamkovanje
Oznamkovanje je v tem, da se tovorki hmelja, pakirani za izvoz oziroma za prodajo, opremijo z napisi (oznakami) in z zalivkami (plombami) ter da se izda potrdilo o izvoru hmelja (kontrolno potrdilo).
16.	člen
Vrste napisov (oznak)
Hmelj se oznamkuje s temile oznakami:
1.	Z oznako »Slovenski kmelj — štajerski — Savinjska dolina« se oznamkuje h,melj izbrane ter I., II., 111. tipne kakovosti (extra choicest, chodcest, choice, .good medi mn ali extra prima prima, prima prima, prima, good medium).
S lo oznako se oznamkuje ves hmelj, ki je pridelan v Sloveniji im ki dosega kakovostne lastnosti hmelja, ki se goji v Savinjski dolini.
2.	Z oznako »Slovenski hmelj — štajerski« brez drugačne označbe se oznamikuje druge v Sloveniji pridelane Inneljske vrste, ki ne ustrezajo kakovostnim lastnostim hmelja iz Savinjske doline. S to oznako se oznamkuje tudi hmelj IV. vrste (dober, medium, midling), ki je pridelan v Savinjski dolini.
3.	Hmelj, ki se po kakovosti ne da razvrstiti niti pod prvo niti ne pod drugo točko, tega člena ali če je mešan s hmeljem drugih tuzemskih izvorov, dobi samo oznako: »hmelj« ali »mešan hmelj«.
V primeru iz 3. točke se kontrolno potrdilo ne izda. Hmeljna komisija pa lahko izda pismeno izjavo, da ji je bil hmelj priglašen.
17.	člen
Način oznamkovanja
Na vsakem tovorku hmelja (bali, balotu, kocki) se na gornji četrtini tovorka napravi s 7 cm visokimi črkami v črni barvi napis: »FLR Jugoslavija«. Pod ta napis pa se v isti velikosti in barvi vpiše ustrezna oznaka iz 16. člena tega pravilnika.
Pod napis se na proizvajalčevo ali kučevo željo lahko napravi napis tudi v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ali kupčevem jeziku.
Po dolžini tovorka (bale, balota, kocke) se pri sredi čez oba šiva, pri kockah pa na vrhu odtisne letnica pridelka z 10 cbi visokimi številkami v črni barvi.	^
Oblika besedila za oznamkovanje je natisnjena v prilogi, kd je sestavni del tega pravilnika.
18.	člen
Pečat Hmeljne komisije
V sredi spodnje tretjine tovorka se v obrobljeni elipsi s 3 do 4 cm visokimi črkami v zeleni ali črni barvi odtisne pečat: »Hmeljna komisija za Slovenijo — Žalec«, v sredino elipse pa napis: »Reg. Nr.« (registrska številka).
Na kupčevo in prodajalčevo željo se pečat lahko napravi tudi v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku.
Pečat je natisnjen v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
19.	člen
Znak žveplanja
V spodnjem desnem kotu tovorka se odtisne znak o opravljenem žveplan j n. Ta znak je podčrtan enakostraničen trikotnik v črni barvi, s stranico 10.5 cm.
Oblika znaka je natisnjena v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
20.	člen
Manjši napisi pri manjših tovorkih
Za majhne tovorke (balote, kocke, polovične ali četrtinske balote in podobno) se uporabljajo napisi v polovični velikosti.
21.	člen Zalivke
Vsi tovorki (bale, baloti in kocke) se moraj0 opremiti razen z napisi iz 16., 17., 18., 19. in 20. Čleaa tega pravilnika še z zalivkami (plombami), ki se na' mestijo na obeh straneh šiva poleg letnice pridelk in na vrhu tovorka tako, da je nemogoče tovorek praz.iiiti, ne da bi se zalivke poškodovale ali ° stran ile.
Zalivke so svinčene ali iz primerne pločevin«, okrogle in merijo v premeru 16 mm. Zalivke imajo n eni strani v krožni razvrstitvi napis: »F. L. REP; 3U°°, slavija«, v sredi zalivke pa HKS« (začetnice imenaj Hmeljna komisija za Slovenijo). Na drugi strani livk je ustrezna oznaka po 16. členu tega pravilni. ■ »Slov. hmelj — štajerski — Savinjska dolina« (L ka 16. člena tega pravilnika) ali »Slov. hmelj jerski« (2. točka 16. člena tega pravilnika).
Zalivke, s katerimi se opremi hmelj in °
16. člena tega pravilnika, nimajo napisov.
Vzorec za obliko zali vke je v prilogi, ki Je st's^a ni del tega pravilnika.
22.	člen
Hmelj starejših letnikov	^
Hmelj, ki je oznamkovan podoločbah 16. in n^tege njih členov pravilnika, dobi označbo letnice leta, v katerem je pridelan.
Hmelj, ki ni bil dan v promet in v oznaimkova-nje v sezonskem letu, ko je bil pridelan, se ne oznam-kuje. Priglasiti se mora hmeljni komisiji, kj pa lahko samo potrdi, da je bil priglašen. Tudi kontrolno potrdilo se v tem primeru ne ixda (3. točka 16. člena tega pravilnika).
23.	člen
Nadzorstvo nad žveplanjem in pakiranjem
Skladiščiti, pripravljati za izvoz in nadaljnjo uporabo, žveplati in pakirati se sme hmelj le v za to določenih skladiščih in pod nadzorstvom Hmeljne komisije za Slovenijo.
24.	člen
Prepakiranje
Ce je treba že oznamkovani hmelj prepakirati ali kako drugače prirediti, se sme prepakirati le pod nadzorstvom hmeljne komisije, ki mora v tem primeru zahtevati vrnitev morebiti že izdanih kontrolnih potrdil. Za ponovno oznamkovanje se izdajo nova kontrolna potrdila in se zanje plačajo iste pristojbine kakor za prvo oznamkovanje. Stara kontrolna potrdila se uničijo.
Ce se za tovorke uporablja že rabljena ambalaža (jnta), je treba stare napise uničitj. tako, da jih hmeljna komisija prečrta z več vzporednimi črtami primerne debeline v črni barvi. Druga stran tovorkov Pa mora biti brez napisov, dia se lahko blago oznam-knje po določbah tega pravilnika.
25.	člen
Vsebina potrdil o izvoru hmelja (kontrolnih potrdil)
Potrdilo o izvoru hmelja (kontrolno potrdilo) ima hde podatke:
L v sredini listine zgoraj je državni grb FLR Jugoslavije, na eni strani grba je napis >Federativna ■ljudska«:, na drugi strani grba pa »republika Jugoslavija«;
2. ime listine: »kontrolno potrdilo« z zaporedno številko in siklicevanje na to, da se listina izdaja po uredbi o ustanovitvi Hmeljske komisije za Slovenijo v Žalcu in o kontroli kakovosti hmelja ter po 25. čle-Uu tega pravilnika; besedilo »kontrolno potrdilo št.« ruora biti napisano v rdeči barvi, dirugo besedilo pa 1® modre barve;
_ 3. število tovorkov v kosmati teži, za katere se iz-^ja kontrolno potrdilo;
4.	leto pridelka hmelja:
5- ustrezni napis oznake z morebitno podoznako 'h. členu tega pravilnika;
, h. na hrbtni strani morajo biti navedene more-'me pripombe o žveplanju in egaliiziranju;
. registrske številke, ki se morajo ujemati z re-"■strskiimi številkami na tovorkih;
8.	kraj in čas izdanega potrdila;
pečat Hmeljne komisije za Slovenijo.
^ 'u. lastnoročni podpis dveh pooblaščenih članov eljne komisije; faksimile se ne sme uporabljati.
26.	člen
Barva kontrolnih potrdil
Kontrolna potrdila se izdajajo v dveh barvah:
Vi i- Ze^n'ha,ste barve za hmelj z oznako »Slovenski J — štajerski — Savinjska dolina«;
2. rumenkaste barve za hmelj z oznako »Slovenski hmelj — štajerski«.
Obrazec potrdila po 1. točki prednjega odstavka (prednja in zadnja stran) je natisnjena v prilogi, ki * je sestavni del tega pravilnika.
27.	člen
Oblika kontrolnih potrdil
Kontrolna potrdila morajo biti natisnjena na finem lahkem papirju v velikosti 14X28 cm.
Hmeljna komisija sme uporabljati le kontrolna potrdila, ki so vezana v knjigo. Vsa potrdila so prebite s jukstami. Po odcepu se kontrolno potrdilo izroči strauki, temeljnica z ustreznimi podatki pa ostane v knjigi, tako da je primerjava in kontrola zmeraj mogoča.
28.	čl en
Kontrolno potrdilo v tujih jezikih
Na kupčevo oziroma prodajalčevo željo se lahko uporabljajo tudi kontrolna potrdila, na katerih je pod slovenskim besedilom prevod tega besedila v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ali v vseh teh jezikih.
29.	člen	s
Duplikati kontrolnih potrdil
Duplikati kontrolnih potrdil se ne izdajajo. Le kadar kupec verjetno izkaže, da so se izvirna potrdila izgubila, lahko hmeljna komisija na kupčevo željo izda posebno pismeno potrdilo o tem, da so se pod določeno številko izdala kontrolna potrdila, za koliko tovorkov so se izdala, s kakšno oznako in za kakšno težo. To pismeno potrdilo ima lahko še podrobnejše podatke. Takšno potrdilo se lahko izda v kateremkoli zaprošenem jeziku.
30.	člen
Kontrolno potrdilo za več tovorkov skupaj
Eno kontrolno potrdilo se lahko izda za največ 20 tovorkov skupaj. Kadar se eno kontrolno potrdilo izda za več tovorkov hkrati, je treba v potrdilu navesti, za koliko tovorkov se izdaja. V takšnem potrdilu morajo biti navedene vse registrske številke tovorkov in kosmata teža posameznih tovorkov.
31.	člen
Cas izdaje kontrolnega potrdila
Hmeljna komisija mora izdati kupcu pravilno izpolnjena, s pečatom im podpisi opremljena kontrolna potrdila najpozneje v dveh dneh po oznamkovanju.
32.	člen
Zapisnik o oznamkovanju
O delu, ki je predvideno po tem pravilniku, mora hmeljna komisija voditi zapisnik. Vanj se vpišejo količine kakovostno ocenjenega in oznamkovanega hmelja, število izdanih kontrolnih potrdil im drugi podatki, ki olajšujejo pregled in kontrolo poslovanja hmeljne komisije.
33.	člen
Kontrolni vzorci
Kakor hitro je hmelj žveplan in priprav]jen za pakiranje pri odkupnem podjetju, vzame hmeljna ko-
misija kontrolne vzorce od vsake žveplarne posebej, jih skrbno zapečati in opremi z nalepkami. Na nalepke se vpišejo podatki o tem, kdaj im v kateri žveplar-* ni je bil vzet kontrolni vzorec. Kontrolne vzorce hrani hmeljna komisija.
34 člen
Uradno tehtanje
Brž ko je hmelj oznamkovan in pripravljen za odpremo, ga hmeljna komisija uradno tehta. O tehtanju .zda hmeljna komisija tehtni list odkupnemu podjetju, sama pa obdrži izvirnik avtomatično odtisnjenega tehtnega Lista.
i - 'n
Dajanje podatkov
Zaradi uspešnega izvrševanja nalog, določenih s tem pravilnikom, sme hmeljna komisija zahtevati, da ji proizvajalci im odkupna podjetja dajo na razpolago še druge potrebne podatke, ki se nanašajo na pridelovanje, kakovost in izvoz hmelja.
36. člen
Pristojbine
Za oznamkovanje in izdajanje kontrolnih potrdil pobira hmeljna komisija pristojbine, ki jih dolpči v
skladn z veljavnimi predpisi vsako leto posebej. Pristojbin' mora plačati odkupno podjetje.
,	37. člen
Narava listin po tem pravilniku
Napisi na tovorkih, zalivke in kotroln potrdila so javne listine in uživajo kazensko in civi.lnopravno varstvo po veljavnih zakonitih predpisih.
38.	člen
Prehodna določba
Hmeljna komisija za Slovenijo v Žalcu sme uporabljati obrazce kontrolnih potrdil, izdanih po prejšnjih predpisih, dokler ne izčrpa zaloge.
39.	člen	c
Veljavnost pravilnika
Ta pravilnik dobi veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 1-247/1-55
Ljubljana, dne 26. aprila 1955.
Državni sekretar za gospodarstvo LRS:
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Priloga k 26. členu (hrbtna stran)
St. tovorkov /					Oznaka hmelja	kg bruto				
lil!						! !				
	1		I			1 1			i	
						1				
1		1				i!			i	
111						! 1			i	
1 !							1		i	
1			i			1			i	
	i i					i i 11			i r	
1111										
	I 1 1					i		i i		
MM						1 : Ti'			i r	
I I 1										
I 1 1						1		1 1		
1 1 1						1			i	
I i I						1				
1 1			1			i			i	
MM						1			i	
1 I			1				I 1			
MM						MM				
MII						I		j i		
1		! !				!		n i		
A
žveplan
Oznaka in podoznaka hmelja:
Slovenski hmelj - štajerski Savinjska dolina
oiiNiAOiš vz msiwöä YNnawH
KO
bi) «j /v «I
s
I
f
N
-4-1
K/5
j3
"S
o
a
£
c
o
he
>
<u
[-
o
X)
E
o
Q.
'C
D-
E
5
ra
O
nnaft -gl t[ BSqTjj
ijf/vuo-
0 jUGOSlÄty^
SLOVENSKI HMELJ ŠTAJERSKI SAVINJSKA DOLINA
friloga k 17. členu
ta \wsLiirijj
SLOVENSKI HMELJ ŠTAJERSKI
a?. M0 SLA 1774 HMELJ
a» WB0S14y,74 MEŠANI HMELJ
Odloki liudskih odborov
413.
Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane izdaja na podlagi 2. toöke 65. člena zakona o ljudskih odborih, mest in mestnih občin (Uradni list LRS, žt. 19-90/52) po sklepu 21. seje mestnega zbora in 34. seje zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1955
DRUŽBENI PLAN MESTA LJUBLJANE za leto 1955
Prvi del
PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA MESTA LJUBLJANE V LETU 1954
1.	poglavje
1.	Razvoj gospodarstva v letu 1954
Industrijska proizvodnja se je v letu 1954 v primeri z letom 1953 povečala za 28 %.
Zaradi povečane industrijske proizvodnje se je povečal izvoz za 109 %.
V primeri z letom 1953 se je število oseb, zaposlenih v gospodarstvu mesta, povečalo za 3.398, t. j. za 12 %.
2.	Industrijska proizvodnja
Zaradi boljše izrabe obstoječih kapacitet, novih investicij, delnih sprememb v strukturi proizvodnje, večje zaposlenosti (za 1.103), deloma pa tudi zaradi povečane produktivnosti se je fizični obseg industrijske proizvodnje v primeri z letom 1953 povečal za 28 %. Po posameznih strokah se je fizični obseg proizvodnje povečal:
Stroka	Indeks real. 1954 real. 1953	Indeks real. 1934 plan 1954
111 Proizvodnja in razdelitev električne energije	76	175
115 Barvasta metalurgija — Kemična tovarna, Moste	128	107
116 Proizvodnja in predelava nekovin	207	114
117 Kovinska industrija	137	112
Indeks Indeks
Stroka	real. 1954 real. 1954
real. 1953 plan. 1954
119 Elektro industrija	139	103
120 Kemična industrija	130	105
121 Industrija gradbenega materiala	111	194
122 Lesna industrija	104	103
123 Industrija celuloze in papirja	120	114
124 Tekstilna industrija	144	121
125 Industrija usnja in obutve	156	144
126 Industrija gume	115	113
127 Živilska industrija	144	137
128 Grafična industrija	106	117
129 Tobačna industrija	108	108
130 Filmska industrija	130	158
Skupaj industrija	128	114
3.	Kmetijstvo
Vrednost kmetijske proizvodnje na državnih P0' sestvih se je v letu 1954 povečala v primeri s pr0' izvodnjo v letu 1953 za 75 %, in sicer: v poljedelstvu za 91 %, v živinoreji za 102 %, v zelenjadarstvu za 24 %.
Do povečane vrednosti v kmetijski proizvodnj1 je prišlo deloma zaradi povečanja obdelovalnih P°' vršin, ki so jih posestva dobila po zakonu o kmetij' skem zemljiškem skladu.
V	letu 1953 je bilo porabljenih 95 ton umetni' gnojil. V letu 1954 je bilo porabljenih 190 ton u®e nih gnojil.
4.	Gozdarstvo
V	letu 1954 je bilo v gozdu skupno posekani 3346 ms lesa.
V	letu 1954 je bil formiran sklad za obnovo, jitev in varstvo gozdov. V ta sklad naj bi P0.Pr. v računu doteklo skupaj 6,978.807 din. Realizacija hod kov je znašala 8,366.770 din.
5.	Gradbeništvo	.jj
Vrednost izvršenih del in storitev vseh podjetij je znašala v letu 1954 skupno 9,736.0

Od tega so ustvarili:
gradbena podjetja	5,570	milij.	din
montažna podjetja	3,466	milij.	din
projektantska podjetja	700	milij.	din
Število zaposlenih	v	gradbeništvu	se je	v letu
1954 povečalo za 1047, kar je za 24 % več kot jih je bilo zaposlenih v letu 1953.
6.	Promet
'V primeri z letom 1933 se je število tovornih vozil pri podjetjih javnega cestnega prometa v letu 1954 zmanjšalo za 7, število avtobusov za 3 in avtobusnih priklopnikov za 1 oziroma za 167 sedežev.
Tovorni promet zaznamuje v letu 1954 v primeri z letom 1953 znižanje za 10 %. To znižanje je posledica zmanjšanja števila tovornih vozil.
7.	Trgovina
1.	Notranja trgovina:
V letu 1933 je znašal promet notranje trgovine 56,843 milij. din, v letu 1954 pa 69,617 milij. din ali za 22 % več kot v letu 1953.
Na povečanje prometa so vplivali predvsem tile faktorji: povečana industrijska proizvodnja, večja kupna moč zaradi povečane zaposlitve v gospodarstvu, reorganizacija trgovske mreže, specializacija trgovine, deloma pa tudi povišanje cen. Dosežena razlika v ceni (marža) znaša za leto 1954 2,971 milij. din ali -povprečno 4,27 %.
Reorganizacija trgovine, ki se je izvršila v preteklem letu je pokazala dobre in tudi slabe rezultate, he-organiziranih je bilo 17 gospodarskih organizacij, ^a novo je bilo ustanovljenih 41 podjetij oziroma sa-tnostojaiih trgovin. Reorganizacija je predvsem hotela odpraviti monopolistični položaj nekaterih trgovskih podjetij, pri tem so se pokazali dobri rezultati. Na drugi strani pa so se zaradi ustanavljanja ttianjših enot zvišali stroški v trgovini. Zaradi kratke aobe poslovanja še ni mogoče izreči dokončne sodbe ^ ekonomičnosti ukrepov, izvršenih z reorganizacijo fgovine. V trgovini je bil v letu 1954 dokončno likvi-rlran zasebni sektor, in sicer 17 poslovalnic s sadjem
111 zelenjavo.
2.	Zunanja t g o v i n a :
t , aRdhro ge je povečal promet v preteklem letu udi v zunanji trgovini. V letu 1953 se je ukvarjalo z ozom in izvozom 26 podjetij, poslovalo pa je tudi ‘Oozemskih zastopniških podjetij, j. . kfa bi se pri zunanjetrgovinskih podjetjih izpe-a specializacija trgovine, sta bili reorganizirani teh^°lfarSki organizaciji »Slovenija-Impex< in »Agro-Ml n a,:* Tako smo imeli konec leta 1954 na območju in Tjubljane 25 zunanjetrgovinskih podjetij in 12 ozernskih zastopniških podjetij, z v notranji iu zunanji trgovin; je bilo v letu 1953 Pa fän 6432 delavcev iu uslužbencev, v letu 1954 1954*°*^. Število zaposlenih v trgovini se je v letu j,, y Primeri z letom 1953 povečalo za 244 delavcev Uslužbencev al; za 4 %.
8.	Gostinstvo	'r
novi uredbi c gostinskih podjetjih je bila v - reorganizirana gostinska mreža; s tem se je o število gostinskih gospodarskih organizacij
Stran 435
za 11, 3 gostišča pa so bila zaprta iz higienskih razlogov.
Z reorganizacijo je bila odpravljena tudi oblika socialističnega zakupa. Od 48 obratov soc. zakupa se je 37 obratov organiziralo v državna gostišča s kolektivnim upravljanjem, za 8 obratov je bilo izdano dovoljenje za zasebno gostišče, 3 obrati pa so bili likvidirani. S tem se je št vilo gostinskih gospo-darsikih organizacij družbenega sektorja povečalo skupno za 48 (11 + 37).
Promet v letu 1954 se je v primeri / povečal za 19 %, število zaposlenih pa za 6 %.
9 Obrt
Obrtniška proizvodnja je v letu 1954 dosegla pomemben napredek. Po realizaciji za leto 1934 znaša vrednost bruto produkta o3 % več kot v letu 1953.
