GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO 4 p 1 5, Vlit _____________■ ___________________________'** ’375 štev. 6 Junij 1975 Letnik XII. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA SPREJET SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI SREDSTEV V zadnjem obdobju je imel delavski svet dvoje zasedanj; 23. maja 1975 je imel 12. redno zasedanje, 10. junija 1975 pa 3. izredno zasedanje. Svet za glasilo Aluminij je družbeni organ upravljanja. Sestavljata ga dve delegaciji. Prva je delegacija izdajatelja, M se sestoji iz 9 članov, po enega člana delegira vsaka TGA za leto 1975. Sklenil je, da je potrebno v skladu z določili VII. poglavja samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA izvesti usklajevalni postopek zaradi tega, ker je delegacija TOZD tovarna aluminija glasovala proti predlogu letnega plana poslovanja. izboljšave pada od 10 do 1, pri zadnji postavki pa zraste na 1,5 — logično pa bi bilo, da bi to bilo 0,5. Tajništvo organov upravljanja je določbe navedenega člena pregledalo in iz dokumentacije o sprejemu tega pravilnika ugotovilo, da je bila storjena napaka pri izdaji citiranega pravilnika, za- Perspektiva 12. redno zasedanje je imelo obširen dnevni red. — Pravilnik o izplačevanju osebnih prejemkov iz materialnih stroškov Komisija ža ugotavljanje dohodka in osebnih dohodkov je pripravila predlog Pravilnika o izplačevanju osebnih prejemkov iz materialnih stroškov, pri čemer je upoštevala pripombe, ki so bile pódanè v javni razpravi o njem. Delavski svet TGA je pravilnik sprejel v predlagani obliki. Pravimi k o izplačevanju, o-sebnih prejemkov iz materialnih stroškov je bilo potrebno sprejeti zaradi uveljavitve sindikalne liste. Sindikalno listo je možno uveljaviti v organizacijah združenega dela po dogovoru v organih črne in barvne metalurgije — sl. marcem 1975. Ker se je v našem podjetju zavlekel sprejem tega pravilnika, je ta bila uveljavljena s 1. aprilom 1975. S tem pravilnikom so na novo urejenè naslednje zadeve: dnevnice ža Službena potovanja doma in v tujino, prevozni stroški z osebnimi avtomobili v službene namene, terenski dodatek, prevoz ha delo ih z dela ter regres za prehrano. — Pravilnik o izdajanju glasila »Aluminij« Svet za , glasilo Aluminij — časopis deloVnè organizacije tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo je bil listi organ, ki je pripravljal in usklajeval osnutek in predlog pravilnika o izdajanju glasila Aluminij. Predlagatelj pravilnika je bil v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. K osnutku pravilnika je bilo podanih več pripomb, ki so bile večinoma sprejete. Ta pravilnik mora imeti delovna organizacija, ki izdaja časopis po določbah zakona o javnem obveščanju in je osnova za registracijo časopisa. — Pravilnik o oblikovanju sveta za glasilo Aliuninij Pravilhik je delavski svet TGA sprejél v obliki, kot mu jo je predlagal svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje. TOZD in delovna skupnost Sikupnih služb, delaVski svet TGA delegira dva člana, sindikat in organizacija ZK TGA pa po enega člana. Drugo dfelega-gäcijo sestavlja uredniški odbor in trije stalni sodelavci časopisa. — Letni plan poslovanja TGA Delavski svet ni sprejel predloga letnega plana poslovanja SKLEPI, (Objavljeni so na 3. strani) Na pobudo 00 ZK delovne skupnosti Skupnih služb je bil 12. junija tl. razširjeni sestanek članov ZK, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodilnih de-r lavcev podjetja. Z namenom, — Popravek pravilnika o tehničnih izboljšavah Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je opozorila tajništvo organov upravljanja na nelogičnost v 31- členu pravilnika o tehničnih izboljšavah, M je v tem, da procent odškodnine od korigirane osnove za določitev višine odškodnin za tehnične da bi dobili politično očeno o gospodarjenju TGA, o samoupravljanju, o sistemu nagrajevanja in notranjih odnosih. Po podanih poročilih, ki__so bila dopolnjena še ž diskusijo, to je predlagalo delavskemu svetu TGA, da jo odpravi s sprejemom popravka pravilnika. Delavski svet je sprejel predlagani popravek, ki je v tem, da se v tabeli iz 31. člena pravilnika v zadnji vrsti določen procent 1,5 nadomesti s pravilno številko 0,5. (Nadaljevanje na 4. strani) v katero se je vključil tudi predsednik SO Ptuj tovariš Branko Gorjup, so bili sprejeti sklepi za nadaljnje delo vseh prisotnih, kar še posebej velja za väe člane ZK. Med dvema praznikoma Letošnje leto je brez dvoma za naše narode leto obletnic, saj praznujemo 30. obletnico zmage nad fašizmom in tudi 34-letnico pričetka oboroženega boja proti tistim, ki so hoteli uničiti naše narode in še posebej slovenskega. V juliju bomo ponovno praznovali dva praznika: 4. julij, dan borca in 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda. Odveč bi bilo ponavljati to, kar je z zlatimi črkami zapisano v zgodovino naših narodov, saj povsod in nenehno poudarjamo, da se nikoli več ne smejo ponoviti tisti mračni dnevi, ki so v letu 1941 prinesli toliko gorja slovenskemu ljudstvu. Nikoli več se ne smejo ponoviti pretresljive in grozne slike preteklosti, ki je bila strašno mračna za mnoge, katere so mučili v raznih taboriščih smrti — tako pri nas kot tudi v drüjgih deželah, ko so trpeli samo zato, ker so hoteli ostati verni in zvesti domovini, v kateri so se rodili in za katero so živeli in se zanjo borili že njihovi predniki. Žal, danes vsi skupaj kaj prehitro pozabljamo na tiste zgodovinske krvave dni, ki so mnogim otrokom pobrali matere in očete, mnogim ženam može, mnogim staršem sinove in hčere. Ni moč opisati gorja, katerega so pretrpeli med drugo svetovno vojno naši jugoslovanski narodi, pa so vendarle pod vodstvom dragega tovariša Tita Spoznali, da je le pod vodstvom KPJ in s tovarišem Titom na čelu mogoče preseči situacijo, v katero nas je pahnilo okupatorjevo gorje s taborišči smrti. Prav zato nam danes ni in nam he mole biti jasno, zakaj se še vedho pojavljajo okrog nas skupine, ki so nam Sovražne in jih podpirajo celo tisti, ČLANI ZK OZD TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ SO KRITIČNO OCENILI GOSPODARSKI POLOŽAJ PODJETJA KI OBVEZUJEJO Med dvema praznikoma (Nadaljevanje s 1. strani) ki so toliko pretrpeli v času druge svetovne vojne. Kje je tu iskati vzroke? Je to objestnost ali pa posledica vse boljšega življenjskega standarda, ko več ne vedo, kaj bi počeli. Vsi vemo, da še nikoli ni bil in nikoli ne bo noben človek, niti noben narod brez sovražnika, toda spoznanje, da se lažje, boriš proti znanemu in odkritemu sovražniku, kot proti potuhnjenemu domačinu, ki je zatajil svojo, za svobodo se borečo domovino. Zakaj danes starejši svojim otrokom ne opisujejo v celoti gorja, katerega so preživeli, da ponekod prihaja do objestnosti, raznih izpadov in celo sovražne propagande proti nam. Danes smo vsi dolžni, da se borimo za obvarovanje pridobitev, katere so nam priborili tisti, ki so štiri leta in več v nenehnih bojih želeli le zmago nad skupnim sovražnikom. Mnogo prestanih let v ječah in koncentracijskih taboriščih še vedno mnogim nič ne pomeni! In čudno je v tem, da so med njimi celo taki, ki so se rodili po že priborjeni dragoceni svobodi. Od kod torej njim sovraštvo^ do današn ie. ureditve in nenehnega boja za boljši življenjski in osebni standard — nas vseh. Ne valimo krivde, če smo sami med tistimi, ki pomagamo inflaciji, da neusmiljeno razsaja tudi pri nas! Res, nismo edini in je tudi ne moremo preprečiti, vsekakor pa bi jo lahko v mno-gočem ublažili. Zakaj so nekateri naši ljudje podobni afriškim nojem: tiščijo glave v pesek pred resnico, ki ji ni mogoče oporekati. To je slavna zgodovina naših narodov v minuli vojni, katere, ponovno ponavljam, si nihče več ne želi, ker bi tretja bila še mnogo strašnejša in pogubna za vse nas! Zato nam ostane le to, kar nas stalno uči in na kar nas opozarjata tovariš Tito in ZKJ, da bodimo vedno budni in ne dovolimo nikomur, da bi se igral z našo bodočnostjo, pa Z našimi perspektivnimi načrti za nadaljnjo izgradnjo socialistične domovine! Mnogi še vedno čakajo na določen trenutek, ki bi naj potrdil njihove domneve, kar velja predvsem za tiste, ki prihajajo od zunaj in pri nas dobivajo podporo raznih ljudi, katerim današnji sistem nikakor ne ustreza. Zato bo tudi naše skupno praznovanje dveh praznikov največja manifestacija in podpora tov. TITU in ZKJ v njunih nenehnih prizadevanjih za mir na svetu in za boljše življenje vseh nas! F. M. Nakladanje anodne mase Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v maju 1975 in v času od I. do V. 1975. Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega Obrat — mesec Plan v mesecu kumulat. 1975/74 A. GLINICA: 1. Izluženo: — april 100 97 101 103 — maj 100 106 102 104 2. Kalcinirano: — april 100 107 103 99 — maj 100 89 100 95 B. ALUMINIJ: 3. Elektroliza A: — april 100 104 102 178 — maj 100 103 102 157 4. Elektroliza B: — april 100 106 106 112 — maj 100 105 106 112 5. Elektroliza B-12 P: — april 100 115 114 96 — maj 100 115 114 94 6. Elektroliza B-12 S: — april 100 110 110 94 — maj 100 109 110 101 7. Livarna: — april 100 105 103 134 — maj 100 104 103 127 8. Anodna masa: — april 100 105 95 113 — maj 100 223 106 111 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda - - V/1975 Indeks Na 1 tono proizvoda Plan maj I-V/1975 1. GLINICA Al hidrat — AI2O3 — boksit 100 106 104 — NaOH 100 % 100 180 109 — para 100 81 94 — el. energija 100 95 97 2. ALUMINIJ Elektroliza A: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 95 94 — kriolit 100 42 61 — alum, fluorid 100 94 76 — el. energija - kemija 100 99 99 Elektroliza B: — glinica 10O 100 100 — anodna masa 100 94 94 — kriolit 100 35 58 — alum, fluorid 100 85 70 — el. energija - kemija 100 95 94 Elektroliza B-12 P: — glinica 100 100 100 — anodni bloki 100 82 92 — kriolit 100 78 86 — alum, fluorid 100 48 64 — el. energija - kemija 100 97 98 Elektroliza B-12 S: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 97 98 — kriolit 100 90 90 — alum, fluorid 100 80 67 — el. energija - kemija 100 103 101 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 — katranska smola 100 Za domačo uporabo: — petrolkoks 100 — katranska smola 100 — el. energija 100 NEZGODE Maja se je poškodovalo 16 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS skupne službe na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 2 2 4 TOZD GLINICA 5 1 6 TOZD VZDRŽEVANJE 4 — 4 TOZD PROMET 1 — 1 DS SKUPNE SLUŽBE — 1 1 SKUPAJ: 12 4 16 ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH: spolzka tla 4 neprevidnost pri delu 4 kršenje cestnoprometnih predpisov 2 neurejeno delovno okolje 1 nepravilen način dela 4 prevozno sredstvo 1 MAJA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI: TOZD ALUMINIJ 1. Franc HERTIš, mat. št. 686, iz livarne, se je poškodoval 20. maja. Pni hoji je stopil na mastni madež, zaradi katerega mu je spodrsnilo in je padel na tla. Pri tem je zadeli z roko ob ležeči odlitek, kjer si je poškodoval dlan in zapestje leve roke. 2. Lovro SMOLINGER, mat. št. 1169, iz pomožnih obratov — proizvodnja aluminija, se je poškodoval 18. maja. Pri vožnji s kolesom ga je zadel mopedist na cestišču; pri tem je padel in utrpel na skočnem sklepu leve noge lažjo poškodbo. 