Na Prihovi novi KURILNEGA OLIA H! NAJBOLJŠA CENA TA HIP! postajališči Savinjska cesta 11 ŠTEVILKA 38 LETO XLI 18. SEPTEMBER 2009 CENA 1.35 EUR i' ___ \ - r ^ t H V i w y iu L JjLn 1 k XT WÈ W////A P 8000032 " 1 Osrednja knjižnica Cel 1 Muzejski trg 1 a . 3000 Celje r rlviAì 1 "§! i iSpi X Wà* \yjl JT iSIS uS! IBM > W/L , i ' «T' 1 mUSMI Ifcw ik «IB ||r r j k i £ ‘grkfo 'm i * Jj i*. li Zadruga mozirje Zgorniesa vrijska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. m LCD 32SIP831VAHD GORENJE -329 f Pralni stroj BEKO (1000 obr.) - 235 € Zamrzovalna skrinja (230 L)- 389,90.€ (2901.)-414*30 € NEZIVILSKE TRGOVINE -PCLjubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 M-gBL 837-07-81 || 837-07-82 -železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, 839-44-20 -Železnina Ljubno, Foršt6, Ljubno, 584-12-41 - Železnina Luče, Luče 34, 584-40-24 - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-10-20 .*• -A WBBBmt&w: - ilače - moške I 22,66 € Jeans hlače - ženske 17,50 € -Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51-32 -Trgovina Bočna, Bočna 63°G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 -Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 03/838-80-84 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 Jesenska akcija Mercator 17.-29.9.2009 Jogurt Aktivia 4/11,74€ Tuna Rio Mare 3,62€, Cviček KZ Krško 3,13€ Tekstil Gornji Grad, / Jabolka iz Bizeljsko-Sremiškega okolja (Elstar, Jonagold, Gloster, Zlati deiišcs, Idared, Grany smith. Fuvi) za ozimnico 0,53 €/kg -leseni/kartonski zaboj 10/1 ali 15/1 Industrijska jabolka za prešo (pvc vreče 30/1) 0,11 €/kg Grozdje iz Bizeljsko-Sremiškega okolja (Laški rizling, Štajerska belina, Rumeni plaveč. Šipon, Žametna črnina) 0,51 €/kg Ugodne jesenske cene KAN-a 50/1 - Kutina Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Persil - Gold 4/111,98€ Koruza v rinfuzi - lasten dvig - Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 0,17 €/kg AKCIJA PODRAVKA akcija traja od 3.9.2009 do 29.9.2009 T0NDACH 'h NARAVNA OPEČNA KRITINA ov trg 8, G. Grad, 584-30-36 Vseslovenska jesenska akcija izdelkov TONDACH Juha kremna z jurčki Juha gov. kocka 132g Juha svatovska Golaž gov. 200g Ragu piščanec 200g Omaka z govedino 200g Pelati 400g Fižol rjavo zrnje 400g Grah 280g SP Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-11-74 Izdelki iz Gen - linije Keks gen čaj. 750g Jajca gen 10/1 Moka gladka gen 1kg Polžki gen 32 0,5 Olje gen rastlinsko 1/1, 2/1, 5/1 Pijača gen gazirana Cola 2L Pijača gen gazirana Ora 2L Voda 902 0,5L; 1,5L Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava, 839-43-30 Zbiramo naročila za: -krompir (krmni, jedilni) -ozimnico (zelje, čebula)« mm S3* m ■KI Laminati ugodno , A VELIKI KONCERT V ŽIVO V MOZIRJU jansamblai TONETA RUSA PRODAJNA MESTA: rezervacije Mozlrle: Kava bar »2AKO« Šp.Retlca : Gostiln» »MARKELJ^ IN INFORMACIJE Llubno: Gostiln» » PRI MESARJU J Čute : Gostilna »KMET. ,,- -. Rečica ob Savlnll : Gostiln« .CUJE2* ( 031/415-100 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj TROSILEC ORION 40-R-CL (S 6.890,00 € VREČE ZA OBTEŽITEV SILOSA 1,20 € Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VRTNA KOSILNICA PARTNER P51-450SM 199,00 € j IZOLACIJA [ ISOVER DOMO 14 PRIKOLICA SIP SENATOR 26/9 PRO 11.900,00 € AKCIJA V MESECU SEPTEMBRU!!! -2.000 € FOLIJA ZA SILIRANJE, 4 m, 6 m, 8 m 6,6 m2 BRZO-PARILNIK INOX 80 L 229,00 € ROKAVICE NYLON, sive, bele 22,90 €/rcil 1,75 €/kg 1,00 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran ) Sejemske priložnosti V Celju je predvčerajšnjim zaprl svoja vrata največji in najpomembnejši tovrstni sejem v tem delu Evrope - Mednarodni obrtni sejem (MOS). Vsi dosedanji predsedniki slovenskih vlad so se radi pokazali na njem in tudi letos ni bilo drugače - sejem je odprl aktualni premier Borut Pahor. V več kot štirih desetletjih je MOS postal pravo poslovno središče s predstavitvijo najboljših dosežkov domačega in tujega podjetništva. Na letošnjem sejmu seje pod sloganom Dobre energije neposredno predstavljalo 1.017 podjetij iz 14 držav, če pa prištejemo še zastopana podjetja, številka naraste na 1.681 podjetij iz 33 držav. V osmih dneh seje na celjskem sejmišču zvrstilo več kot 80 strokovnih prireditev, posvetov, srečanj, okroglih miz in predavanj, 42. MOS pa so obiskale tudi številne gospodarske delegacije iz tujine. Da ne bo pomote, ne gre za brezplačno in še manj plačano reklamo za Celjski sejem, želim le opozoriti na izjemno poslovno priložnost, ki jo predstavlja MOS za našo dolino in še posebej za našo turistično ponudbo. Pozdravljam odločitev zgornjesavinjskih turističnih ponudnikov, da se predstavijo na sejmu, saj so očitno ugotovili, da toliko ljudi na enem mestu, tako rekoč na pragu doline, vendarle predstavlja ve- lik potencial obiskovalcev, v katerega je vredno investirati. Drži, da so sejemske predstavitve drage, vendar praksa po vsem svetu govori, da (še vedno) prinašajo rezultate. Prav tako pomembno se mi zdi spoznanje, da je v turizmu povezovanje obvezno, če želiš uspeti, v konkretnem primeru pa to pomeni sodelovanje pri promociji ne samo znotraj Zgornje Savinjske doline pač pa celotne SAŠA regije. Mimogrede - če je verjetni neuradnim informacijam iz vladnih krogov, je sedanja koalicija zelo blizu poenotenja, da bomo imeli v Sloveniji le tri regije oziroma pokrajine: vzhodno, osrednjo in zahodno. Mednarodni obrtni sejem je seveda priložnost tudi za druge gospodarske subjekte, da predstavijo svojo ponudbo, in nekatera naša podjetja ter podjetniki so to priložnost letos, krizi navkljub, izkoristili. Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic, ko se bomo bolj posvetili tudi nivoju zdravega bivanja v naši dolini, na katerega se tako radi sklicujemo in ki naj bi bil eden izmed adutov naše turistične promocije. Tema tedna: Zanimanje za zgornjesavinjsko turistično ponudbo na MOS-u razveseljivo..... Mozirje: Ortodontska ambulanta v novih prostorih.5 Skale: Podeželje in mesto z roko v roki Šmartno ob Dreti: S socialnim stanovanjem rešili pereč problem Nova (pandemska) gripa: Šolarji v Savinjski dolini že obolevajo.7 intervju Peter Ozim.. Gorica ob Dreti: 85-letnica prostovoljnega gasilskega društva... Rečica ob Savinji: Predavanje dr. Petra Weissa ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 38,18. september 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. iTFN 3 V > MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU (MOS) Zanimanje za zgornjesavinjsko turistično ponudbo razveseljivo Na enem največjih sejmov v tem delu Evrope, ki ima že več kot štiridesetletno tradicijo, iščejo svoje poslovne priložnosti tudi ponudniki turističnih storitev. V četrtek, 10. septembra, in dan pozneje so na razstavnem prostoru svojo ponudbo predstavili zgornje-savinjski turistični delavci. Zanimanje je bilo dokajšnje, nekoliko manj obiskan je bil regijski turistični forum, na katerem so se skupaj predstavili ponudniki iz 31 občin širše celjske regije, s predstavitvijo Solčavskega pa je na forumu sodeloval Marko Slapnik kot projektni vodja. 