V letu 1954 je MLO ustanovil 10 novih obrtnih podjetij ter s tem 100 % izpolnil v planu predvideno nalogo.
10. Investicije (v gospodarstvu)
Iz sklada za kreditiranje investicij je MLO v letu 1954 dovolil gospodarskim organizacijam skupaj 1.009 milij. din.
Krediti gospodarskim organizacijam po posameznih panogah so bili takole dovoljeni:
V milij. din %
Industrija	423	41,5
Gradbeništvo	62	6,2
Promet	17	1,7
T rgovina	272	27
Gostinstvo	5	0,5
Obrt	73	7,2
Komunala	152	15
Zadružne organizacije	5	0,5
Skupaj	1009	100
Poleg tega so bili gospodarskim organizacijam dovoljeni krediti i« splošnega in republiškega kreditnega sklada.
Drugi del
RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955
Upoštevaje smernice zveznega in republiškega družbenega plana, je MLO pri določanju gospodarskih instrumentov zasledoval predvsem dve načeli: spodbujati gospodarske organizacije k boljšemu gospodarjenju in povečanju proizvodnje ter ugotoviti, da gospodarski instrumenti ne bodo negativno vplivali na stabilnost tržišča in cen.
Predvsem zagotavlja spodbudo za povečanje proizvodnosti novi plačni sistem. Pri delitvi dobička med MLO in podjetji je zagotovljena pobuda s tem, da se prepušča proizvodnim podjetjem ves presežek dobička nad planom. S tem ostane podjetjem tisti del dobička, ki so ga sama dosegla z boljšo organizacijo dela. z znižanjem materialnih stroškov in z večjo storilnostjo. Pomembna za nadaljnji razvoj obrtništva, gostinstva, založniških podjetij, kmetijstva, grafične industrije, podjetij cestnega prometa in komunalnih podjetij je ustanovitev posebnih namenskih skladov iz sredstev dosedanjega zveznega deleža n«
dobičku omenjenih gospodarskih organizacij. V letošnjem letu bodo pbdjetja lahko tudi v večji meri uporabljala amortizacijska sredstva bodisi za vzdrževanje ali za obnavljanje. To pa tudi opravičuje zmanjšanje kreditov za nove investicije.
Z individualnim določanjem stopnje amortizacije in obresti od osnovnih sredstev obrtnim, gostinskim, turističnim in komunalnim podjetjem in z upoštevanjem ekonomskih načel so ustvarjenj pogoji na uspešen razvoj omenjenih panog gospodarstva.
II.	poglavje
Industrija 1955
Industrijska proizvodnja se bo v letu 1955 povečala v primeri z realizirano proizvodnjo v letu 1954 za 14%. Skupni družbeni proizvod se bo povečal za 15%. Povečanje bo doseženo z boljšim vzdrževanjem im obnavljanjem osnovnih sredstev, z rekonstrukcijami ter razširitvijo, s povečanjem delovne sile, boljšo organizacijo dela in večjo storilnostjo, na kar bo posebno dobro vplival novi nagrajevalni sistem.
Po posameznih strokah je predvideno tole povečanje industrijske proizvodnje:
Fizični obseg proizvodnje Realizacija 19M	100
111	Proizvodnja električne energije	105
115	Barvasta metalurgija	112
116	Proizvodnja nekovin	135
117	Kovinska industrija	123
119	Elektroindustrija	252
120	Kemična industrija	124
121	Industrija gradbenega materiala	146
122	Lesna industrija	113
123	Proizvodnja papirja	87
124	Tekstilna industrija	140
125	Industrija usnja in obutve	104
126	Industrija gume	100
127	Živilska industrija	103
128	Grafična industrija	103
129	Tobačna industrija	100
130	Filmska industrija	100
Skupaj	114
Število zaposlene delovne sile se bo predvidoma povečalo za 10%.
Po posameznih strokah predvidevamo, da se bo delovna sila v primeri s povprečnim številom zaposlenih v letu 1954 takole povečala:
Stroka
Povpreč.
Štev. za- Plan poslenih 1955 1954
Indeks 1954 -100
Državni sektor:
111 Proizvodnja električne
	energije	225	230	102
115	Barvasta metalurgija	223	224	100
116	Proizvodnja nekovinskih rudnin	267	315	118
117	Kovinska industrija	4.650	5.111	110
119	Elektroindustrija	1.466	1.922	131
120	Kemična industrija	775	928	120
121	Industrija gradbenega materiala	691	737	107
	Stroka	Povprečno 3tev. za Plan poslenih 1955 1954		Indeks 1954 - 100
122	Lesna industrija	342	376	110
123	Papirna industrija	643	646	100
124	Tekstilna industrija	1.691	1.787	106
125	Industirja usnja in obutve	143	148	103
126	Industrija gume	18	18	100
127	Živilska industrija	1.242	1,357	109
128	Grafična industrija	1.862	1.946	105
129	Tobačna industrija	630	630	100
130	Filmska industrija	158	173	109
	Skupaj državni sektor	15.026	16.548	110
	Zadružni sektor	97	97	100
	Skupaj	15.123	16.645	110
Na podlagi predvidenega povprečnega števila zaposlenih v letu 1955 in izračunanega fizičnega obsega proizvodnje bi se zvečala produktivnost v industrijski proizvodnji v povprečju za 4%. Vendar menimo, da bo novi plačilni sistem v večji meri vplival na povečanje proizvodnosti ter s tem na zmanjšanje števila zaposlenih.
III.	poglavje Kmetijstvo
Vrednost kmetijske proizvodnje se bo v letu 1955 predvidoma povečala za 3%.
V letu 1955 bosta deloma arondirani posestvi Za' dob rova in Log.
Na povečanje produkcije v državnem in zasebnem sektorju bo vplivala tudi večja poraba umetnin gnojil. Predvideva se, da se bo poraba umetnih gnojil povečala za 20%.
Dohodnina od kmetijstva
Lestvica za dopolnilno dohodnino od kmetijstva za leto 1955 je tale:
Katastrski dohodek davčna osnova
% dopoldne dohodnin^ 1954	1955
10.000
nad 10.000— 20.000 nad 20.000— 30.000 nad 30.000— 40.000 nad 40.000— 50.000 nad 50.000— 65.000 nad 65.000— 80.000 nad 80.000—100.000 nad 100.000—120.000 nad 120.000—125.000 nad 125.000—150.000 nad 150.000—160.000 nad 160.000—175.000 nad 175.000—200.000 nad 200.000—225.000 nad 225.000—250.000 nad 250.000—300.000 nad 500.000—400.000 nad 400.000—500.000
3
3,5
4 7 7
10
10
14
14
18
18
18
22,5
22,5
27
27
32
37
42
3
5,5
4
5,5
7
9
11
13
15
15
18
21
21
24
27
29
52
37
42
V letu 1935 bomo dosegli dohodnino .^n',Ce(05Dja v planirani višini 58 milij. din, čeprav je lestvica nekoliko spremenjena.
V	letošnjem letu bo v skladu z republiškim družbenim skladom s posebnim odlokom vpeljana občinska doklada na temeljno dohodnino od kmetijstva.
IV.	poglavje Gozdarstvo
Na mestnem območju imamo 5.820 ha gozda, od tega 509 ha gozda splošnega ljudskega premoženja in 5.311 ha gozda zasebnega sektorja.
Celotna površina gozda je varovalna zeleni pas mesta, zato obstoji glavna gospodarska delavnost v obnovi gozda. V letu 1955 se bo nadaljevalo pogozdovanje vzporedno s kapaciteto drevesnic.
V	gozdu bo v letu 1935 posekanih 2.400 pl. ms lesa.
V.	poglavje Gradbeništvo
Vrednost gradbenih del in storitev vseh gradbenih podjetij bo po preliminarnih pogodbah podjetij znašala v letu 1955 skupno 8,424 milij. din. Od tega bodo ustvarila:
milij. din
gradbena podjetja	4,432
montažna podjetja	3,356
projektantska podjetja	636
Od vrednosti 4,432 milij. din, ki jo bodo ustvarila gradbena podjetja, bo predvidoma uporabljenih za izgraditev objektov družbenega standarda 2.836 milij. dinarjev, t. j. 40% več kot v letu 1954. Vrednost gradbenih del kapitalne izgraditve pa bo v letu 1955 znašala 827 milij. din, kar je za 45% manj kot v letu 1954. Za drugo delavnost bo porabljenih 769 milij. dinarjev.
Delovna sila se bo predvidoma povečala od 7.582 na 7.891 zaposlenih, 1 j. za 309 oziroma za 4% v primeri z letom 1954.
VI.	poglavje Promet
Družbeni bruto proizvod, predviden za leto 1955, Se do v primeri z realiziranim družbenim bruto Proizvodom v preteklem letu povečal za 10%, amor-dzacija pa za 2%.
VII.	poglavje Trgovina
L Notranja trgovina: h upoštevaje povečano proizvodnjo v industriji in in tU*StVU’ Predvidevamo, da se bo tudi vrednostni količinski promet trgovine v letu 1935 .povečal v ‘meri z letom 1954. Družibeni bruto produkt se bo VLjmd v primeri z letom 1954 za 5%. žen *	sklad se oblikuje v odstotku od dose-
prometa, ki je določen z družbenim planom. ,	nvesticijski sklad se oblikuje v višini 0,5% od
opravljenega prometa.
skl i vletu 1955 se bodo nadalje gradila »Centralna lual lsca*- Kor pa je vprašanje skladišč še vedno ak-gun'UO’ 56 Pr';Poroča, da posamezne gospodarske or-,aciJe ustanovijo nove interesne skupnosti po shji1 u 'Centralnih skladišč« ter iz svojih investicij-skladov zidajo skupna skladišča.
Prav tako se v tekočem letu nadaljuje graditev »Gospodarskega razstavišča«, kjer bodo v tem letu že prve razstave.
2.	Zunanja trgovina:
Na območju MLO Ljubljane posluje 12 zastopniških iz 25 uvozno-izvoznih podjetij. Ker ta podjetja zadostujejo za opravljanje uvozuo-izvoznih poslov, se ne predvideva za leto 1955 ustanavljanje novih zastopniških ali uvozno-izvoznih podjetij.
VIII.	poglavje Gostinstvo in turizem
Promet v gostinstvu se ho v letu 1955 predvidoma povečal za 10%. Obstoječa mreža gostinskih podjetij in gostišč bo v letu 1955 ostala v glavnem neizpre-menjena.
Število zaposlenih se bo predvidoma povišalo za 7%.
V letu 1935 bodo podjetja plačevala polno amortizacijo. Obresti od osnovnih sredstev, ki so v letošnjem letu dohodek mestnega ljudskega odbora, bodo v celoti porabljene za pospeševanje gostinstva in turizma.
IX.	poglavje
Obrt
Plan za leto 1955 predvideva, da se bo družbeni bruto produkt v obrtništvu povečal za 15%.
Amortizacija je določena za pavšalirana podjetja v absolutnem znesku, druga podjetja pa bodo plačevala amortizacijo po veljavnih predpisih.
Mestna ljudski odbor določa višino obresti od osnovnih sredstev; sporazumno z mestno obrtno zbornico so stopnje za obrtna podjetja določene glede na intenzivnost izrabe osnovnih sredstev, in sicer:
a)	obrati, ki opravljajo le storitve in popravila, in vsi novo ustanovljeni
obrati bodo plačevali	2% obresti
b)	obrati, kjer je delo še vedno pretežno ročno	3% obresti
c)	vsi drugi obrati, ki se pretežno ali izključno ukvarjajo s proizvodnjo novih izdelkov z uporabo strojev in
strojnih naprav	6% obresti
Dohodek obresti od osnovnih sredstev se steka v kreditni sklad MLO in bo v celoti porabljen za pospeševanje obrtništva.
Obrtna podjetja so oproščena davka od dobička federaciji. Del tega dobička bodo obrtna podjetja odvajala v poseben namenski sklad:
podjetja kategorije	a)	30%
podjetja kategorije	b)	40%
podjetja kategorije	c)	50%
nepavšalirana podjetja	50%
Sredštva tega sklada, ki bodo predvidoma znašala 190 milij. din, se bodo uporabljala za pospeševanje in napredek obrtništva.
'V letu 1955 se bo povečala zlasti delavnost noro ustanovljenih podjetij v letu 1954, ker so ta podjetja v preteklem letu poslovala le nekaj mesecev, zlasti v gradbeni in lesni stroki.
Obrtne delavnice in manjša obrtna podjetja bodo plačevala družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Po predlogu, ki ga je izdelala davčna komisija pri MLO, je v letu 1935 pavšaliranih 114 manjših obrtnih podjetij in delavnic, t. j. 66% vseh obrtnih podjetij.
Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za 380, t. j. za 8%.
X.	poglavje
Komunalna podjetja
V	letu 1935 bosta poslovali kot komunalni podjetji Električna cestna železnica in Mestna plinarna.
XL. poglavje Izvoz
Izvoz industrijskih proizvodov se bo v letu 1955 povečal v primeri z letom 1934 za 55%.
XII. poglavje
Povečanje zaposlenih v letu 1955
Število zaposlenih v gospodarstvu se bo v primeri z letom 1954 .povečalo za 9%.
V	posameznih panogah gospodarstva se bo število zaposlenih povečalo:
Indeks
Število 1955 : 1954
v industriji	za	1522
v kmetijstvu	za	77
v gozdarstvu	za	4
v gradbeništvu	za	309
v prometu (zaradi pre-grupacije)	za	384
v trgovini	za	507
v gostinstvu	za	117
v obrti	za	380
v komunali	za	6
XIII. poglavje Investicijska graditev		
110
122
117
104
257
108
107
108 !01
A.	Od sredstev, ki jih bo MLO imel v letošnjem letu na razpolago, je za investicije po proračunu predvideno 496 milij. din.
B.	Sredstva za kreditiranje investicij v gospodarstvu se bodo v letu 1955 dodeljevala v okviru razpoložljivih sredstev, predvsem za nadaljevanje že pričetih del v preteklem letu in za panoge, za katere so sredstva namensko določena.
Tretji del
EKONOMSKI INSTRUMENTI PLANA ZA LETO 1955
XIV.	poglavje
Da bi bil dosežen gospodarski razvoj, predviden z družbenim planom mesta za leto 1955, se poleg ekonomskih instrumentov, določenih z družbenim planom FLRJ in LR Slovenije za leto 1955, predpisujejo še tile ekonomski instrumenti:
Amortizacija
1.	Industrijska podjetja:
Vsa industrijska podjetja, vštevši opekarne, vplačajo amortizacijo za leto 1995 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, to je polno 100%.
2.	Kmetijska posestva:
Plačevanja amortizacije so oproščena kmetijska posestva, ki so bila razglašena za poizkusne obrate, to so:
a)	ekonomija Bokalce,
b)	kmetijsko posestvo Jesenkovo,
c)	kmetijsko posestvo Zadobrova,
č) kmetijsko posestvo Log.
3.	Gostinska in turistična podjetja:
a)	Vsa gostinska podjetja plačajo v letu 1955 amortizacijo za vzdrževanje in obnovo ter za specifični in drug gostinski inventar po zveznih predpisih.
b)	Podjetje »PUTNIK« vplača v letu 1955 amortizacijo po zveznih predpisih. Amortizacijo za avtobuse pa plačuje v višini 15% od vrednosti osnovnih sredstev, jn sicer:
10% za obnovo,
5% za vzdrževanje.
4.	Obrtna podjetja:
a)	Vsa obrtna podjetja, ki niso pavšalno obdavčena, vplačajo amortizacijo po stopnjah, ki so predpisane z zveznimi predpisi jn ki veljajo za vse druge gospodarske panoge.
b)	Obrtna podjetja in delavnice, ki plačajo v letu 1995 družbene obveznosti v pavšalnem znesiku, vplačajo amortizacijo v znesku, ki ga predpiše MLO s posebno odločbo.
5.	Komunalna podjetja:
Električna cestna železnica in Mestna plinarna vplačata za leto 1955 — 100% amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
XV.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.	Gostinska in turistična podjetja:
a) Vsa gostinska podjetja in gostišča plačajo obresti od osnovnih sredstev v višini 4%,
h) menze in turistična podjetja v višini 2%.
2.	Obrtna podjetja:
Vsa obrtna podjetja in delavnice plačajo obresti od osnovnih sredstev v tehle odstotkih:
a)	podjetja za osebne storitve in reparature 2%.
b)	podjetja, ki opravljajo storitveno proizvodnjo 3%,
c)	vsa druga podjetja 6%.
Razdelitev podjetij po navedenih skupinah a), h) in c) je razvidna iz seznama, ki je priložen planu.
3.	Komunalna podjetja:
Mestna plinarna plača obresti od osnovnih sredstev v višini 2%.
Električna cestna železnica je v letu 1955 opro" ščena plačila obresti od osnovnih sredstev.
XVI.	poglavje
Plače delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah
Na podlagi XX. poglavja zveznega družben^ plana za leto 1955 se dovoljuje gospodarskim orgv^ nizacijam povečanje ravni tarifnih postavk nad r ni jo obračunskih plač za leto 1994 v tehle odsto
1.	Gospodarskim organizacijam s področja dustrije:
%
Tovarna zamaškov za Kartonažna tovarna za Angora za
Bombažna tkalnica za Dežnik za Odeja za
%
Pletenine za	3
Totra za	2
Vata za	4
Volneiika za	3
Tonosa za	4
Torbica za	2
Zvezda	3
Usnjeni izdelki za	2
Alko za	3
Mesnine za	4
Tovarne mesnih izdelkov za 4 Sumi za	3
Tovarna konzerv za	4
Mesoizdelki za	4
Tovarna testenin za	3
Vinocet za	3
Tovarna močnih krmil za	3
Ljubljanska tovarna hranil za 3 Mesar za	4
Tobačna tovarna	3
Vsa druga industrijska podjetja 5
2.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja kmetijstva za 5%.
3.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja gozdarstva za 5%.
4.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja gradbeništva za 3%.
5.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja Prometa za 5%.
6.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja trgovine:
Zunanjetrgovinskim podjetjem, agencijam, za-ložniškim in časopisnim podjetjem za 5%.
Vsem gospodarskim organizacijam, kj se ukvarjajo s trgovino na debelo za 5%.
Podjetjem živilske stroke za 5%.
Specialnim trgovinam kovinske stroke, trgovi-nam z barvami ifl laki, nafto in tehničnimi olji, sani-* etn imi jn medicinskimi predmeti, trgovinam za pro-oajo kož in gume, drogerijam in trgovinam s foto-ttmterialom, trgovinam za pradajo gradbenega mate-riala, kuriva in podjetjem lesne stroke, kinematograf-skim podjetjem in zadružnemu podjetju Medex
5%.
Vsem drugim trgovskim podjetjem za 3%.
L Gospodarskim organizacijam s področja go-stinstva:	'
%
Hotel Slon za	5
Hotel Union za	5
Hotel Turist za	5
Restavracija Slavija	za	5
Restavracija Rio za	'	5
Restavracija Šestica	za	5
Kolodvorska restavracija za	5
Kavama Nebotičnik za	5
Kavarna Tivoli za	5
Kavarna Evropa za	5
Kavarna Bežigrad za	5
Stari Tišler za	5
Zelena jama za	5
Cinkole za	5
Sokol za	5
Relokranjec za	5
Primorje za	5
Planica za	5
%
Majolka za	5
Planika za	5
Pri lovcu za	5
Frlinc za	5
Menze in delavsko-uslužbenske restavracije zaprtega in odprtega tipa za	5
Restavracija Prj levu za	5
Dom JLA za	5
Sora za	5
AERO za	5
Putnik za	5
Turist biro za	5
Daj-dam za	5
Restavracija Koper za	5
Figovec za	5
Gostilna Šiška za	5
Restavracija Vevče za	5
Partizan za	5
Istra za	5
Operna klet za	5
Gostilna Nace za	3
Bife pod Gradom za	3
Bife Šibenik za	3
Gostilna Glince za	3
Na križišču za	3
Gostilna Polje za	3
Podgora za	3
Bife Koper za	3
Keršič za	3
Krim za	3
Aleksi n ac za	3
Pod lipo za	3
Pri ribiču	3
Gostilna pri Španu (bivši Gradis) za 3
8.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja obrti za 5%, razen za podjetja brivsko-frizerske stroke.