3. Franc KIRBIŠ, mat. št. 3469, iz elektrolize B, se je poškodoval 5. maja. Pri sestopu s prebijalca je nerodno stopil, pri tem! si je lažje poškodoval desni gleženj. 4. Vinko ZVER, mat. št. 881,„ iz elektrolize B, se je poškodoval 1. maja. Ponesrečenec se je peljal z mopedom na delo. Med vožnjo je pripeljal na del spolzke ceste, zaradi tega je padel. Pri padcu si je poškodoval levo koleno. TOZD GLINICA 1. Maks TOMINC, mat. št. 2565, iz glinice — rdečil del, se je poškodoval 17. maja. Ponesrečenec je s podrejenim sodelavcem demontiral izpustni ventil na sesalnem vodu centrifugalne črpalke I. serije. Pni demontaži ga je obrizgal lug (brozga) po nogah; utrpel je lažjo opeklino. 2. Franc METLIČAR, mat. št. 2690, iz glinice — rdeči, del, se je poškodoval 17. maja. Ponesrečenec je s preddelavcem menjal iz-pustnii ventil pri črpalki po razklopu I. serije. Med menjavo je brizgnil lug (brozga) in polil ponesrečenca po hrbtu in trebuhu. Utrpel je lažje opekline. 3. Adolf VIDOVIČ, mat. št. 3616, iz glinice — rdeči del, se je poškodoval 10. maja. Ponesrečenec je uravnaval transportni, gumi trak med obratovanjem. Z železnim vzvodom ga je potiskal na željeno mesto. Med potiskanjem pa je trak zagrabil vzvod, pri tem si je ponesrečenec poškodoval mezinec desne roke. 5. Cvetko BOROVNIK, mat. št. 4228, iz glinice i— beli del, se je poškodoval 14. maja. Ponesrečenec je pomagal pri čiščenju izsipne dirče za glinico pod I. pečjo. Pri tem opravilu, je z nogo stopil v vročo glinico. Utrpel je lažje opekline . 5. Ivan ZAJC. mat. št. 2730, iz glinice — beli del, se je poškodoval 16. maja. Peljal se je z mopedom na delo. Na križišču v vasi Apače se mu je pripetila okvara na mopedu. Ponesrečenec je padel in si pri padcu poškodoval levo stran prsnega koša. 6. Vlado PREMZL, mat. št. 3722, iz skupine za sprotno vzdrževanje, se je ponesrečil 17. maja. Ponesrečenec je s sodelavcem, nameraval menjati tlačni ventil na črpalki I. serije. Med tem sta dva druga delavca menjala 'izpustni ventil na sesalnem vodu. Pri menjanju omenjenega ventila je brizgnil' lug in polil ponesrečenca. Utrpel je lažje poškodbe — opekline po glavi, vratu in hrbtu. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Janko LETONJA, mat. št. 3820, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 7. maja. Pri pokrivanju tal z betonskimi ploščami, je plošča zdrsnila in udarila ponesrečenca po stopalu desne noge. 2. Franc TURK, mat. št. 870, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 22. maja. Pri obhodu delavnice je stopil na anodni kitim, zaradi tega mu je spodrsnilo in si, je pri tem, zvil levo nogo v gležnju. 3. Jože ŠTUMBERGER, mat. št. 4323, iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 21. maja. Pri sestopu po stopnicah se je spotaknil, zaradi tega je padel iln sl poškodoval palec leve roke. 4. Jože PETEK, mat. št. 3579, iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 14. maja. Po končanem delu je odšel v kopalnico z namenom, da se oprha. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo in je padel, pri tem si je poškodoval levi kolk. TOZD PROMET 1. Ivan MEŠKO, mat. št. 3125, iz TOZD promet — transportna skupina, se je poškodoval 24. maja. Zlagal je aluminijaste hlebčke. Pri zlaganju mu je padel hlebček na prst leve roke. Utrpel je lažjo poškodbo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Jože GAJSER, mat. št. 383, iz DS SKUPNIH SLUŽB, se je poškodoval 8. maja. Peljal se je z dvokolesom na delo. Pri prečkanju oeste Ptuj — Zagreb v Hajdini ga je zadel osebni avtomobil, pri tem ga je vrglo v jarek. Poškodoval si je glavo In desno nogo. 101 98 101 99 102 102 97 96 92 94 V MAJU 1975 Delavci so se na kraju samem prepričali o primernosti dela za naše invalide in dela manj zmožne delavce. V delegaciji so bili: Janez Merc iz TOZD vzdrževanje, Franc Pi-šek iz TOZD promet, Ludvik Klanjšek in Martin Petrovič iz TOZD Aluminij ter Janez Vidovič iz DS Skupne službe. Potovanje je bilo prijetno (le na poti domov jih je pustila na cedilu tovarniška »žaba«), v tovarni pa so jih zelo lepo sprejeli. Po ogledu tovarne jih je gostitelj tudi pogostil. Naši delavci so si tovarno ogledali z zanimanjem in ugotovili, da je delo v tej tovarni primemo za naše invalide. O tovarni in o delu v njej pa so povedali: 1. JANEZ MERC, skladiščnik v TOZD vzdrževanje: Tovarna je naredila name dober vtis. Po mojem mnenju so vsa delovna mesta, katera smo si ogledali v tovarni, primerna za invalide. Delo na teh delovnih mestih je lahko (ni nobenih težkih bremen), saj na teh delovnih mestih dela precej žensk in starejših delavcev. Delovno okolje je čisto, ni nobenega prahu. Vse delovne operacije se da hitro naučiti (vseh del v celi tovarni se da naučiti celo v 1 mesecu). Pri delu ni nobene nevarnosti za poškodbe. Tudi tempo dela je normalen. Vsem invalidom v našem podjetju toplo priporočam delo v novi tovarni, saj so delovna mesta za njih primerna. 2. FRANC PIŠEK, transp. delavec v TOZD promet : Tovarna v Italiji je tudi name naredila zelo dober vtis. V primerjavi s svojim dosedanjim delom menim, da so delovna mesta v tej tovarni 80 1 SKLEPI, KI OBVEZUJEJO... M 1. Dosledno izvajanje gospodarskega načrta za leto 1975 O in sprejetih stabilizacijskih programov v TOZD in ■it OZD. O 2. Izvrševanje gospodarskega načrta za leto 1975 in sta- ◄ bilizacijskih programov je potrebno analizirati po tro- O mesečjih, skupno s periodičnimi obračuni. 3. Ponovno je potrebno preanalizirati sklepe o investi-© cijah za leto 1975 v vseh TOZD, DS Skupnih služb ◄ in v OZD ter jih kritično oceniti v smislu samoup- © ravnih sporazumov in spremenjenih predpisov o in- vesticijah. © 4. Predložiti samoupravnim organom v TOZD in OZD -{2 program investicij v skladu z dolgoročnim razvojem O za obdobje 1976—80. Določiti prioritetni vrstni red, način in vire financiranja teh programov. © 5. V TOZD izvršiti analizo zalog surovin, rezervnih de- -{X lov in ostalega materiala; ugotoviti uporabno vrednost © teh zalog v smislu predpisov o vrednotenju zalog. •4 6. Revidirati plan potrebnih nabav surovin, zlasti iz uvo- © za in uvoz uskladiti z možnostmi za pokritje z izvo- ■£j zom lastnih proizvodov. © 7. Zaradi zagotovitve likvidnosti TGA uskladiti plane na- ■4 bave in plan prodaje tako, da bo v delovni organi! © zaciji izboljšana likvidnost. 8. Pripraviti analizo vpliva predpisov o prehodu na pla-© čano realizacijo, skrajšanje rokov za odpis terjatev ■4 čez predpisani rok in prehod na poslovanje s kvali- © tetenejšimi plačilnimi instrumenti (menica, akreditiv £ itd.). © Začeti popolno usklajevati upniško-dolžniške odnose © in sploh uresničiti bolj urejeno materialno evidenco. © 9. Vse družbenopolitične organizacije, vodilni in vodst- veni delavci v TOZD in OZD se morajo zavzemati za © čimučinkovitejše delo samoupravnih organov in biti .v nosilci oblikovanja predlogov, sklepov, samoupravnih © aktov in družbenih dogovorov ter se s polno politič- j£ no in strokovno odgovornostjo zavzemati za njihovo q uresničevanje. Pri izvajanju sklepov samoupravnih organov, organi-0 zacijskih predpisov in navodil v TOZD ali DS Skup- nih služb sta potrebna dosledna disciplina in popol-© na odgovornost vseh članov kolektiva TGA. 10. Pravna služba v delovni skupnosti Skupnih služb je © zadolžena, da pripravi poročilo o sprejetih samoup- ravnih aktih in kako so ti v praksi uresničevani. Pred-© ložiti je treba plan za sprejem vseh manjkajočih sa- ^ moupravnih aktov in organizacijskih predpisov ter O ga predložiti' družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in vodstvenim organom. 11. Preden strokovne službe posredujejo osnutke samoupravnih aktov v razpravo samoupravnim organom, se morajo o njih izjasniti: organizacija ZK in osnovna organizacija sindikata v TOZD in OZD. 12. Politiki kadrovanja v TOZD in DS Skupnih služb morajo družbenopolitične organizacije posvetiti večjo politično odgovornost, predvsem še pri sprejemanju, razmeščanju, napredovanju, 'štipendiranju, izobraževanju, kadrovski in socialni varnosti zaposlenih. Podati je potrebno politično in strokovno oceno. Pripraviti je potrebno pregled funkcij, katere opravljajo posamezni komunisti v podjetju in izven njega. 13. Ugotovljeno je bilo, da SOZD UNIAL dosedaj še ni dosegel pomembnejših gospodarskih rezultatov. Komunisti TGA in druge družbenopolitične organizacije zahtevajo izvajanje sklepov, sprejetih na seji sveta UNIAL z dne 23. aprila 1975. 14. Delegati SOZD, zlasti iz TGA, so se dolžni zavzemati, da bosta v konceptu dolgoročnega razvoja aluminijske industrije jasno opredeljena količina in cena električne energije za to dejavnost. 15. Od Združenja aluminijcev Jugoslavije je treba zahtevati dokončno uskladitev politike cen — od surovin do finalnih proizvodov — za leto 1975 in tudi vnaprej. Preko UO Združenja aluminijcev predlagati spremembe deviznih predpisov glede vezave uvoza surovin na izvoz aluminija, ker obstoječa aluminijska proizvodnja ne pokriva domačih potreb po tem metalu. Izvršiti je potrebno začasno prepoved uvoza aluminija, ker je domače tržišče zaradi' uvoza zasičeno z aluminijem in to že povzroča težave pri plasmanu domačega aluminija. Predlagamo takojšnjo revizijo cen za nekatere domače surovine (silicij), ki so trenutno za 100% višje od svetovnih cen. 16. Samoupravni organi, vodilni delavci v OZD in TOZD so dolžni čimprej organizirati družbeno samozaščito, sprejeti potrebne samoupravne akte in izvoliti potrebne organe za družbeno samozaščito. ZK in družbenopolitične organizacije so politično odgovorne za uveljavitev družbene samozaščite. 17. Za izvrševanje teh sklepov so odgovorni vsi člani ZK, člani samoupravnih organov, vodilni in vodstveni delavci v TOZD in DS SS, sindikalna in ostale družbenopolitične organizacije. ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆OO ©☆©☆©☆©☆©☆( ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©©©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆© 1 LESNE EMBALAŽE, PRIMERNA h NASE INVALIDE V petek, 13. junija, je v Italijo odpotovala delegacija naših delavcev — invalidov, ki so si šli ogledat tovarno lesene embalaže, kakršno bo zgradilo podjetje LES Ptuj. odst. boljša od mojega, saj je delo tam lažje. Pri delu je mo- goče tudi sedeti, kar je primerno za invalide z motnjami na Viličarji hrbtenici. Tudi sam sem poskusil delo (nabijanje obročev na sode) ter bi ga v novi tovarni rad opravljal. Menim, da so izdelki dobri, lepo izdelani in kvalitetni ter da jih bomo na našem trgu lahko prodali, saj takšnih izdelkov pri nas nimamo. Pri delu je uporabljen ves material (tudi vsi odpadki). Mislim, da je možno delati na nekaterih delovnih mestih še boljše, saj bodo pri nas stroji novejši. Vsem invalidom priporočam delo v novi tovarna, tudi sam se nameravam zaposliti v njej. 3. LUDVIK KLAJNŠEK, preddelavec pri prevzemu v TOZD aluminij: Po mojem so dela v tovarni lesene embalaže dosti lažja, saj lahko »delajo v kravati«. Delali bi lahko fes tudi sede. Na nekaterih delovnih mestih bi se dalo priučiti v pol ure. Menim, da bi se lahko naučil opravljati dela na več delovnih mestih in bi lahko v delovnem dnevu večkrat menjal delo z drugimi delavci, če bi mi delo na enem delovnem mestu postalo preveč monotono ali pa bi postal utrujen. Prahu ni, tudi ni prepiha in plina. Malo je sicer vonja po lepilu, ampak, ker bo planirano v novi tovarni s sesalci, me- nim, da se tudi to ne bo več čutilo. Izdelki so lepi in zelo uporabni (embalaža ima več namenov), posebno zato, ker niso težki — največ do 3 kg. Vir deli smo tudi, da delajo druge izdelke in da s hitrim spreminjanjem tehnologije naredijo več vrst embalaže. Na koncu smo se sami prepričali, da res nič ne odpade, to pomeni, da je izkoristek večji. Osebno zdaj resno razmišljam, da bi se bilo najbolje odločiti za »LES« To pa priporočam tudi ostalim. Tudi ostali delavci, ki so bili v Italiji, imajo o tovarni podobno mnenje. Ugotovimo lahko, da je bil ogled tovarne v Italiji zelo koristen, saj so se invalidi sami prepričali, da so delovna mesta v novi tovarni embalaže v Ptuju primerna zanje. Vsi člani delegacije so pripravljeni posredovati dodatne informacije vsakemu delavcu, katerega delo v tej tovarni zanima. SPREJET SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI SREDSTEV (Nadaljevanje s 1. strani) — Sodelovanje s podjetjem LES Ptuj Na predlog strokovnih služb so se pričele razprave o možnostih za zaposlitev delovnih invalidov pni podjetju LES v Ptuju — v novi tovarni, ki bo v letošnjem letu zgrajena za izdelavo sodov iz furnirja. O zadevi so razpravljali vsi delavski sveti TOZD. Pripravljen je bil Sporazum o sodelovanju pri zaposlovanju delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Ta sporazum je delavski svet sprejel v taki obliki, kot je bil v obravnavi, in z dopolnitvami, ki so bile dogovorjene na koordinacijskem sestanku s kandidati za delovna mesta iz našega podjetja v Lesu Ptuj. Delavski svet je pooblastil glavnega direktorja TGA Milana Krajnika, dipl. oec., da sporazum podpiše. Delavski svet je imenoval komisijo za določitev delovnih mest, na katerih bodo lahko delali invalidi in delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo v tovarni sodov in furnirja, v sestavi: Anton Kurilič, predsednik sindikalne organizacije, dr. Henrik Žlebnik, šef obratne ambulante in Zoran Ze-Ijič, dipl. psiholog, delavec KSS. Delavski svet je na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD odobril oročitev sredstev pri KB Maribor — podružnici Ptuj — v znesku 5,000.000 din za dobo 8 let in po 9 % obrestni meri. Iz teh sredstev KB Maribor bo podružnica Ptuj zagotovila Industrijskemu trgovskemu podjetju Les_ Ptuj potreben kredit za realizacijo sporazuma o sodelovanju pri zaposlovanju delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. — Sprostitev oročenih sredstev Delavski svet TGA je obravnaval vlogo KB Maribor, podružnice Ptuj, o sprostitvi oročenih sredstev in sklenil, da se vezana sredstva pri tej banki v znesku 20,000.000 din sproščajo tako, da dospevajo roki vrnitve po 5,000.000 din 26. 5. 1975, 24. 6. 1975, 1. 8. 1975 in 1. 9.1975. — Stanovanjske zadeve Ker še ni sprejeta prioritetna lista za razdeljevanje stanovanj, je delavski svet opravil nekatere razdelitve stanovanj. — Ni sprejel predloga glavnega direktorja za izjemno dodelitev stanovanja Rinaldu Staniču, ing. metalurgije v TOZD tovarna aluminija, kjer je zaposlen kot pripravnik. Delavski svet je menil, da bi morali delavski sveti TOZD sprejeti stališče o tem, na katerih delovnih mestih je mogoče delavcem izjemno dodeliti stanovanje po 10. členu pravilnika o dodeljevanju stanovanj. Antonu Ko resu iz TOZD vzdrževanje je dodelil stanovanje v Kidričevem 7. Hermanu Preacu, kemo tehniku, zaposlenem v TOZD tovarna glinice, je dodelil stanovanje v Kidričevem št. 6 (na osnovi določil 10. člena pravilnika o dodeljevaniu stanovanj). Na predlog glavnega direktorja in na osnovi določil 6. člena pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe je izjemno dodelil po VIII. natečaju o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš posojilo v znesku 10.000 din Jerneju Kostajnšku, dipl. ing., stan. v Ptuju, Orešje n.h.; dosedanje stanovanje mora namreč vrniti podjetju Pleskar Ptuj, kjer je dobil posojilo pred zaposlitvijo v TGA. — Objava samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev V času od 28. decembra 1974 do 13. maja 1975 so bili v naši delovni organizaciji zbori delavcev, na katerih so delavci odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev. Samoupravni sporazum o združitvi sredstev je bil sprejet v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb; za sprejem je glasovalo: — v TOZD tovarna glinice 50,81 % vseh delavcev — v TOZD tovarna aluminija 70,55 % vseh delavcev — v TOZD vzdrževanje 50,73 % vseh delavcev — v TOZD promet 74,18 % vseh delavcev . —- v delovni skupnosti Skupnih služb 50,42 % vseh delavcev. Delavski svet je po 154. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA objavil tako sprejeti samoupravni sporazum o združitvi sredstev. Ob koncu seje se je delavski svet najprej seznanil z odgovori na vprašanja članov delavskega sveta; ta so bila zastavljena na prejšn ji seji. Člani so zastavili tudi nekatera nova vprašanja: Hilda Rojs: »Zanima me, kaj je z gradnjo novega bloka v Kidričevem?« — Miha Emeršič: »Kako daleč je z izgradnjo tovarne aluminijevega sulfata?« — Ivan Firbas je že na prejšnji seji posredoval vprašanje: »Zdravniška komisija naj ugotovi, ali je dostavljana v podjetje dietna hrana ali pa samo lažja hrana.« — Ker na to vprašanje ni bilo odgovora, ga je potrebno pripraviti in cimprej dostaviti delavskemu svetu TGA. V razpravi o obračunavanju osebnih dohodkov je delavski svet ugotavljal, da je glavni direktor na seji delavskega — Letni plan poslovanja Delegacija članov delavskega sveta TGA iz TOZD tovarna aluminija, ki je na redni seji glasovala proti sprejemu letnega plana poslovanja, se je sestala in formirala nov predlog določb, ki so bile sporne. Poslovnokoordinacijski svet je obravnaval predlog delegacije in predlagal delavskemu svetu TGA, da ga sprejme. Delavski svet TGA je nato brez razprave sprejel letni plan poslovanja za leto 1975 v obliki, kot je to predlagal poslovnokoordinacijski svet in s tem sprejel razširitev 2. odstavka 4. točke osnovnih značilnosti plana dohodkov, tako da se ta glasi: »TOZD vzdrževanje in TOZD promet pridobivata dohodek z zaračunavanjem storitev po internih prodajnih cenah, ki vsebujejo dogovorjeni odstotek akumulacije za sklade TOZD. Na ta način se porazdeli en del planskega dohodka, pridobljenega z eksterno prodajo na storitveni TOZD. Novo odprto skladišče aluminija sveta povedal, da bodo korigirani osebni dohodki od 1. januarja 1975 dalje za odstotek povečanja življenjskih stroškov, katerega objavi Zavod za statistiko SR Slovenije. Tak odstotek je bil obračunan samo za mesec april, zato je delavski svet sklenil: »Delavski svet TGA naroča glavnemu direktorju, da poda poročilo, zakaj niso bili obračunani osebni dohodki s procentom povečanja življenjskih stroškov od 1. januarja 1975 dalje, ampak samo za mesec april 1975. Delavski svet je nadalje razpravljal o obračunu osebnih dohodkov delavcem, ki so na dan državnega praznika -— 27. aprila 1975 — redno delali. II-gotovil je, da je finančni sektor zaprosil pristojni republiški sekretariat za mnenje, kako naj bi bil ta dan obračunan, zato je naročil, da je to mnenje potrebno predložiti v vednost delavskemu svetu TGA. TOZD vzdrževanje in TOZD promet vplivata s svojim delom na nadplanski dohodek ali izgubo v proizvodnih TOZD, zato sta tudi upravičena do soudeležbe. Merila za u-gotavljanje deleža je potrebno za vsak posamezni primer posebej določiti s pogodbo ali posebnim sporazumom v okviru medsebojnega poslovanja«. — Imenovanja in razrešitve pri tovarniškem časopisu Staneta Tonejca, dipl. ing., ki je odgovorni urednik časopisa delovne skupnosti TGA Aluminij, je delavski svet TGA zaradi odhoda iz podjetja razrešil te dolžnosti. Za novega odgovornega u-rednika časopisa je imenoval Franca Vrliča, referenta za izobraževanje iz kadrovskoso-cialnega sektorja. Ker funkcija odgovornega u-rednika in člana uredniškega odbora ni združljiva, ga je delavski svet TGA razrešil članstva uredniškega odbora. Za novega člana uredniškega odbora je imenoval na predlog sindikalne organizacije TGA Ivana Veljačo, dipl. ing. iz službe tehnične kontrole. Bivši centralni delavski svet je določil višino nagrade odgovornemu uredniku v znesku 300 dinarjev za vsako izdano številko časopisa. Na predlog sveta za glasilo Aluminij je delavski svet TGA povečal to n^l^aScTna 5Ü0-čfuT za vsako izdano številko časopisa. — Obračun nadomestila o-sebnega dohodka na dan republiškega državnega praznika Delavski svet se je seznanil s poročilom finančnega sektorja in mnenjem republiškega sekretariata za delo o obračunavanju nadomestila osebnega dohodka na dan republiškega državnega praznika. Delavcem, ki so delali po rednem razporedu v nedeljo, 27. aprila 1975, ko je bil hkrati republiški državni praznik, bo obračunan in izplačan osebni dohodek za delo na dan republiškega državnega praznika skupaj z obračunom osebnih dohodkov za junij. Ob koncu seje je Ivan Kostanjevec, član delavskega sveta TGA, posredoval naslednje vprašanje: »Koliko je prinesla enoletna proizvodnja v TOZD tovarna aluminija na osnovi Belšako-vega nacionalizacijskega predloga, kakšen dohodek je bil dosežen in kako se bo ta dohodek delil?« Izredno zasedanje delavskega sveta Vloga tehnoloških inovacij in industrijske lastnine v sodobnem svetu. Leto 1975 je proglašeno za leto inovacij. Namen proglasitve leta inovacij je zainteresirati gospodarske organizacije in zaposlene za inovacijsko dejavnost. Če upoštevamo še dejstvo, da smo Jugoslovani že mnoga leta po številu inovacij na dnu evropske lestvice, potem je tembolj nujno potrebno pritegniti čimširši krog. Šele, če bomo uspeli pritegniti čimveč neposrednih proizvajalcev, ki po izteku leta inovacij ne bodo prenehali s to dejavnostjo, lahko pričakujemo, da bo takšno leto u-spešno. Da bi seznanili v kolektivu zaposlene z nekaterimi pojmi in možnostmi v inovacijski dejavnosti, bomo o tem nekaj v nadaljevanjih zapisali v našem tovarniškem časopisu. Inovacije lahko glede na njihov značaj delimo na inovacije tehnološkega značaja, to so izumi in tehnične izboljšave, in na inovacije netehnič-nepa — organizacijskega značaja. Izum je nova rešitev določenega tehničnega problema, M se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Za izum je značilno: is da je tehnične narave in rešuje tehnični problem; 2. da je nov, pri čemer pa mora biti novost objektivna, torej v svetovnem merilu; 3. da je industriabilen, kar pomeni, da mora biti v industriji uporaben, oziroma, da ga je mogoče poljubnokrat ponoviti. Gospodarsko gledano, je izum najvišja Oblika ustvarja- Večerni zvon Dan se že nagiba h kraju, zahaja sonce za gore. Iz zvonika monotono večerni ave že zveni. Glasno mi poj večerni zvon, da daleč šel bo tvoj pozdrav. Kdove, te slišal bom še kdaj, ko pride spet cvetoči maj. Se v vetru klasje sklanja, po drevju ptičice pojo. V objemu zadnjih žarkov se dekleta zbirajo. Kdo ne ljubi pesmi tvoje, polja