2. REGIJSKI TURISTIČNI FORUM Razvoj turizma predstavlja za Savinjsko regijo eno izmed stalnih nalog. V ta namen so se lani junija za iste cilje partnersko združili turistično gospodarslvo, regijska turistična zveza in vodstva občin. Da bi pregledali, kajje bilo vtem letu narejenega, so na MOS-u kot pomemben obsejemski dogodek organizirali Te dni so delavci družbe CM Celje začeli s prenovo regionalne ceste čez gorenjski klanec, ki povezuje Zgornjo Savinjsko s Šaleško dolino. Promet je na odseku, kjer izvajajo rekonstrukcijo, nekoliko otežen. Trenutno poteka izmenično enosmerno inje urejen s semaforji. Investitor del je Direkcija Republike Slovenije za ceste, Občina Mozirje pa je sodelovala pri pridobivanju projektne dokumentacije. Rekonstrukcijo izvajajo na odseku ceste od križišča v Ljubiji proti gorenjskemu klancu do mesta, kjer so s prenovitvenimi deli končali lani. regijski turistični forum. Pod okriljem Regionalne razvojne agencije Celje so kot uvodničarji sodelovali predstavniki turizma iz različnih podregij. Na forumu je z uvodno besedo sodeloval tudi predsednik turistične zveze Slovenije Dominik Černjak. Kot predstavnik SAŠA regije je projekt Solčavsko kot primer dobre prakse predstavil Marko Slapnik. Ta je po uvodu in kratki predstavitvi Zgodbe o Solčavskem prikazal, kako domačini podobne zgodbe približajo obiskovalcem. Gre za program, ki so ga uspešno prijavili na natečaj EDEN. Dodal je tudi pogled v prihodnost oziroma vizijo solčavskega turizma. Kotje povedal Slapnik, bi bilo želeti, da bi bil forum nekoliko bolj obiskan. SKUPNA PREDSTAVITEV DOLINE Za tokratni sejem je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija pridobila razstavni prostor, kjer so se organizirano in skupaj predstavili ponudniki turističnih storitev iz vseh »Projekt zajema ureditev odvodnjavanja, širitev cestišča in nov asfalt. Upoštevane so tudi pripombe bližnjih stanovalcev in se bo uredilo protihrupno ograjo. Dela bi morala biti končana do 30. novembra,« pravi mozirski župan Ivan Suhover-šnik in dodaja, da je to le prva faza posodobitve prometnice, ki vodi v Zgornjo Savinjsko dolino. Druga faza je opredeljena kot srednjeročen projekt in med drugim predvideva na priključku k cesti iz smeri Letuša krožno križišče za večjo varnost vključevanja v promet. Marija Lebar občin tako Šaleške kot Zgornje Savinjske doline. Kot posebni ponudniki so se v tem okviru predstavili še Gorski turistični center Golte, Terme Topolšica in Kamp Menina. V četrtek, 10. septembra, so bili na razstavnem prostoru prisotni predstavniki zgornjesavinjskih turističnih ponudnikov razen Solčave, ki se je predstavila dan pozneje. V.d. direktorica ZTKMŠ Mozirje Helena Žagarje povedala, da je bil razstavni prostor dobro obiskan. Razdelili so veliko reklamnega materiala. Precej zanimanja je bilo za dopuste na turističnih kmetijah. Izkazalo seje, da je naše območje kot turistična destinacija že dobro prepoznavno tudi drugod po Sloveniji. V naši dolini je lani zaživel projekt obeleževanja svetovnega dneva turizma, kije 27. septembra. V letošnjem letu se projekt nadaljuje s sodelovanjem vseh občin naše doline, poimenovan pa je Sosledi. Priprave na izvedbo projekta so zahtevale veliko aktivnosti skozi celo leto, saj predstavlja projekt velik finančni, vsebinski in programski zalogaj. Ideja obeležitve svetovnega dneva turizma seje porodila v Turističnem društvu Mozirje, kjer so iskali možnosti dodatne ponudbe. Rezultat ideje je bilo gostovanje slovaške folklorne skupine. Letos so idejo razvili do te mere, da so se v projekt povezale vse občine s svojimi kulturnimi in turističnimi društvi. Letošnji organizatorje Občina Nazarje, kjer so prišli na idejo, da uporabijo svoje dolgoletne povezave z občino Čajet-ina iz Srbije. Na ta način so Čajetin-ci dobili možnost vrniti obisk zgornjesavinjske godbe, ki se je zgodil junija letos. K nam prihaja močna, 53-član- Tudi v petek, ko se je na razstavnem prostoru predstavljalo Solčavsko, je bilo zanimanje za turistične programe in reklamno gradivo živahno. Videlo seje, da slovenski turisti naše kraje poznajo in se zanje zanimajo. To še toliko bolj sedaj, ko je bila nedavno na prvem programu TV Ljubljana v terminu za turizem na sporedu oddaja o Solčavskem. Tako Žagarjeva kot Slapnik menita, da je treba s tako organizirano in skupno promocijo vsaj v okviru zgornjesavinjsko-šaleške regije nadaljevati. Po njunem mnenju bi bilo na podoben način smiselno nastopiti na MOS-u tudi prihodnje leto. Marija Lebar ska delegacija, katere večinski del predstavlja folklorna skupina KUD Zlatibor iz Čajetine. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 1996, bo predstavila izvirne srbske plese, pesmi in glasbo na naslednjih nastopih: v petek, 25. septembra, v Domu kulture Nazarje ob 12. uri. Še isti dan bodo nastopili v mozirskem domu kulture ob 18. uri. V soboto jih čakajo gostovanja v treh kulturnih domovih, in sicer ob 11. uri v Gornjem Gradu, nato ob 16. uri na Rečici ob Savinji in nazadnje ob 19. uri na Ljubnem ob Savinji. V nedeljo, 27. septembra, ko se zaključujejo dnevi turizma, nastopajo še v solčavskem kulturnem domu ob 11.30 in nazadnje ob 17 uri v Lučah. Projekt, kije povezal dolino, se bo udejanil skozi nastope folklorne skupine, kateri bodo stroške bivanja in nastopanja krile vse občine. Najboljši dokaz naše gostoljubnosti bodo polne dvorane ob njihovih nastopih. REKONSTRUKCIJA CESTE CEZ GORENJSKI KLANEC Dela predvidoma zaključena konec novembra SVETOVNI DAN TURIZMA Skupni projekt Zgornje Savinjske doline Roman Mežnar NA PRIHOVI NOVI AVTOBUSNI POSTAJALIŠČI Po treh desetletjih prizadevanj končno avtobusna postaja V četrtek, 10. septembra, so namenu predali par avtobusnih postajališč na Prihovi v Nazarjah. Svečanemu dogodku so prisostvovali številni gostje in domačini, kijih je nagovoril tudi direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko. Dejal je, da nova pridobitev predstavlja večjo varnost za udeležence v prometu, zlasti za pešce in dodal, daje investicijo, vredno več kot 100.000 evrov v celoti krilo ministrstvo za promet. Izrazil je zadovoljstvo, da kljub prerazporejanju sredstev v okviru proračuna direkcija za ceste uspešno izvaja začrtane projekte, ki jih je trenutno po vsej državi okoli 800. Eden od njih je tudi Dobletinski klanec, prav tako v občini Nazarje, kjer pravkar potekajo rekonstrukcijska dela. Navzočim je spregovoril tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat: »Tokratna slovesnost je ena Mag. Gregor Ficko: »Že letos smo na direkciji za ceste začeli s pripravami in pridobivanjem različnih potrebnih papirjev za krožišče v središču Nazarij. Z deli za sodobno ureditev regionalne Zadrečke ceste, ki poleg krožišča predvideva še pločnike in kolesarsko stezo, naj bi se začelo prihodnje leto. Naj povem, da so krožna križišča trenutno zelo zaželena v vsaki občini. Vendar na direkciji dobro preučimo tako varnostni kot ekonomski vidik in smiselnost takih investicij. Študije so pokazale, daje krožno križišče v Nazarjah vsekakor smiselno z vseh vidikov.« ____I________i_______________________________________________i od mnogih v okviru praznovanja občinskega praznika. Vendar pa je nedvomno sodobno avtobusno postajališče prav poseben dogodek za krajane Prihove, ki so si za to, da bi dobili avtobusno postajo, prizadevali kar trideset let.« Morda bi na prvi pogled v času, ko se večina ljudi vozi z avtomobili, takemu objektu kdo odrekal pomembnost,je nadaljeval župan, vendarje treba vedeti, da je avtobusni prevoz pomemben za starejše ljudi, ki sami niso vozniki, še zlasti pa so od njega odvisni mnogi mladi, ki se vsak dan vozijo od doma zaradi šolanja. Razen tega je postaja v neposredni bližini industrijsko obrtne cone v Prihovi, ki bo tako dostopna tudi za tiste, ki uporabljajo avtobusni prevoz. Sedanje postajališče je, kotzahtevajo predpisi, v paru, torej na obeh straneh ceste. Izvajalec VOC Celje je z deli začel že pomladi in uredil čakaiišča, površine za pešce s pločnikoma, javno razsvetljavo, prometno signalizacijo in odvodnjavanje. Ob uradni predaji avtobusnih postajališča v uporabo so simbolično prerezalitrak. Kulturni program ob tem so izvedli učenci nazorske osnovne šole. Marija Lebar Slovesno rezanje traku ob predaji avtobusnega postajališča namenu (foto: Marija Lebar) ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Ortodontsko ambulanta deluje v novih prostorih V Mozirju je že vrsto let delovala ortodontska ambulanta. Ortodont je dejavnost izvajal v okviru zdravstvenega doma Velenje, kjer so se pojavile kadrovske težave glede ortodontov. Zaradi teh so se odločili, da ambulanto, kije delovala pri nas, preprosto zaprejo. V dobro otrok in mladostnikov naše doline so se v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje odločili, da obdržijo ta program, zato so navezali stike z domačinko, specialistko čeljustne in ustne ortopedije Janjo Štiglic, ki dela v zdravstvenem domu Žalec. Specialistka je ponudbo sprejela in od 1 .julija dela vzačasnih prostorih v šolski ambulatni v Mozirju, kar pomeni, da se pacientom ni potrebno prestavljati v druge domove. Ker nova ortodontka izvaja novejšo metodo zdravljenja, oprema v stari ambulanti ni bila primerna za izvajanje dejavnosti. V šolski ambulanti je bilo že nekaj ustrezne opreme, zato tam sedaj deluje ortodontska ambulanta, in V zadovoljstvo otrok in mladostnikov je Janja Štiglic privolila v sodelovanje z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Mozirje (foto: Roman Mežnar) sicer vsak ponedeljek dopoldne. Potrebno pa je bilo kupiti nov instrumentarij za izvajanje dejavnosti. Roman Mežnar C gg , -, . - ; .