9.	Vsem gospodarskim organizacijam s področja kom un a le za 5%.
XVII.	poglavje
Sklad za plače in investicijski sklad gospodarskih organizacij za notranjo trgovino
I
Po 72. členu uredbe o sprememibah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gos>podarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/54 z dne 28. XII. 1954) se trgovskim podjetjem in trgovinam določa sklad za plače od doseženega prometa v tehle odstotkih:
Ime gospodarske organizacije	Odstotek od doseženega prometa
1. Agencija Slovenija	30
2. Ajdovščina	3
5. Alpinist	2,5
4. Astra	1,2
5. Biserka	5
6. Bonboniera	5
7. Breskev	6
8. Cement-opeka	2,2
9. Cveta	3
10. Češnja	3.8
Ime gospodarske organizacije	Odstotek od doseženega prometa	Ime gospodarske	Odstotek od organizacije	doseženega prometa	
11.	Delikatesa 12.	Dental	8,3 13	77. Posredovalna pisarna za nakup in prodajo premičnin in nepre-	
13. Dobrina	4,8	mičnin	30
14. Dravlje	4,8	78. Povrtnine	6
15. Drogerija	7	79. Prehrana	1.5
16. Ekonom	1.3	80. Preskrba	4.8
17. Elektro-promet	3	81. Pri Kekcu	4,8
18. Elektrotehna	0,75	82. Pri livarju	4,8
19. Emona	4,8	83. Pri magistratu	4,8
20. Fotomaterial	2,3	84. Pri nebotičniku	43
21. Galanterija	1	85. Radio-center	0,66
22. Galeb	3	86. Rožnik	4,8
23. Gasilski servis	1,4	87. Sadje - zelenjava	3,9
24. Golovec	43	88. Sani tari a	53
25.	Gorjana 26.	Gradbeni material	0,3 1,5	89.	Slovenija avto 90.	Slovenija les — poslovalnica	0,7
27. Grafični nabavni zavod	0,4	Beograd	2
28. Grmada	43	91. Slovenija šport	3
29. Gumar	2,2	92. Sora	43
>0. Hrana	4,8	93. Steklenina	4,5
31. Hranila Polje	43	94. Steklo	2,2
32. 1 zibi ra	3	95. Suha roba	11
33. Jagoda	5,1	96. Svila	13
34. Jelen	2,2	97. Šoštanj	0,95
35. Jugotehnika	1	98. Špecerija	4,8
36. Karmin	3,6	99. šumi	4,5
37. Kava	4,8	100. Tamar	3.2
38. Kemofarmacija	2	101. Tehnometal	1
39. Keramika	4,5	102. Thea	43
40. Kinematografsko podjetje	10	103. Tekstil	0,5
41. Kino Litostroj	24	104. Tekstil promet	1,9
42. Kino Šiška	17	105. Tkanina	13
45. Kino Triglav 44. Kino Vevče	19 27	106.	Tobak 107.	Trgovsko podjetje za nakup in	2,5
45. Kmetijski magazin	2,4	prodajo odpadnega materiala	10
46. Kmetijski pridelki	5,3	108. Trgovina z galanterijo	6,4
47. Kolesar	1.9	109. Tromostovje	2,7
48. Koloniale	43	110. Umetnina	3
49. Komisija	3	111. Usnje	3
50. Kosovo	43	112. Veletekstil	0,5
51. Kovina	2,4	113. Vesna	8,5
52. Kranjica	3	114. Vinea	3
53. Kurivo	4	115. Višnja	4,7
54. Kurivo prodaja	6,4	116. Volan	1
55. Kurivo železničar	5,3	117. Volna	1,8
56. Les Ljubljana	2	118. Vrvama	1,9
57. Manufaktura	13	1'19. Železničar	1,6
58. Marelica	6	120. Železnina	1,1
59. Mavrica	2,1	121. Železo	2,7
60.	Mercator
61.	Merkur
62.	Mlinar
63.	Mocca
64.	Moda
65.	Mojca
66.	Na-Ma
67.	Na voglu
68.	Novost
69.	Odpad
70.	Oprema
71.	Opremo-tehna
72.	Orient
73.	Perlon
74.	Petrol
75.	Pl a vica
76.	Pohištvo
1.3
1.3
1.5 43 3
43
2.7
4.8 3 9 2 2 3 3
■ 13
3.6 2
ZADRUŽNI SEKTOR:
1.	Medex •
2.	MZZ trgovsko podjetje za nakup in prodajo lesa, Kozarje
3.	Naš vrt
4.	Semenarna
5.	Usnjeni izdelki
6.	ONPZ brivsko-frizerske stroke
7.	ONPZ čevljarjev in sedlarjev
8.	ONPZ dimnikarjev
9.	ONPZ elektrotehničnih obrt]
10.	ONPZ fotografov »Zafos<
11.	ONPZ gradbenih strok
12.	ONPZ igračarjev in galanteri-stov »Galis«
13.	ONPZ kemične stroke
13
6
6
6
9,8
33
45
0,8
3,7
0,22
2
0,6
Ime gospodarske organizacije
Odstotek od
doeež&ncga
prometa
14.	ONPZ kleparjev, inštalaterjev,
kotlarjev in kovinostrugarjev	0,5
15.	ONPZ	knjigovezov in torbarjev	1,7
16.	ONPZ	kovinskih strok >Železo-
promet«	1,8
17.	ONPZ	mizarjev in sorodnih strok	1,7
18.	ONPZ	oblačilnih strok	3,5
19.	ONPZ	pletilcev	0,6
20.	ONFZ	prevoznikov	1,1
21.	ONPZ	sobo-in črkoslikarjev	0,6
22.	ONPZ	ščetarjev in metlarjev	2,2
25.	ONPZ	tapetnikov	2,0
24.	ONPZ	tesarskih mojstrov	1,5
25.	ONPZ	urarjev, zlatarjev, optikov in graverjev	6,0
26.	ONPZ živila	1,9
27.	KZ	Medno	4,0
28.	KZ	Rudnik	4,0
29.	KZ	Savlje-Kleče	4,0
30.	KZ	Tacen	4,0
Formiranje dela sklada za plače nad tarifnim pravilnikom Če presega sklad za plače, ki se izračuna na Podlagi navedenih odstotkov od celotnega prometa, Plače po tarifnem pravilniku z izdatki po 31. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, sme uporabiti trgovsko podjetje oziroma trgovina za povečanje plač (vštevši socialno zavaro-vanje) nad plačami po tarifnem pravilniku največ znesek, ki odgovarja 20% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku.
Ostanek, ki se ne more uporabiti za povečanje Plač, prenese trgovsko podjetje (trgovina) v svoj in-vesticijski in rezervni sklad.
II
Po 70. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij se določa za vse pod I. na-yndene gospodarske organizacije, da obvezno plaču-jejo v svoj investicijski sklad 0,5% od prometa, do-Seženega v letu 1955.
Neobdavčeni del dobička podjetij za predvaja-Bie filmov odvajajo podjetja v svoj investicijski
sklad.
Poslovnim enotam trgovskih podjetij oziroma tr«ovin, ki poslujejo na območju MLO glavnega me-sla Ljubljane, sedež podjetja pa je v drugem okraju, Pripada iz deleža dobička MLO 5 % za investicijski
sklad.
delitev ostanka rabata za prodajalne proizvajalnih podjetij Rabat prodajaln proizvajalnih podjetij, ki se ne Porabi za izdatke iz 77. člena uredbe o delitvi celot-kTi? dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list JRJ. št. 54/54), se razdeli:
L 30 % na prodajalno proizvajalnega podjetja, ^	2. 5o% 7a zveznj davek in za ljudski odbor po
členu 2. odst. uredbe o delitvi celotnega dohodka. . 'Ll rabata, določenega pod 1. točko, uporabijo jj. a jalne proizvajalnih podjetij za plače s pripa-JOcifn prispevkom za socialno zazavrovanje največ 0 Sek. kj ustreza 20% plač po tarifnem pravilniku. jn anRk rabata pa se prenese v skupni investicijski rezervni sklad prodajaln.
XVIII. poglavje
Sklad za plače in investicijski sklad gospodarskih organizacij v gostinstvu
Po 82. in 85. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/54) se gostinskim podjetjem in gostiščem določa sklad za plače in investicijski sklad od doseženega prometa v tehle odstotkih:
Gospodarska	Odstotek Odstotek
organizacija	plač. sklada inv. sklada
1. Slon	25	5
2. Union	24	3,5
3. Turist	22	5,5
4. Slavlja	16	1,5
5.	Šestica 6.	Kolodvorska	13,5	1,5
restavracija	17	1.5
7. Rio	18	2
8. Daj - dam	12	1,5
9. Pri levu	18	1,5
10. Dom JLA	20	1,5
11. Stari Tišler	21	4
12. Majolka	15,5	1.5
13. Cin kol e	15,5	1,5
14. Belokranjec	15,5	1,5
15. Planinka	15	2
16. Podgora	15	2
17. Frlinc	14	3
18. Operna klet	14,5	3
19. Krim	14,5	2,5
20. Planica	16	1,5
21. Glince	11	1,5
22. Šiška	16	1,5
23. Pod lipo	14,5	1,5
24. Sokol	15	1,5
25. Sora	16,5	1,5
26. Keršič	15	1,5
27. Nace	15	1,5
28. Zelena jama	16	2
29. Istra	13	1,5
30. Primorje	15	2
31. Križišče	11	1,5
52. Kavarna Bežigrad	19	5
33. Kavarna Nebotičnik	31	1,5
34. Kavarna Evropa	26	1,5
35. Kavarna Tivoli	16	5
3*6. Figovec	19	4
37. Pri ribiču	15	4
38. Restavracija Vevče	17	2
39. Bife Šibenik	9	2
40. Pod Gradom	13	5
41. Partizan	21	1,5
42. Bife Vino Koper	12	3
43. Restavracija Koper	14,5	3
44. Gostinstvo Polje	16	3
45. Aleksinac	14,5	1,5
46. Pri lovcu	15	3
47. DUR Delavski dom	20	1,5
48. DUR Ljudska kuhinja	20	1.5
49. DUR Megrad	16	1,5
50. DUR Tobačna tovarna	20	1,5
51 DUR Rep. ZSS	20	1,5
52. DUR Utensilia	24	1,5
53. DUR Tesar	16	1,5
54. DUR Litostroj	16	1.5
Gostišča v kolektivnem upravljanju plačujejo v investicijski sklad 1,5 od doseženega prometa.
XIX.	poglavje Prometni davek
Občinski prometni davek je predpisan na podlagi odloka o uvedb; občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 9-216/55).
Tarifa prometnega davka je predpisana s posebnim odlokom mestnega ljudskega odbora.
XX.	poglavje
Delitev dobička gospodarskih organizacij
1.	Industrija
Od doseženega dobička po odbitku zveznega davka dn obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi, Uradni list FLRJ, št. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam tale delež v stopnjah:
111 Proizvodnja električne energije:
Delež gosp.		Od tega:
Gospodarska	org.	v %	za plače s
organizacija		soc. za v.
		v %
Elektro Ljubljana mesto	16	49
115 Barvasta metalurgija:		
Kemična tovarna, Moste	18	50
116 Proizvodnja, oplemenitev in predelava nekovinskih rudnin:		
DEKOR	30	72
Mestno pečarstvo	20	59
Tovarna optičnih in steklopiha-		
ških izdelkov	18	47
11? Kovinska industrija:		
Elektra Ljubljana	13	34
Karoserija	24	54
Indos	23	62
Rog	33	54
Saturnus	14	5?
Skip	11	21
Litostroj	13	51
Tovarna kovinske galanterije	17	45
Tovarna pisalnih strojev	23	64
Tribuna	26	66
Unitas	16	49
Utensilia	17	48
Žičnica	19	54
Tiki	25	64
Letov	40	77
119 Elektroindustrija:		
Inštitut za elektrozveze	32	75
Telekomunikacije	19	50
Tela	27	63
Zmaj	23	62
120 Kemična industrija:		
Arbo — Polje	14	42
Ilirija	15	39
Teol	12	31
Izoli rka	12	29
Lek	14	36
Tovarna kleja	16	48
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. za v.
v %
101 Industrija gradbenega materiala:
Opekarne »GRAD«
Marmor
Cementar
Ljubljanske opekarne Mineral
Tovarna gradbenih polizdelkov
122	Lesna industrija:
Planica — Sport Stavbno mizarstvo Tovarna zamaškov
123	Papirna industrija:
Papirnica Vevče
124	Tekstilna industrija:
Angora
Bombažna tkalnica
Dežnik
Odeja
Pletenina
Tot ra
Tovarna dekorativnih tkanin Vata
Volnenka
Tonosa
125	Predelava usnja:
Torbica
Zvezda
126	Industrija gume:
Protektor
12? Živilska industriju:
Alko
Crevarna
Ljubljanska tovarna hranil Mesnine
Tovarna mesnih izdelkov Mesar
Mlinsko podjetje po zveznem odloku štev. 645. Uradni list FLRJ. št. 54/54)
Oljarna
Pivovarna Union Sumi
Tovarna konserv Mesoizdelki Tovarna testenin Vinocet
Tovarna močnih krmil 128 Grafična industrija:
Tiskarna Ljudske Pravice Tiskarna Slovenskega poročevalca Triglavska tiskarna Tiskarna Toneta Tomšiča Tiskarna Jožeta Moškriča Tiskarna Narodne banke Tiskarna JDŽ Blasnikova tiskarna Tiskarna PTT
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. zav.
r %
Delež gosp. Od tega: organizacija	org. v % za plače s
Gospodarska	soc. zav.
v %
Umetniški zavod za lito-
grafijo	23	62
Kuverta	13	33
Karton	23	61
Kartonažna tovarna	14	42
129 Tobačna industrija:		
Tobačna tovarna	16	42
130 Filmska industrija:		
Triglav film	100	
ZADRU2NI SEKTOR: 125 Industrija usnja in obutve:		
Usnjeni izdelki	30	71
Iz dela dobička, ki jim pripada, smejo gospodarske organizacije uporabiti za plače, vštevši s prispevkom za Jocialno zavarovanje, največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku za leto 1955.
2.	Kmetijstvo
Gospodarskim organizacijam v kmetijstvu pripada doseženi dobiček v celoti. Od doseženega dobička vplačajo kmetijske gospodarske organizacije 30 % v svoj investicijski sklad. Od ostanka dobička pa smejo uporabiti za izplačilo plač nad plače po tarifnem pravilniku največ 15 % plačilnega sklada Po tarifnem pravilniku za leto 1955.
Elektroprojekt	30	73
Industrijski biro	30	73
Splošno projektivni biro	30	73
Projektivna atelje	30	73
Železniško projektivno podjetje	30	73
Slovenija projekt	30	73
Projekt nizke zgradbe	30	73
Biro za lesno industrijo	30	73
Gradnje:		
Gradis	30	71
Megrad	30	71
Obnova	30	71
Slovenija-ceste	30	71
Tehnika	30	71
Montaža:		
Elektrosignal	30	71
Toplovod	30	71
Mestno tesarstvo	30	71
Tesar	30	71
Podjetje za popravljanje voz in strojev	43	76
Podjetje za vzdrževanje prog	43	78
Podjetje za progovne naprave	43	78
Železniško podjetje za signalne	•	
naprave	43	78
Železniško elektro-podjetje	43	78
Tegrad	43	80
3.	Gozdarstvo
Od doseženega dobička po odbitiku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi, Uradni list FLRJ, štev. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam s področja gozdarstva tale delež, izrazen v stopnjah:
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. zav.
v %
Silvaprodukt	22	61
Podjetje za urejanje
hudournikov	21	59
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno «varovanje) smejo gospodarske organizacije upora-1 i največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po «nfnem pravilniku za leto 1955.
4.	Gradbeništvo
, Od doseženega dobička po odbitku zveznega dav-bg ln °bveznosti iz dobička po zakonu (39. člen ured-doh« sPrmembäh in dopolnitvah uredbe o celotnem Ur- ) ®osP,°darske organizacije in njegovi delitvi, "■an' D' FURJ, št. 54/54) pripada gospodarskim or-0 ]Zacijam s področja gradbeništva tale delež:
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno zavarovanje) smejo gospodarske organizacije uporabiti največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku za leto 1955.
5.	Promet
Od doseženega dobička po odibiku oproščenega dela zveznega davka, ki ga gospodarske organizacije s področja prometa vplačajo v svoj investicijski sklad, in po odbitku obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o sprememibah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — Uradni list FLRJ, št. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam s področja prometa tale delež, izražen v stopnjah:
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. zav.
v %
Avtotaksi	100	90
Avtopromet	19	57
Slovenija - Avtopromet	100	86
Globus - Špedicija	35	75
Avto - obnova	22	62
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno zavarovanje) smejo gospodarske organizacije uporabiti največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po tarifnec; pravilniku za leto 1955.
6.	Zunanja trgovina in založništvo
Od doseženega dobička po odbitku zveznega dav. ka in obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — Uradni list FLRJ, št. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam s področja trgovine tale delež, izražen v stopnjah:
Gospodarska organizacija	Delež gosp. org. v %	Od tega: za plače s soc. zav. v %
Zastopniško podjetje Državni sektor Avtotehna	12	25
Autocommerce	10	19
Commerce	14	41
Continental - export	12	22
Hermes	28	67
Interdrade	12	32
Kletar	56	77
Konim	40	78
Moto - Union	20	54
Standard - Union	16	43
Zadružni sektor		
Agroprogres	28	56
Druga podjetja zunanje trgovine		
Državni sektor Chemo - import - export	17	40
Dom	30	59
Elektronabava	21	41
Go sad	22	53
Intertrans	36	75
Jugotekstil	15	10
Kemija - impex	15	37
Chemo - servis	19	35
Koteks	48	62
Ljubljana - export	11	21
Sanolabor	26	42
Slovenija - les	27	40
Slovenija - vino	16	32
Slovenija živopromet	74	69
Steklo - export	14	39
Tehno - impex	30	53
Teko - import - export	22	55
Tekstil - impex	26	44
Tob us	22	33
Veledrogerija	32	54
Zadružni sektor		
Agrotehnika	47	39
Gruda - Export - Import	51	52
Kooperativa - Export - Import	41	37
Obrt - Export	11	18
Slovenija - sadje	48	76
Založniška podjetja Državni sektor Cankarjeva založba	70	
Državna založba Slovenije	54	
Export-projekt	27	
Mladinska knjiga	63	.
Slovenski knjižni zavod	65	
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. zav.
v %
Časopisna podjetja	- ‘ '
Državni sektor	
Gospodarski vestnik	100
Ljubljanski dnevnik	UK)
Ljudska pravica	100
Pavliha	100
Slovenski poročevalec	100
Tovariš	100
Uradni list LRS	65
Zadružni sektor	
Kmečki glas	32
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno	
zavarovanje) smejo gospodarske organizacije s pod-biti največ znesek v višini 20% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku za leto 1935.
7.	Gostinstvo in turizem
1.	Dobiček gostinskih podjetij in gostišč se deli:
a)	30% odvajajo podjetja v poseben namenski , sklad. Sredstva tega sklada se smejo uporabljati izključno za pospeševanje gostinstva;
b)	20% smejo gospodarske organizacije uporabiti ■za plače oziroma nagrade delavcem in uslužbencem. V najedenem odstotku je upoštevan tudi prispevek za socialno zavarovanje';
c)	50% pripada MLO.
2.	Od doseženega dobička po odbitku oproščenega dela zveznega davka, ki ga gospodarske organizacije s področja turizma ^plačajo v svoj investicijski sklad, in po odbitku obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije iK njegovi delitvi, Uradni list FLRJ, št. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam s področja turizma naslednji delež, izražen v stopnjah:
Putnik	100
Turist biro	100
Za plače iz dobička (vžtevši prispevek za socialno zavarovanje) smejo gospodarske organizacije s področja turizma uporabiti največ znesek v višini plačilnega sklada po tarifnem pravilniku v letu
8. Obrt
Dobiček gospodarskih organizacij s področja obrti se deli:
1.	obrtna podjetja in delavnice, ki jim je prisPf' vek družbenih dajatev predpisan v pavšalu, vplačaj od dobička v posebni namenski sklad:
a)	podjetja, kj opravljajo osebne storitve in repa rature kategorija a) 30%,
b)	podjetja storitvene proizvodnje kategorij b) 40%,
c)	vsa druga obrtna podjetja, kategorija c) ’
2.	obrtna podjetja, ki niso pavšalirana, vplac v navedeni sklad 50% od doseženega dobička.