in pisanih livad, ki ti v vetru šepetajo — kmalu minila bo pomlad. Spominčic modrih sem nabral, modrih kot njene so oči, čeprav grenak bo ta spomin si na prsih jih pripnem. Čez dolino majski veter mi prinaša ta pozdrav. Z bolečino ga poslušam sred polja, sred cvetočih trav. Dan se nagnil je že h kraju, tiha noč se je storila. Osamljen tih stojim in vendar srečo vsem želim. INOVACIJSKA DEJAVNOST DRUGOD IN PRI NAS Sodobni razvoj proizvajalnih sdii je na svetu vedno hitrejši zaradi vedno večjega števila tehnoloških inovacij, izumov, tehničnih izboljšav in racionalizacij. Njihova uporaba prispeva k višji produktivnosti ne le v proizvodnji materialnih dobrin, temveč tudi na drugih področjih človeškega dela. Ta proces spremlja in pogojuje hitra družbena delitev dela v posameznih nacionalnih gospodarstvih, kakor tudi1 v mednarodni skupnosti. Sočasno pospešuje in poglablja mednarodne ekonomske odnose, ter pospešuje zamenjavo tehnologije in znanja. Sedaj v domala vseh državah vlagajo velike napore za pospeševanje znanstvenoraziskovalnega dela kot podlage za tehnološke inovacije, kakor tudi za to, da bi čimveč ljudi vključili v intenzivno delo — od drobnih tehničnih izboljšav in racionalizacij do , velikih izumov in celovitih tehnologij. Kaj je inovacija? Če skušamo postaviti definicijo, bi se ta glasila nekako takole: Tehnološka inovacija je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi. Značilno za inovacijo je njena uporaba, torej realizacija za gospodarske namene. Iz definicije je neposredno razyidno medsebojno prepletanje znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti s potrebami trga. Posredno pa je v definiciji zajeta tudi dejavnost tistega, ki inovacijo uporablja. To je predvsem podjetje. nja tehničnega napredka, saj predstavlja novo tehnično rešitev. Če rečemo novo rešitev, hočemo s tem poudariti, da predstavlja izum večji napredek, kot izhaja iz navadnega strokovnega dela oziroma znanja. Nekatere zakonodaje izrecno določajo, da mora izum vsebovati določeno višino. Tehnična izboljšava. Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah pravi: Za tehnično izboljšavo se šteje v smislu tega zakona tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je sprejela dosedaj 27 predlogov. Z namenom, da bi seznanjal ves kolektiv z racionalizacij skimi predlogi in vzpodbujal čimveč članov za sodelovanje, bo tovarniški časopis v nadaljevanjih objavljal ra-cionalizacijske predloge, njihove avtorje in rešitve. Stanko Zamuda Tov. Stanko Zamuda, mat. št, 1160, zaseda delovno mesto št. 12-001, skupinovodje a-nodne skupine, je vodstvu Alu- boljša kontrola proizvodnje in boljša varnost dela. Definicija je sama po sebi dovolj jasna, treba pa je poudariti nekaj razlik med tehnično izboljšavo in izumom. Glavna razlika je v tem, da izum predstavlja novo stanje tehnike, tehnična izboljšava pa nasprotno operira z znanimi tehničnimi sredstvi oziroma postopki, Glede na to, da tehnična izboljšava operira z znano tehniko, je noviteta le subjektivnega značaja. Na vsak način pa mora biti tehnična izboljšava originalna in relativno nova vsaj v primerjavi s stanjem tehnike v podjetju. Koristen predlog. Sem spadajo vsi predlogi, ki pomenijo minija poslal naslednji predlog za spremembo naprave pri dviganju anodnih vodnikov: Predlagam, da bi sedanjo napravo za dviganje anodnih vodnikov zamenjali z bolj poenostavljeno pripravo, katere ne bo treba prenašati z žerjavi. Za prenos nosilca, katerega sedaj uporabljamo pri dviganju anodnih vodnikov, je žerjav zaposlen približno 6 ur dnevno. Zelo enostavne spone bi zamenjale anodne nosilce in bi jih prenašali od peči do peči ročno. V času, ko je ta predlog prispel do komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, je bil že uveden. Zato je tembolj razumljivo, da ga je priporočalo tudi vodstvo Aluminija. Splošne osnove predloga Anode v elektrolitskih pečeh odgorevajo približno za 2 cm na dan. Da ostaja višina anode enaka, je treba zgoraj do-sipavati svežo anodno maso. Klini in anodni vodniki poma-lem lezejo navzdol. Hod anodnih vodnikov v elektrolizi B je 650 mm. Vsakih 25 dni je treba anodni vodnik enkrat dvigniti. Za to opravilo je treba anodo pritrditi na anodni plašč in zagozde v sponah, ki povezujejo nosilec, in klin popustiti. Po starem načinu smo za pritrditev anode na anodni plašč uporabljali dva posebna jarma iz nemagnetne pločevine. racionalnejšo rešitev za izvajanje katerekoli funkcije v podjetju, pa niso niti izum niti tehnična izboljšava. Množična inventivna dejavnost Pod množično inventivno delavnostjo razumemo vključevanje in sodelovanje najširšega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev, v inovacijskem procesu. Za množično inventivno dejavnost je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč, da delavci ob svojem rednem delu neprestano iščejo nove možnosti za povečanje produktivnosti v svoji okolici. Takšnim delavcem, ki ustvarjalno sodelujejo v množični in- Ta dva jarma je moral prenašati ali pulilni ali tovorni žerjav. Ker so peči raztresene po vsej elektrolizi, je bila poraba časa velika. Oba žerjava imata skupno žerjavno progo in tako je vedno prišlo do motenj pri ostalih opravilih. Po predlogu tov. Stanka Zamude ima 8 spon, katerih vsaka tehta 10,2 kg. Z uporabo teh spon je možno obesiti anodo na anodni plašč brez uporabe jarmov. Spono je treba dati ob anodni klim, jo nasloniti na anodni plašč in pritrditi objemko okoli klina. Možnost za uporabo take spone je preveril tudi konstrukcijski oddelek. Že samo dejstvo, da od časa, ko so bile izdelane spone, ne uporabljamo več jarmov, je dokaz, da je bila zamisel zamenjave jarmov s sponami izvedljiva in koristna. Koristi predloga 1. Za dviganje anodnih vodnikov ne potrebujemo žerjava za prenos jarmov. Prej je bil za to delo žerjav angažiran 4 ure dnevno. 2. Delo dvigovanja anodnih vodnikov je lahko nemoteno, ker ni potrebno več čakati, kdaj bo žerjav prenesel jarma. 3. Dvig anodnih vodnikov je po potrebi možen tudi ob sobotah in nedeljah. 4. Zaradi velike zaposlenosti žerjavov je bilo često delo vzdrževanja ovirano. Pogo- ventivni dejavnosti, pravimo racionalizatorji ah novatorji. Najpogosteje so tehnične izboljšave in koristni predlogi plod takšnega sodelovanja. To je tudi razumljivo, kajti za no-vatorje ni naloga — ustvarjanje novih rešitev, temveč je to njihova lastna iniciativa. Za gospodarske organizacije pa je množična inventivna dejavnost izredno pomembna, ker je nove rešitve možno takoj uporabljati in prinašajo običajno znatne prihranke. Zato bi naj bila skrb vsake organizacije, da iniciativo no-vatorjev neguje in ustvarja v proizvodnem procesu takšno »klimo«, da bo ta dejavnost postala res množična in plod- sto dela niso mogla biti o-pravljena z rednim delom in je bilo potrebno delati v nadurnem času. 5. Za dviganje anodnih vodnikov na pečeh B-12 S bi morali nabaviti dva nova jarma. Z uporabo predlaganih spon to ni bilo potrebno. 6. Način opravljanja dela z izvršeno spremembo po predlogu tov. Zamude omogoča tudi večjo varnost pri delu. Vseh zgoraj navedenih koristi ni mogoče dinarsko izraziti, kljub temu, da korist nedvomno obstaja. Komisija je naredila samo kalkulacijo za razliko v stroških med dvema jarmoma, ki bi morali biti nabavljeni, in sponami, ki so bile nabavljene namesto jarmov. Jarmi bi bili stali 73.200 din, spone pa so stale 6.756 din. Prihranek je torej znašal 66.444 din. To je prihranek samo iz ene postavke, obstajajo pa še druge koristi. Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je predlagala DS TOZD aluminij, da prizna predlog kot tehnično izboljšavo. Delavski svet TOZD aluminij je na seji 18. julija 1974 razpravljal o racionalizator-skem predlogu tov. Stanka Zamude in sprejel sklep, da je predlog priznan kot tehnična izboljšava, avtorju pa je izplačati nagrado v enkratnem znesku 15.000 din. na. Naši novatorji Graditelji haloškega vodovoda Vsak začetek je težak Štipendije v šo’skem letu 75/76 V tej številki objavljamo drugi in končni del razpisa izrednih štipendij za prihodnje šolsko leto. Sočasno objavljamo razpis rednih štipendij za strokovne šole — od poklicnih do fakultet. V celoti bomo letos štipendirali 112 štipendistov, od tega 71 izrednih — članov kolektiva — in 41 rednih. Izredne štipendije so odbori za kadre razpisali na osnovi nezasedenih ali neprimerno zasedenih delovnih mest in so razpisi namenjeni sodelavcem v TOZD. Vsak interesent se naj na razpis prijavi z vlogo, naslovljeno na odbor za kadre v svoji TOZD ali DS skupnih služb. Odbori bodo vloge obravnavali in reševali v smislu veljavnega Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. Redne štipendije so odbori za kadre razpisali na osnovi kratkoročnega plana kadrov, to je: predvidenih potreb po strokovnih sodelavcih. Višina štipendij je urejena s samoupravnim sporazumom o štipendiranju, katerega podpisniki so vse naše TOZD in DS Skupnih služb. V tem je predviden in uveden točkovni sistem ^ š tem, da se vrednost točke vsako leto spremeni v skladu s porastom življenjskih stroškov v SR Sloveniji. Ta sistem daje močan poudarek kvaliteti študija in hitrosti, kar je razvidno iz prikazane tabele. VIŠINA ŠTIPENDIJE V LETU 1975 A — Učenci srednjih šol: za zadostni uspeh za dober uspeh za prav dober uspeh za odličen uspeh B — Študenti višjih in visokih šol: OCENA: 350 točk ali 440 din 400 točk ali 500 din 450 točk ali 560 din 500 točk ali 620 din 6.0— 6,5 ali 2,0—2,4 6.6— 7,2 ali 2,5—2,9 7.3— 7,9 ali 3,0—3,4 8.0— 8,6 ali 3,5—3,9 8.7— 9.3 ali 4,0—4,4 9.4— 10,0 ali 4,5—5,0 450 točk ali 500 točk ali 570 točk ali 650 točk ail 750 točk ali 560 din 620 din 710 din 810 din 940 din 850 točk ali 1060 din Študentom, ki obveznost za prejšnji letnik opravijo do septembra istega šolskega leta, je priznanih še 250 točk za vse naslednje leto, če pa to obveznost opravijo do decembra, se jim prizna 100 točk. V OZD TGA je v razpravi predlog samoupravnega sporazuma, v katerem je predvidenih k zgoraj navedenim točkam še 400 točk, kar nam sporazum tudi omogoča. In sicer 200 točk za manj razvito območje in 200 točk za študijske smeri (stroke): zdravstvo, šolstvo in tehniko. Pri vrednosti točke 1,25 da to še 500 din, po novi vrednosti točke pa celo še več. Razpis štipendij za šolsko leto 1975/76 Na osnovi plana kadrov so odbori za kadre pri TOZD in DS Skupne službe sprejeli sklepe o razpisu štipendij: 1. TOZD GLINICA FNT— anorganska kemija 1 štipendija 2. TOZD ALUMINIJ FNT — metalurgija 2 štipendiji Fakulteta za elektroniko— jaki tok, industrijska elektrotehnika 1 štipendija TSŠ — metalurgija (v Ljubljani) 3 štipendije Poklicna šola za industrijske kovinarje pri TAM r— oddelek za livarje 25 štipendij 3. TOZD VZDRŽEVANJE Fakulteta za strojništvo — tehnolog 2 štipendiji Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika “ 1 Štipendija" 4. DS SKUPNE SLUŽBE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — finančna smer 1 štipendija — zunanja trgovina 1 štipendija — splošna komerciala 1 štipendija FNT — kemija — tehnolog 1 štipendija Fakulteta za strojništvo — konstruktor 1 štipendija Interesenti naj v svoji vlogi (prošnjo je treba napisati na obrazcu 1,65) točno navedejo, za katero TOZD ali DS Skupne službe se prijavljajo in naj priložijo te-le dokumente: — prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih (študenti), — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o premoženjskem stanju družine. Prijave sprejemamo do vključno 15. julija 1975 na naslov: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, Kadrovsko-socialni sektor — Izobraževalni center. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Koncem maja (23. in 24.) je bil na Borlu dvodnevni seminar za sindikalne delavce v TGA in IMPOL. Prijavljenih je bilo 100 članov iz TGA in 36 iz Impola. Program, katerega je pripravil RO sindikatov Slovenije, je zajemal te-le teme: — Sindikati, organizacija delavskega razreda — Organiziranost sindikatov — Poverjenik in član IO v osnovni organizaciji sindikata — naloge — Nekatere oblike dela v OO sindikata. Program so podajali strokovni in družbenopolitični sodelavci RO sindikata Slovenije. Marsikateri sindikalni delavec je ugotovil, kako mu je za uspešno delo med kolektivom potrebno dopolnilno znanje, kar je tudi večina prisotnih izrazila. K zelo dobremu uspehu seminarja je med drugim prispevalo tudi dejstvo, da je ta bil izven tovarniškega območja, kar je »dalo« popolno seminarsko vzdušje. AKCIJE?1 NSKE POMAGALI SMO GRADITI Mladinskim delovnim brigadam je pri graditvi naše domovine pripadlo pomembno mesto. Kljub velikemu napred- V prvi izmeni letošnje akcije sta sodelovali dve brigadi. Bazovška brigada je bila sestavljena iz dveh razredov Graditelji vodovoda HALOŠKI VODOVOD ki je tudi dobil pohvalo komandanta akcije. V 21 dneh so izkopali 4 km jarkov, položili cevi in jih zasuli. Tudi mladi iz TGA smo se vključili v to delovno akcijo. lu pokazali žulji. Toda nihče ni stokal. Nismo hoteli zaostajati za brigadirji, ki so bili navajeni težkega dela, saj je bil njihov predzadnji dan v brigadi. Po izdatni malici, ki nam je dala novih moči, smo hitro do- To ni bila naša prva tovrstna akcija. Tudi na Kozjanskem smo po potresu pomagali ljudem pri obnovi njihovih domov. Humanitarne akcije so ena od številnih nalog, katere smo si določili v našem delovnem načrtu. Njihova uresničitev pa ni odvisna samo od nas. ku, ki smo ga dosegli na'vseh področjih, pa nas dejstvo, da so pri nas še nerazvita območ- gimnazije iz Ajdovščine, v brigadi Dušana Kvedra pa so sodelovali mladi delavci iz po- Prodiramo vedno globlje Upamo, da bomo v bodoče tudi v podjetju deležni še večjega razumevanja. Jože Furman Rabat za segli »normo«,, ki nam je bila zjutraj zadana. Dela smo nadaljevali na novem odseku in ga do štirinajste ure dobršen del izkopali. Po mnenju komande, smo bili najboljša skupina, ki jim je pomagala pri delu. Po kosilu so brigadirji organizirali športna srečanja, zvečer pa so nas povabili na recital ob tabornem ognju. Roke in noge so bile od napornega dela težke, zato smo se kmalu poslovili od naših prijateljev v brigadirskih uniformah, z željo, da se kmalu spet dobimo v Halozah na novi delovni akciji. Več ameriških avtomobilskih zavarovalnic, med njimi tudi The Farmers Insurance Group, to je tretja največja zavarovalnica v ZDA, daje nekadilcem rabat pri plačilu premije, od 18 do 20 odst. To stališče zavarovalnice ni v zvezi s tem, da bi kajenje vplivalo na vozniške sposobnosti voznika, n.pr. kopičenje ogljikovega monoksida v avtomobilu. Zavarovalnica utemeljuje svoj sklep takole: Vsakdo, ki je sposoben takšne samodiscipline, da ne kadi, bo tudi v različnih kočljivih situacijah ravnal tako, da bo nastala čim manjša škoda. Na koncu še dodajajo, da tega sicer ne morejo dokazati, vendar pa so o tem trdno prepričani. Tudi v Halozah se je letos začela republiška mladinska delovna akcija Haloze 75. V petih izmenah bodo mladi iz naše ožje domovine sodelovali pri gradnji vodovoda na trasi od Lancove vasi do Majšperka. Že v letošnjem oktobru bodo prebivalci tega dela Haloz imeli pitno vodo. V soboto, 7. junija, smo skupaj z brigadirji kopali na trasi vodovoda v Majšperku. Vabilu za akcijo so se poleg mladincev, zaposlenih v TGA, odzvali tudi naši štipendisti. Naša mladinska organizacija ima s štipendisti stalne zveze, saj ti sestavljajo eno od osnovnih organizacij ZSMS. Naš poziv je pritegnil tudi. ne-Lopata je res upo- kaJ mladincev iz naselja Kjd-rabno orodje ričevo. ja, vzpodbuja k novim akcijam. Mladina se je, zvesta tradiciji svojih prednikov, med prvimi spoprijela z nalogami za pomoč nerazvitim. Težko pričakovana pomoč dravske regije in učenci v gospodarstvu. TGA Kidričevo je dostojno zastopal Roman Štumberger, Kljub prosti soboti in rani uri, nas je nad 30 v soboto ob šestih prijelo za krampe in lopate. Na marsikateri roki, ne vajeni takega dela, so se kma- Teren ni lahek AKTUALNO S SEJ KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV: 46 PROSILCEM odobreni krediti — SVET ZA SAMOUPRAVLJANJE, Življenjska vprašanja delavcev IN OBVEŠČANJE: Na seji 30. maja 1975 je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, ugotovil, da so vsi delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb potrdili prioritetno listo prosilcev za dodelitev posojila za individualno izgradnjo (novogradnje), pri čemer je delavski svet TOZD vzdrževanje predlagal, da je treba na prioritetni listi brisati pripis »ni nujno«. Ta predlog je svet imel za umesten, zato je sklenil, da bo pri vseh prosilcih takšen pripis črtan. Svet pa ni mogel sprejeti predloga delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, da bi bila dodeljena cela možna vsota kredita tistim, ki pr osi j oc za posojilo prvič, ampak bi jim to vsoto izplačali v dveh ali treh obrokih, ker je tak predlog v nasprotju z 8. členom pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe. Na osnovi sprejete prioritetne liste je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje razdelil razpoložljiva sredstva po vm. natečaju o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš v znesku din 1.923.000 naslednjim prosilcem: 1. Francu Korparju iz TOZD vzdrževanje 35.000 din 2. Jakobu Šoharju iz TOZD tovarna glinice 30.000 din 3. Stanku Megliču iz TOZD vzdrževanje 10.000 din 4. Martinu Zagoranskemu iz TOZD tovarna glinice 100.000 din 5. Zlati in Viktorju Hazabentu iz TOZD vzdrževanje 15.000 din 6. Jožetu Toplaku iz TOZD tovarna Aluminija 35.000 din 7. Vinku Kovačecu iz TOZD tovarna glinice 19.500 din 8. Jožetu Perkoviču iz TOZD tovarna glinice 100.000 din 9. Janezu Mohorku iz TOZD tovarna glinice 15.000 din 10. Alojzu Zupaniču iz TOZD vzdrževanje 18.000 din 11. Ludviku Arnušu iz TOZD vzdrževanje 22.000 din 12. Gabrieli in Srečku Premožiču iz TOZD tovariia aluminija 13.000 din 13. Slavku Janžekoviču iz TOZD tovarna glinice 18.000 din 14. Francu Jakabu iz TOZD tovarna glinice 30.000 din 15. Ladislavu Fajtu iz TOZD vzdrževanje 14.000 din 16. Francu Ozmecu iz TOZD tovarna aluminija 32.000 din 17. Alojzu Komiku iz TOZD vzdrževanje 18.000 din 18. J erne ju Širovniku iz TOZD tovarna glinice 25.000 din 19. Anici in Janku Šalamunu iz TOZD vzdrževanje 10.000 din 20. Ivanu Ivančiču iz TOZD tovarna glinice 75.000 din 21. Jožetu Menoniju iz TOZD vzdrževanje 100.000 din 22. Heleni in Vekoslavu Gašpariču iz TOZD vzdrževanje 40.000 din 23. Francu Korenu iz TOZD tovarna glinice 100.000 din 24. Slavici in Edvardu Menoniju iz TOZD vzdrževanje 10.000 din 25. Jožetu Zamudi iz delovne skupnosti Skupnih služb 80.000 din 26. Angela Premužič iz del. skupnosti Skupnih služb 100.000 din 27. Milanu in Nadi Tominc iz TOZD vzdrževanje 100.000 din 28. Francu Panikvarju iz TOZD vzdrževanje 50.000 din 29. Vinku Topolovcu iz delovne skupnosti Skup. služb 20.000 din 30. Francu Weissbacherju iz TOZD vzdrževanje 100.000 din 31. Veri Dobljekarjevi iz del. skupnosti Skupnih služb 40.000 din 32. Ferdinandu Zavratniku iz del. skupnosti Skup. služb 20.000 din 33. Martinu šoriju iz TOZD promet 40.000 din 34. Štefanu Hanžekoviču iz TOZD tovarna glinice 75.000 din 35. Francu Žnidarju iz TOZD promet 100.000 din 36. Elf ridi Kac iz delovne skupno-ski Skupnih služb 18.000 din 37. Ivanu Ozimeku iz TOZD vzdrževanje 18.000 din 38. Janezu Lesjaku iz TOZD vzdrževanje 15.000 din 39. Kristini in Ivanu Horvatu iz TOZD vzdrževanje 20.000 din 40. Jakobu Vindišu iz TOZD tovarna aluminija 22.000 din 41. Klotildi Letonja iz TOZD tovarna glinice 22.000 din 42. Jakobu Zajšeku iz TOZD tovarna glinice 60,000 din 43. Francu Svenšeku iz TOZD vzdrževanje 30.000 din 44. Ivanu Fajtu iz delovne skupnosti Skupnih služb 50.000 din 45. Janezu Gajserju iz TOZD vzdrževanje 18.000 din 46. Stanislavu Erbusu iz delovne skupnosti Skup. služb 40.000 din. V skladu z določili 14. člena pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe sme vsakdo, ki je sodeloval na natečaju, pa ni uspel ali ni v celoti uspel glede višine posojila ali odplačilnega roka, zahtevati' preizkus sklepa v roku 15 dni. O zahtevi za preizkus sklepa bo odločal DS TGA. Pri odobritvi posojila Francu Weissbacherju iz TOZD vzdrževanje je bilo sklenjeno, da lahko koristi posojilo le v soglasju z nadzornim organom. USKLAJEVANJE SPORAZUMA O DELITVI OD Odbor za kadre TOZD tovarna aluminija je na 20. redni seji 19. maja 1975 razpravljal o predlogu kadrov-sko-socialnega sektorja št. 622/75 — Ing. KI/VR glede razpisa internih štipendij za izredni študij in je v skladu s 40. čl. Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju — pomoč pri izrednem študiju — sprejel naslednji sklep Odbor za kadre TOZD tovarna aluminija sklene, da razpiše naslednje interne štipendije za pomoč pri študiju: 1. višji šoli — smer elektro 2. višji šoli — smer kemija 3. višji šoli — smer strojništvo 4. višji šoli — smer metalurgija 5. srednji šoli — smer elektro 6. srednji šoli — smer metalurgija 7. srednji šoli — smer strojništvo 8. šola za organizacijo dela Roka za prijave je 30 dni — v izobraževalnem centru podjetja ali na sedežu TOZD. 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija. 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji Odbor za kadre TOZD vzdrževanje je 22. maja 1975 razpravljal o dopisu št. 623 z dne 5. maja 1975 kadrov-skosociaj. sektorja v zvezi z internimi razpisi štipendij za izredni študij. Odbor je v skladu s 40. členom Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju sprejel naslednji s k 1 e p : V skladu s 40. členom Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju razpisuje odbor za kadre TOZD vzdrževanje štipendije — pomoč pri izrednem študiju — na: 1. visoki šoli — smer strojništvo 1 štip. 2. višji šoli — smer stroj, tehnol. 1 štip. 3. višji šoli:— smer strojništvo —, tehn. energ. 