■ .. V ^ TN Janja Štiglic: »V Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu so želeli obdržati ortodontsko ambulanto. Hitro smo našli skupen jezik, vendar stara oprema ni bila primerna za novejšo metodo terapije. Prej so izvajali metodo s snemnimi ortodontskimi aparati, zato je bilo potrebno nakupiti nov instrumentarij, saj sama izvajam metodo z nesnemnimi aparati. Ti aparati se v Sloveniji uporabljajo od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za učinkovite aparate, saj se z njimi da uravnavati vsak zob posebej, so pa bolj zahtevni za čiščenje. V vsakem primeru gre za nadaljevanje ortodontske dejavnosti v naši dolini, kije namenjena otrokom in mladostnikom.« 0 PODEŽELJE IN MESTO Z ROKO V ROKI Celodnevno dogajanje v Skalah privabilo številne obiskovalce V Skalah pri Velenju so v soboto, 12. septembra, pripravili živinorejsko razstavo, ki sojo organizatorji popestrili še z drugimi dogodki. Dogajanje so v sodelovanju organizirali Govedorejsko društvo Šaleške doline, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijsko gozdarski zavod Celje in LAS -društvo za razvoj podeželja Šaleške doline. Ob glasbeni spremljavi šoštanjske godbe na pihala Zarja so na razstavni prostor najprej prijahali člani velenjskega konjeniškega društva, za konji pa so prišle na vrsto krave. Lastniki sojih na prostor pod šotorom vodili po posameznih kategorijah. Tako gledalci na tribunah kot člani ocenjevalne komisije so imeli priložnost, da si krave dobro ogledajo, čeprav so se zlasti mlajše živali zaradi hrupa nekoliko upirale pravilno korakati in pozirati pred toliko množico. Na ogled in oceno je 29 rejcev postavilo 76 živali črno-bele in rjave pasme. Videti je bilo tudi za vzorec slovenske cikaste govedi. Predstavljene so Različni prikazi starih obrti in degustacije slovenskih mesnih in mlečnih proizvodov ter jabolk, krhljev in »sladkega toukeca« iz nove linije SLODAR so pritegnili marsikaterega radovedneža. Članice društva kmečkih žena so predstavile izdelovanje cvetja iz papirja, na mize pod kozolcem pa so naložile številne dobrote iz svoje kuhinje in predvsem peči. bile krave z izjemno življenjsko prirejo - preko 100.000 litrov mleka. Po vsakem »hodu« posamezne kategorije je strokovni ocenjevalec razdelil prva tri mesta in svojo oceno tudi utemeljil z razlago glede na zunanji izgled živali. Gledalci so na posebnih kuponih lahko glasovali za »mis razstave« in tako sodelovali v nagradnem žrebanju za letovanje vtoplicah. »Po šestih letih nam je zopet uspelo pripraviti živinorejsko razstavo. Veliko število sodelujočih potrjuje izredno pripravljenost in naklonjenost rejcev za sodelovanje na razstavi,« je dejal predsednik pripravljalnega odbora in direktor KZ Šaleška dolina Ivan Drev. »Za naše rejce pa je pomem- ben tudi human odnos do reje živali, kije osnova za proizvodnjo zdravega mleka in mesa ter garancija stalne kakovosti proizvodov za slovenskega porabnika,« je še poudaril Drev. Dogajanje so si organizirano prišli ogledati tudi učenci šoštanjske osnovne šole, ki so med drugimi sodelovali z likovnimi in literarnimi izdelki na temo razstave. Všeč so jim bile krave, še bolj pa male živali, predvsem mini poniji. Marsikdo od njih je z zanimanjem prisluhnil »prepevanju« petelina, ki je delal družbo razstavljenim kokošim prave štajerske pasme. Popoldne je bilo namenjeno viteškim igram in konjem. Marija Lebar Krava Noja je sicer dobila zaporedno številko trinajst, a vseeno osvojila prvo mesto v kategoriji prvesnic črno-bele pasme (foto: Marija Lebar) CYBER INTERNET CAFE NA LJUBNEM OB SAVINJI Pri Kumru brezplačno na splet Ljubenski podjetnik Paul Orešnik od tega meseca dalje v svojem lokalu omogoča strankam in mimoidočim možnost obiska spleta. V lokalu je računalnik, preko katerega lahko brezplačno preverite svoja elektronska sporočila ali preverite novice na spletu. Prav tako je v lokalu in na letnem vrtu mogoče vzpostaviti brezžično povezavo preko svojega prenosnega računalnika. Pridobitevje zanimiva tako za domačine kotturiste, veliko pa se poslužujejo te možnosti podjetniki, ki tako mimogrede uredijo svoje obveznosti ali sklenejo kakšen posel. Brezžično povezavo vokolici lokala je Orešnik omogočil skupaj z firmo D-Link iz Velike Britanije. V prihodnje namerava Orešnik urediti še večje število električnih priključkov, da bodo interesenti lahko napolnili baterije na svojih prenosnikih in tudi mobilnih telefonih, saj bodo na voljo tudi polnilci za le-te. Šteti Sem Paul Orešnik je obiskovalcem svojega lokala uredil kotiček z računalnikom za obisk svetovnega spleta (foto: Štefi Sem) Obvestilo lovcem na polhe Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje obvešča vse, ki bi letos radi lovili polhe, da je lovna doba za polhe od 1. oktobra do 30. novembra. Za lov na polhe potrebujete dovolilnico, ki jo izda lovska družina. Izpolnjeno dovolilnico s podatki, koliko polhov in kje ste jih ulovili, morate vrniti lovski družini. Če se ne držite teh določil, vas lahko kaznujeta lovski inšpektor in policija. Za lov na polhe izven lovne dobe, za lov brez dovolilnice ali za nevrnjeno dovolilnico so zagrožene denarne kazni. Več o lovu na polhe pa boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Marija Sodja Kladnik [____________________________________________Iz občin, Ljudje in dogodki ŠMARTNO OB DRETI S socialnim stanovanjem rešili pereč problem V okviru praznovanja praznika občine Nazarje so v sredo, 9. septembra, namenu predali socialno stanovanje. Stanovanje je namenjeno osebi, ki že dalj časa išče rešitev stanovanjske stiske. Trak so prerezali nazorski župan Ivan Purnat, direktor Zgornjesavin-jske kmetijske zadruge Andrej Presečnik, direktorica centra za socialno delo Marjana Veršnik-Fale. Predsednik krajevnega odbora Šmartno ob Dreti Bojan Štrukelj je v imenu osebe, kiji je stanovanje namenjeno, simbolično prevzel ključe. Iz razumljivih razlogov pa omenjena oseba na otvoritvi ni bila navzoča. Kot je povedal župan Ivan Purnat, gre za skupni projekt več udeleženih. Z novim stanovanjem, kije trenutno namenjeno za rešitev konkretnega nastanitvenega problema, so rešili težko socialno stisko. Najemnina torej ne bo visoka. »Če in ko si bo oseba, ki ji je stanovanje trenutno namenjeno, uredila drugačno nastanitev, bo to stanovanje še naprej namenjeno reševanju perečih stanovanjskih stisk socialno šibkejših občanov,« je dejal župan Ivan Purnat. Direktorica Veršnik-Faletova je povedala, da se na mozirskem centru za socialno delo glede na sedanjo krizo čedalje pogosteje srečujejo s problemi, ko ljudje težko plačujejo ekonom- ske najemnine za stanovanja. Na centru so seznanjeni tudi s konkretnim primerom, ki ga rešuje stanovan- je v Šmartnem. »Še posebej pa smo veseli, da je svojo pripravljenost pomagati izkazalo tudi gospodarstvo, ki mu včasih odrekamo tovrstne nagibe. Zgornjesavinjska zadruga je skupaj zobčino pripomogla, da bomo to zgodbo uspešno zaključili,« je dajala direktorica. Oseba, katere stanovanjski problem so pristojni poznali že dlje časa, je izrazila željo, da bi bivala v domačem okolju, toje v Šmartnem. Ko so razmišljali, kje zagotoviti to bivanje, so pomislili tudi na zadružni dom, kjer so že stanovanja in so se obrnili na direktorja zadruge Andreja Presečnika. »Za stanovanje smo namenili prostor, kjer smo doslej imeli skladišče. Uredili smo še kuhinjo in sanitarije in tako pridobili stanovanje, dovolj veliko za dve osebi. Adaptacija je vredna okoli 10.000 evrov. Stanovanje ostaja v lasti zadruge in bo za simbolično najemnino rezervirano za socialne probleme,« je povedal Presečnik. Za dokončno ureditev