Sredstva omenjenega sklada se smejo upor izključno za razvijanje in pospeševanje obrtništv
Gospodarskim organizacijam pod 2. tč. Prl^ve. od doseženega dobička po odbitku prispevka J sticijski sklad in obveznosti po zakonu (3
uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — Uradni list FLRJ, št. 54/54) tale delež, izražen v stopnjah:
Gospodarska organizacija	Delež gosp, org. v %		. Od tega: za plače s soc. zav. v %
Obrtno predelovanje kovin: Avtomontaža		25	63
Avtoservis		23	60
Instalicija		56	73-
Soča		35	76
Udarnik		18	61
Agroservis Draga		57	79
Jelen, puškarsko podjetje		23	64
Elektrotehnična obrt: Iskraservis		13	37
Kemična obrt: Labod		17	35
Krbavčič Jakob		30	77
Obrtno predelovanje zemlje kamna: Naravni kamen	in	22	"69
Stavbne obrti: Kristal		30	60
Graditelj		36	77
Stavbno podjetje, Poljane		46	77
Gradbeno podjetje, Trnovo		25	63
Obok		15	42
Stavba — Polje		19	66
Stavbno podjetje Šiška		34	76
Zadar — Kotnikova		62	86
Zidarsko podjetje Šentvid		39	79
Obrtno predelovanje lesa: Lesna galanterija		71	87
Mizar Trnovo		55	73
Krim mizarstvo		44	70
Pohištvo Predjamska		43	80
Zima		25	66
Obrtno predelovanje tekstilnega blaga: Novost		76	89
Kroj		91	91
Modna oblačila		41	78
Obrtnik		62	84
Tapetništvo — Titova		23	63
Rozman Slava		16	46
Obrtno predelovanje usnjar Čevljarna Kolodvorska		59	88
Čevljarna Tobačna		60	89
Živilska obrt: Pekarna Ajdovščina		24	71
Pekama Bežigrad		33	69
Pekarna Breg		54	82
Pekama Center		56	88
Pekarna Galjevica		23	62
Pekarna Gradišče		45	81
Pekarna Ledina		48	83
Pekarna Mirje		25	72
Pekarna Moste		37	81
Pekarna Poljane		41	77
Pekarna Sp. Šiška		35	79
ekarna Stari Vodmat		39	82
Pekarna Šentvid		33	' 71
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s organizacija	soc. zav* v %		
Pekarna Zg. Šiška	34	79
Pekarna Polje	56	88
Grom Jože	21	89
Osebne storitve:		
Cvetličarne	14	59
Jugoreklam	22	73
Propaganda	22	72
Zadružni sektor Slikoplesk	28	70
Produktivna zadruga parke-tarjev	23	70
Sodarska zadruga Tacen	31	70
Mizarska zadruga Dravlje	15	44
Oblačilna zadruga Celovška	86	90
Čevljarska zadruga Mivka	42	79
Umetniška zadruga	20	62
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno zavarovanje) smejo gospodarske organizacije uporabiti največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku za 'eto 1955.
9.	Komunala
Od dobička po odbitku obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovj delitvi — Uradni list FLRJ, štev. 54/54) pripada gospodarskim organizacijam s področja komunale delež, izražen v stopnjah:
Delež gosp. Od tega: Gospodarska	org. v % za plače s
organizacija	soc. zav.
v %
Električna cestna železnica	100	—
Mestna plinarna	28	84
Za plače iz dobička (vštevši prispevek za socialno zavarovanje) smejo gospodarske oi^anizacije uporabiti največ znesek v višini 15% plačilnega sklada po tarifnem pravilniku za leto 1955.
10
Ko poravna gospodarska organizacija (razen trgovskih organizacij) obveznosti do mestnega ljudskega odbora v višini, določeni z instrumenti družbenega .lana mesta na podlagi predloženega in potrjenega plana pripada ves morebitni presežek dobička (upoštevaje uredbo o obdavčenju izrednega dobička in o premijah za znižanje lastne cene v letu 1955 — Uradni list FLRJ, št. 17/55) gospodarski organizaciji. Od tako doseženega presežka dobička plača 45%-no udeležbo republike gospodarska organizacija sama.
XXI. poglavje
Stopnje dohodnine in zemljairine 1
Za dopolnilno dohodnino od kmetijskih gospodarstev za leto 1955 na območju mesta Ljubljane določajo tele progresivne stopnje:
Katastrski dohodek v din	Stopnja dopolnilne
Davčna osnova	dohodnine 1955
	10.000	3
nad	10.000- - 20.000	3,5
nad	20.000— 30.000	4
nad	30.000— 40.000	5.5
nad	40.000— 50.000	7
nad	50.000— 65.000	9
nad	65.000— 80.000	11
nad	80.000—100.000	13
nad	100.000—120.000	15
nad	120.000—123.000	15
nad	125.000—150.000	18
nad	150.000—160.000	21
nad	160.000—175.000	21
nad	175.000—200.000	24
nad	200.000—225.000	27
nad	225.000—230.000	29
nad	250.000—300.000	32
nad	300.000—400.000	37
nad	400.000—500.000	42
nad	500.000—600.000	46'
nad	600.000—700.000	48
nad	700.000 2	30
Plačevanja zeniljarine po XXII. poglavju zveznega družbenega plana za leto 1955 je oproščeno kmetijsko posestvo Zadobrova.
XXII. poglavje
Delež občinskih ljudskih odborov na dohodku MLO
1.	Občini Polje
1.	23% od dopolnilne dohodnine kmetijstva,
2.	100% od zaostankov na dohodnini kmetijstva,
3.	40% od dopolnilne dohodnine drugih zavezancev,
4.	100% od zaostankov na dohodnini drugih zavezancev,
5.	40% od enkratne obdavčitve z dohodnino,
6.	100% od deleža MLO na dobičku gostinskih podjetij in obrtnih delavnic,
7.	3% od deleža MLO na dobičku industrijskih gospodarskih organizacij (Papirnica Vevče, Arbo. Vata).
2.	Občini Šentvid
1.	20% od dopolnilne dohodnine kmetijstva,
2.	40% od dopolnilne dohodnine drugih zavezancev,
3.	100% od zaostankov na dohodnini kmetijstva,
4.	100% od zaostankov na dohodnini drugih zavezancev,
5.	40% od enkratne obdavčitve z dohodnino.
6.	100% od deleža 'iLO na dobičku gostinskih podjetij in obrtnih delavnic,
7 1% od deleža MLO na dobičku industrijskih gospodarskih organizacij (Bombažna tkalnica, Telekomunikacije, SKIP, TIKI).
XXIll. poglavje
Skladi
A.	Sklad za kreditiranje investicij v gospodarst u
V sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu se vplačujejo:
1.	anuitete od kreditov, ki se dajejo iz navedenega sklada;
2.	obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč, turističnih podjetij, obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij;
3.	sretjstva, ki jih za potrebe navedenega sklada MLO predvidi iz razpoložljivih sredstev;
4.	presežki proračunskih dohodkov iz gospodarstva v letu 1953.
Sredstva pod 2. točko se uporabljajo za razvijanje in pospeševanje gostinstva, turizma in obrti. Ta sredstva vodi Narodna (komunalna) banka na posebnih podračunih sklada za kreditiranje investicij.
Gospodarske organizacije obračunavajo anuitete v višini, ki je določena s kreditno pogodbo.
B.	Rezervni sklad
1
Gospodarske organizacije (razen trgovine) plačajo v letu 1955 v rezervni sklad 2% od povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh l.etih.
2
Trgovska podjetja in trgovine na drobno morajo vsako leto prenesti v rezervni sklad 2%, trgovska podjetja na debelo, veleblagovnice in podjetja zunanje trgovine pa 4% zneska svojih povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih.
C.	Investicijski sklad
1
Notranjetrgovinska podjetja in trgovine vplačajo v svoj investicijsiki sklad 0,5% doseženega prometa v letu 1955.
2
Gostinska podjetja in gostišča vplačajo v svoj in-vestijiski sklad prispevke po stopnjah, ki so določene v XX. poglavju družbenega plana mesta Ljubljane za leto 1955.
C.	Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje
Pri MLO se ustanovi sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V ta sklad se steka 25% od zneska dop 'nilne dohodnine od kmetijstva. Sredstva tega sklada se porabijo po predračunu, ki ga potrdi mestu' ljudski odbor.
D.	Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš in sklad za stanovanjsko komunalno graditev
V kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo:
1.	3% celotnih dohodkov, s katerimi razpol g
mestni ljudski odbor,	_
2.	25 % skupnih sredstev in investicije mestneg ljudskega odbora,
3.	delež MLO na dobičku gradbenih podjetij. ^
4.	morebitna druga sredstva, ki jih MLO v
namen določi.	.p te v
'V sklad za stanovanjsko — komunalno gra 1 se steka:	.	^
40% sredstev sklada za prosto razpolaganje S® darskih organizacij po določitvi njihovega delavs sveta.
Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stanovanja, zgrajena iz teh sredstev v višini vplačil.
Ker zagotavljajo ekonomski instrumenti tega plana gospodarskim organizacijam sredstva, ki so potrebna za kritje vplačil-v sklad za stanovanjsko-komu-nalno graditav, participira mestni ljudski odbor ne glede na 10, točko 20. poglavja na presežku dobička gospodarske organizacije, ki ne vplača 40% svojih sredstev za prosto razpolaganje v ta sklad.
V ta sklad se stekajo tudi morebitna druga sredstva, namenjena za stanovanjsko-komunalno graditev.
S sredstvi skladov pod D. gospodari svet za stanovanjske zadeve MLO.
E.	Delitev najemnin za sklade hiš, vključenih v stanovanjsko skupnost
Na podlagi uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) je mestni ljudski odbor z odlokom o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih (Uradni list LRS, št. 51/54) določil delitev stanovanjskih najemnin in najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost.
Celotni dohodki od najemnin za navedene stanovanjske in poslovne prostore bodo znašali 300 milijonov din.
Najemnine se po 6., 7., in 8. členu omenjenega odloka delijo:
din
a)	v amortizacijske sklade: 40% od stanovanjskih in 24% od najemnin za poslovne prostore
b)	v sklad za vzdrževanje hiš: 20% od stanovanjskih najemnin in 10% od najemnin za poslovne prostore
c)	v sklade za hišno upravo: 30% od stanovanjskih najemnin jn 10% od najemnin za poslovne prostore
^1 sklad za zidanje stanovanjskih hiš-: 10% od stanovanjskih najemnin in 56% od najemnin za poslovne prostore
98.160.000
46.320.000
62.640.000
92.880.000
bliškj gozdni sklad, občinskim ljudskim odborom pa bo mestni ljudski odbor dodelil dotacijo za izvršitev del, določenih v plahu za leto 1955.
Plan dohodkov in izdatkov sklada v letu 1955
A. Dohodki	din
1.	Neizrabljena sredstva iz leta 1954	920.969
2.	Redni dohodki v letu 1955	9,509.034
3.	Skupaj dohodki	10,430.000
B. Izdatki
1.	35 % delež republiškega gozdnega sklada 2,870.000
2.	Dotacije občinskim gozdnim skladom	500.000
3.	Drevesnice	1,500.000
4.	Obnova — nega gozdov	100.000
5.	Varstvo gozdov	800.000
6.	Urejanje gozdov	700.000
7.	Vzdrževalna dela na gozdnih
komunikacijah	500.000
8.	Osebni izdatki s prispevkom za
socialno zavarovanje	2,300.000
9.	Potmi pavšali in terenski dodatki	650.000
10.	Materialni izdatki	300.000
11.	Stroški za dvig gozdarskih kadrov	50.000
12.	Zemljarina	51.000
13.	Obresti od osnovnih sredstev	40.000
14.	Nepredvideno	69.000
Skupaj izdatki	10,430.000
H. Sklad za urejanje voda
Sklad za urejanje voda MLO Ljubljane bo znašal v letu 1955 33,624.006 din in se bo oblikoval iz tehle sredstev:
%
a)	Neizrabljena sredstva sklada za
urejanje voda iz leta 1954	20,511.118
b)	Dotacija iz proračunskih sredstev MLO za leto 1955	13,112.888
Skupaj
500,000.000
Skupaj	53,624.006
Uprava nepremičnin bo imela v letu 1955 skupnih dohodkov od najemnin 27,171.500 din, od katerih bo °dvedla v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 10% in za poslovne prostore, kar znaša skupaj 14,598.700 dinarjev.
Iz dohodkov od najemnin bo torej prejel sklad *a zidanje stanovanjskih hiš v letu 1955 skupaj 107,478.700 din. '
S skladi razpolagajo hišni sveti, razen s skladom *a zidanje stanovanjskih hiš, ki ga upravlja svet za s anovanjske zadeve.
F.	Sklad za obnovo gozdov
y sklad za obnovo gozdov se vplačuje iz gozdov “Plošnega ljudskega premoženja celotna dosežena ce-a 'esa : a panju od lesa, iz zadružnih in zasebnih °zdov pa prispevek po odrejeni tarifi, j. P° družbenem planu LRS za leto 1955 bo mestni Judski odbor odvajal 35% od bruto vplačil v repu-
Sredstva sklada za urejanje voda na območju MLO Ljubljane se bodo uporabljala za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih in za zgraditev novih regulacijskih in melioracijskih naprav, za urejanje hudournikov ter za študije in raziskave vodn»-gospodarskih problemov.
Sredstva sklada za urejanje voda se bodo uporabila po predračunu sveta za gradbene in komunalne zadeve MLO Ljubljane.
XXIV. poglavje
Narodna (Komunalna) banka FLRJ refundira sredstva, ki jih uporabi gospodarska organizacija za investicije iz obratnih sredstev po 11. členu uredbe o sklepnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 (Uradni list FLRJ, št. 57/52) iz namenskih skladov podjetja in iz tistega dela doseženega sklada za plače, ki delovnim kolektivom ni zagotovljen po obstoječih predpisih.
Dohodki:
BILANCA DOHODKOV IN IZDATKOV ZA LETO 1955
izdatki:
din
1.	Ostanek dobička gospodarskih
organizacij	3.984
2.	Proračunski dohodki	501
5.	Mestni prometni davek in	takse	283
4.	Presežek dohodkov iz	leta	1954	9?
5.	Nepredvideni izredni dohodki
iz gospodarstva	197
Skupaj	5.062
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD — SOCIALISTIČNI SEKTOR 1955
Gospodarska panoga	Družbeni bruto proizvod	Amortizacija	Plače	Presežek dela
Industrija	15,214.470	1,585.720	1,949.949	11,778.801
Kmetijstvo	129.899	17.543	44.471	. 67.885
Gozdarstvo	17.926	440	4.501	12.985
Gradbeništvo	3,133.598	275.623	1,012.341	1,845.634
Promet	292.433	78.589	84.823	129.021
Trgovina	4,341.797	214.756	828.112	3,298.929
Gostinstvo	597.528	79.088	202.182	316.258
Obrt	1,452.065	70.211	582.310	799.544
Komunala	203.836	118.723	61.718	23.395
Gospodarstvo				
skupaj	25,383.552	2.440.693	4,670.407	18,272.452
NARODNI DOHODEK SOCIALISTIČNEGA SEKTORJA V LETU 1955				
Gospodarska	Narodni	Presežek
panoga	dohodek	Plače
Industrija	15,628.750	1,849,949	11,778.801
Kmetijstvo	112.356	44.471	67.885
Gozda rstvo	17.486	4.501	12.985
Gradbeništvo	2.857.975	1,012.341	1,845.634
Promet	213.844	84.823	129.021
Trgovina	4,127.041	828.112	3,298.929
Gostinstvo	518.440	202.182	316.258
Obrt	1,381.854	582.510	799.544
Komunala	85.113	61.718	23.395
Gospodarstvo skupaj	22,942.859	4,670.407	18,272.452
St. 345/1-55
Ljubljana, dne 17. maja 1955.
V. z. predsednika MLO, predsednik sveta za gospodarstvo: Ing. Ivo Klemenčič 1. r.
din
1.	45 % prispevek LRS	2.107
2.	6 % rezerva	171
5. Proračunski izdatki	1.867
4.	3 % sredstev MLO za stanovanjsko
izgraditev	86
5.	Dobiček gradbenih podjetij za stanovanjsko izgraditev	158
6.	25 % dopolnilne dohodnine od kme-
tijstva za sklad za pospeševanje kmetijstva	12
7.	M % od sredstev za investicije za
stanovanjsko izgraditev	165
8.	Za investicije po proračunu	496
Skupaj	5.062
Priloga k predlogu družbenega ,/lana za leto 1955
SEZNAM
o kategorizaciji obrtnih podjetij in delavnic Kategorija a) :
1. Kleparstvo in vodovodno
instalacijsko podjetje	Knezova 28
2. Splošno kleparstvo in vo-	
dovodno instalacijsko pod-	
jetje	Poljanski nasip 40
3. »Labode	Poljanski nasip 6
4. »Vulkan«	Zaloška 20
5. »Pleskar«	Stoži ce 47
6. Pleskarstvo — olepšava	Aljaževa 35
7. »Harmonika«	Titova c. 35/a
8. Izdelovanje in popravila	
harmonik	Pražakova 12
9. »Klobuček«	Wolfova 3
10. Krojaštvo Dobrunje	Sostro
11. Ljubljanska krojačnica	šmartinska 15
12. Šentviška krojačnica	Šentvid 28
13. »Moda«	Šentvid 90
14. »Model«	Igriška 3
15. Modni salon za ženska in	
moška oblačila	Kardeljeva 1
16. Modno krojaštvo za mo-	
ške in ženske obleke	Ob Ljubljanici 21
17. šivalnica Polje	
18. športno in modno kroja-	
štvo	Resljeva 1
19. Sever Zivka	Gradišče 2
20. šefic — Zontar	Cankarjeva 12
21. Šter Milan	Tavčarjeva ul. 1
22. Dežni kar	Ciril Metodova 19
23. Čevljarna Sneberje	Sneberje
24. Čevljarna Šentvid	Šentvid 48
23. Čevljarna	Tobačna ul. 1
26. Čevljarska delavnica	
Moste	Društvena ul. 34
27. Čevljarstvo Dobrunje	Sostro
28. »Krzno«	Mestni trg 5
29. Naša čevljarna	Komenskega 26
30. »Zmaga«	Igriška 3
31. Brivnica Vevče	Vevče
32. Brivnica	Pokopališka j4
33. Brivnica	Trubarjeva 5
34. Brivsko podjetje	Kidričeva 6
^ Z a 8 ? g & £ V g y< £ K f3 ™ S S S 5 £ Z Z y (5 p p >c po .-. o- y u. ro r fc fe r S i' ä
St. 22 — 16.'VI. 1955
URADNI LIST
Stran 44?
35.	»Cvetličarna«
36.	Dimnikarstvo 57. Fotokamera
Foto Slovenija Foto Tivoli
Čevljarska proizvajalna zadruga
Čevljarska produktivna zadruga
Čevljarska produktivna zadruga »Čilimi«
Kategorij
Opekarna Zadvor Umetni kamen Remont Dobrunje Stavbno in pohištveno mizarstvo Mizar — Šiška Mizarstvo Trnovo
Mizarstvo Vižmarje
Jugoreklam
Propaganda
»Reklamservis«
Avtomehanika
Avtopopravljalnica
Gonilka
Puškarsko podjetje »Jelen« Kino-foto delavnica Ključavničarska delavnica Ključavničarstvo Kolarsko-kovaška delavnica
»Krim«, mehanična delavnica
Mehanična delavnica
»Ilirija«
Mehanični servis Mehanika Motouniversal Optika
Precizna mehanika
Radio servis
Tehtnica
Galvana
»Ura«
Cirman Stane Podržaj Ciril Grünfeld Leopold Pičman Lovro Iskra servis Jugotehnika %7 ®e'ak Mihael Mihelčič Ivan • Potočnik Leopold
■	Jvetnoproizvodi T* Milarna Polje
■	Gregorinčič Franc rt Krbavčič Jakob
2' £Hstal
45 ^rektrum
^trojno mizarstvo i
tf, it arstvo
? Sčila
m	knjigoveznici
^alon ženske in m Hode
Wolfova 10	49. Splošno kleparstvo	Poljanska 75
Kolodvorska 6	50. Tapetništvo in dekoracija	Trubarjeva 78
Trubarjeva 2,5/a	51. Čevljarna	Kolodvorska 12
Cankarjeva 5	52. Vogrinc Franc	Tavčarjeva 3
Cankarjeva 7	53.	»Adria« 54.	»Medenjak«	Resljeva 24 Ul. Milana Majcna 13
Zaloška c. 10	55.	Pekarna Ajdovščina 56.	Pekarna Bežigrad	Gosposvetska 7 Črtomirova 3
Rečna S	57.	Pekarna Breg 58.	Pekarna Center	Poljanska 11 Kotnikova 4
Tržna S5	59. Pekarna Galjevica	Dvorni trg 3
Stari trg 15	60.	Pekarna Gradišče 61.	Pekarna Ledina	Gradišče 5 Poljanska 11
i b) :	62.	Pekarna Mirje 63.	Pekarna Moste	Gradišče 17 Zaloška 40
Dobrunje	64. Pekarna TJ>oljane	Poljanska 19
Titova 139	65. Pekarna Sp. Šiška	Medvedova 38
Dobrunje	66.	Pekarna Stari Vodmat 67.	Pekarna Šentvid	Šmartinska 5 Šentvid 8
Poljanski nasip 40	68. Pekarna Zg. šiška	Titova 69/a
Knezova 28	69. Pekarna Polje	Polje
Trnovski pristan 20	70. Slaščičarna Šport	Wolfova 10
Šentvid	71. Grablovic Josip	Nazorjeva ul. 3
Kidričeva 19	72. Grom Jože	Komenskega 28
Dalmatinova 4	73. Kastelic Alojz	Gradišče 4
Čopova 5	74. Pelicon Adolf	Wolfova 14
Titova 35 Celovška 95	75.	Parketar 76.	Produktivna zadruga	Trubarjeva 95
Njegoševa 15 Gosposvetska 12	parketarjev 77. Oblačilna produktivna	Kolodvorska 55
Gosposvetska 8 Gregorčičeva 5	zadruga 78. Čevljarska produktivna	Celovška 72
Čufarjeva 10	zadruga 79. Čevljarska produktivna	Celovška 79
Pokopališka 1	zadruga 80. Umetniška zadruga	Prešernova 48 Kardeljeva 1
Stari trg 11	81.	Zidar 82.	Zidarsko podjetje Šentvid	Kotnikova 16 Šentvid
Kolodvorska 18 Tržaška 90	Kategorij	a c) :
Cr torni rova 3	1. Elektromedicina	Kolizejska 21
Trg revolucije 4	2. Litografija	Bizoviška 1
Čopova 44	3. Prevoz I	Karlovška 19
Cankarjeva 3	4. Prevozništva II	Ul. Milana Majcna 14
Karlovška 2	5. Prevozništvo HI	Njegoševa 15
Vižmarje 70	6. »Avtomontaža«	Titova c. 24
Prešernov trg 1	7. »Avtoservis«	Prešernova 32
Aljaževa 8	8. »Instalacija«	Slomškova ul. 4
Trubarjeva 65	9. Rafinerija dragih kovin	Ilirska 6
Dalmatinova 13	10. »Soča«	Vrazov trg 4
Ilirska 15	11. »Udarnik«	Vidovdanska 2
Mestni trg 12	12. »Elektromehanika«	Celovška c. 95
Čopova 12	13. »Kamin«	Mala vas 50, Ježica
Wolfova 6	14. Naravni kamen	Kolodvorska 32
Borštnikov trg 1	15. »Novoplesk«	Lepi pot 1
Petkovškovo nabrežje	16. »Graditelj«	Šmartinska 64
Poljanski nasip 40	17, »Oplesk«	Čufarjeva ul. 1
Polje Robičeva 3	18.	Pleskarstvo »1. maj« 19.	Pleskarstvo in sobo-	Stari trg 3
Trubarjeva 59	slikarstvo	Šentvid 67
Titova 14	20. Stavbeno podjetje Poljane	Ambrožev trg 1
Celovška 51	21.	Stavba Polje 22.	Stavbno obrtno podjetje	Sp. Zadobrova 14
Dobrunje	šiška	Knezova 28
Šentvid 71	23. Pavčič Pavel	Zaloška c. 181
Zarnikova 6	24.	Lesna galanterija 25.	Mizarstvo »Krim«	Šmartinska c. 10 Linhartova ul. 49
Miklošičeva 7	26. »Oprema«	Šentvid

27. Pohištveno mizarstvo . »Pohištvo«
. Sport oprema . Zima
. Dobravc Zoran . Vavpetič Jakoib . Vetrih Franjo . »Novost« .