1 štip. 4. višji šoli — smer strojništvo ali elektro 2 štip. 5. višji šoli —smer strojništvo 1 štip. 6. višji šoli — smer elektro 1 štip. 7. višji šoli — smer gradbeništvo 1 štip. 8. višji šoli — smer strojništvo ali elektro ali gradbeništvo ali organizacija dela 5 štip. 9. višji šoli 1 štip. 10. srednji šoli — smer strojništvo 1 štip. 11. administrativni šoli 2 štip. 12. delovodski šoli —■ smer strojništvo 3 štip. 13. poklicni šoli za kovinarje 5 štip. Štipendije — pomoč pii izrednem študiju — bodo objavljene interno. Rok za prijave je 30 dni — v izobraževalnem centru podjetja ali na sedežu TOZD. — KOMISIJA ZA OBRAVNAVANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na 14. redni seji 29. maja 1975 ugotovila, da zbori delavcev v TOZD vzdrževanje in v TOZD promet niso sprejeli samoupravnega sporazuma o ugotavljanju celotnega dohodka, materialnih stroškov in delitvi dohodka. Komisija je zaradi tega sklenila, da je potrebno sporazum uskladiti in je za usklajevanje določila naslednji postopek: 1. direktorji TOZD in pomočnik glavnega direktorja za skupne službe imenujejo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD oz. DS SS enega predstavnika v strokovno komisijo za pripravo predloga za uskladitev samoupravnega sporazuma; pri delu komisije sodelujeta tudi finančni sektor in sektor za organizacijo in načrtovanje. Rok za imenovanje predstavnikov je 4. junij 1975. 2. predlog dopolnitve samoupravnega sporazuma mora biti predložen v razpravo komisiji za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov do 15. junija 1975. Na osnovi takega sklepa komisije za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov so bili v določenem roku imenovani predstavniki v strokovno komisijo: — Radenko Salemovič, dipl. ing., iz TOZD tovarna glinice — Stojan Kerbler, dipl. ing, iz TOZD tovarna aluminija — Viktor Prelog iz TOZD promet — Viktor Markovič iz TOZD vzdrževanje — Ivan Gerjovič iz delovne skupnosti Skupnih služb. Strokovna komisija se je sestala 5. junija 1975. Za predsednika sije izvolila Viktorja Markoviča iz TOZD vzdrževanje in se dogovorila za nadaljnji potek dela. PRIORITETNE LISTE ZA DODELJEVANJE STANOVANJ — USKLAJEVALNO TELO ZA USKLADITEV PRIORITETNE LISTE ZA DODELITEV STANOVANJ Delavski svet TOZD vzdrževanje ni podal soglasja k prioritetni listi za dodelitev stanovanj, zato je bilo potrebno imenovati usklajevalno telo. Usklajevalno telo sestavljata po 2 člana iz vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, imenovanih po delavskih svetih TOZD in DS SS. Usklajevalno telo na 1. redni seji 28. maja 1975 ni prišlo do soglasja za sprejem prioritetne liste; podan je bil predlog, da naj bo ime- novana posebna komisija, ki si naj ogleda stanovanja vseh tistih 25 prosilcev, ki so po II. prioritetni listi dobili po 300 točk za težavne stanovanjske razmere. Tak predlog ni bil najbolj umesten in ker delavski svet TOZD vzdrževanje ni v svojem sklepu preciziral, zakaj prioritetne liste ne sprejme, je predsednik sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje predlagal delavskemu svetu TOZD vzdrževanje, da ponovno razpravlja o prioritetni listi in precizira svoje zahteve. Delavski svet TOZD vzdrževanje j ena seji 6. jun. 1975 o prioritetni listi ponovno razpravljal in jo spre- jel s tem, da je tov Kristini Lubaj in tov. Mariji Kranjc, obema iz TOZD vzdrževanje, treba dodati 300 točk. Usklajevalno telo je na seji 11. junija 1975 o sklepu delavskega TOZD vzdrževanje razpravljalo in ga sprejelo. Zaradi tega je predlagalo vsem delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, da ponovno razpravljajo o prioritetni listi za dodeljevanje stanovanj in jo sprejmejo z dopolnitvijo, da je treba dodati Kristini Lubaj in Mariji Krajnc 300 točk za težavne stanovanjske razmere. KA IMAMO ŠE VELIKE POMANJKLJIVOSTI Skoraj več ne mine dan, da ne bi slišali kaj novega v zvezi s samoupravljanjem, delovanjem delovnih in sindikalnih skupin, pa še marsikaj o tem, kar je povezano z današnjim samoupravnim sistemom in samoodločanjem delovnega človeka. Gnetna zlitina Zadnje čase smo tudi priče raznim neljubim zadevam in neodgovornemu ravnanju, saj si drugače ni mogoče predstavljati primerov, ko posamezni člani komisij ali celo predsedniki nenadoma zahtevajo, da bi jih razrešili, da dajejo odpoved na svoje funkcije v samoupravnih organih in podobno. Če bi iz vsakega TOZD kdo poročal o raznih pomanjkljivostih, nerešenih problemih in zadevah, potem bi morda dobili jasnejšo sliko, kot je ta sedaj, ko največkrat poročamo le iz ene TOZD, v kateri želimo obveščanje vsaj po dosedanjih željah in možnostih urediti tako, da bi bilo čimbolj popolno in objektivno, brez vsakega pretiravanja ali prikrivanja določenih pomanjkljivosti. Ponovno seveda poudarjam, da je našemu obveščanju potrebno dati krepak impuls, saj se tako ne bo več dalo dolgo naprej, ko člani kolektiva eden drugega sprašu- Kje je torej iskati krivdo ali krivce za tako pomanjkljivo obveščanje? Nič ne bom pretiraval, če povem, da smo v naši delovni organizaciji resnično mnogo premalo storili za uspešno obveščanje in informiranje članov — tako od sindikata do osnovnih organizacij ZK v TOZD in ostalih organov samoupravljanja. Naše sindikalne skupine so zaenkrat samo še nekakšna formalnost, katero smo uvedli pač zato, ker je tako narekoval nov način sindikalne organiziranosti. Da je temu res tako, me je domala povsem prepričala aktualna oddaja Ljubljanske televizije v ponedeljek, 19. maja 1975 ob 19. uri, ko je v aktualni oddaji »ODLOČAMO« bilo govora o delovanju delovnih skupin v tovarni cementa in salonitnih plošč v Anhovem. Vsak, ki se za take oddaje zanima in si jih je ogledal, mi bo dal prav. Vsi, ki so v njej sodelovali, so povedali nekaj, kar resnično pomeni pravo ali pripombah bilo razpravljano, kaj je bilo sklenjeno. To je le delček iz te resnično zanimive oddaje, katere ne bi smel zamuditi noben. naš sodelavec, predvsem pa ne tisti, ki delujejo na samoupravnih področjih, saj bi se lahko marsikaj naučili, pa tudi prevzeli vse tisto, kar bi bilo za nas in za naše razmere sprejemljivo, logično in tudi koristno. Komu naj danes zastavimo vprašanje, zakaj je tako pri nas? Ugotovljeno je tudi to, da tiste sindikalne skupine, v katerih si skupaj prizadevajo in kjer poverjeniki dobivajo potrebno pomoč, še precej uspešno delujejo in so vsaj delno bolj informirani od ostalih, kjer ni zanimanja — ne pri bivših sindikalnih delavcih, članih ZK in ostalih vodstvenih in vodilnih kadrih v posamezni TOZD. Kaj nam danes koristijo člani, bodisi DS TGA ali pa DS TOZD, Krivljenje I ampak si predvsem želim, da bi se naš način obveščanja in informiranja delavcev v mnogočem spremenil. Tu pa seveda moramo s svojimi idejami in predlogi sodelovati prav vsi. Ne čudim se danes več temu, če ljudje po končanem zboru delavcev ugotavljajo, da ne vedo, zakaj so sploh bili na zboru in zakaj jim gradivo ni bilo po njihovih sindikalnih poverjenikih ali drugih posredovano in poprej obrazloženo, saj bi tako mnogo lažje, hitreje in uspešneje sodelovali v razpravah in v samem odločanju. Pa tudi zbori ne bi več trajali po dve in več ur, ampak bi bili uspešnejše končani že mnogo prej. Tudi vse večji odpor do tega, da se delavec udeležuje zbora ali ostalih sestankov (razen ZK in morda sindikata) je pripisati predvsem temu, ker delavec ni predhodno izčrpno seznanjen, o čemer bodo konkretneje razpravljali in odločali, pa se zaradi tega počuti opeharjenega, prevaranega; predvsem še, če se po končanih zborih najdejo tudi taki, kateri jim govorijo, kako so ga polomili, da so glasovali za tak ali drugačen samoupravni sporazum, pravilnik ali kaj drugega. Resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da v zadnjem času krožijo v kolektivu raznovrstne in zelo različne vesti o doseženem nadplanskem dohodku v TOZD tovarna glinice in TOZD tovarna aluminija. spesni tudi pri nadaljnjem delu v proizvodnji, pa tudi pri nadaljnjem razvijanju in utrjevanju samoupravnega mehanizma v TGA. Našemu delavcu lahko mnogo pove in pomeni že dobro pripravljena krajša informacija, če je sestavljena tako, da je razumljiva slehernemu našemu proizvajalcu. Večkrat smo tudi že ugotavljali, da mnogo predolge seje in sestanki — od sindikata, ZK pa do organov samoupravljanja — dosegajo povsem nasprotne učinke od zaželenih, saj je povsem razumljivo in logično, če po 8-urnem delu še moraš posedati po dve, tri ali celo več ur na sestanku, da to ne more biti uspešno in ni niti opravičljivo logično. Če bomo končno pričeli reševati probleme tam, kjer dejansko so, potem ne bomo več poslušali od mnogih proizvajalcev, da jih nekdo s hitrimi in nepripravljenimi sejami ali sestanki želi opehariti, oziroma, da obstaja določena želja po tem. da bi določene zadeve hitro spravljali z dnevnega reda. Vsem, ki mislijo drugače, priporočam, da rahločutno prisluhnejo mnenjem pretežne večine delavcev v TOZD, pa bodo kaj hitro spoznali, da v našem sistemu informiranja in obveščanja resnično ni vse tako, kot smo si in kot si še vedno želimo. Morebitna preobremenjenost tokrat ne bi smela biti vprašanje; ta problem je potrebno rešiti, preobremenjene ljudi pa razrešiti ali pa jim naložiti le toliko posla, kolikor ga zmorejo.! Kdaj bomo v naši OZD zadovoljivo uredili informiranje? jejo o raznih problemih, katere si največkrat ljudje tolmačijo po svoje in jih tako tudi prenašajo dalje v svoja okolja, kot tudi v druge TOZD. O takih problemih pa danes ne bi več toliko govoril, če bi že v začetku ustanavljanja TOZD imeli bolj pripravljene koncepte sistematskega obveščanja naših članov delovne skupnosti, kar velja tudi za čas, ko smo se pripravljali na združitev, o kateri danes vemo kaj malo; razen seveda tega, da smo združeni, čeprav se je namreč DS SOZD sestal že večkrat, sem le enkrat ali dvakrat zasledil informacijo o tem, pa še to precej skopo, ki ne zadovoljuje naših dleavcev v TGA. odločanje delavcev in pravilno usmeritev v bodoči, celovitejši sistem delavskega samoupravljanja v naših temeljnih organizacijah združenega dela. Delovna skupina, ki ima v svoji sredini delegate delavskega sveta in predsednika delovne skupine, redno sprejema gradivo od za to odgovornih služb v podjetju. Potem to gradivo skupno obravnavajo, sestavijo o razpravi zapisnik in ga izročijo v nadaljnjo obravnavo, sklepanje in odločanje. Odločitve in sprejeti sklepi so potem objavljeni v posebnem informatorju -— biltenu, ki izhaja vsak teden ali po potrebi celo dvakrat, in se vračajo nazaj med delavce, ki sestavljajo delovno skupino, kjer takoj dobijo konkretno obrazložitev, kaj je o njihovih predlogih če ti zadržijo vse, o čemer odločajo in razpravljajo, za sebe in ne posredujejo dalje svojim sodelavcem — volilcem. Zelo pametno in domala nujno potrebno je, da bi iz sindikalnih ali delovnih skupin bili delegati v delavskih svetih, ki bi redno kontaktno sodelovali v svojem krogu in vanje prenašali vse pozitivne zamisli, predloge in pripombe — iz baze navzgor in seveda obratno. Morda bom doživel tudi kakšen očitek, da ni vse tako, kot sem napisal v tem sestavku, toda pretežna večina mi bo dala prav, saj živim in delam v sredini, ki misli enako. Moja želja kot člana delovne skupnosti ni v tem, da bi le kritiziral in ugotavljal napake, Te nekateri usmerjajo v svoj prid in begajo ostale delavce! IN ZAKAJ TAKO? ZATO, KER IMAMO POMANJKLJIVO OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE! In kako sedaj naprej? Odločno se moramo zavedati naše velike odgovornosti, pa storiti vse, kar je v naših močeh, da bomo informativni sistem čimprej odločilno izboljšali. To je obveznost sindikalnih organizacij v TOZD kot tudi vseh ostalih dejavnikov — od članov ZK pa do zadnjega delavca v naši skupni verigi tehnološkega procesa. Nujno potrebno je najti osebe, ki bodo resnično odgovorni za hitro, točno in konkretno obveščanje, saj bomo le tako lahko u- Vsekakor pa še enkrat poudarjam našo skupno željo, da bi se s takimi in podobnimi problemi o-glasili iz vseh temeljnih organizacij združenega dela, iz vseh sindikalnih in osnovnih organizacij zveze komunistov. Le s skupnimi napori bomo namreč lažje rešili zahteven in pereč problem sedanjega informiranja, v bodoče pa tudi s strani našega časnika izrinili take ali podobne sestavke! mf.