stanovanja in za opremo so združili moči domači Rdeči križ in odbor krajevne skupnosti. Program ob otvoritvi je vodil Bojan Štrukelj, sooblikovali pa so ga učenci POŠ Šmartno ob Dreti. Marija Lebar Direktor ZKZ Andrej Presečnik (levo), nazarski župan Ivan Purnat in direktorica centra za socialno delo Marjana Veršnik-Fale so predali socialno stanovanje svojemu namenu (foto: Marija Lebar) NOV* (PANDEMSKA) GRIPA MED OSNOVNOŠOLCI Šolarji v Savinjski dolini že obolevajo Če pri sebi opazimo bolezenske znake pandemske gripe, ostanemo doma in pokličemo osebnega zdravnika. Ministrstvo za zdravstvo je v teh dneh razposlalo zloženko z informacijami, kako najučinkoviteje preprečimo širjenje virusa nove gripe A (HlNl)v V torek, ravno pred zaključkom naše redakcije, je slovensko javnost obšla novica, daje na Osnovni šoli Polzela kar 94 otrok ostalo doma zaradi obolelosti ali strahu pred simptomi, ki nakazujejo na novo gripo. Šole so pred tem že prejele gradivo o ukrepih za preprečevanje prenašanja okužbe za novim virusom, informativne letake o novi gripi smo na domove prejeli tudi Zgornje-savinjčani. Kljub temu gre bolezen svojo pot, sicer pa v osnovnih šolah v naši dolini do tega časa še ni bilo opaziti obolelih za novo gripo. VSI OBOLELI OTROCI V DOMAČI OSKRBI Novica o polzelskih šolarjih, obolelih za pandemsko gripo, je prišla z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Kot so sporočili, je bila okužba v petih primerih tudi laboratorijsko potrjena v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja. Da panika vendarle ni potrebna, dokazuje že dejstvo, da so vsi oboleli otroci v domači oskrbi. Kljub temu seje vsaj nekaj staršev s Polzele odločilo, da svoje otroke ne pošljejo v šolo, kar po je po mnenju zavoda nepotrebno. Za preprečevanje širjenja novega virusa med otroci in odraslimi epidemiološka služba Zavoda za zdra-vslveno varstvo Celje vodstvu šol priporoča dosledno izvajanje higienskih ukrepov, torej predvsem skrbno in pogosto umivanje rok ter redno prezračevanje učilnic. Staršem obolelih otrok tudi svetujejo, da otroci v primeru gripe ne obiskujejo pouka vsaj sedem dni od začetka bolezni. TAMIFLU SPROŠČEN, CEPIVO PRIHAJA Vteh dneh je večina gospodinjstev v okviru nacionalne kampanje Ustavimo gripo že prejela zloženko, ki vsebuje informacije, s katerimi ukrepi se poskušamo gripi izogniti in kako ravnati v primeru okužbe. Pred dnevi je vlada tudi objavila, da iz državnih blagovnih rezerv na trg sprosti 50.000 škatlic zdravila tami-flu in 20 kg oseltamivira (tamiflu) v prašku. Uporaba predlaganih blagovnih rezerv protivirusnega zdravila je potrebna zaradi preskrbe lekarn in bolnišnic z omenjenim zdravilom. Hkrati ministrstvo za zdravje javnost obvešča, da trenutne zaloge protivirusnih zdravil v Sloveniji zadostujejo. Tudi cepivo je s pogodbami že zagotovljeno, prve količine v Slovenijo prihajajo od oktobra dalje. Cepivo, ki bo v Slovenijo prihajalo še do konca prvega trimesečja leta 2010, naj bi zadostovalo za cepljenje do 650.000 ljudi. Tatiana Golob PETER OZIM, ZMAGOVALEC MEDNARODNEGA TEKMOVANJA OPTIKE »Takšen uspek mi pomeni osebno potrditev« Peter Ozim (foto: Tatiana Golob) Rojen v Nemčiji v Kolnu, a po narodnosti in srcu Slovenec in Mozirjan, to je Peter Ozim, uspešen poslovnež, ki se vsaj enkrat letno v svoji domači hiši v Mozirju napaja s slovensko srčnostjo. Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino ima rad in ravno zato naše kraje opazuje s strogim kritičnim očesom. Za Zgornjo Savinjsko dolino si želi razvoja in uspeha. Svoj osebni uspeh, ki ga Peter Ozim, lastnik majhne optike v Kolnu, lahko meri v svetovnem merilu, pa je dosegel v lanskem letu na EOY 2009. Tekmovanju, ki poteka v okviru mednarodnega sejma optike IOFT v Tokiu, kjer je v najprestižnejši kategoriji dosegel zlato prvo mesto. - Mozirjani vašo družino in vas gotovo poznajo, ostali Zgornjesavinjčani pa verjetno ne. Čeprav ste rojeni in živite v Kolnu, pa zase pravite, da ste po srcu pravi Mozirjan? Res sem Mozirjan, tukaj so bili doma moji stari starši. Moja babica Zora Volovšekje imela v Mozirju prvo lekarno, pravzaprav je bila prva »lekarnarka« vstari Jugoslaviji. Babica meje že kot otroka naučila osnov trženja, ta dar imam verjetno po njej. Moj oče Igor Ozim je zelo nadarjen glasbenik, violinist, sam pa imam rad ročne spretnosti, torej povsem drugačno dejavnost. Tukaj imamo tudi hišo, zato sem Mozirje vedno obiskoval pogosto, Slovenija je bila vedno moja druga domovina. Sedaj v Mozirje ne pridem več tako pogosto, kot bi želel, ampak kadar pa, pa zelo uživam v tem okolju. Tukaj mi je čudovito in vedno pogosteje premišljujem o tem, da bi se v prihodnosti sem tudi preselil. -V Kolnu imate manjšo optiko, ukvarjate se tudi z oblikovanjem okvirjev. Tako je, sem lastnik manjše optike v središču mesta. Pred tremi leti sem se odločil, da se začnem ukvarjati tudi z oblikovanjem okvirjev iz biv-oljega roga. Gre za zelo zanimivo delo, saj je material za okvirje zelo poseben. Posledično je edinstven tudi vsak okvir, barve se vsakokrat drugače prelivajo, zato gre za res unikatna dela. - Okvirji iz bivoljega roga? Res se sliši edinstveno. Iz bivoljega roga seje do sedaj izdelalo le dva odstotka vseh okvirjev, proizvajalcevje zelo malo. Vsi optiki torej kupujejo praktično od enega proizvajalca, ki nudi le določen design, že malce staromoden. Gre za drag material, zato so do sedaj izdelovali le klasične okvirje. Jaz pa sem si želel oblikovati nekaj svežega, drugačnega. Meni je pomembno predvsem to, da dam temu izjemnemu materialu možnost in ga z modernejšo obliko in nižjo ceno ponudim tudi mlajši klienteli. - Sveža ideja in poseben material. Od tu verjetno tudi vaš velik uspeh v lanskem letu? Res lahko rečem, da smo dosegli velik uspeh. Gre za tekmovanje, ki je eno izmed le dveh na celem svetu, izdelek, s katerim tekmujemo, je optični okvir. Eno tekmovanje je v Parizu, drugo v Tokiu. V lanskem letu je moja optika prvič razstavljala, okvir smo poslali v Tokio. Odločitev za tekmovanje je padla hitro in spontano. Le teden dni pred koncem razpisanega roka sem v Tokio poslal en okvir, nisem pa vedel, kaj pravzaprav lahko pričakujem. V bistvu vsega skupaj nisem jemal preveč resno. -Pa kljub temu zmagal. Že čez teden so poklicali predstavniki izbora in sporočili, daje moja optika prejela prvo nagrado EOY 2009, v kategoriji Luxury and High class V soorganizaciji Kulturnega društva Utrip iz Rečice ob Savinji in Savinjskih novic bo v nedeljo, 20. septembra, ob 18. uri potekal večer v spomin na znanega in prezgodaj preminulega sodelavca našega časopisa, publicista in pesnika Edija Mavriča - Savinjčana. Večer bo potekal v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji. Mavrič seje udejstvoval na številnih področjih. Tako je bil član Društva novinarjev Slovenije, gledališki režiser, scenarist in igralec. Svojo ljubezen do lepe in klene slovenske besede je vložil v frames. To je najvišja kategorija, v kateri lahko tekmuješ. Tekmovanje poteka v svetovnem merilu, lani seje v različnih kategorijah ocenjevalo okoli 1.200 okvirjev. Zagon je velik, kriza pač ponuja dve možnosti. Ali nič ne narediš in čakaš ali pa reagiraš. Jaz rajši delam in navadno tudi prodrem skozi krizno obdobje. - Kaj vam takšen uspeh pomeni osebno in kaj poslovno? Zame osebno pomeni takšen uspeh velik užitek in osebno potrditev. Poslovno nam je ta uvrstitev prinesla velik uspeh na Japonskem, saj smo tam postali dobro prepoznavni. Kar se pa Evrope tiče, tolikšne prepoznavnosti ni bilo. Evropejci smo manj fleksibilni, nove stvari težje sprejmemo. Zagotovo pa bo moji optiki nagrada koristila tudi poslovno, konec koncev je izredno malo tekmovanj, na katerih se lahko optiki preizkusimo. V Tokio bomo šli tudi letos, saj si s tem veliko pomagamo pri širjenju poslovnih stikov na Japonskem. - Vaši izdelki, predvsem nagrajeni, se štejejo za prestižne. Ali to v času svetovne gospodarske krize vpliva na prodajo? Zagotovo recesija vpliva na določene segmente v mojem podjetju, hkrati pa ponuja veliko priložnost tistim, ki znajo ustvariti nekaj novega, drugačnega. Opažam, da so ljudje še vedno pripravljeni veliko denarja nameniti dobremu nakupu. Mora pa biti izdelek res vreden svoje cene. Poprej smo kupovali manj previdno, danes bolj mnoga knjižna in literarna dela, med katerimi sta tudi dve zbirki poezije in knjiga za otroke Povodni mož in roža ljubezni. Njegovo življenje in delo bo predstavil Franci Kotnik. V programu bodo Mavričeve pesmi recitirali člani kulturnih društev KD Utrip, KD Gornji Grad in KD Mozirje. Glasbeno bodo večer popestrili Habrovi fantje. Mavričevi večeri naj bi postali tradicionalen vsakoletni dogodek. Med drugim naj bi k sodelovanju pritegnili kulturne delavce celotne Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar »Že čez teden so poklicali predstavniki izbora in sporočili, da je moja optika prejela prvo nagrado EOY 2009, v kategoriji Luxury and High class frames. To je najvišja kategorija, v kateri lahko tekmuješ.