. »Kroj«
. Modna oblačila . Obrtnik
. Tapetništvo in dekoracija . Rozman Slava . »Slikoiplesk«
41. »Slavica«
4i2. Produktivna zadruga mizarjev
43.	Sodarska zadruga Tacen
44.	Mizarska zadruga Dravlje
45.	Oblačilna produktivna zadruga
46.	Čevljarska produktivna zadruga
Zavrti 7 Predjamska 32 Vižmarje 1 Fužine 133
Ul. Vide Pregarčeve 5 Titova c. 35 Titova c. 17 Wolfova ul. 1 Poljanska c. 15 Titova c. 35/b Masarykova c. 34 Titova c. 41 Gosposka ul. 4 Gosposka c. 16 Rimska c. 19
Postojnska 56 Tacen
Na Korošice Čopova ul. 7 Mivka 25
414.
Na podlagi 16. členu, 2. točke 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/50) ter v skladu z določbami
111.	dela družbenega plana FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 56/54) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na skupui seji obeh zborov dne 9. aprila 1955 sprejel
ODLOK
o družbenem pl.mu okraja Murska Sobota za leto 1955
1. člen
PotrJ'uje se družbeni plan okraja Murska Sobota, ki se glasi:
Družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1955. Prvi del
PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 1954
Za gospodarski razvoj v okraju Murska Sobota je v letu 1954 predvsem značilno:
1.	Bilo je- doseženo nadaljnje zvišanje proizvodnje v industriji, kmetijstvu, obrtništvu in povečan je bil blagovni promet.
2.	Ugodnejše vremenske razmere so vplivale na kmetijsko proizvodnjo v okraju tako, da je bila letina srednje ugodna. Vzrok za povečano kmetijsko proizvodnjo pa je iskati tudi v izredno dobri sadni letini.
3.	Višja denarna sredstva, s katerimi so razpola-
gali okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori
in gospodarske organizacije, so povečala obseg inve-
sticijske graditve. Z investicijami so bila odpravljena
nekatera ozka grla v proizvodni ji, izvršeni so bili
nekateri večji remonti ter elektrificiran predvideni
del podeželja, tako da se je zvišalo število elektrifi-citiranih gospodarstev za 1200.
4.	Gospodarski instrumenti so omogočili predvsem večji vpliv tržišča na proizvodnjo. Nerealno planiranje gospodarskih organizacij v začetku leta 1954 pa je vplivalo na ostro delitev dohodkov, kar je sicer omogočilo na eni strani večje investicije iz okrajnih skladov, na 'drugi strani pa so gospodarske organizacije zaradi tega razpolagale z manjšimi lastnimi sredstvi. Nekateri instrumenti so neugodno vplivali na obrtno delavnost (amortizacija mlinov), kar pa je bilo med letom odpravljeno.
5.	S tem, da smo vpeljali obdavčitev po zemljiškem dohodku, se je dvignil tudi interes kmetov za povečanje proizvodnje in za večjo ponudbo kmetijskih pridelkov.
6.	Z združitvijo nekaterih šibkejših zadrug ▼ manjše število močnejših in usmerjanjem celotnega odkupa preko njih je bila dosežena nadaljinja krepitev zadružne delavnosti.
1.	Industrijska proizvodnja
Industrijska proizvodnja je nasproti realizaciji iz leta 1953 tudi v letu 1954 zaznamovala rahel vzpon-Planirani obseg proizvodnje v celoti sicer ni bil dosežen, to pa zaradi izpada pri proizvodnji nafte, ki zavzema 55 % celotne industrijske proizvodnje okraja. Pri drugih industrijskih panogah je bil pr^ izvodni plan v fizičnem obsegu presežen za 2 %.
Indeks proizvodnje nasproti realizaciji 1953. leta je po strokah takle:
Proizvodnja nafte	100	%
Kovinska industrija	109	%
Industrija gradbenega materiala 100 % Tekstilna industrija	103	%
Živilska industrija	100	%
V proizvodnji nafte ni bila dosežena proizvodnja zaradi zakasnelih investicij v degazolinaži in ko® presorski postaji, zaradi česar ni bila dosežena Pr<? izvodnja surove nafte, predvsem pa proizvodnja P nov. Na obseg proizvodnje so vplivala tudi zakasne in manjša sredstva za raziskave, kar pa se bo P0" kazalo šele v prihodnjih letih. Število zaposlenih s je v tej industriji dvignilo za 80 %. V raziskavah ^ podj dlje za proizvodnjo nafte doseglo rezultate pri poizkusnih vrtanjih na filovskem P0 J Planirani obseg po vrednosti proizvodnje je bil do žen zaradi spremembe v ceni surove nafte, ki se^f< med letom dvignila od 15,50 din na 20din za ^ Kovinska industrija zaznamuje v letu l^3 4 * * * *.Pj0 tako nadaljnji vzpon. Podjetje te stroke je '^e. težave v preskrbi z materialom, predvsem s P j. vino, kar je onemogočalo še večjo proizvodnjo P e. metov za kmetijsko in široko porabo. Delija ^ usmeritev proizvodnje na izdelavo takih ’z^e*.v . 'jj<j jih išče kmečki trg, je ugodno vplivala. Z raZifirl. raDe strojnega parka in zaposlitvijo boljše kvah delovne sile se je dvignila tudi kvaliteta 12
Industrija gradbenega materiala zaradi Poveo^eb; investicijskih sredstev ni mogla kriti vseh P j^e, primanjkovalo je tako zidne kakor strešne ^ jZ-kljub temu da so opekarne do maksimalne nlt. v0d-koriščale proizvodne možnosti. Na povišano Pro^ Be. njo so v tej panogi ugodno vplivale investKU^ s0 koliko neugodno pa slabo vreme, zaradi ka e a opekarne utrpele deloma tudi škodo.
Tekstilna industrija je povečala proizvodnjo za 3 %. Povečano povpraševanje po teh proizvodih je povzročilo, da je ta stroka v največjem odstotiku presegala planirani dobiček. Težave je imela v začetku leta zaradi izpada električne energije, tovarna dežnikov pa deloma tudi zaradi pomanjkanja materiala. Obe tekstilni industriji sta v letu 1954 dobili
8,300.000	din investicijskega posojila za graditev in opremo. Graditev nove prikrojevalnice v tovarni perila v Murski Soboti je v končni fazi, v proizvodnji pa se bo to pokazalo šele v letu 1955.
Industrija nekovin je v separaciji v Puconcih dobila nov industrijski objekt. Zgradil ga je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in je bil v letu 1954 še v poizkusnem obratu.
Živilska industrija je v letu 1954 poslovala v boljših razmerah kakor v letu 1953, posebno s surovinami je bila bolje preskrbljena. Na to je vplivala dobra letina in zvišan stalež živine. Razširitev tovarne mesnih izdelkov z dograditvijo nove predelovalnice omogoča racionalnejšo izrabo kapacitet, predvsem pa vpliva na kvaliteto izdelkov. V lelu 1954 je bila v Murski Soboti dograjena nova mlekarna oziroma tovarna za predelavo mleka v prah ter v druge mlečne izdelke.
Pred vojno so delovale v Prekmurju tri manjše tiskarne, ki pa so bile zaradi koncentracije pozneje prenesene drugam. V letu 1954 je Socialistična zveza ustanovila novo tiskarno v Murski Soboti, ki se vključuje v proizvodnjo v letu 1955 in s katero dobiva okraj pomemben industrijski obrat.
2. Kmetijstvo
Kmetijska proizvodnja je v letu 1954 dosegla vrednost 1 milijarde 390 milijonov dinarjev ali pa za 0,50 % več kakor v letu 195*3. Od celotne proizvodnje odpade na proizvodnjo socialističnega sektorja 102 milijona din ali 7,5 %. Na to višino je vplivala povprečna letina, dobra sadna letina, okrepljeni boj Proti Škodljivcem (kapar), povišano število živine, predvsem prašičev in perutnine, boljša preskrba z reprodukcijskim materialom, predvsem umetnimi gnojili, boljša preskrba s kvalitetnimi semeni itd. Prav tako v letu 1954 ni bilo elementarnih nezgod, kakor je bil to majski mraz v letu 1953, ki je uničil večji del posevkov rži. Na razvoj v kmetijstvu so ugodno vplivali tudi regresi in dotacije ljudskih odborov za nabavo plemenske živine. Na razvoj živinoreje je ugodno vplival nadpovprečni pridelek krmnih rastlin in večji interes kmetovalcev za vzrejo kvalitetne plemenske živine. Uporaba umetnih gnojil je narasla od 3179 ton v letu 1933 na 3728 ton v letu 1954. Pomanjkanje cementa in visoke cene so negativno vplivale na zidanje gnojišč in gnojmičnih jam. * letu 1954 so začeli načrtno obnavljati sadovnjake io vinograde; pri tem je ljudski odbor nudil izdatno 1'nančno pomoč. Obnovljenih je bilo 17 ha sadovnjakov in vinogradov. Z denarno pomočjo drevesnicam ln trsnicam smo lahko pripravili material po predpisanem izboru. Izkazan je bil tudi napredek v zati-ranju škodljivcev, predvsem tistih, ki so se pojavili v Množicah. Na to je vplivala kvaliteta zaščitnih sred-f*e1* * v, povračilo za zaščitna sredstva in škropilnice ter "Oljša organizacija dela. V propagandne namene so di izvršeni številni poizkusi z uporabo umetnih gnojil ter raznih semenskih sort in prirejenih je bilo y. , razstav in predavanj. V živinoreji je bila rai-rjena molzna kontrola ter izvršena ostrejša izbira redovniških živali. Z nakupom dobrih plemebskih
bikov se je dvignila kvaliteta plemenske živine in molznost. K temu je pripomoglo tudi umetno osemenjevanje, ki je v letu 1954 doseglo 5300 novih osemenitev. V perutninarstvu smo začeli načrtno uvajati štajerske pasme, zamenjavati jajca in plemenske peteline.
3.	Gozdarstvo
Novi ukrepi, ki so se začeli izvajati v letu 1954, so v gozdarstvu vplivali na zmanjševanje sečnje lesa, povečano gojitev in pogozdovanje ter izdatnejše varstvo gozdov. Kljub tem ukrepom je sečnja v okraju še vodno preraščala naravni ur ras tek. Vzroke za to morimo iskati v Kvalitetno slabem gozdnem sestavu, veliki porabi lesa za kurjavo in neurejeni preskrbi s kurivom, prav gotovo pa tudi v stalnem naraščanju cen lesa in neurejeni trgovini z lesom.
Lani je b!k> obnovljenih rednih in starih gozdnih posekov v površini 24 ha, izpopolnjenih površin 21 ha in očiščenih mladih kultur 58ha. Za pogozdovanje je bilo porabljenih 242.000 sadik in 918 kg gozdnih semen. Iz gozdnih skladov je bilo zgrajenih in urejenih raznih gozdnih komunikacij v vrednosti
860.000	din.
4.	Trgovina in gostinstvo
Reorganizacija trgovske in gostinske mreže pa tudi formiranje plač' na podlagi doseženega prometa sta ugodno vplivala na razvoj teh gospodarskih panog.
Blagovni promet se je nasproti letu 1953 povečal na 104 % ali:
1955	1954	%
v trgovini na	drobno	1,481.948	1,708.887	115
v trgovini na	debelo	1,579.230	1,468.333	94
v gostinstvu	142.224	171.794	120
Med letom izvedena reorganizacija trgovskih podjetij je v glavnem dosegla svoj namen. Osamosvojile so se trgovine, ki so za tako osamosvojitev kazale pogoje, nekatere pa, predvsem špecerijske trgovine so ostale še naprej v sestavu trgovskih podjetij. Reorganizacija je vplivala predvsem na prizadevanje za dvig prometa in za razširitev raznih vrst blaga. Začasne analize kažejo, da se stroški v reorganiziranih trgovinah od leta 1955 niso dvignili. Grosistična trgovina kaže zmanjšani promet zaradi tega, ker v njem m zajet promet med grosisti. Motnje so med letom nastajale pri odkupu poljedelskih pridelkov in živine. Kmetijske zadruge niso mogle odkupiti vseh tržnih presežkov, kar so znale izrabiti večja odkupna podjetja, ki so razpolagala tudi z večjim številom odkupnega aparata. Nesistematičnost v odkupu je vplivala na negotovost cen, zato so se cene stalno dvigale.
Z reorganizacijo gostinske mreže se je tudi tu stanje izboljšalo, kljub temu, da se je število gostinskih obratov zmanjšalo.
Število gostinskih Obratov pred reorganizacijo 138 — je 100 %.
število gostinskih obratov po reorganizaciji 1*15 - je 88%.
V gostinstvu se je zboljšala postrežba jn preskrba gostov. Premalo pažnje smo posvečali razvoju turizma.
5. Obrt
Upadanje obrti v letih po osvoboditvi se je v letu 1954 ustavilo. Ob koncu leta je bilo v okraju 1257 obrtnih obratov v vseh sektorjih, kar je za 57 več kakor ob koncu leta 1953. Kljub temu da je obrt v okraju močna gospodarska panoga, smo ji posvečali premalo pažnje. V obrti je zaposlenih 2.692 delavcev, kar predstavlja 51 % vseh zaposlenih. Na socialistični sektor odpade 35 % zaposlenih, kar lahko vzamemo za merilo udeležbe socialističnega sektorja v tej panogi.
Nekateri instrumenti družbenega plana za leto 1954 so povzročili delne težave v socialističnem sektorju. Enak predpis amortizacijske stopnje kakor v industriji je otežava! delo obrtnih mlinskih obratov, ki zaposlujejo le manjši del svojih kapacitet. Ljudski odbori so se premalo posluževali možnosti pavšalnih obdavčitev, kar je destimulativno vplivalo na prizadevanje obrtnih kolektivov, predvsem v majhnih obratih in jih še vedno postavlja v neenak položaj z zasebnim sektorjem. Socialistična obrt je bila prvič udeležena tudi na investicijskih sredstvih in okrajnem kreditnem skladu, vendar še vedno v premajhnem razmerju z industrijo.
Še vedno smo čutili pomanjkanje nekaterih strok, ki stalno upadajo. Predvsem primanjkuje gradbenih obratov, kar povzroča, da se v tej stroki razvija šušmarstvo in pada kvaliteta gradb.
6.	Gradbeništvo
'V letu 1954 so gradbena podjetja in gradbene obrti v okraju izvršile za 181 milijonov dinarjev gradbenih del, kar predstavlja nasproti letu 1953 za 14 % povišanja. Zmanjšala se je v tem letu gradbena delavnost na objektih kapitalne graditve (nafta) in se preusmerila na objekte družbenega standarda. Kredit; za komunalno delavnost so omogočili, da so se v letu 1954 pričela zidati tudi večja stanovanjska poslopja, od katerih je bilo eno dozidano, dve se pa še zidata. V tem letu zaznamujejo tudi večje popravilo Šol, začetek zidanja nove petrovske šole in začetek adaptiranja bolnišnice v Murski Soboti. Močno so narasle v letu 1954 gradbene obrti socialističnega sektorja, ki pa še vedno niso zadovoljile vseh potreb. Celotno gradbeništvo je zaposlovalo povprečno 320 delavcev, kar je za 5 % več kakor v letu 1953.
Tudi v zasebnem sektorju se je gradbena delavnost močno okrepila. V letu 1954 je bilo izdanih 685 gradbenih dovoljeni s predračunsko vsoto 424 milijonov dinarjev.
Gradbeno projektiranje se je v letu 1954 okrepilo z novimi strokovnimi močmi. Nastajale pa so še vedno zamude v gradbenih načrtih, zaradi česar je trpela gradbena operativa.
7.	Investicije
Investicije v letu 1954 so se nasproti letu 1953 izredno dvignile. To je omogočil večji dotok sredstev v okrajni kreditni sklad, večje investicije iz proračunskih sredstev in dotacije LR Slovenije.
Dohodki okrajnega kreditnega sklada so bili zaradi večjih dobičkov gospodarskih organizacij preseženi za 84 %.
Skupna investicijska sredstva okraja so v letu 1954 znašala 142,300.000 din. Od teh sredstev je odpadlo:
na investicije gospodarskih
organizacij	28.300	19,9	%
na komunalno delavnost	17.000	12,0	%
na kulturo in prosveto 16.000	11,2%
na zdravstvo	f5.000	10,5	%
na družbeni standard	32.000	22,5	%
na elektrifikacijo	30.000	21,0	%
na zadružne domove	4.000	2,8	%
Od celotnih sredstev je odpadlo na gradbe 76,5 %. na opremo 20,4%, na drugo 3,1%,
Drugi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955
I. poglavje
Industrija
1
V industriji je predvideno povečanje proizvodnje v letu 1955 nasproti doseženi proizvodnji v letu 1954 za 20%.
Po posameznih strokah se predvideva večanje:	to-le po-
Proizvodnja nafte	137%
Industrija nekovin	—
Kovinska industrija	100%
Industrija gradbenega materiala	100%
Tekstilna industrija	110%
Živilska industrija	150%
Grafična industrija	—
2 Glede na splošni porast industrijske	proizvod-
nje se predvideva tudi povečanje števila zaposlenih, in to za 171.	
3
Da bi dosegli predvideni plan proizvodnje, bodo morali organi delavskega samoupravljanja usmeriti napore predvsem na:
a)	maksimalno izrabo kapacitet,
b)	čimprejšnjo uvedbo in izvajanje novega plačilnega sistema,
c)	večjo storilnost in boljšo organizacijo dela ter boljšo izrabo surovin,
č) nadaljnji dvig strokovne sposobnosti delavcev in uslužbencev,
d)	znižanje proizvodnih stroškov,
e)	solideejše komercialno in finančno poslovanje.
4
Prj proizvodnji nafte se bo fizično obseg Pr®' izvodnje zvišal na 137%. Na to povečanje bodo vplivale dokončane investicije na degazolinaži in kou1' preserski postaji, ki bodo končane v prvi polovici tega leta, in deloma pozitivni rezultati raziskav Y letu 1954. Zaradi teh okoliščin se bo proizvodnja surove nafte povečala za 16.000 ton, nova degazoli-naža pa bo mogla pripraviti večje količine plina za široko porabo.	.
Z razpoložljivimi krediti bo podjetje nadaljevan z raziskavami predvsem na filovskem območju oz roma tam, kjer so dosedanje raziskave dale pozitiv reznltate.
Podjetje bo zaradi velikih količin plina org®^ ziralo večjo uporabo v široki potrošnji, sodelo
pa bo tudi v načrtovanju nove tovarne za predelavo plina in plinovoda Lendava—Murska Sobota.