— Nate čakam Težko sem čakal na pomlad, na cvetoči sončni maj, na dekle, ki zdaj je ni, pustila mi je bol, gorje. Ko v jutranji zlati zarji mlado jutro se rodi, Že nestrpno nate čakam, da v njem se ti mi oglasiš. Vrni deklica se k meni, svojo mi podaj roko. Mar ne vidiš, da te ljubim kot nikdar nihče te ne bo. Oh, zapoj mi drobna ptička, saj pomlad je spet prišla. Tebi zopet bo lepo, a meni v srcu je hudo. Ne preziraj mi ljubezni, sreče, ki ti jo želim. Naj zvestoba naju združi, želje vse ti izpolnim. Eno_ rožico sem ljubil, Življenje dal bi za njo. Zdaj pa drug jo je utrgal, oh kako mi je težko. Naj ne bo to zadnja pesem, ki ti pojem jo dekle. Naj ne bo mi mislim kraja, ki spremljajo povsod te. Odpad K članku Vse o čistoči v naselju in n delu KS Kidričevo Čeprav nisem član vašega kolektiva, sem pa večletni občan Kidričevega, zato upam, da boste upoštevali odgovor na omenjeni članek tov. Mogeja. Ker se omenjeni pisec članka večkrat oglaša o problemih v naselju ali o delu KS Kidričevo, katere občan je sam, moram podati naslednje pripombe, ki so občanom v naselju sicer znane. Kar se tiče čistoče v naselju, kot poudarja: čiščenje spomladi in v jeseni —, je jasno, da listje^ pada z drevja, pa ga ni moč očistiti po celotnem naselju. Kljub temu pa vemo, da vsako jesen privatniki pridno grabljajo listje v naselju. Tov. Moge pozablja, da nima KS delavcev samo za čiščenje naselja, niti ni za vse odgovorna KS. Hišni sveti si morajo sami očistiti prostor pred blokom, kar nekateri pridno izvajajo in tudi marljivo urejajo zelenice in grede. Da pa je kraj tako zapuščen, kot to trdi tov. Moge, se ne bi strinjal, pa tudi občani so takega mnenja. Tudi, kar v naselju pripada KS, je bilo urejeno. To lahko trdim na osnovi lastnih izkušenj, ko sem sam delal pri urejanju zelenic, gred ipd. Pozabljamo pa: tisti, ki zanemarjajo ali uničujejo trud drugih, pa mislijo, da delajo škodo KS, se hudo motijo, ker vse to sami plačujemo in delamo škodo sebi. Preveč se poimensko razdajamo za napake, morali bi jih reševati skupno. Dokler v Kidričevem ne bo odloka o zaščiti zelenic ipd., do tega časa bo problem ostal. Slediti morajo ukrepi in kazni ne glede na posledice! Katerikoli o-biskovalec pride v Kidričevo, nam zavida pogoje za urejanje kraja. Moramo pa priznati, da smo preveč zaprti vase, zato smo tudi tako občutljivi za vsako malenkost. Da pa pisec omenja delovanje HS, vemo, kaj je temu vzrok. Stanovalci se skupno odločajo za akcijo, npr. za čiščenje naselja. Moramo pa zopet poudariti, da so zaradi nesoglasja krivi nekateri, ki se obnašajo nepravilno, ker mislijo, če je zdravnik ali ing., da njemu ni potrebno sodelovati. S tem pa podcenjujejo ostale, ki so za urejanje naselja. Za vzgled bi lahko poimenovali prejšnjega predsednika SO Velenje, ki je sam sodeloval v akci- jah s stanovalci ter s tem tudi dokazal, da ni podcenjeval drugih s takšnim delovanjem; skupni uspehi so bili tudi njegovi. O zemljiškem skladu, mislim, da ne moremo trditi, da ni bilo iz teh sredstev nič vloženega, po drugi strani pa moramo tudi priznati, da so bila menda res kakšna sred- stva vložena v druge namene, ni pa bilo s tem omejeno delo v naselju. Nadalje predlaga tov. Moge KS naslednjo rešitev: Ker omenja prispevek od stanarine, namreč, da bi prispevali stanovalci, sem odločno proti takšnemu mnenju, ker občani že plačujejo v te namene. Rajši si enkrat povejmo resnico, da ni problem v sredstvih, temveč v odsotnosti spoznanja, da si dolžan delati za svoje okolje, v katerem živiš in se vsaj 2-krat letno vključiti v akcijo »Uredimo svoj kraj« — spomladi in v jeseni. Zastran akcije šole pa vidimo, da je letos temeljito pomogla pri čiščenju v naselju; gledali smo jih, kako marljivo so delali, pomagali pa jim nismo. Ker pa je bilo govora o kantah za smeti, bi tudi o tem dal svojo pripombo. Tudi tukaj ne bi bilo problemov, če stanovalci ne bi metali v kante vse — od papirja do steklenic, vse, kar ne spada v kante. Potem bi bilo zadosti kant. Ko pa prirejamo akcije za odvoz »stare šare«, je ni zadosti, ker je ne pripravijo. Kljub temu je treba nadaljevati z akcijami za odvoz nepotrebnega materiala v stanovanjih (stare šare). Z nabavo kesonov pa ni tako enostavno, kot si to nekdo zamišlja. Odvoz pepela od centralne kurjave tudi na tako enostaven. Mo- ramo se zavedati, da so to dodatni stroški stanovalcev. Menda vedo stanovalci o tem sami odločati. Ko pa tov. Moge na koncu omenja, da smo vsi stanovalci za čistočo v naselju, se z njim popol- noma strinjam, nikakor pa se ne strinjam s tem, ko trdi, zakaj čakamo na nekoga, ki bo to očistil. Tov. Mogeju pa naslednje: Kritiko na papirju marsikdo prenese, mislim pa, da s tem ne bomo prispevali ničesar, še manj pa, če misli, da bi kdo postal s tem popularen. Danes imamo drugačen način reševanja problemov, ker papir pač vse prenese. To zadnji čas pogosto opažamo. Treba bo konkretno začeti delati in se vključevati v akcije. S takšnimi problemi in predlogi se že dolgo ubadamo, ni pa vse tako črno, kot tov. Moge omenja. Vzroki so med nami, ker ne najdemo enotnega odgovora, enotnega stališča o vseh vprašanjih in kajpak tudi — odgovornost. Ko tov. Moge na koncu poziva odbor KS — ne vem, na kakšen odbor misli —, saj smo vsi ta odbor, pa tudi sam tov. Moge na čelu; zato bi mu dobronamerno svetoval, naj začne bolj aktivno delati in sodelovati, da bi skupno odstranili tiste napake, katere je prikazal občanom v KS in kraju samem. Torej tov. Moge, pričakujemo konkretno delo. Ne samo na papirju. Pa brez zamere! Konrad Zorec Prispevek tovariša Konrada Zoreča priobčujemo kot odgovor na članek v 3. številki Aluminija (tega nam je poslal v objavo tovariš Štefan Moge), čeprav se ne strinjamo v celoti z vsebino, še manj pa s tonom pisanja. S tem v našem- glasilu tudi zaključujemo polemiko o tej temi. V službo Iz našega fotoarhiva 11. REDNA SEJA ZBOROV SO PTUJ: VSE V ZNAMENJU OCEN LANSKEGA DELA GORA GRADIVA: NAD 240 STRANI Koncem maja sta bili v Ptuju dve pomembni seji: 27. maja 1975 je bila v veliki dvorani Narodnega doma prva volilna in redna seja občinske konference SZDL Ptuj — le dva dni pozneje pa so se sestali že na svoji enajsti redni seji vsi trije zbori občinske skupščine Ptuj, id so tudi tokrat zasedali ločeno, saj smo že svoj čas poudarili, da prav take ločene seje prispevajo k hitrejšemu in uspešnejšemu vodenju sej in sprejemanju sklepov. Na prvi volilni in redni konferenci SZDL Ptuj so delegati najprej sprejeli začasni poslovnik, po izvolitvi organov konference pa so sprejeli sklepe desete razširjene seje OK SZDL Ptuj ter poslušali poročilo verifikacijske komisije. Potem je bila podana ocena o organiziranosti SZDL v občini in naloge SZDL v prihodnjem obdobju. da bi tudi naši sodelavci vedeli, s kakšnimi kupi papirja se morajo ukvarjati njihovi delegati v vseh treh zborih občinske skupščine Ptuj. Omenil sem tudi v naslovu, da sta obe seji — tako OK SZDL kot tudi zborov SO Ptuj — potekali predvsem v znamenju ocen dosedanjega dela raznih organov in institucij v Čanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim funkcionarjem ter odloka o višini mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine občine Ptuj. Tudi ta dva odloka sta obsegala 16 strani. Sledila je razprava o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada občine Ptuj na 20 straneh ter o predlogu odloka o odpravi izvenproračunskih sredstev občine Ptuj (5 str.). Sledil je predlog odloka o spremembah odloka o urbanističnem programu občine Ptuj (5 str.) — predlog odloka o imenovanju krajev, uradov in določitev matičnih območij ter osnutek odloka o uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj (9 strani). Sledila sta razprava in odločanje o vrsti sklepov: sklepu o razrešitvi in imenovanju novega predsednika odbora za notranjo politiko in družbeno samozaščito občine Ptuj. Tu naj o-menim, da je bil razrešen naš član delovne skupnosti Ivan Gerjovič iz Kidričevega 6 zaradi preobremenjenosti pri o-pravljanju drugih funkcij, na njegovo mesto pa je bil imenovan Stane Urbančič, inšpektor milice v pokoju iz Ptuja. Podan je bil tudi sklep o soglasju k imenovanju sekretarjev regionalne zdravstvene SVEI0«U PUHU UINIM1111« 1174 Izredno močno povpraševanje po aluminiju v prvem polletju 1974 je vzpodbudilo proizvajalce aluminija k polnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Tega cilja sicer niso mogli vsi doseči, kljub temu so prizadevanja proizvajalcev vodila do tega, da je bila v letu 1974 dosežena proizvodnja 13,73 milijona ton in je bila za več kot en milijon ton višja od prejšnjega leta. PROIZVODNJA PRIMARNEGA ALUMINIJA: Leto V 1000t Povečanje nasf prejšnjemu letu 1960 4.526,2 +10,8 1961 4.555,7 + 0,7 1962 4.956,9 + 8,8 1963 5.400,8 + 9,0 1964 6.054,9 +12,1 1965 6.586,1 + 8,8 1966 7.208,7 + 9,5 1967 7.933,8 + 10,1 1968 8.510,4 " +' 7,3 1969 9.462,4 ' +11,2 1970 10.207,3 + 7,9 1971 10,880,5 • + 6,6 1972 11.513,3 + 5,8 1973 12.691,3 + 10,2 1974 13.729,1 + 8,2 Največji porast proizvodnje v letu 1974 je zabeležila Evropa s 450.000 tonami, sledi ji Amerika s 440.000 t. V vzhodnih državah bi naj po ocenitvah porasla proizvodnja v lanskem letu za okrog 100.000 ton. Azija, Afrika in Avstralija so zabeležile le majhen porast proizvodnje. Število držav proizvajalk aluminija je z vstopom Argentine poraslo na 38. Poraba aluminija je, po dosedanjih znanih podatkih, v letu 1974 znašala slabih 13,70 milijona ton in je nasproti prejšnjemu letu, ko je znašala 13,82 milijona ton, porasla le za 0,5%. Zanimivo je to, da je v zapadnih državah poraba padla od 11,16 V letu 1973 na 11,10 milijona ton v letu 1974. V vzhodnih državah je po oceni poraba narasla za 130.000 ton. Praktično lahko vzamemo, da sta bila v letu 1974 ponudba in povpraševanje, izenačena. Vendar pri temi ne smemo pozabiti, da je bilo v začetku leta zaradi velikega povpraševanja iz ameriških zalog nabavljenih 460.000 ton. V drugi polovici leta je bilo povpraševanje pri največjih potrošnikih zmanjšano in tako se je leto končalo z večjimi zalogami aluminija. Še nadaljnja slaba konjukturna situacija je ponovno pripeljala do tega, da so v mnogih državah ponovno zmanjševali; proizvodnjo. V zapadnih deželah so znašale proizvodne kapacitete v začetku 1974. leta — 11,72 milijona ton, čez leto so porasle še za 4%, tako da so bile v začetku 1975. leta že 12,19 milijona ton. Do povečanja kapacitet je prišlo v glavnem zaradi razširitve obstoječih v Evropi in na Japonskem. V povprečju je znašala izkoriščenost kapacitet 93 % v letu 1974. Po posameznih geografskih legah pa je bila različna— od 82 % v Aziji; do 98% v Ameriki- Samo