« KULTURNO DRUŠTVO UTRIP IN SAVINJSKE NOVICE Večer v spomin Ediju Mavriču -Savinjčanu cenimo kvaliteto. In ker smo mala družba, se hitreje kot ostali preusmerjamo vvedno drugačne oblike okvirjev. Smo zelo prožni, karje gotovo prednost v današnjem poslovnem svetu. - Poslovni svet vam je torej dobro poznan. Kaj pa menite o samem razvoju turizma v Sloveniji ali natančneje v Zgornji Savinjski dolini? Ravno zadnjič sem si tukaj ponovno ogledal nekaj kampov, ki so zelo lepo urejeni, modernizirani. Neverjetno velikoje turističnih kmetij, apartmajev, žal pa, kolikor vem, nikogar, ki bi te turistične kapacitete koordiniral. Ni ustanove, ki bi vse to povezovala. Birokracija v Sloveniji je še vedno preveč komplicirana, vse se ureja prepočasi. Je pa osebje zelo prijazno, poskuša pomagati, a žal premalo konkretno. - V Nemčiji je za te stvari bolje poskrbljeno? Pravzaprav bi se Slovenija morala zgledovati po Avstriji. Tam je turizem zelo močan, vanj pa so se pred desetletji preusmerili ravno zaradi industrijskega kolapsa. Žal tudi tukaj, v naši Zgornji Savinjski dolini, industrija propada. Ni več Elkroja, Glina, velika sreča je, da vsaj še podjetje BSH v Nazarjah uspešno posluje. - Vidim, da so vam razmere v naši dolini kar poznane... Precej, da, ker me dolina in življenje v njej zanima. S sosedi imam veliko stika, precej imam tudi »Zagotovo recesija vpliva na določene segmente v mojem podjetju, hkrati pa ponuja veliko priložnost tistim, ki znajo ustvariti nekaj novega, drugačnega.« prijateljev po dolini. Veliko novega pa lahko tudi sam opazim. Na primer, prenovljen mozirski trg, kije res lep, ampak jedro ne živi. Ni dogajanja, ni malih trgovinic, ljudje na trgu nimajo kaj početi. Prijateljica iz Nemčije je bila navdušena ob obisku smučišč Golte, ampak, kaj početi po smučanju? Od tretje ure popoldan je tukaj vse mrtvo, ni privlačne gostinske ponudbe ali pa jo gostinci premalo oglašujejo. Žal mije, ker ta dolina ima velik naravni potencial, žal pa ostaja neizkoriščen. Mojim prijateljem iz tujine je pokrajina zelo všeč, vsi pravijo, da bi se z veseljem vrnili, ampak, sprašujejo se, kaj naj tukaj poleg sprehajanja v naravi počnejo? - Omenili ste, da razmišljate o selitvi v Mozirje... Za nekaj let sem še vezan na svoj posel, sicer pa resno razmišljam, da bi se res preselil sem. Mogoče bi se politično angažiral, vsekakor pa bi se posvetil nečemu čisto novemu. Danes delam šest dni v tednu po dvanajst ali celo več ur, časa za hobije med tednom ni. Takšno življenje ne sme trajati predolgo. V Sloveniji pa čutim, da bi se lahko posvetil novim izzivom. Že sedaj se tukaj napajam s prisrčnostjo, zato se rad vračam znova in znova, da iz sebe izčistim stres, ki ga pridelam pri svoji poslovni dejavnosti. Tukaj mi je lepo, torej, zakaj pa ne Mozirje? Pogovarjala se je Tatiana Golob NAZARJE Zgodovinski dan za Zgornjesavinjske starodobnike Prva septembrska sobota je bila za dobra tri leta staro društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobni-ki nedvomno najpomembnejši dogodek v dosedanjem delovanju društva. Ob nazorskem gasilskem domu so namreč razvili društveni prapor. Predlog člana starodobnikov Jožeta Strmčnika iz Luč na letošnjem občnem zboru je padel na plodna tla, saj so ga člani tedaj soglasno podprli. V drušlvu so stekle potrebne aktivnosti za realizacijo zahtevnega projekta, pri katerem so največji finančni delež prispevali člani društva, pripomogle pa so tudi vse zgornjesavinjske občine in donatorji. Ob tej priložnosti predsednik in gonilna sila društva Ivo Sovinšek ni skrival zadovoljstva ob zgodovinskem trenutku za Zgornjesavinjske starodobnike. Zahvalil seje vsem, ki so pripomogli k uresničitvi ideje, obenem pa poudaril, da društvo resda nima stoletne tradicije, ima pa dolžnost čuvati in ohranjati sto in večletno tehnično dediščino naših prednikov. Podatek, da so projekt podprle vse občine, govori v prid dejstvu, da društvo združuje člane iz celotne doline, le desetina članov prihaja iz drugih krajev Slovenije, dva tudi iz avstrijske Koroške. S svojimi 112 člani sodi po številu članov med prvo deseterico v Sloveniji, po znanih podatkih pa je prvo tovrstno društvossvojim društvenim praporom. Zadovoljstvo nad zgodovinskim dogodkom je v priložnostnem govoru izrazil tudi nazorski župan Ivan Pumat, saj je bila tokratna slovesnost prva v sklopu letošnjih prireditev ob prazniku občine Nazarje. Novo razviti Nazarski župan Ivan Purnat je pripel spominski trak na prapor (foto: Franjo Atelšek) prapor je označil kot priložnost za še večjo prepoznavnost drušlva in njegovih članov, nedvomno pa tudi za promocijo Zgornje Savinjske doline ter njenih prebivalcev v domovini in tujini. Slavnosti so se udeležilitudi gostje iz drugih starodobnih klubov, predstavniki ZŠAM in AMD Zgornje Savinjske doline, prisotni so bili donatorji-pred- stavniki občin in podjetij. Prapor so »obtežili« s spominskimi trakovi vseh zgornjesavinjskih občin in podjetij Prevozništva Pfeifer in Firštrototehnike. Za društvo ta pridobitev pomeni obvezo, »saj vendar imamo nekaj, kar nas bo gnalo naprej«, kot seje o praporu slikovito izrazila moderatorka prireditve Nataša Coklin. Prapor je blagoslovil župnik iz Nove Štifte, Alojz Ternar, »zadolžila« pa sta ga praporščak društva starodobnikov Janko Štru-clj in njegov pomočnik Janez Cajner. Franjo Atelšek LJUDSKE PEVKE LIPA Koncert ob drugi obletnici Ljudske pevke Lipa, ki delujejo v okviru Kulturnega drušlva Šmartno ob Dreti, bodo v nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri v večnamenski avli tamkajšnje podružnične osnovne šole pripravile koncert z naslovom Pod lipco zeleno. Dogodek je namenjen promociji njihove zgoščenke in praznovanju druge obletnice delovanja. Poleg gostiteljic bodo na koncertu nastopili še ljudske pevke Taščica iz Rač, skupina Jesensko cvetje, Fantje treh vasi, ansambel Kotnik iz Mozirja, ljudske pevke Gabrški cvet, ansambel Čar in pevke Pušeljc. Za glasbeno popestritev pa bodo poskrbeli harmonikar Robi Weiss in ansambel Golte. Dogodek bo povezoval Bojan Štrukelj. Marija Lebar 12. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE Kvalitetno druženje »lokakev« ob zanimivih predavanjih Minuli petek so se v Žužemberku zbrali novinarji, uredniki, tržniki, fotografi, skratka vsi, ki so tako ali drugače vpeti v ustvarjanje lokalnih časopisov. Med njimi so tudi sodelavci Savinjskih novic z zanimanjem prisluhnili markantnim predavateljem in poznavalcem tiskanih in drugih medijev. Srečanje, že 12. zaporedje tokrat pripravil kolektiv časopisa Suho-kranjske poti, ki izhaja v občini Žužemberk. Preko 120 udeležencev se je zbralo v kulturni dvorani na Dvoru pri Žužemberku, kjer so prisluhnili otvoritvenemu nagovoru ministra za promet dr. Patricka Vlačiča. Taje izpostavil velik pomen lokalnih medijev v Sloveniji in izrazil željo, da »domače« lokalne novice še naprej obdržijo pomembno mesto v vsakdanu prebivalcev Slovenije. Ministruje na govorniškem odru sledilo več zanimivih predavateljev, ki so se s pripravljeno tematiko vsak po svoje posvetili lokalnim medijem. Mag. Andreja Jernejčič, menedžerka in članica uprave In-fonet mediaje ugotavljala, kakšen je dober lokalni časopis, o pomenu lokalnih medijev je za njo spregovorila tudi Janja Božič Marolt, preds- ednica uprave Mediana. Svoj pogled na lokalne novice je predstavil Andrej Vodušek, programski direktor Radia 1, o današnjih trendih fotografije pa sta zbrane poučila Aleš Beno iz Financ in Bojan Velikonja iz Dnevnika. Seveda so na svoj račun prišli tudi tržniki, ti so lahko prisluh- nili predavanju Janeza Bobnarja iz Diners Cluba Slovenije. Uradni del seje zaključil z okroglo mizo Kaj mi pomenijo lokalni časopisi, na kateri so sodelovali direktor podjetja Rika Janez Škrabec, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin, direktor A. T. Kearney prof. dr. Andrej Vizjak ter novinarka in voditeljica na TV Slovenija, Janja Koren. Strokovnemu deluje sledilo kosilo v Žužemberku in obisk tamkajšnjega gradu. Tam je bila razglasitev nagrajencev dopoldanske fotografske delavnice, v kateri so se fotografi lokalnih časopisov pomerili v terenski fotografiji. Zanimivo in koristno druženje udeležencev srečanja seje v grajski kletni dvorani ob prijetnem kulturnem programu nadaljevalo z degustacijo vin in krušnih dobrot. TG Tudi sodelavci Savinjskih novic so z zanimanjem prisluhnili markantnim predavateljem in poznavalcem tiskanih in drugih medijev (foto: Ciril M. Sem) OBČINA LJUBNO Odobrena evropska sredstva za prenovo trškega jedra OBČINA LUČE Javna obravnava osnutka Uredbe o Regijskem parku Te dni so na Občini Ljubno prejeli odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za obnovo trškega jedra. Projekt je vreden 345.000 evrov, od tega bo 172.000 evrov nepovratnih sredstev. Ostali znesek denarja za izvedbo del so predvideli v proračunu. Občina Ljubno seje na javni razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za prenovo trškega jedra prijavila že lani, vendar je bil razpis zaradi nekaterih nejasnih pogojev s strani ministrstva predčasno zaprt. Letos je ministrstvo javni razpis ponovilo. Gre za sredstva iz ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013. »Na občini smo veseli in zadovoljni, da smo dobili odobrena sredstva. Projekt obnove trškega jedra predvideva kompletno obnovo podzemne infrastrukture na trgu pred kulturnim domom in na cesti proti zdravstvenemu domu do lipe. Položili bomo nov vodovod, popolno kanalizacijo, vod za kabelsko TV in telekomunikacijo. Prenovili bomo tudi cesto proti zdravstvenemu domu, na trgu bomo uredili preplastitev in tlakovanje za postavitev kmečke tržnice,« pravi županja Anka Rakun. V sklop prenove sodi tudi obnova kulturnega doma na Ljubnem. Zamenjali bodo stavbno pohištvo, prenovili ostrešje in streho ter pročelje. Letos bodo objavili javni razpis za pridobitev izvajalca. Dela naj bi začeli spomladi prihodnje leto. Rok za dokončanje del iz omenjenega projekta je 5. oktober 2010. Marija Lebar V okviru javne predstavitve osnutka Uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe bo v Lučah v torek, 22. septembra, ob 17. uri v tamkajšnjem kulturnem domu potekala javna obravnava osnutka uredbe o parku. Podobne javne obravnave bodo potekale v vseh petih občinah, ki ležijo znotraj območja predlaganega parka. Sicer pa poteka javna predstavitev, ki bo trajala od 1. septembra do 31. oktobra 2009. Za ta čas so na občinah na voljo besedilo osnutka uredbe, informativna karta in knjiga pripomb. Namen javne predstavitve je, da se osnutek uredbe predstavi in obrazloži prebivalcem, lastnikom in ostalim zainteresiranim. Vtem času imajo vsi možnost podati pripombe in komentarje na pripravljena gradiva. Strokovne službe ministrstva za okolje in prostor bodo na vsako vprašanje oziroma pripombo podale pisni odgovor. Marija Lebar Prostovoljna gasilska društva spadajo med najstarejše humanitarne organizacije po svetu in 85-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti predstavlja lep pogled na skoraj stoletje human-itarne dejavnosti. Ob takšni priložnosti se spodobi praznovati v novi obleki, zato so tudi gasilci krajevne skupnosti Kokarje z veseljem poprijeli za delo in svoj gasilski dom oblekli v svečano obleko. Prireditev, ki je del praznovanja občine Nazarje, je dolgoletno delovanje gasilcev Gorice ob Dreti počastila minuli petek. Zbrane je pred prenovljenim gasilskim domom nagovoril predsednik društva Miran Lever. Poudaril je, da častitljiv jubilej delovanja dokazuje veliko požrtvovalnost gasilcev, ki vedno znova dokazujejo, da je osnovni namen pomagati sočloveku v stiski. »Da naše društvo lahko deluje v takšnem obsegu, seje v prvi vrsti treba zahvaliti vsem članom, ki nesebično prispevajo svoje delo, čas in tudi življenje pri elementarnih nesrečah ter prostovoljnih delovnih akcijah,« je zagotovil Lever in izpostavil dobro sodelovanje z občino, krajevno skupnostjo, domačimi društvi in sosednjimi gasilskimi društvi. Dom gasilcev v Gorici ob Dreti je bil zgrajen leta 1928, vedno seje vzorno vzdrževal, najnovejša prenova pa je potekala v mesecih pred občinskim praznovanjem. Kar preko osemsto ur prostovoljnega dela je bilo potrebnega, da so gasilci uredili stopnišče z ograjo v stanovanje, zamenjali ograjo na balkonu stanovanja, prepleskali lesnino, v nove barve ovili fasado ter na novo uredili fresko gasilskega zavetnika sv. Florjana. Poleg tega so gasilci uredili nove sanitarije, poveljniško sobo, zamenjali velika garažna vrata, uredili arhiv, vlili tlak v garažah, nova pa je tudi streha stolpa sirene. Takšen finančni zalogaj je društvo stal 10.400 evrov, od tega jih je občina prispevala pet tisoč. Ob tej priložnosti je predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar gasilcem podelil priznanja za dolgoletno delo, župan občine Nazarje Ivan Purnatje svojemu namenu predal novo gasilsko opremo v vrednosti 2.500 evrov, katere nakup je v glavnini krila občina, diakon Slavko Čeplak pa je prenovljen dom tudi blagoslovil. Organizacije, Ljudje in dogodki j MUZEJSKI VEČER V DRUŽBI Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM Mineva 90 let od bojev za severno m ■ Aleksander Videčnik, neutruden raziskovalec kulturne, zgodovinske in narodopisne preteklosti Zgornje Savinjske doline, je v torek, 8. septembra, v Muzeju Vrbovec predaval o enem od temeljnih poglavij sodobne slovenske zgodovine - bojih za severno mejo. Kronološko pregledno je predstavil dogajanje in osebnosti, ki so narodno zavedne in odločne ustvarjale pogoje za avtonomen razvoj slovenskega naroda. Predavanje je začel z letom 1917. Takratje na pobudo zagovornika nacionalnih pravic Slovencev v dunajskem parlamentu Janeza Evangelista Kreka izšla majniška deklaracija, to je zahteva po avtonomiji jugoslovanskih narodov znotraj Avstro-Ogrske. Monarhija jo je zavrnila, zato so zlasti Slovenci začeli zbirati podpise. Tako so v Radmirju, Mozirju, na Ljubnem (podpisnice večinoma ženske, saj so bili možje na fronti) uspeli zbrati 400 podpis- ov za podporo Krekovi pobudi. Konec 1. svetovne vojne in razpad »dvojne monarhije« je Štajercem in Korošcem prinesel nove preizkušnje. V dogajanje ob severni meji je najprej odločilno posegel general Rudolf Maister. Z vojaškimi in diplomatskimi akcijami mu je uspelo, da seje boj za severno mejo na Štajerskem končal s priznanjem meje na mirovni konferenci v Parizu. Aleksander Videčnik je zatem oživil spomin na koroškega borca, poročnika Franja Malgaja. Ta je s četo prostovoljcev zavzel Mežiško dolino. Zaradi neodločnosti vlade v Ljubljani, ki mu ni poslala okrepitev, so Nemci nato zasedli Koroško do Karavank. V bojih za mejo na Koroškem je sodelovala tudi Celjska legija prostovoljcev in vpoklicanih obveznikov iz Rečice, Luč, Solčave in z Ljubnega. Državno mejo je nato po intenzivni propagandni vojni določil izid plebiscita 10.9.1920. Predavatelj je poslušalce spomnil še na enega moža v zgodovini Slovencev, dr. Lamberto Ehrlicha. V koledarju Mohorjeve družbe za leto 1922 je ta zapisal, da bi vsenem-ški osvajalni pohod - če bi uspel -postavil jezikovno mejo v Zidanem Mostu. Pa se osvajalcu še »sanjalo ni, da bi se mu drznil zoperstaviti narod pastirjev in kmetov«. Aleksander Videčnikje za konec pokazal še nekaj zgodovinskega gradiva, med drugim fotografijo spominske plakete generala Maistra, podeljene