5
V proizvodnji nekovin se v plan proizvodnje vključuje separacija kremenčevega peska v Puconcih. V letu 1955 bo dosegla proizvodnja 19.000 ton. Pri podjetju so začetne težave, povzroča jih previsok znesek letnih anuitet. Zaradi tega bo treba odplačevanje investicijskega posojila podaljšati. Podjetje bo moralo za svoje izdelke najti stalne odjemalce ter na podlagi izkušenj poizkusnega obratovanja organizirati proizvodnjo tako, da na redne dobave ne bodo vplivale sezonske in vremenske razmere. Za nadaljnji razvoj podjetja je v sodelovanju z ustanoviteljem še naprej iskati možnosti tako za boljši plasman peska kakor za razširitev proizvodnih možnosti, predvsem pa sintetičnih peskov.	,
6
Kovinska industrija bo v letu 1955 v proizvodnji ostala na isti ravni kakor v letu 1954. (Zaradi predvidenih težav v preskrbi z materialom se bo zmanjšala proizvodnja večjih kmetijskih naprav in zato usmerila na proizvodnjo predmetov za široko porabo. Z delno izpopolnitvijo strojnega parka je odpravljeno ozko grlo, kar bo vplivalo na strukturo in kvaliteto izdelkov.
7
V industriji gradbenega materiala ni predvidenih ■večjih sprememb. Opekarna v Lendavi bo z nabavo nove strojne opreme razširila vrsto izdelkov še na dvorezne strešnike, žlebake in votlake. Z ureditvami sušilnih prostorov se bo izboljšala kvaliteta izdelkov v lendavski in puconski opekami. Z montažo transportnega traku se bodo v puconski opekami znižali tudi proizvodni stroški. Lendavska opekarna mora v tem letu še naprej delati priprave za izdelovanje klinker opeke.
Opekarna v Nemčavcih, ki ima težave glede suro-vin, bo iskala možnosti, da se glina dovaža od drugod ali da se kako drugače izrabijo proste kapacitete peči.
8
Tekstilna industrija bo povečala proizvodnjo za M%. To povišanje bodo omogočile nove kapacitete v tovarni perila v Murski Soboti, ki bodo pridobljene z novo prikrojevalnico.
Z boljšo preskrbo materiala v tovarni dežnikov. Predvsem pa z izdelovanjem nekaterih delov doma, Ee Predvideva tudi povečanje proizvodnje.
V živilski industriji se predvideva izredno močno Povečanje, in to za 59%. To povečanje nastaja zaradi oo'j'ših materialnih pogojev v proizvodnji mesa in £*esnih izdelkov, predvsem pa zaradi izrabe novih j'Pacitet v tovarni mlečnega prahu. S tem novim bratom se spreminja tudi struktura izdelkov te roke v tem, da se v primeri z letom 1954 znižuje .lovanje sira, uvaja pa izdelovanje mleka v prahu ^yišini 550 ton in kazeina v višini 4 ton. Prav tako Povečuje poraba pasteriziranega mleka za šestkrat.
b povečanjem kapacitet v mlekarski industriji se «ra povečati tudi odkup mleka in temu primerno z llaSoditi odkupna mreža, kar bo mogoče doseči ureditvijo odkupnih cen, propagando, premira-
Proizvodnja te stroke zahteva, da se izboljšata kvaliteta in Sortiment. V proizvodnji mesnih izdelkov je težiti za tem, da se v sezoni zagotovijo zaloge za predelavo in da se odstranijo sanitarne in higienske pomanjkljivosti.
II. poglavje Kmetijstvo
Plan za leto 1955 predvideva delno zvišanje bruto produkta. Na povečanje bo vplivala večja in pravilnejša uporaba umetnih gnojih, zatiranje škodljivcev in povečanje produktivnosti pri živini, kar bo doseženo z boljšo krmno bazo, selekcijo in uvozom plemenjakov. Pri rastlinski proizvodnji bo to doseženo z večjo uporabo kvalitetnejših semen.
'V letu 1955 bo iz družbenih skladov za kmetijstvo na razpolago 27 milijonov dinarjev ali skoraj enkrat več, kakor jih je bilo na razpolago v letu 1954. To omogoča formiranje sklada za pospeševanje kmetijstva, v katerega se bo stekalo 15% od celotne dopolnilne dohodnine v okraju.
Zaradi splošnega pomanjkanja apna bo v tem letu sprožena akcija za kalcificiranje zemlje, pri čemer se bo iz skladov za pospeševanje kmetijstva krila razlika v prevoznih stroških.
Ker je od dobrih semen odvisen pridelek, bodo selekcijska postaja v Beltincih in druga posestva, ki se ukvarjajo s pridelovanjem semen, dala na razpolago razna kvalitetna semena.
Kmetijska služba bo v letu 1955 organizirala negativno in pozitivno odbiro semenskega krompirja.
Da bi se povečala kvaliteta sušene krme, predvsem detelje, bomo propagirali uporabo ostrvi za sušenje.
Tako kakor v letu 1954 bodo tudi v tem letu izvedeni razni poizkusi predvsem na gnojilih, da bi s tem ugotovili prikladnost novih poljedelskih ukrepov, sort in gnojil za naše razmere. Na podlagi dobrih rezultatov, doseženih v poljedelstvu, bomo dajali nagrade in premije.
V	živinoreji bomo kljub povečanemu osemenjevanju še nadalje posvečali vso skrb vzreji dobrih plemenjakov. Z zvišano vzdrževalnino plemenjakom bo povečan tudi interes kmetovalcev, ki so do sedaj vzdrževanje plemenjakov odklanjali. Za pleme se bodo priznavali samo biki rodovniških roditeljev z znano proizvodnjo.
Da bi dosegli napreddk v živinoreji, moramo v letu 1955 zaipenjati in dopolniti 150 plemenskih bikov in zato zagotoviti potrebno pomoč. Ob finančni pomoči in iz sredstev za pospeševanje kmetijstva je prav tako treba zagotoviti 150 komadov merjascev. Začeto delo v razširjenju štajerske kokoši, bomo nadaljevali s tem, da bomo razdelili 20.000 komadov valilnih jajc in enodnevnih piščancev ter zamenjali 500 petelinov štajerske pasme. Da bi v prihodnjih letih selekcijo v kokošereji hitreje ‘izvajali, je treba nabaviti novo valilnico. Razširjena bo molzna kontrola, ki bo razen količin ugotavljala tudi tolščo v mleku.
Povečana sredstva za pospeševanje kmetijstva bodo v letu 1955 omogočila delno subvencioniranje za zidanje silosov, gnojišč in gnojničnih jam.
Ker je številčno stanje konj zadovoljivo, v konjereji ne predvidevamo nobenih posebnih ukrepov. Zamenjali bomo 5 žrebcev z žrebci lažjega tipa.
V	letu 1955 bomo posvečali posebno pažnjo zatiranju škodljivcev, predvsem kaparja, koloradskega
hrošča, ameriškega prelca in poljskih miši. Za uspešno zatiranje bodo na razpolago predpisana zatiralna sredstva s 50% popustom. Enak popust moramo zagotoviti. tudi za prevozne škropilnice in za nabavo zaščitnih oblek.
V letu 1054 začeto delo pri obnavljanju sadovnjakov bomo v letu 1955 nadaljevali. Ob enakih pogojih bomo razpisali natečaj za obnovo sadovnjakov za nadaljnjih 50 ha površin, za kar bomo dali brezplačne sadike in obnovitvene načrte. Da bi izboljšali prodajne možnosti sadja, bomo zgradili ciankomore v Murski Sobota, Mačkovcih in Lendavi. Sadjarska razstava v Murski Soboti na pomurskem tednu naj pokaže stanje in napredek sadjarstva.
Ker so vinogradi že stari, izrojeni in pomešani s samorodnicami, jih je treba začeti obnavljati, še prej pa analizirati zemljo. Prav tako kakor za sadjarstvo bo tudi za vinogradništvo razpisan natečaj za načrtno obnovo vinogradov, za kar bomo kupili cepljenke po predpisanem trsnem izboru iz domačih trsnic. Zbor vinogradnikov v Lendavi naj pokaže na okrajni vinarski razstavi pregled celotnega vinogradništva.
Pri zatiranju živalskih kužnih bolezni in zaščiti živali, moramo tudi v letu 1955 paziti na to, da se omejijo morebitni izbruhi kužnih bolezni. S preventivnimi ukrepi se to da preprečiti. Posebno pozornost pa moramo še naprej posvečati svinjski ohromelosti in v ta namen redno vse leto Cepiti prašiče v ogroženih krajih.
Ker daje perutninarstvo sorazmerno velik del narodnega dohodka, trpi pa zaradi kokošje kuge, je treba v nižinskih in strnjenih naseljih cepiti vse kokoši. Zagotoviti moramo sredstva za izločitev vsaj enega dela tuberkuloznih živali in še naprej' tuberku-linizirati po dosedanjem sistemu. Veterinarski zavod v Murski Soboti bo razširil osemenjevanje na 7000 novih osemenitev.
Kmetijslko zadružništvo bo v letu 1955 imelo v zvezi s pospeševanjem kmetijstva mnogo nalog. Predvsem bo po njih organiziran boj proti škodljivcem. Zaradi teh nalog se bo zadružništvo organizacijsko moralo okrepiti, zaposliti nove strokovne kadre in od okrajne zveze dobivati več pomoči. Z odkupom poljedelskih pridelkov po kmetijskih zadrugah bo kmetijskim zadrugam zagotovljena tudi boljša materialna baza.
Eti. poglavje Gozdarstvo
Izčrpanost prekmurskih gozdov nas sili, da še bolj varčujemo z lesom in zmanjšamo sečnjo. Zato predvideva družbeni plan v gozdovih splošnega ljudskega premoženja le toliko sekanja, kolikor znaša letni prirastek, v zasebnem sektorju pa je ta odstotek še vedno neuravnovešen zaradi velike porabe drv za kurjavo in povečanih potreb po gradbenem lesu.
Glede na stanje gozdov v okraju so potrebni tile ukrepi za obvarovanje lesnih zalog in za obnovo gozdov:
1.	zmanjšati obseg sečnje v zasebnih gozdovih za 10%, to je na 32.500 m3, v državnih gozdovih pa obdržati enako raven, to je 7000 m3;
2.	pogozditi in izpopolniti čimvečje površine. Posaditi 1,050.000 sadik na 168 ha površin, od tega v zasebnih gozdovih 665.000 sadik na 105 ha, v državnih gozdovih pa 425.000 sadik na 59 ha;
3.	izvršiti negovalne ukrepe na čimvečji površini, vendar v skladu z razpoložljivim skladom, da bo delo opravljeno kvalitetno. Očistiti 145 ha zasebnih gozdov in 166 ha državnih gozdov ter preredčiti 250 ha državnih gozdov;
4.	povečati površino drevesnic za 10.000 m3 in urediti matičnjak za proizvodnjo topolovih podtak-njencev s kapaciteto 40.000 komadov sadik letno;
5.	izvršiti obnovitvena dela na loga micah;
6.	urediti gozdne ceste in poti v dolžini 21 km, in to 16,5 v zasebnih in 4,5 km v državnih gozdovih;
7.	organizirati zamenjavo premoga za jamski les;
8.	organizacijsko usposobiti promet z kurivom v Murski Soboti, da bo bolje preskrboval potrošnike v mestu s premogom in z drvmi iz drugih okrajev;
9.	lotiti se izdelave načrtov za plinovod Lendava-Murska Sobota z odcepi za kraje jugozahodnega predela okraja;
Id urediti in usposobiti gozdarsko službo tako, da bo v varstvu in negi gozdov opravljala svoje naloge v celoti.
IV.	poglavje Gradbeništvo
Zaradi manjših investicijskih sredstev, ki bodo v tem letu na razpolago, se bo delavnost gradbeništva v družbenem sektorju zmanjšala. Obstoječe gradbene kapacitete bodo zaposlene na nekaterih začetih objektih družbenega standarda in na dovršitvenih delih kapitalne graditve pri proizvodnji nafte v Lendavi. Obrtne kapacitete v gradbeništvu se bodo morale angažirati '■a graditev individualnih zgradb, kjer je v lanskem letu primanjkovalo delovne sile.
Kreditna sredstva, ki so bila dana na razpolago gradbenemu podjetju za nabavo strojne opreme, bodo deloma omogočile hitrejšo in solidnejšo graditev, vendar bo v tej gospodarski panogi med letom treba močno dvigniti storilnost dela. To bo omogočil novi plačilni sistem, ki bo bolje stimuliral delo gradbenih delavcev, pa tudi močnejša konkurenca, ki bo nastala z zmanjšano gradbeno delavnostjo.
V.	poglavje Trgovina in gostinstvo
V letu 1955 predvidevamo, da bo promet v trgovini in gostinstvu ostal na ravni iz leta 1954. V trg° vini bo znašal promet 3,200.000 din, v gostinstvu Pa v višini 172.000 din. Tudi število zaposlenih bo v obe panogah ostalo enako kakor v letu 1954.
S plačilnim sistemom, ki je bil v trgovini uve^ Ljavljen še v preteklem 'etn in ki je pravilno s^lirlUa liral prizadevnost kolektivov, bo tudi v tem letu da® možnost, da bodo trgovine in trgovska podjetja b0 J _ in solidneje opravljala svojo posredniško vlogo, daljišana obračunska doba bo dajala tudi	v’
da trgovina ne bo ustvarjala prekomernih dob'O 5 tem, ko je določen obvezen investicijski s klao, ^ vrača dele dobička trgovin in trgovskih podje investicije, bodo dane možnosti, da se urede pos prostori, ki so ponekod že zastareli in ne ,UJ*^,C| -jj sodobnim potrebam. 'V letu 1955 moramo pri or . ^ poljedelskih pridelkov in živinoreje še bolj 11 j: vlogo odkupnih odsekov kmetijskih zadrug in C1.	^
omejiti število nakupovalcev, predvsem Sros.'s Pač pa morajo kmetijske zadruge posvetiti^ vecJ<! a<jra vzgoji in zaposlitvi strokovno zrno ž.n e	8 j c «k i h •
tako v svojih trgovinah kakor v odkupnih o
St. 22 - 16.'VI. 1955
URADNI LIST
Stran 453
Grosistična trgovina mora skrbeti za večjo izbiro blagu in gledati, da bo zadostila predvsem potrebam po reprodukcijskem in gradbenem materialu.
Fd izvršeni reorganizaciji ima gostinstvo vse pogoje, da odpravi sleherno zaostalost, ki je je bilo v preteklem letu še precej. Z določitvami amortizacijskih stopenj davka od osnovnih sredstev in pavšalnim določanjem dobička so socialistični obrati izenačeni z zasebnimi gostišči. Novi plačilni sistem v gostinstvu bo omogočal večje prizadevanje delovnih kolektivov ne samo pri boljši preskrbi, temveč tudi pri kulturni postrežbi.
Gostinska zbornica bo skupno z gostinskimi obrati in društvi morala v tem letu pripraviti tudi večjo turistično propagando, gostinski obrati pa bodo morali skrbeti, da bodo turistične storitve kvalitetne in po zmernih cenah, kar bo najboljša propaganda za širjenje turizma v Prekmurju.
VI.	poglavje Obrt
Zaradi togih ekonomskih predpisov in premajhne pažnje je obrt, predvsem pa socialistična obrt v preteklih letih pešala. Slabe kreditne možnosti so bile vzrok, da so nekatere stroke začele izumirati. Novi ekonomski predpisi v okrajnem družbenem planu postavljajo socialistično obrt v nov položaj, kj kaže, da bo leto 1955 moralo biti prelomnica v tem pogledu. Pavšalno obdavčenje večine obrtnih obratov bo omogočilo hitrejši razvoj socialističnega obrtništva, ker bo s takim ukrepom lahko popolnoma izenačeno z zasebnim sektorjem. Ce hočemo v obrti napredovati, bodo morali ljudski odbori in zbornica skrbeti:
1.	za nadaljnjo ustanavljanje novih obrtnih obratov;
2.	za ureditev sedanjih obrtnih obratov, ki imajo neurejeno finančno in materialno evidenco, in poskrbeti, da se za manjše obrtne obrate predpiše pavšalna obdavčitev;
3.	za vključitev več vajencev v take obrtne stroke, ki so v upadanju;
4.	za splošen dvig strokovne sposobnosti obrtnih kad rov.
VII.	poglavje Investicije
Za investicije v letu 1955 se bodo uporabljala sredstva iz okrajnega proračuna in proračunov ljudskih odborov občin, sredstva iz okrajnega kreditnega ®klada in sredstva iz pomoči republike. Zaradi manjih proračunskih možnosti se bodo proračunska in-v®sticijska sredstva omejila le na najnujnejše potrebe, to je na dograditev šole v Rogašovcih, na popravilo gradu v Lendavi in za načrte prosvetnih in zdravstvenih objektov. Iz republiške pomoči se bodo ‘■Dancirali dograditev razbremenilnika Ledava—Mura, '^daljevanje zidanja šole v Petrovcih, graditev mostu 11 a Kobiljskem potoku, pri Mostju in pričetek graditve razdelilne postaje v Mačkovcih. Iz okrajnega kredit-nega sklada se bodo sredstva uporabila za kritje upo-rabljenih obratnih sredstev gospodarskih organizacij, *a nadaljevanje elektrifikacije Prekmurja in za do-nnljevanje posojil gospodarskih organizacijam. Za eIektrifikacijo Prekmurja bo zagotovljenih 20 milijo-nov sredstev, ki se bodo uporabila predvsem za gra-"dev daljnovodov (prosenjakovska, bodomsika in can-°V'ska občina), preostanek pa uporabil za dodelje-Vanje posojil elektrifikacijskim odborom za postavi-
tev vaških omrežij. Razen teh sredstev bo Komunalna bauka zasigurala iz svojih sredstev 10 milijonov din za posojilo elektrifikacijskim odborom. Iz kreditnega sklada se bodo dajala sredstva tudi gosipodarskim organizacijam, predvsem obrtnim za nabavo opreme in velika popravila.
Razen sredstev iz okrajnih virov bodo gospodarske organizacije investirale tudi iz najetih posojil zveznega oziroma republiškega kreditnega sklada.
III.	del
PREDPISI O GOSPODARSKIH INSTRUMENTIH IN UKREPIH
Vlil. poglavje Amortizacija 1
Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke bodo v letu 1955 plačevala 100% od polnega zneska predpisane amortizacije.
2
Komunalna in obrtna podjetja in delavnice ter gostinska podjetja in gostišča obračunavajo in vplačujejo amortizacijo osnovnih sredstev v tehle odstotkih od predpisanih stopenj amortizacije (Uradni list FLR], št. 52/53).
Stroka — obrt	Odstotki
Obrtno predelovanje kovin	50
Elektrotehnične obrti	100
Predelovanje zemlje, kamna in stekla	40
Stavbne obrti	100
Obrtno predelovanje lesa	100
Obrtno predelovanje tekstilnega blaga	100
pletilstvo	70
Obrtno predelovanje usnja	100
Živilske obrti	100
pekarne	80
klavnice	30
Osebne storitve	50
Druge obrti	100
opekarna Dobrovnik	70
Gostinska podjetja in gostišči	100
hotel »Triglavt, Lendava	40
Komunalna podjetja	100
plinarna Lendava Druge obrti:	100
mlini	20
žage	20
žaga Grad	15
kino Lendava in Beltinci	40
IX. poglavje	
Obrestna mera od osnovnih sredstev t Obrestna mera od osnovnih sredstev komunalnih,	
obrtnih in gostinskih podjetij in obrtov znaša:	v letu 1955
a) za’obrtna podjetja in obrte	2%
b) za gostinska podjetja in gostišča	2%
Ne glede na prejšnji "dstavek so davka od osnovnih sredstev oproščena: a)	komunalna podjetja, b)	mlini in žage,	plačevanja
c)	hotel »Triglav«, Lendava, č) kino Lendava in Beltinci,
d)	klavnica Lendava.
2
Obresti od osnovnih sredstev se obračunavajo od neodpisanega dela vrednosti vseh osnovnih sredstev gosipodarske organizacije.
/
a)	Potrošnik, trg. podjetje, M. Sobota 0,5%
b)	Agromerkur, trg. podjetje, M. Sobota 3,3%
4
Prodajalne proizvajalnih podjetij prenesejo v skupni rezervni in investicijski sklad 40% od preostanka rabata, ki ni bil uporabljen za plače po XII. poglavja tega družbenega plana.
X.	poglavje
Višina rezervnega sklada podjetij 1
Gospodarske organizacije bodo prenesle v rezervni siklad 2% od zneska svojih povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih.