v 4 državah je bilo v tetu 1974 proizvedenega manj aluminija kot v predhodnem letu in to v glavnem zaradi težav pri preskrbi z energijo. Naslednja tabela prikazuje pregied proizvodnje po državah, primerjano med letom 1973 in 1974. Po omenjenih točkah je bila razprava, nato pa so bili sprejeti sklepi o oblikovanju predsedstva, žirije za podeljevanja priznanj OF, administrativno-finančne komisije, nadzornega odbora in o organiziranosti občinske konference SZDL Ptuj in njenih organov. Po poročilu kandidacijske komisije je bila na vrsti razprava in sprejem sklepa o u-stamovitvi medobčinskega sveta SZDL Maribor, razprava in sprejem Temeljne vsebinske zasnove časopisa TEDNIK. Imenovan je bil glavni in odgovorni urednik Časopisa TEDNIK. Precej živahna je bila tudi razprava o sprejemu dogovora o novi višini članarine SZDL, ki bi naj v bodoče znašala po 1 dinar na mesec, ves tako zbran denar pa bo ostal za normalno delovanje krajevnih organizacij SZDL in podobno. Izvoljeni so bili tudi organi konference SZDL, nakar sta bili še podani poročili komisije za sklepe volilne komisije. Skratka: na tej zelo delovni, zanimivi in konkretni volilni in delovni konferenci občinske konference SZDL Ptuj je bilo podanih tudi vrsto konkretnih predlogov, pripomb iln zamisli za bodoče delo! Kot sem omenil že uvodoma, so se le dva dni' pozneje sestali na enajiSti redni seji vsi trije zbori občinske skupščine, ki so tudi tokrat zasedali ločeno in obravnavali resnično obširno gradivo, katerega so delegat^ sprejeli že dobrih 10 dni prej, kljub temu pa ga vsi niso mogli v celoti predelati, ker je mnogo preobširno in bi zanj bil potreben že mali dopust. Toda to le mimogrede, minulem letu, predlogov in imenovanj ravnateljev osnovnih šol v nekaterih krajih ptujske občine. Družbeno-politični zbor, katerega delegat sem tudi sam, je potem, ko se je seznanil z zapisnikom 10. redne seje in tega tudi potrdil, najprej obravnaval vrsto poročil o delu v lanskem letu. Najprej postaje milice Ptuj ; v poročilu je bilo na 19. straneh in z IX poglavji obdelano domala vso področje dejavnosti organov milice v letu 1974. Predvsem so zelo zanimiva poglavja, ki govorijo o kriminalni dejavnosti, kriminalu v gospodarstvu, mladinski kriminaliteti, javnem redu in miru, prometni varnosti in še o nekaterih ostalih dejavnostih. Ni prostora in časa za izčrpen opis vsega iz tega poročila. Delegati so ga enoglasno potrdili. Zatem so delegati obravnavali poročilo o delu na področju pregona kaznivih dejanj v letu 1974; to je obsegalo kar 39 strani do je zajelo vrsto področij, med katerimi tudi področje kaznivih dejanj v gospodarstvu, o kriminaliteti mladoletnikov, o delu na civilnem in upravnem področju. Sledila so poročila o delu občinskega sodišča s primerjavo med letom 1973 in 1975, prav tako z obsegom 19 strani, in poročilo o delu občinskega sodišča za prekrške s 17 stranmi! Seveda pa ni zaostajalo tudi poročilo o delu občinskega javnega pravobranilstva Ptuj za leto 1975, ki je bilo delegatom posredovano kar na 25 straneh. Poročilom je sledil predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za dolo- skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj, skupnosti otroškega varstva in skupnosti za osnovno izobraževanje. Ob koncu je bila izvolitev predsednika občinskega sodišča Ptuj, imenovanje ravnateljev osnovnih šol za Leskovec, Desternik, Dornavo, Rodni vrh in Zavrč ter glasbene šole Karla Pahorja Ptuj. Po delegatskih vprašanjih je tako 11. seja DPZ bila končana. Omenil sem že, da je tudi ta seja potekala v znamenju ocen lanskega dela, pri čemer sem namerno omenil tudi število strani materialov, da bi se tako tudi člani naše delovne skupnosti lahko seznanili s tem, s kolikšnim gradivom se morajo delegati seznaniti poleg svojega rednega dela v tovarni. Tokrat je bilo gradiva resnično veliko (saj ga je bilo krepko nad 240 strani). K temu pa komentar menda ni več potreben. Vsekakor pa morajo vsaj z osnovnimi tezami in razpravo biti seznanjeni vsi naši občani, vsi delavci v našem podjetju! Franc Meško PROIZVODNJA Al V 1000 TONAH: Anglija Avstrija Francija Grčija Island Italija Jugoslavija Nemčija Nizozemska Norveška Španija Švedska Švica 1973 251.6 89,1 358,9 140.6 72,0 184,2 90.8 532.7 181.4 618,1 160.4 82.8 85,4 1974 293.1 91,6 393.3 146.6 66,9 212.3 147.1 688,9 247.4 648.6 189.6 82,5 87,2 Razlika v % + 16,5 + 2,8 + 9,6 + 4,3 — 7,1 + 15,3 + 62,0 +29,3 +36,4 + 4,9 + 18,2 — 0,4 + 2,1 Evropa 2848,0 3295,1 + 15,7 Bahrain 102,7 118,0 + 14,9 Indija 154,3 128,8 —16,5 Iran 33,7 49,0 +45,4 Japonska 1095,8 1118,6 + 2,0 Južna Koreja 16,5 17,6 + 6,7 Tajvan 35,1 31,3 + 10,8 Azija 1439,1 1463,1 + 1,7 Gana 152,2 157,2 + 3,3 Južna Afrika 52,8 75,0 +42,0 Kamerun 44,1 46,8 + 6,1 Afrika 249,1 279,0 + 12,0 Argentina — 2,0 Brazilija 111,7 115,0 + 3,0 Kanada 929,9 1008,8 + 8,8 Mehika 39,2 40,0 + 2,0 Surinam 51,5 55,0 + 6,8 Venezuela 27,7 44,0 +58,8 ZDA 4.108,7 4.447,3 + 8,2 Amerika 5.268,7 5.712,1 + 8,4 Avstralija 207,3 219,3 + 5,8 Nova Zelandija 116,7 110,3 — 5,5 Čehosiovaška 68,5 Kitajska 160,0 Madžarska 67,9 NDR 70,0 Poljska 105,0 Romunija 141A SSSR 1.950,0 Vzhodne države 2.562,4 2.650,0 + 3,4 Vsi skupaj 12.691,3 13.729,1 + 8,2 (Nadaljevanje prihodnjič) V tem letu je od 6. do 18. maja bilo tekmovanje med TOZD v disciplinah, katere so v sestavi delavskih športnih iger SIAL. Tekmovanje je imelo namen, da bi od nastopajočih članov kolektiva — športnikov opravili ožji izbor, ko bomo sestavljali ekipe za SIAL v Titovih Užicah. TOZD, kjer sta Glinica in Aluminij in delovna skupnost Skupnih služb s Prometom sestavili skupni ekipi, v nadaljnjem besedilu G1+À1 in SkSÖ+Pr. TOZD Vzdrževanje pa je ostala samostojna. Izid tekmovanja: MALI NOGOMET SkSS+Pf : Gl+Al (3:3) Vzdr : SkSS+Pr (1:1) Gl+Al : Vzdr. (3:11!) Izdihovan j e Zelja, da bi tekmovanje zajelo čimvečje število članov kolektiva, se ni uresničila zato, ker vsaka TOZD ni bila v stanju, da sestavi v vseh osmih disciplinah ekipe, kot so: mali nogomet, odbojka, streljanje, mali rokomet, šah, vojaški peteroboj, namizni tenis in kegljanje. Zato je prišlo do združitve med Končni vrstni red ekip is Vzdr. 3 tč. 2. SKSS+Pr 2 tČ. 3. Gl+Al 1 tč. Po pričakovanju je bilo v malem nogometu veliko število nastopajo- KINO SPORED ZA JULIJ 1975 1. Malori kot smrt 4.— 5. Modri angeli 8. Ne odnehaj in še poskusi 11.—12. Vrni se ljubezen 15. Škandali neke lady 18.—19. Lady poje blues 22. Priznanje pol. komisarja 22.—26. Pattom, general iz jekla 29. Obriši solze, oče ital., barvni, vestern amèri, barvni, krim. drama amer. barvni, drama Šved., barvni, ljubezenski amer., barvni, zgodovinski amer, barvni, drama it.-franc., barvni, kriminalni amer;, barvni, vojni franc., barvni, drama IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor: Ivan Veljača, dipl. ing. — predsednik, člani: Konrad Riž-ner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič. Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov in slik ne vračamo. čih, katere je bodrilo nad 300 navijačev. Na teh tekmah je predvsem izstopala ekipa Vzdrževanja, ki je dobesedno pregazila nasprotnika. Pohvalno je dejstvo, da je bila disciplina nastopajočih, kakor tudi gledalcev, na zadovoljivi višini, brez pripomb. STRELJANJE: 1. Vzdr. 665 krogov 2. Gl+Al 642 krogov 3. SkSS+Pr 501 krogov Tekmovanje v streljanju z zračno puško je potekalo brezhibno. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Srečko Gojkovič (Gl+Al) 175 krogov 2. Franc Novak (Vzdr.) 173 krogov 3. Ivan Ratajc (Vzdr.) 171 krogov MALI ROKOMET: Gl+Al : SkSS+Pr 9:8 ODBOJKA: Vzdr : Gl+Al 2:0 ŠAH: Gl+Al : Vzdr. 21/2 : 11/2 VOJAŠKI PETEROBOJ: 1. Milan Slavinec (Vzdr) 2. Štefan Moge (Gl+Al) KEGLJANJE (50 lučajev): 1. Vzdr. 1Ö79 lesov 2. SkSS+Pr 987 lesov 3. Gl+Al 523 lesov Najboljša kegljača sta bila: Vanč Mesarič z 200 keglji in Anton Kokol s 185 lesi- NAMIZNI TENIS: SkSS+Pr : Vzdr. 5:2 Vzdr. : Gl+Al 2:5 SkSS+Pr : Gl+Al 5:4 KONČNI VRSTNI RED: 1. SkSS+Pr 3 tč. 2. Gl+Al 2 tč. 3. Vzdr. 1 tč. Iz gornjega pregleda vidimo, da v štirih primerih ni bilo ekip in to: Vzdr. v malem rokometu, SkSS v odbojki, šahu in vojaškem peteroboju. Vzroke za to je treba predvsem iskati v tem: — da je tekmovanje bilo ravno ob dnevih, ko je bilo določeno število tekmovalcev opravičeno odsotnih in manjkajočih drugi člani kolektiva niso nadomestili. — kot vsa leta nazaj, je tudi letos bila prisotna neangažiranost nekaterih Članov kolektiva. Na splošno lahko rečemo, da je v TGA za šport in rekreacijo zelo malo interesa, kljub temu, da je bilo že mnogo akcij in da so bila vedno na razpolago denarna sredstva. Vrsto let nazaj vidimo na tem področju ene in iste obraze z redkimi izjemami. Niso osamljeni primeri, ko ena oseba nastopa v dveh ali več disciplinah. Pri ženskah pa je stanje porazno, saj število nastopajočih ne presega števila deset. Žalostno je tudi dejstvo, da je s prihodom večjega števila mladih sodelavcev v letu 1974/75 interes mladih do športa in rekreacije zelo slab, kljub temu, da so nekateri bili v šolah dobri športniki in v rekreaciji zelo aktivni! Mnenja sem, da bi za šport in rekreacijo v TGA bil že skrajni čas, da bi se za to dejavnost začeli bolj zanimati ne samo nekateri posamezniki, ampak, da bi o tem začeti resno razpravljati v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem le v sindikatu in aktivu mladih! Pri tem pa ne bi smelo ostati samo pri razpravah, temveč bi se večja angažiranost morala pokazati v dejanjih. — k Pralci plina Katera živila so „zdravju škodljiva” in katera so „pokvarjena”? V zadnjem ča©u je pri delavcih vedno več pripomb glede tople malice, češ, da je ta ali oni obrok oziroma hrana pokvarjena, življenjsko nevarna ipd. Z namenom, da ne bi, prišlo do napačnega tolmačenja, kakor tudii ne do pretiravanja, kot se večkrat Sliši, dajem za navedene pojme obrazložitev. ZDRAVJU ŠKODLJIVA so tista živila, ki lahko zaradi svoje sestave ali lastnosti škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, zlasti še: — če so okužena z bolezenskimi klicami ali zajedavci; — če vsebujejo tolikšne količine strupenih sestavin, da lahko škodljivo vplivajo1 na zdravje ljudi; —- če so bila v dotiku z osebami, obolelimi za nalezljivo boleznijo, ki se z živili lahko prenaša; — če izvirajo od poginulih živali; —• če izvirajo od živali1, obolelih Za katero od' bolezni, ki se prenaša na ljudi; — če so mehanično toliko onesnažena, da primesi, s katerimi so onesnažena, nikakor ni mogoče odstraniti itd. ZA POKVARJENA pa veljajo živila: — če je njihova sestava v nasprotju s tehničnimi pravili za dotično živilo, npr. v pljučni omaki je košček ledvic, če vsebuje določene vrste začimb v prekoračeni meri itd.; — če so njihove organoleptične lastnosti (videz, vonj in okus) zaradi kemičnih procesov all procesov drobnoživk, (mikroorganizmov) toliko spremenjene, da živila niso več uporabna za prehrano. Z drugimi besedami povedano, vsakovrstno živilo mora imeti svoj tipičen (specifičen) vonj, videz in okus! Ob enakih pogojih veljajo za pokvarjene tudi surovine, ki so namenjene za proizvodnjo živil; — če jim je Iztekel rok uporabnosti, ki je naveden v njihovi deklaraciji. — k Razkladanje silicija