Francu Rajterju iz Radmirja. GOBARSKI DNEVI NA GOLTEH Iz gozda v lonec Na Golteh zaključujejo poletno gobe v naravi. In prav skrb za nara-sezono z organizacijo fradiclonaln- vo je prva, ki jih vodi pri njihovem ih gobarskih dni. Tako je v času druženju. Člani društva imajo svoj Člani Gobarskega društva Marauh Velenje so postavili na ogled okoli dvesto bolj ali manj užitnih, tudi strupenih gob (foto: Benjamin Kanjir) minulega vikenda potekala razstava gob, ki je bila tokrat zavoljo slabega vremena iz Alpskega vrta prestavljena na pokrito teraso hotelskega objekta. Člani Gobarskega društva Marauh Velenje so postavili na ogled okoli dvesto bolj ali manj užitnih, tudi strupenih gob, ki jih je moč najti širom naših polj in gozdov. Predsednik društva Jože Lekše je obiskovalce seznanjal z zdravilnimi učinki gob, o nevarnostih prekomernega nabiranja in pomenu, ki ga imajo kodeks obnašanja v gozdovih, redno se izobražujejo o temah, kot je prepoznavanje gob, načini njihove uporabe in podobno. Običajno ljudje nabirajo gobane, lisičke, dežnike, morda kakšno vrsto golobic in podobno, ostalih pa večinoma ne poznajo. Na tej razstavi je bilo moč videti ogromno užitnih gob, Jože Lekše pa je gobarska enciklopedija v malem. Ljudje, ki so v dnevih razstave poslušali njegova izvajanja, so se lahko veliko naučili, spoznali kakšno novo vrsto gob in njihov učinek na zdravje ter kulinariko. Slednja je bila predmet hotelskega gostinstva. Z bogato in pestro paleto jedi, v katerih so uporabljali gobe, so dopolnjevali gobarske dneve. Gobarski dnevi so spričo slabih vremenskih napovedi privabili na GODBA ZGORNJE SAVINJSKE Gostovanje Predoslje na Gorenjskem, v bližini Brda pri Kranju, je 30. avgusta gostilo prvo srečanje pihalnih orkestrov. Tamkajšnja krajevna skupnost je tradicionalno prireditev Naaaj dan letos prvič organizirala v dveh dnevih in v nedeljo je bilo v sklopu pr- Golte manj obiskovalcev, kot pa bi jih ob napovedi lepega vremena. Kljub temu sofisti, ki se niso ustrašili, na planini spoznali veliko novega in ugotovili, daje narava tudi ob začetku jeseni lepa in radodarna s sadovi. Benjamin Kanjir ' Predosljah Srečanje se je začelo s povorko vseh štirih godb po ulicah Predoselj, sledil je posamičen nastop vsake godbe, srečanje pa seje zaključilo s ponovnim skupnim igranjem godb. Srečanje ni samo predstavitev godb, je tudi navezovanje Zgornjesavinjski godbeniki med nastopom na Naaaj ireditev omenjeno srečanje godb. Poleg godb iz Kranja, Šenčurja in Železnikovje povabilo za sodelovanje dobila tudi Godba Zgornje Savinjske doline, kar je še en dokaz, da se glas o kvaliteti orkestra širi širom Slovenije. stikov med glasbeniki in začetek morebitnih sodelovanj v prihodnje. Gostovanje se je zaključilo z ogledom Predoselj, cerkve Sv. Siksta in grobnice barona Žiga Zoisa na tamkajšnjem pokopališču. Matej Kranjc zovnic 2009/2010 Pohitite in do konca septembra kupite smučarske vozovnice za bele strmine na Golteh po 20% nižji ceni. Namesto 26 EUR boste za celodnevno smučarsko vozovnico do konca ^ ». septembra plačali 21 EUR in prihranili kar 5 EUR. QUl L6Slovenija Vozovnice za otroke 40% cenejše od vozovnic za odrasle. INFORMACIJE: Tel.: 03/ 839 12 00 | PRODAJNA MESTA: Golte - spodnjo postaja nihalke, TIC Žalec, Izletnik Celje, AP Ljubljana, www.eventim.si Zgodovinski pomen zadružništva in hraniiništva (6) Piše: Aleksander Videčnik POSOJILNICA GORNJI GRAD Ena močnih "vošnjakovk" na Štajerskem je bila tudi v Gornjem Gradu. Kot ustanovitelja viri navajajo trgovca, narodnega moža in župana Jožefa Krajnca. Posojilnico so ustanovili 7. decembra 1890, takoj za tem je bila registrirana kot zadruga z neomejenim jamstvom. Prvo načelstvo so sestavljali: načelnik Jožef Krajnc in člani Franc Šarb, Josip Mikuš, dr. Ivan Šlander, Blaž Čeplak, Jakob Božič, Anton Levar, Franc Mermal in Anton Zavolovšek. Po navedenih imenih sodeč je bil krog pobudnikov iz različnih krajev Zadrečke doline. Posojilnica seje izredno hitro uveljavljala. Ob ustanovitvi je štela 203 člane, 1903. leta pa že 430 članov. Denarni zavod je kmalu zbral toliko denarja, da je sredi mesta sezidal za tiste čase prav imenitno stavbo, kiji še danes rečejo "posojilnica”. Lahko domnevamo, daje veliko zaslugo za dobro poslovanje pripisati Franu Kocbeku, ki je vstopil v načelslvo leta 1908 in ostal tajnik vse do smrti. V letu 1903je bilo načelstvo sestavljeno takole: načelnik Jožef Krajnc, člani Franc Šarb, dr. Ivan Šlander, Peter Ručigaj, Matija Krajnc, Jože Mikuš, Franc Podbrežnik in Fran Kocbek kot tajnik. V času krize v tridesetih letih je prišlo do težav, ki pajihje posojilnica kmalu prebrodila. Leta 1937 je izšel novi zakon o zadrugah. Posojilnica seje organizacijsko prilagodila novim predpisom. Poslej ni bilo več načelstva, pač pa upravni odbor. Vanj so bili izvoljeni: Anton Kolenc iz Gornjega Grada, Anton Tevž z Ljubnega, Franc Kolenc iz Juvanja, Anton Zavolovšek iz Krope, Franc Žmavc in Franc Božič, oba iz Gornjega Grada. Žal je kmalu prišlo do političnih spletk, saj je bila posojilnica liberalna, Kmečka hranilnica in posojilnica pa klerikalna. V celjskem časopisu Nova doba je bil junija 1919 odgovor na napad v klerikalnem časopisu Slovenski gospodar. Slednji je trdil, daje posojilnica "magnatska" in daje v njej slabo gospodarjenje s krompirjem... Tega je posojilnica naročila, da bi ublažila slabo preskrbo kraja, pa seje s prevozom nekaj zataknilo in krompir je prispel v Gornji Grad hudo načet... Seveda je Nova doba bila tudi pikra, svetovala je Kmečki hranilnici in posojilnici, naj raje pogleda, kako ji plesnijo vojna posojila v pisarni ...Seveda, takšne spletke niso koristile ne eni, ne drugi denarni ustanovi. ZVEZA SLOVENSKIH POSOJILNIC V CELJU Prav gotovo smemo šteti ustanovitev zveze slovenskih denarnih zavodov kot največjo Vošnjakovo zaslugo. Vošnjakovo temeljno načelo je bilo, da mora med slovenskimi denarnimi zavodi vladati vzajemnost in tesno sodelovanje. Da bi to dosegel, je dne 21 .januarja 1883 v Celju sklical sestanek predstavnikov tedaj obstoječih denarnih zavodov. Navzoči niso bili zastopniki vseh posojilnic, vendar so sprejeli sklep o ustanovitvi Zveze slovenskih posojilnic z namenom, da se poenoti poslovanje in okrepi strokovna plat delovanja v zvezi povezanih posojilnic. Zveza je bila ustanovljena kot društvo inje imela tričlansko načelstvo, vodstvo pa je prevzel Mihael Vošnjak. Takšna zveza slovenskih hranilnicje povzročila huda nasprotovanja med nemškimi prenapeteži. Uspeli so s pomočjo dr. Jožeta Vošnjaka, državnega poslanca na Dunaju, kije uspel prepričati oblasti o nepolitičnem ozadju nove zveze. REVIZIJSKA SLUŽBA IN REZERVNI SKLAD Že na občnem zboru zveze leta 1888 so sklenili uvesti revizijsko službo in denarno izmenjavo znotraj članic zveze. Ta slednja je bila zelo potrebna kot pomoč posojilnicam v primeru poslovnih težav. Oboje je predstavljalo velik organizacijski napredek in potrditev pravilne odločitve, saj je že zakon iz leta 1903 določil o obvezni reviziji denarnih zavodov. Zveza je začela izdajati strokovno revijo Zadruga in v Celju uredila tiskarno za tiskanje raznih tiskovin in rednih navodil. Vsako leto je Zveza izdala letopis, v katerem so bile zajete vse članice in prikazano njih poslovanje. Na občnem zboru leta 1894, torej ob desetletnici Zveze, je bila ugotovljena nenehna rast posojilnic in njihova vsesplošna poslovna uspešnost. Poudarek je bil »Slovenci jih snujejo (mišljene so posojilnice) iz lastne moči in brez tuje pomoči«. Leta 1893 so na Štajerskem našteli 16.647 zadružnikov (članov posojilnic, op. A.V.), združenih v 20 posojilnicah. Zveza skrbi za to, da se posojilnice ne zadolžujejo in delajo z "lastnimi močmi". Na občnem zboru Zveze leta 1894 so izvolili poslovni odbor: Mihael Vošnjak, predsednik, člani pa so bili: dr. Josip Sernec, Fran Lončar, I. Kristan, Fran Lene, dr. Ivan Dečko, dr. Josip Vošnjak in Josip Regali. Sprejeli so tudi sklep o enotnih poslovnih knjigah in obrazcih, te zagotovi Zveza. Priporočali so poslovanje na večjih območjih, kot so sodni okraji. Občni zbor leta 1899 je potekal prvič ob udeležbi delegatov s Koroške in Primorske. Izvolili so nove člane odbora: Mihael Vošnjak, predsednik, dr. Ivan Dečko kot podpredsednik, Fran Lončar, dr. Josip Sernec, dr. Josip Vrečko, Alojz Kraut, Valentin Podgorc za Koroško, dr. Ivan Valenčič in dr. Danilo Majaron za Kranjsko, Oskar Gaberščik in Slavoj Jenko za Primorsko. Leta 1916 so končno ustanovili v Zvezi "zadružno centralo", preko katere so izravnavali potrebna sredslva med članicami. Zveza pa je že zajemala članstvo iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Goriške, Trsta, Istre in Dalmacije. Tako združevanje naših ekonomskih zmogljivosti je potekalo več kot presenetljivo uspešno, vse do leta 1913, ko seje Vošnjak umaknil v Gorico, pa tudi zaradi hudih političnih spletk je celjska zveza slabela. Konec. 