Ne glede na prejšnji odstavek prenesejo v rezervni sklad od iste osnove:
a)	trgovinska podjetja in trgovine	3%
b)	trgovska podjetja na debelo	4%
c)	kmetijska posestva	5%
XI.	poglavje
Delitev preostalega dohodka gospodarskih organizacij
1
Dobiček gospodarskih organizacij, ki ostane po odbitku deleža federacije in odbitku obveznosti iz 39. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarske organizacije (Uradni list FLRJ, št. 54/54), se v letu 1955 razdeli med gospodarsko organizacijo in okrajem tako, da pripade gospodarski organizaciji 2 3
tale delež	v odstotkih:
Stroka 111	Proizvodnja nafte, Lendava	20
Stroka 116	Proizvodnja kremenčevega peska	100
Stroka 117	Industrija kovinske galanterije	30
Stroka 121	Opekarne	50
Stroka 124	Tovarna perila »Mura«	30
Tovarna dežnikov Lendava	30
Stroka 127	Tovarna mesnih izdelkov M. Sobota	40
Tovarna mlečnega prahu M. Sobota	80
Stroka 128	Obmurska tiskarna	100
Kmetijska posestva	100
Gradbeništvo	45
Obrt	50
Trgovina	—
Gostinstvo	—
2
Gospodarska organizacija sme pred delitvijo dobička po prvi točki tega poglavja izločiti največ 50% od prihrankov pri stroških ter materialu in jih uporabiti za nagrade delavcev in uslužbencev, ki so te prihranke dosegli.
Kot podlaga za računanje prihrankov se jemljejo strošiki in proizvodnja iz leta 1954.
Gospodarski svet je pooblaščen, da ugotovi dejanski prihranek na strošikih in materialu in določi višino odstotka do meje iz 1. odstavka.
3
V svoje investicijske sklade bodo trgovska podjetja oziroma trgovine v letu 1955 preneslć 0,5% od ustvarjenega prometa.
Prav tako bodo trgovska podjetja oziroma trgovine prenesle svoje investicijske sklade 20% od dela dobička, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru.
Ne glede na prvi odstavek te točke prenese v svoj investicijski sklad:
5
Gostinska podjetja in gostišča bodo prenesla v svoje investicijske sklade 50% od dobička, ki gre OLO.
6
Gospodarska podjetja, obrti in samostojni obrati kmetijskih zadrug obdržijo od dobička, ki ostane po odbitku obveznosti iz 39. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarske organizacije, tolikšen deL kolikršen pripada gospodarskim organizacijam istih strok državnega sektorja.
7
Kmetijske zadruge v okraju Murska Sobota pri delitvi dohodka nimajo obveznosti do OLG Murska Sobota.
XII.	poglavje
Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij
1
Gospodarske organizacije smejo iz dela dobička, izračunanega na podlagi odstotka iz 1. točke XI. poglavja tega družbenega plana, uporabiti za povečanje plač nad tarifnimi postavkami največ:
Odstotki
Proizvodnja nafte, Lendava	76
Proizvodnja kremenčevega peska	v	Puconcih 100
Industrija kovinske galanterije, M.	Sobota	45
Opekarne	100
Tovarna perila, Murska Sobota	30
Tovarna dežnikov, Lendava	29
Tovarna mesnih izdelkov, Murska	Sobota	80
Tovarna mlečnega prahu. Murska	Sobota	80
Kmetijska posestva
Gradbena podjetja	80
Obrt	h?
2
Gostinska podjetja formirajo v letu 1955 svoje plačne sklade tako, da na ustvarjeni promet ujK>' rabijo odstotek v višini:
Hotel »Triglav«, Lendava	18
3
Trgovska podjetja in trgovine formirajo v le 1955 svoje plačilne sklade tako, da na ustvarjeni met uporabijo odstotek v višini:
Trgovsko podjetje
Odstotki
»Potrošnik«, Murska Sobota »Agromerkur«, Murska Sobota »Zvezda«, Lendava kmetijskih zadrug, Lendava
1,15
3,68
1,55
t.96
Trgovsko podjetje	Odstotki
»Koloniale«, Murska Sobota	4,70
Prekmurski magazin, Murska Sobota	3,87
»Tobak«, Murska Sobota	1,23
»Flavica«, Murska Sobota	2,76
»Panonija«, Lendava	4,70
Trgovina	Odstotki
Kovina, Murska Sobota	2,54
Železo, Murska Sobota	2,54
Tehnopromet, Murska Sobota	2,00
Zarja, Murska Sobota	1,96
Izbira, Murska Sobota	1,96
Moda, Murska Sobota	1,96
Tkanina, Murska Sobota	1,96
Vesna, Murska Sobota	4,30
Runo, Murska Sobota	3,50
Usnje, Murska Sobota	2,76
Dobra knjiga, Murska Sobota	4,03
Preskrba, Murska Sobota	4,70
Dom, Murska Sobota	4,35
Komisija, Murska Sobota	6,34
Trg. z mešanim blagom, Grad	4,15
Trg. z mešanim blagom, Bodonci	4,15
Preteks, Lendava	2,00
Tribuna, Lendava	2,54
Izbira, Lendava	2,20
Usnje, Lendava	3,50
Komisija, Lendava	6,35
Naša knjiga, Lendava	7,90
4 Trgovska podjetja in trgovine smejo od dela, ki	
presega plače po tarifnem pravilniku in	določenem
odstotku, od celotnega prometa uporabiti	za poveča-
nje plač nad tarifnimi postavkami le tisti dobi, če se uporabi lestvica:	del, ki se
skih -podjetij, pripadajočega dela prometnega davka predpisanega z zvezno tarifo, zemljariue, državnik taks iu 50% od predpisane temeljne in dopolnilne dohodnine kmetskih gospodarstev.
Vsi drugi dohodki pripadajo v celoti ljudskemu odboru mestne občine Murska Sobota.
XIV.	poglavje
Udeležba občin na dohodkih okraja
Občinski ljudski odbori so udeleženi np dohodkih okraja v tehle odstotkih:
* Obilna	Tem. in dop. doh. kmet. gosp. in ostalih poki	Dobiček ind. podj.	Dobiček obrt. trg. in gost. podij.
Lendava	28	5	100
Polana	16,5	—	100
Dobrovnik	5,2	—	100
Turnišče	2,0	—	100
Črenšovci	7,2	—	100
Gabrje	14,3	—	100
Bogojina	8,6	—	100
Beltinci	2,0	—	100
Prosenjakovci	6,3	—	100
Križevci	8,3	—	100
Sa lovci	7,0	—	100
Petrovci	10,0	—	100
Mačkovci	12,0	—	100
Puconci	2,7	20	100
Martjanci	5,7	—	100
Grad	11,5	—	100
Rogašovoi	8,3	—	100
Kuzma	32,5	—	100
Cankova	4,5	—	100
Tišina	7,0	—	100
Bodonci	7,1	—	100
XV.	poglavje
Lokalni prometni davek in lokalne takse
do 10% 75,0%
nad 10%	75,0%	+ 60%	na	presežek	nad	10—	20%
20%	67,5%	+ 20%	na	presežek	nad	20—	30%
30%	51,7%	+ 10%	na	presežek	nad	30—	50%
50%	35,0%	+ 5%	na	presežek	nad	50—100%
100% 20,0% + 5% ia presežek nad 100—200% 200% 12,5% -I- 2% na presežek nad 200%
1
Občinski prometni davek se bo predpisal s posebnim odlokom okrajnega ljudskega odbora. Do tega predpisa velja tarifa lokalnega prometnega davfka iz 1. 1954 in tarifa po začasnem odi ku okrajnega LO o uvedbi Občinskega prometnega davka r okraju Murska Sobota.
Ta lestvica se uporablja tudi za izračunanje plačilnega sklada, ki presega plače po tarifnem pravilniku pri prodajalnah proizvajalnih podjetij od dela, ki presega plače po tarifnem pravilniku in rabatom, ki se porabi za stroške prodajalne.
2
Lokalne takse se pobirajo po odloku Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka, objavljenem v Uradnem listu LRS, št. 1-9/54.
5
Za kmetijsike zadruge se določijo za obračunavanje obračunskega sklada za zaslužke delavcev in uslužbencev zadruge iste osnove, kot veljajo za gospodarske organizacije.
XIII.	poglavje
Delež okraja na dohodkih mestne občine Murska Sobota
Okrajnemu ljudskemu odboru Murska Sobota pripadajo v celoti dohodki, ki so na območju mestne občine Murska Sobota doseženi od dobička industrij-
XVI.	poglavje
Stopnje dopolnilne dohodnine 1
Za izračunavanje dopolnilne dohodnine od kmetijstva se za leto 1955 predpisuje tale davčna lestvica:
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
1.000	3	30	5.000	3	150
2.000	3	60	6.000	3	180
3.000	3	90	7.000	3	210
4.000	3	120	8.000	3	240
Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek	Osnova	%	Davek
9.000	3	270	75.000	12,5	9.375	305.000	32,2	98.210	515.000	40,6	209.090
10.000	5	500	76.000	12,6	9.576	310.000	32,4	100.440	520.000	40.°	212.160
11.000	5	350	77.000	12,7	9.779	315.000	32,6	102.690	525.000	41,0	215.250
12.000	5	560	78.000	12,8	9.984	320.000	32,8	104.960	530.000	41,2	218.360
15.000	5	590	79.000	12,9	10.191	325.000	33,0	107.250	535.000	41,4	221.490
14.000	5	420	80.000	13,0	10.400	330.000	33,2	109.560	540.000	41,6	224.640
15.000	5	450	81.000	13,1	10.611	335.000	33,4	111.890	545.000	41.8	227.810
1:6.000	5	480	82.000	1(3,2	10.824	340.000	33,6	114.240	550.000	42,0	231.000
17.000	5	510	83.000	13,3	11.039	345.000	33,8	116.610	555.000	42,2	234.210
18.000	3	540	84.000	15,4	11.256	350.000	34,0	119.000	560.000	42,4	237.440
19.000	5	570	85.000	1*5	11.475	555.000	34,2	121.410	565.000	42,6	240.690
20.000	5	600	86,000	13,6	11.696	360.000	34,4	125.840	570.000	42,8	243.960
21.000	3,1	651	87.000	13,7	11.919	365.000	34,6	126.290	575.000	43,0	247.950
22.000	3,2	704	88.000	13,8	12.144	370.000	34,8	128.760	580.000	43,2	250.560
25.000	3,3	759	89.000	13,9	12.371	375.000	35,0	131.250	585.000	43,4	253.890
24.000	3,4	816	90.000	14,0	12.600	380.000	35,2	133.760	590.000	43,6	257.240
25.000	3,5	875	91.000	14,1	12.831	585.000	35,4	136,290	595.000	43,8	260.610
26.000	3,6	936	92.000	14,2	13.044	390.000	35,6	138.840	600.000	44,0	264.000
27.000	3,7	999	93.000	14.3	13.299	395.000	35,8	141.410	605.000	44,1	266.805
28.000	3,8	1.064	94.000	’ 44	13.536	400.000	36,0	144.000	610.000	44,2	269.620
29.000	3,9	1.151	95.000	14,5	13.775	405.000	36,2	146.610	615.000	44,3	272,445
50.000	4,0	1.200	96.000	14,6	14.016	410.000	36,4	149.240	620.000	44,4	275.280
51.000	4,2	1.302	97.000	14,7	14.259	415.000	36,6	151.890	625.000	44,5	279.125
52.000	4,4	1.408	98.000	14,8	14.504	420.000	36,8	154.560	630.000	44,6	280.980
55.000	4,6	1.518	99.000	14,9	14.751	425.000	37,0	157.250	635.000	y,7	283.845
54.000	4,8	1.632	100.000	15,0	15.000	430.000	37,2	159.960	640.000	'4,8	286.720
55.000	5.0	1.750	105.000	15,5	16,275	435.000	37,4	162.690	645.000	44,9	269.605
56.000	5,2	1.872	110.000	16,0	17.600	440.000	37,6	165.440	650.000	43,0	292.500
57.000	5,4	1.998	115.000	16,5	18.975	445.000	37,8	168.210	655.000	45,1	295.405
58.000	5,6	2.128	120.000	17,0	20.400	450.000	38,0	171.000	660.000	45,2	298.320
59.000	5,8	2.262	1:25.000	17,5	21.875	455.000	38,2	173.810	665.000	45,3	301.245
40.000	6,0	2.400	130.000	18,0	23.400	460.000	38,4	176.640	670.000	45,4	304.180
41.000	62	2.542	135.000	18,5	24.975	465.000	38,6	179.490	675.000	45,5	307.125
42.000	6,4	2.688	140.000	19,0	26.600	470.000	38,8	182.360	680.000	45,6	310.080
45.000	6,6	2.838	145.000	19,5	28.275	475.000	39,0	185.250	685.000	45,7	313.045
44.000	6,8	2.992	150.000	20,0	30.000	480.000	39,2	188.160	690.000	45,8	316.020
45.000	7,0	3.150	195.000	20,5	31.775	485.000	39,4	191.090	693.000	45,9	319.00:>
46.000	7,2	3.312	160.000	21,0	33.600	490.000	39,6	194.040	700.000	46,0	322.000
47.000	7,4	3.478	165.000	24,5	35.475	495.000	39,8	197.010	nad		
48.000	7,6	3.648	170.000	22,0	37.400	500.000	40,0	200.000	700.000	50,0 ali od vsa-	
49.000	7,8	3.812	175.000	22,5	39.375	505.000	40,2	203.010	kih nadaljnjih		5.000 din
50.000	8,0	4.000	180.000	23,0	41.400	510.000	40,4	206.040	osnove 2.500 din davka.		
51.000	8,2	4.182	185.000	23,5	43.475						
52.000	8,4	4.368	190.000	24,0	45.600				2		
55.000	8,6	4.558	195.000	24,5	47.775	Davek no		višii davčni stopnji ne		sme biti večji	
54.000	8,8	4.752	200.000	25,0	50.000	od davka	po naibhžii davčni stopnji, povečanega				
55.000 56.000 57.000	9,0 9,2 9,4	4.950 5.152 5.358	205.000 210.000 215.000	25,4 25,8 26,2	52.070 54.180 56.330	razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se mora a uporabiti višja davčna stopnja.					
58.000	9,6	5.568	220.000	26,6	58.520						
59.000	9,8	5.782	225.000	27,0	60.750						
60.000	10,0	6.000	230.000	27,4	63,020	Osnove za		obračunavanje dopolnilne dohodni			
61.000	10,2	6.222	235.000	27,8	65.330	se zaokrožijo takole:					na tiso5
62.000	10,4	6.448	240.000	28,2	67.680	a) osnove		do 100.000	din se zaokrožijo		
65.000	10,6	6.678	245.000	28,6	70.070	dinarjev, in sicer tako,			da se zneski	do 500 din Z»'	
64.000	10,8	6.912	250.000	29,0	72.500	okrožijo navzdol, zneski			nad 500 din pa navzgor.		
«.000	11,0	7.150	255.000	29,3	74.715	bi osnove		nad 100.000din se zaokrožijo			na 5.00U
66.000	11,2	7.392	260.000	29,6	76.960	dinarjev navzdol.	talko.	da se zneski do 2.500 din zaokrozij			
67.000	11,4	7.638	265.000	29,9	79.235		zneski nad 2.500 din pa navzgor.				
68.000	11,6	7.888	270.000	30,2	81.540						
69.000	11,8	8.142	275.000	30,5	83.875				4		
70.000	12,0	8.400	280.000	30,8	86.240						odloko®
71.000	12,1	8.591	285.000	31,1	88.635	Okrajna ljud&ki odibor bo s posebnim					
72.000	12,2	8.784	290.000	31,4	91.060	predpisal davčno lestvico za izračun				dopolnilne ^	
75.000	12,3	8.979	295.000	31,7	93.515	hodniue od prostih poklicev in za izračun oop					
74.000	12,4	9.176	300.000	32,0	96.000	dohodnine od		dohodkov od premožen ja.			
St. 22 — 16.'VI. 1955
URADNI LIST
Stran 457
XVII. p-oglavje
Uporaba sredstev okrajnega kreditnega sklada za investicije
1
V	okrajni kreditni sklad za investicije se v letu 1955 steika:
a)	preostanek sredstev kreditnega sklada jz leta 1954,
b)	anuitete in obresti od kreditov, dodeljenih iz okrajnega kreditnega sklada v prejšnjih letih,
c)	davek od osnovnih sredstev obrtnih in gostinskih podjetij in obrtov,
č) dobiček gospodarskih organizacij iz leta 1954. vplačan v letu 1955.
d)	drugi dohodki kreditnega sklada.
2
Komunalna banka v Murski Soboti bo iz tega sklada:
a)	zagotovila sredstva za povračilo obratnih sredstev, uporabljenih za investicije,
b)	zagotovila za elektrifikacijo Prekmurja izven natečaja 20 milijonov dinarjev,
c)	preostala sredstva pa po natečaju dodelila gospodarskim organizacijam.
5
Obrestna mera za kredite, namenjena za elektrifikacijo, znaša 2 %, najdaljši odplačilni rok za investicije vseh vrst pa 10 let.
XVIII. poglavje Skladi
1.	Vodnogospodarski sklad
V	okrajni vodnogospodarski sklad se v letu 1955 steku predvidena vsota iz okrajnega proračuna.
2.	Sklad za obnovo gozdov
V	okrajni sklad za obnovo gozdov se steka:
a)	celotna vrednost lesa na panju iz gozdov splošnega ljudsikega premoženja,
b)	prispevki po tarifi, ki je določena z uredbo o skladih za obnovo gozdov od lesa zadružnih in zasebnih gospodarstev.
Od sredstev, ustvarjenih po tpčiki a) in b) pripada 35 % republiškemu skladu, 65 % okrajnemu skladu.
3.	Sklad za pospeševanje kmetijstva
Ustanovi se okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva. Sklad se bo formiral v višini 15 % od dopolnilne dohodnine od kmetijstva, vanj se bo stekala tud: razlika med pobrano pavšalno skočnino in vzdr-žcvalnino plemenjakov, ki so jo občinski ljudski od-bori plačevali rejcem.
4.	Okrajni sklad za kreditiranje
zidanja stanovanjskih hiš
Ustanovi se okrajni sklad za kreditiranje zidanja stanovanjskih hiš. Sklad se bo formiral v višini 3 % °d dohodkov okraja in 25 % od investicijskih sred-stev okraja.
XIX. poglavje
Denarna sredstva okraja in razdelitev
b Skupna sredstva okraja in virj sredstev
A. V letu 1955 bo okraj razpolagal s skupnimi Sredstvi v višini 549,753.000 din.
B. Pa sredstva bodo zagotovljena iz tehle tirov:	
a) temeljne in dopolnilne dohodnine	din
kmetijskih gospodarstev	260.000
b) temeljne in dop. dob. prostih po-	
klicev	20.000
c) zemljarina	5.400
č) davka na dediščine in darila	6.000
d) državnih taks	18.000
e) 50 % prometnega davka	15.300
f) 1 % prometnega davka	3.000
g) lokalnih taks	3.000
h) občinskega prometnega davka	17.665	»
i) dohodkov uradov in ustanov	4.665
j) dobičkov od gospodarskih	
organizacij	14.000
k) drugih dohodkov	11.750
1) anuitet in obresti	10.000
m) presežka kreditnega sklada	20.773
n) presežka proračuna 1954	40.200
2. Uporaba sredstev okraja	: Sredstva
v višini 549,753.000 se bodo uiporabiLa v tele namene:	
(v 000 din)	
a) izdatki okrajnega proračuna	385.780
b) izdatki občinskih proračunov	90.700
c) sklad za pospeševanje kmetijstva	27.000
č) sklad za stanov, graditev	15.500
d) okrajni kreditni sklad	30.773
3. Okrajni proračun. Sredstva	okrajnega
proračuna se razdele:	
a) za proračunske (negospodarske)	din
investicije	13.817
b) za prosveto in kulturo	113.542
c) za ljudsko zdravstvo	18.297
č) za socialno skrbstvo	56.962
d) za državno upravo	141.032
e) za dotacije	12.800
f) za proračunsko rezervo in obvez-	
no rezervo	29.330
4. Okrajni kreditni sklad.	Okrajni
kreditni sklad bo znašal v letu 1955 skupno 30,773.000	
Uporaba je določena v XVII. poglavju tega druž-	
benega plana.	
5.	‘Vodnogospodarski sklad. Vodnogospodarski sklad bo znašal v letu 1955 2,000.000 din.
Uporabljal se bo za urejevanje potokov in za preventivne ukrepe v obrambi zoper poplave.
6.	Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov. Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov bo v letu 1955 znašal 93,840.000 din.
Izvršni svet LRS je določil najvišji znesek za uporabo od teh sredstev v višini 60,000.000din. Sredstva se bodo uporabila za Obnovo in gojitev gozdov, za proračunske potrebe uprave za gozdarstvo in za posojilo okrajnemu kreditnemu skladu. Iz teh sredstev se bo financiral tudi načrt za plinovod Lendava—Murska Sobota.
7.	Sklad za pospeševanje kmetijstva. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo v letu 1955 znašal 27 milijonov dinarjev. Pripada mu 11,6% od temeljne in dopolnilne dohodnine od kmetijskih gospodarstev.
Uporabljal se bo za zatiranje rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev, za pospeševanje živi-
noreje, sadjarstva in vinogradništva ter poljedelstva in za dotacijo Veterinarskemu zavodu v Murski Soboti.
8.	Sklad za kreditiranje zidanja stanovanjskih hiš. Sklad za kreditiranje zidanja stanovanjskih hiš bo v letu 1955 znašal 24 milijonov dinarjev. Pripada mu 3 % od vseh dohodkov okraja, del dobička gradbenih podjetij in 25 % sredstev kreditnega sklada, zmanjšanih za dobiček gradbenih podjetij.
Uporabljal se bo po določbah zvezne uredbe.
2.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1955.
St. 266/3-55
Murska Sobota, dne 9. aprila 1955.
Predsednik OLO:	71
Franc Rogi 1. r.
415.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 51-120/55) ter 12. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRlS, štev. 19-90/52) je mestni ljudski odbor Maribor na 53. skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 6. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora Maribor, ker je po 3. točki 130. člena zakona o ljudskih odbor ', mest in mestnih občin prenehal mandat Iblais Franji, odborniku zbora proizvajalcev, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v četrtek dne 14. julija 1955.
2.	člen
Ta odlok se objavi v >Uradnem listu LRS< in na krajevno običajni način v 6. volilni enoti mesta Maribora za volitve v zbor proizvajalcev.
Odlok velja od dneva objave.
St. 1/2-1400/2-55
Maribor, dne 27. maja 1955.
Predsednik MLO: Tone Bole 1. r.
416.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) ter 12. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev. 19-90/52) je mestni ljudski odbor Maribor na 53. skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 22. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev mestnega ljud-
skega odbora Maribor, ker je po 3. točk; 130. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin prenehal mandat Horvatu Stefanu, odborniku zbora proizvajalcev, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v petek dne 15. julija 1955.
2.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 22. volilni enoti mesta Maribora za volitve v zbor proizvajalcev.
Odlok velja od dneva objave.
St. I/2-1457/-55
Maribor, dne 27. maja 1955.
Predsednik MLO: Tone Bole 1. r.
417.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) ter 12. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30, maja 195' sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Ptuj v 24. volilni enoti, ki obsega del mestne občine Ptuj.
2.	člen
Odbornik okrajnega zbora za 24. volilno enoto Frangež Lojze, se je odpovedal mandatu, ker je sprejel službo v administraciji ljudskega odbora. Po sklepu okrajnega zbora št. 1/1-811/1-55 z dne 20. aprila 1955 mu je mandat prenehal.
Nadomestne'volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, na oglasni deski OLO Ptuj in na krajevno običajni način v 24. volilni onoti.
St. 1/1-811/2-55
Ptuj, dne 30. maja 1955.
Predsednik OLO: Jožef Tramšek 1. r.
418.
Na podlagi 19. člena in 6. točke 65. člena o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni h5 LRS, št. 19-90/52) ter 2. in 6. člena zakona o socialniB zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2-
10.	členom temeljne uredbe o finančno samostojn1 zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je mestn ljudski odbor Maribor na 52. skupn; seji mestne? zbora in zbora proizvajalcev dne 11. maja 1955 spre)
ODLOČBO
o ustanovitvi Doma Srednje kmetijske šole v Mariboru
1 la Iz Srednje kmetijske šole v Mariboru, ki j* ’jß ustanovljena z odločbo MLO Maribor, št. IV-467./-
z dne 3. IX. 1952, se izloöi internat in se ustanovi kot finančno samostojni socialno vzgojni zavod.
Ime zavoda je: Dom Srednje kmetijske šole.
Sedež zavoda je v Mariboru.
2
Zavod siprejema v oskrbo dijake srednjih in srednjih strokovnih šol za določeno mesečno oskrbnino.
3
Zavod gospodari s premoženjem, s katerim je že doslej gospodaril internat Srednje kmetijske šole v Mariboru.
Zavod ima: sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad.
5
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 5 članov.
Clane upravnega odbora imenuje svet za prosveto in kulturo MLO Maribor.
Upravnika zavoda imenuje mestni ljudski odbor.
6
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo MLO Maribor.
7
Ta odločba velja od 1. januarja 1955 dalje.
St. III-1006/1
Maribor, dne 11. maja 1955.
Predsednik MLO: Tone Bole 1. r.
40.
Na podlagi 15. točke 64. člena zakona o okrajnih Uudskih odborih in 29. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11-84/95) s pritrditvijo t’veta za prosveto in kulturo LRS na seji obeh zborov f ne 31. maja 1955 je okrajni ljudski odbor Kranj ^Prejel
ODLOČBO
0 Preimenovanju Tekstilnega tehnikuma v Kranju v Srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranja
1
8 Tekstilni tehnikum v Kranju se preimenuje rednjo tehnično tekstilno šolo v Kranju.
t
^stu^ofločl» velja od dneva objavo
v »Uradnem
St- 1/1-3688/2-25
^ranj, dne 31. maja 1955.
Podpredsednik 0L0:
Dušan Horjak 1. r.
420.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o voli tvah in od pok licu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št 31-102/53) je ljudski odbor mostne občine Ajdovščina na seji dne 30. maja 1955 izdal
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Ker se. je odbornik ljudskega odbora mestne občine 12. volilne enote Polanc Franc odpovedal mandatu, mn je po sklepu ljudskega odbora prenehal mandat
•	2. člen
Nadomestne volitve v ljudski odbor mestne občine Ajdovščina v 12. volilni enoti, ki obsega naselje Pred-majo, bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRSc im v 12. volilni enoti.
St 228/55
Ajdovščina, dne 30. maja 1955.
Predsednik LO MO: Janko Fišer L r.
421.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31/53) je ljudski odbor mestne občine Celje na XL seji dne 12. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev 1
Razpisujejo se nadomestne volitve:
a)	v 6. volilni enotj mestne občine Celje, ki obsega IV. četrt, ker je Uranjeku Ivanu po 5. točki 130. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin prenehal mandat zaradi vstopa v administrativno službo ljudskega odbora,
b)	v 4. volilni enoti mestne občine Celje, ki obsega II. in XII. četrt, ker se je Dolžan Franjo‘po 3. točki 130. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin odpovedal mandatu in je odpoved ljudski odbor sprejel.
2
Nadomestne volitve za 6. in 4. volilno enoto mestne občine Celje bodo v nedeljo dne 31. julija 1935.
3
Ta odlok velja takoj, objavi pa se' v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 6, in 4. volilni enotj mestne občine Celje in v »Biltenu« LO MO Celje.
St. 1-320/2-1955
Celje, dne 12. maja 1955.
Predsednik LO MO: Fedor Gradišnik 1. r.
422.
Ljudski odbor mestne občane Laško je na podlagi 20. in 117. Mena zakona o spremembah im dopolnitvah zakona o volitvah im odpoklicu odbornikov Ijmdiskih odborov (Uradni list LRS, št 31-102/55) sprejeli na 22. seji dne 24. maja 1955
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	ölen
LO MO Laško razpisuje nadomestne volitve v
4.	volilini enoti, ki obsega naselji Marija Gradec im Lakomno, kjer je prenehal mandat odborniku Pin-terju Avgustu, Lakomno št. 22, ki je bil izvoljen v tej enoti pri volitvah dne 7. decembra 1952.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« im na krajevno običajni način.
St 411/2-55
Laško, dne 24. maja 1955.
Predsednik LO MO:
Ivan Vodovnik 1. r.
423.
Na podlagi prvega odstavka 25. člena in 12. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest im mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 2. in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je ljudski odbor mestne občine Novo mesto na seji dne 28. aprila 1955 izdal
ODLOK
o proračunu mestne občine Novo mesto za leto 1955
1.	člen
Proračun mestne občine Novo • posebnimi prilogami obsega:
1.	proračun dohodkov mestne občine v znesku proračun izdatkov mestne občine v znesku
2.	predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku
z izdatki v znesku s presežkom izdatkov v znesku
2.	člen
Primanjkljaj v predračunu finančno samostojnih zavodov v znesku 260.000 din se krije z dotacijo iz proračuna mestne občine.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1955 z uspešno organizacijo dela presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek, ki bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1955, po 7., 8., 9. in 40. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih tako, da vplačajo:
a) v sklad za nagrade največ 40 % presežka z omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme presegati 10 % zneska temeljnih plač zavoda za leto 1953;
b) v sklad za nadomestitev im dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila ostali delež presežka,
Presežek, ki ga finančno samostojni zavodi ne dosežejo z uspešno organizacijo dela, temveč kako drugače, bo razdeljen z odlokom o sklepnem računu proračuna mestne občine za leto 1955.
Finančno samostojnim zavodom, ki bodo ustanovljeni v letu 1955, bo ljudski odbor mestne občine z odločbo o ustanovitvi zavoda določil delitev presežka na sklade.
4.	člen
Ce se zavodi ukinejo, združijo ali spremenijo, razdeli ljudski odbor mestne občine izdatke, določene v njihovih predračunih, na nove zavode po predlogu resornega tajništvi ali sveta.
Predračune na novo ustanovljenih zavodov potrjuje komisija za proračun na predlog resornega tajništva ali sveta.
5.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine sme pregledovati osebne in materialne izdatke v predračunih mestnih organov in zavodov in kontrolirati uporabo dotacij, danih iz proračuna mestne občine.
6.	člen
Odredbodajalec proračuna mestne občine je P0 predpisih 33. člena temeljnega zakona o proračunih izvoljena komisija za proračun.
Odredbodajalec sme določene pravice izvrševanja predračuna dohodkov in izdatkov s pismeno odločbo prenesti na pomožnega odredbodajalca.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov tajništva ljudskega odbora mestne občine je tajnik ljudskega odbora mestne občin«-
7.	člen
Prenos kreditov (virmanje) med partijami 'n pozicijami raznih razdelkov v mejah istega dela dovoljuje odredbodajalec.
Kredit za izplačevanje osebnih izdatkov se ne more povečati z virmanom.
Pozicije za operativne materialne izdatke se n® smejo povečati z virmanom iz pozicije funkcionar' nih izdatkov.
8.	člen
Število delovnih mest je določeno z odločbo Ij11^' skega odbora mestne občine Novo mesto.
Nove nastavitve so dovoljene samo v mejah trjene sistemizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu posebna sredstva.
9.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora občine ustavi izplačevanje osebnih izdatkov, ki nl v skladu z zakonitimi predpisi.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem t^1 LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955 dalje.
St. 1-280/10-55
Novo mesto, dne 28. aprila 1955.
Predsednik LO
Boris Andrijanič 1-
mesto za leto 1935
36,000.000 din 36,000.000 diin
16.730.675	din
16.990.675	din
260.000 dan
St. 22 — 16.'VI. M)35
URADNI LISI
Stran 461
424.
Ljudski odbor mestne občine Ormož je na pod-la.gii 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) sprejel na IV. izredni seji dne 29. maja 1955
ODLOK
o raspisu nadomestnih volitev
1.	ölen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 9. volilni enoti, ki obsega naselje celotnega mesta Ormož in v 10. volilna enoti, ki obsega celotno naselje Pavlovci, ker je prenehal mandat odborniku Skoröiö Zofki in Pintariču Cirilu, ki sta bila izvoljena v teh volilnih enotah.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način ter v obeh volilnih enotah.
St. P-436/1-5'5
Ormož, dne 29. maja 1955.
Predsednik LO MO:
Mihael Kojc L r.
425.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni List LRS, št. 31-102/53) je ljudski odbor mestne občane Radovljica na seji dne 30. maja 1953 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v I. volilni enoti občine Radovljica
I
Razpišejo se nadomestne volitve v 1. volilni enoti občine Radovljica, ki obsega Mesto in P red m e sto, ker je zaradi smrti prenehal mandat Percu Stanetu, odborniku ljudskega odbora mestne občine Radovljica, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
H
Volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in deskah ljudskega odbora mestne občine v 1. volilni enoti.
St. 511/1-55
Radovljica, dne 1. junija 1955.
Predsednik LO MO: Vinko Kumer L r.
426.
Na podlagi 20. in 117, člena zakona o spremembah iu dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov je ljudski odbor mestne občine Slovenj Gradec po sklepu XXIV. seje ljudskega odbora dne 2. junija 1955 izdal
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 1. volilni enoti za volitve v ljudski odbor mestne občine Slovenj Gradec.
2.	člen
Ker se je odbornik ljudskega odbora mestne občine Slovenj Gradec za I. volilno enoto mesto Slovenj Gradec zaradi premestitve na novo službeno mesto v Velenje odpovedal mandatu, mu je mandat po sklepu ljudskega odbora prenehal.
3.	člen
Nadomestne volitve za I. volilno enoto, ki obsega mesto Slovenj Gradec, bodo v nedeljo, dne 17. julija 1955.
4.	člen
Ta odloik se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v I. volilni enot; mesta Slovenj Gradec.
St. I-5S0/1-55
Slovenj Gradec, dne 2, junija 1955.
Predsednik LO MO:
Adolf Aukon 1. r.
427.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah im odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/33) je občinski ljudski odlbor Cerklje na Gorenjskem na 22. seji dne 30. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	Člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 1. volilni enoti občine Cerklje, ki obsega vasi Cerklje, Vasce in Pšenično polico, ker je prenehal mandat odborniku Žumru Antonu, učitelju iz Cerkelj št. 53, ki je bili izvotljen v tej volnihn enoti.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
3.	člen
Ta odllok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na razglasnih deskah občinskega ljudskega odbora v 1. voMmd enoti.
9t. 337/1-53
Cerklje na Gorenjskem, dtne 30. maja 1955.
oglasnih
Radovljica
Predsedntilk Obč. LO: Franc Martinjak 1. r.

428.
Na podlagi 20. in 117, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS. štev. >1-102/53) je občinski ljudski odbor Cirkovce, okraj Ptuj, na seji dne 7. avgusta 1954 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. volilni enoti, ki obsega naselje Cirkovce, ker je prenehal mandat odborniku občinskega ljudskega odbora Knafelcu Alojzu, ki je bil izvoljen v tej volilni enota.
Volitvp bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
2.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 2. volilni enoti.
St. 168/1-55
Cirkovce, dne 2. junija 1955.
Predsednik Obč. LO:	,
Franc Peršuh 1. r.
430.
Občinska ljudski odbor Križevca pri Ljutomeru izdaja na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah im dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31/53)
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	ölen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 59. volilni enoti, ki obsega naselje Kokoriči in Berkovski Prelogi, ker je prenehal mandat odborniku Murekarju Karlu, ki je bil izvoljen v tej volilna enoti.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in v 59. volilna enoti.
St. 234/1-55
Križevci, dne 30. maja 1955.
Predsednik Obč. LO:
Franc Saga j d. r.
429.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakonr o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Cirkulane na seji dne 1. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v dveh volilnih enotah Cirkulane in Gradišča
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. in 4. volilni enoti občine Cirkulane okraj Ptuj, ki obsegata vasi Cirkulane in Gradišča, ker sta se odpovedala mandatu Bračič Stanko in Orlač Jakob, odbornika obč. LO Cirkulane, ki sta bila izvoljena v teh volilnih enotah, in je ljudski odbor odpoved sprejel.
n
Volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
HI
Ta odlok se objav] v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način.
St. 230/1-55
Cirkulane, dne 4. junija 1955.
Predsednik Obč. LO:
Jožef Majcenovič 1. r.
431.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu^ odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Rečica na 52. seji dne 25. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Občinski ljudski odbor Rečica razpisuje nad«' mestne volitve v 8. volilni enoti, ki obsega naselji Be-lovo in Brezno, ker je prenehal mandat odborniku Utenkarju Jožetu, rudarju, zdaj bivajočemu v Hrastniku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 17. jubja 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in Da krajevno običajni način.
St. 272/55
- Laško, dne 25, maja 1955.
Predsednik Obč. LO-
Avgust Alauf L r.
432.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31/53) je občinski ljudski odbor Lenart v Slovenskih goricah na seji dne 5. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 8. volilni enoti, ki obsega celotno naselje Spodnji Zerjavci, ker je odbornik, izvoljen v tej volilni enoti, umrl.
2.	člen
Nadomestne tjolitve bodo v nedeljo dne 14. avgusta 1955.	jt
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v naselju Spodnji Zerjavci.
St. T-275/1-55
Lenart v Slov. gor., dne 5. junija 1955.
Predsednik Obč. LO:
Davorin Polič 1. r.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. '31/53) je občinski ljudski odbor Lešje na 19. seji dne 1. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v 21. volilni enoti, ki obsega naselja Stan^ška vas in Skrblje.
n
Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
m
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 21. volilni enoti.
St. P-219/1-55
Lešje, dne 1. junija 1935.
Predsednik Obč. LO: Ludvik Lampret 1. r.
434.
, Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremem-in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu ^~°rnikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. /53) je občinski ljudski odbor Markovci na seji Qe 50. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
en .^P/sujejo se nadomestne volitve v VI. volilni nia h ki obsega naselje Sobetinci, ker je prenehal *ke» at-'^ernentl1 Francu> Sobetinci, odborniku občin-]ilr,°a ^“dskega odbora, ki je bil izvoljen r tej vo
enoti.
II
Volitve bodo v nedeljo dne 10. julija 1955.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v VI. volilni enoti.
St. 1/1-55
Markovci, dne 7. junija 1955,
Predsednik Obč. LO: Janez Koletnik 1. r.
435.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Mozirje na seji dne 7. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v 1. volilni enoti občine Mozirje, ki obsega >as Mozirje, ker se je odpovedal mandatu Miklavc Vlado, odbornik občinskega LO, kj je bil izvoljen v tej volilni enoti, in je ljudski odbor njegovo odpoved sprejel.
II
Volitve bodo v nedeljo dne 3. julija 1955.
m
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način.
St. P-396/1-55
Mozirje, dne 8. junija 1955.
V. z. predsednika Obč. LO odbornik:
Franc Pečnik 1. r.
436.
Občinski ljudski odbor Ponikva pri Grobelnem je na seji dne 21. maja 1951 na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in O‘dipoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. volilni enoti, ki obsega naselja Žagaj pri Ponikvi in Luterje, ker je prenehal mandat Drnovšek Jožici roj. Ferlež, odborniku občinskega ljudskega odbora, kj je bila izvoljena v tej volilni enoti.
Volitve bodo v iedeljo, dne 17. julija 1955.
n
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 2. volilni enoti.
St. 291/1-55
Ponikva, dne 21. maja 1955.
Predsednik Obč. LO: Milko Podgoršek L r.
43?.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah im dopokiatvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/50) je občinski ljudski odbor Prebold na 36. seji dne 18. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v V. volilind enoti občine Prebold, ki obsega vas Dolenja vas, ker je prenehal mandat Krmelju Antonu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
II
Volitve bodo v nedeljo, dne 3. julija 1955.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem lisitu LRSc in na krajevno običajni način v V. volilni enoti.
St. 312/1-55
Prebold, dne 18. maja 1955.
Predsednik Obč. LO:
Tomo Potočnik 1. r.
438.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53) je občinski ljudski odbor Radenci na 26. seji dne 2. junija 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v 24. volilni enoti, ki obsega Kapelski vrh, Radenski vrh, Paričjak, Spodnji Kocjan in Zgornji Kocjan, ker je prenehal mandat odborniku Novaku Francu iz Kapelskega vrha, ki je bil izvoljen v tej volilni enota.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 17. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v navedeni enoti.
Št. 349/1-55
Radenci, dne 2. junija 1955.
Predsednik Obč. LO:
Jakob Rihtarič 1. r.
439.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31/53) je občinski ljudski odbor Šmarjeta ob Pesnici na 5. redni seji dne 18. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v 4. volilni enoti, ki obsega naselje Močna, ker je prenehal man-
dat Daksu Stanku, odborniku občinskega ljudskega odbora.	jj
Nadomestne volitve za 4. volilno enoto bodo dne 17. julija 1955.	m
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v 4. volilni enoti.
St. 385
Šmarjeta, dne 26. maja 1955.
Predsednik Obč. LO: Franc Filipčič 1. r.
440.
Občinski ljudski odbor Vojnik je na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31/5») na seji dne 23. maja 1935 sprejel
ODLOK
o razpisu sadomestnih volitev
I
Razpišejo se nadomestne volitve v I. volilni enoti, ki obsega vas 'Vojniki trg, ker je prenehal man-<1 t Kušarju Petru, odborniku občinskega ljudskega odbora Vojnik, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
II
Volitve bodo v nedeljo, dne 17. julija 1955.
III
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in leg tega še na krajevno običajni način v L volilni enoti.
St. T-256/1-55
Vojnik, dne 31. maja 1955.
Predsednik Obč. LO:
Franjo Dokler 1. r.
441.
Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklic11 odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/55) je okrajni ljudski odbor Žalec na seji dn« 19. maja 1955 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v 2. volilni ono^ ki obsega naselje Gotavlje, ker je zaradi vstopa službo pri OLO Celje prenehal mandat Raku b®, nu, odborniku, občinskega ljudskega odbora Žalec, je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Vobtve bodo v nedeljo, dne 10. julija 1955.
3.	člen
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« >n krajevno običajni način v 2. volilni enoti.
St. P-492/1-95
Žalec, dne 19. maja 1955.	n.
Predsednik Obč. L Ivan Bozovičnr 1. r-
Izdaja »Uradni list LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v _ IJanl — Narofnlna: letno 1000 din — Posamezna Številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 8 d,n ^,.151 Uredništvo In uprava: LJubUana. Erjavčeva ulica Ua. poStnl predal 338 Telefon uprave 23-S7i) - Cek raCun’ SOI •