3ščemo stare fotografije Izredno lepo kopališče so od leta 1930 imeli v Lučah ob Lučnici. Fotografijo nam je poslal Albin Moličnik iz Luč. BARBARA NOVAK, zakonska in družinska terapevtka na Centru za družinsko terapijo Kamnik Poletje je predvsem čas dopustov, počitka, zabav, veselja in brezskrbnosti. Je pa tudi čas avantur, afer, novih poznanstev in izzivov. Nekateri menijo, da na primer pri telefonskih klicih, srečanjih na kavi ali tolažilnih objemih ne gre nujno za afero, spet drugi menijo nasprotno: da ravno takšni in podobni stiki ljudi kažejo na njen začetek, saj vzbudijo sume, dvome in nenazadnje izgubo zaupanja, ki naj bi bilo temelj vsakega odnosa. Nezvestoba je postala fenomen, ki zlasti na raziskovalnem področju zavzema vedno večjo pozornost raziskovalcev. Varajo in prevarani so tako moški kot ženske. Eden od pomembnejših razlogov za nezvestobo naj bi bila kvaliteta odnosov. Čustveni stik med zakoncema oziroma partnerjema, ki ga morda nikdar ni bilo ali pa je z leti usahnil, lahko znova vzpostavijo šele pogovori zakoncev o njima in o temah, o katerih jima je najtežje spregovoriti (na Ko zvestoba skoči čez plot... primer njuni strahovi). Ravno pomanjkanje takšnih pogovorov največkrat privede do naveličanosti, odtujenosti in nezadovoljstva v zakonu, kar pomeni tudi, da zakonca drug drugemu vedno manj zaupata. Čeprav je zakonec kot odrasla oseba odgovoren, da neznosno vzdušje v zakonu popravi, izboljša ali spremeni, ravno tega takrat ne zmore. Nemoč in obup pa dostikrat spremlja še zanikanje resnice, misleč, da se bodo stvari že same uredile. Ko človek tako živi »sam v zakonu«, ko se počuti osamljenega, nepomembnega in neljubljenega s strani drugega partnerja, v resnici neskončno hrepeni po sprejetosti in bližini. Tisti, ki je nezvest, dostikrat ne ve, zakaj »seje kar zgodilo« in zakaj je bil neiskren. Nekje globoko v sebi močno hrepeni po tem, da bi znova začutil povezanost z osebo, ki jo ima rad, da bi bil zanjo zanimiv in predvsem pomemben. Ljudje, ki varajo, bi za »tiste« trenutke tvegali čisto vse. Občutki, ki jih afere vzbudijo, so namreč izjemno privlačni in nezamenljivi. Takrat se človek počuti, kot daje znova zaljubljen, prerojen in za nekoga zelo poseben. Posledice nezvestobe, kije polna sramu in strahu, so za oba zelo razdiralne, saj sežejo v samo jedro njunih osebnosti. Partner, ki je žrtev prevare, se počuti prizadetega, izigranega in zavrženega. Občutek ima, da se je po razkritju afere porušilo vse, kar sta zgradila v njunem odnosu, čeprav je bil ta lahko že nekaj časa povsem nesrečen ali posut z obupom. Prevare na splošno ostajajo nesprejemljive in zanje ni opravičila. So le težko sprejemljivi razlogi, ki do teh dejanj pripeljejo, odgovoren pa je tisti, ki prevara. Nezvestoba in ljudje, ki varajo, so žal pogostokrat samo žrtve kritike in obsojanja, kar jih od soočenja z resnico le še oddalji. Redkeje pa pomislimo, da je skok čez plot največkrat samo jasen pokazatelj, da je treba v trenutnem odnosu čimprej nekaj spremeniti. Pri tem mislim zlasti na vključitev pogovorov v življenje zakoncev, in sicer o temah, ki soju nekoč oddaljile (na primer užaljenost, umik, molk), o vseh nerazrešenih konfliktih, potlačenih zamerah, pozabljenih željah ... Šele odločitev, da sta oba pripravljena narediti nov korak v življenju in vložiti veliko truda v delo na njunem odnosu in na sebi, je zagotovilo za povrnitev medsebojnega zadovoljstva, spoštovanja in sprejemanja. Prevare na splošno ostajajo nesprejemljive in zanje ni opravičila. So le težko sprejemljivi razlogi, ki do teh dejanj pripeljejo, odgovoren pa je tisti, ki prevara. Najem nepremičnine URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. V dosedanjih prispevkih sem vam, spoštovane bralke in bralci, predstavila stvarne pravice na nepremičninah. Ponovimo jih še enkrat: lastninska pravica, zastavna pravica/hipoteka, zemljiški dolg, služnosti, pravica realnega (stvarnega) bremena in stavbna pravica. V današnjem času, času globalne recesije, se ljudje glede na vse statistike ne odločajo več toliko za nakup nepremičnine, ki bi postala njihova last, saj pričakujejo, da bodo cene nepremičnin padle. Statistike zato govorijo v prid najemom nepremičnin, kar je tudi razlog, da vam bom v tem in nekaj nadaljnjih prispevkih predstavila bistvene elemente, na katere moramo biti pozorni pri najemu nepremičnine. Tema o najemu nepremičnin 14 k J je v času pred novim študijskim letom kar precej zanimiva za študente, ki se vsak dan s predavanj na fakulteti ne morejo vračati domov in nimajo pogojev za pridobitev sobe vštudentskem domu. Sevedaje predpogoj za najem nepremičnine, da naredimo nekakšen »seznam plusov in minusov« glede na potrebe, kijih imamo, na primer: ali na- jeti hišo ali stanovanje, v kakšnem okolju in podobno. Vsekakor je odločitevvvečini primerov vezana na stroške, vključno s ceno najema. Odločiti se moramo tudi, ali bomo nepremičnino poiskali sami ali bomo poiskali pomoč katere izmed nepremičninskih posredniških agencij. Teh je danes zadosti. Pri slednjem moramo že vnaprej vedeti, da posredovanje s strani agencije pri najemu ni brezplačno, kar pomeni, da se moramo natančno pozanimati, kakšni so ti stroški, da ne bi bili na koncu negativno presenečeni. Z nepremičninsko posredniško agencijo se sklene posebna pogodba - pogodba o posredovan- ju, v kateri morate pisno podati svoje predloge in želje ter zahteve v zvezi s poslom, ki naj ga opravi posrednik (glede lokacije, maksimalne cene za najem ...). Preden to pogodbo podpišete, jo natančno preberite, predvsem drobni tisk oziroma, drugače povedano, splošne pogoje pod katerimi posluje posredovalna agencija. Ko najdemo primerno nepremičnino za najem, ki si jo seveda tudi ogledamo, je potrebno pripraviti najemno pogodbo. Najemna pogodba mora vsebovati nekatere bistvene sestavine, kijih določata Obligacijski zakonik in Stanovanjski zakon, nanašajo pa se na pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank - najemnika in najemodajalca, opis nepremičnine, kije predmet najema, čas trajanja najema, pogoje za prekinitev najemne pogodbe... (o tem več v enem od prihodnjih prispevkov). Vsakršna kršitev najemne pogodbe po njenem podpisu bi vas lahko stala veliko denarja. Pozdrav do prihodnjič! Najemna pogodba mora vsebovati nekatere bistvene sestavine, ki jih določata Obligacijski zakonik in Stanovanjski zakon, nanašajo pa se na pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank - najemnika in najemodajalca. PREDAVANJE DR. PETRA WE1SSA NA REČICI OB SAVINJI Škof Tomaž Hren zaznamoval 17. stoletje v naši dolini jske doline povezan pravz njim. »Sinoda, kije bila v Gornjem Gradu leta 1604, je pomembna za Slovence, ker se je zapisnik poleg v nemščini in latinščini napisal tudi v slovenskem jeziku. Graditev cerkve in samostana v Nazarjah po letu 1634je povezana s turškim zatiranjem v Bosni, iz časa takoj po Hrenovi smrti pa izvirajo zapisi o stanju cerkva skonča 17. stoletja,«je med drugim izpostavil dialektolog. Za uro zgodovine domačega kraja se mu je v imenu organizatorja zahvalila predstavnica društva Tadeja Cigale in ga povabila, da tudi v prihodnje »Rečičanom in okoličanom osvetli še kakšno stoletje«. Marija Sukalo OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Obsežnejša predstavitev četice slovenskih umetnikov Kulturno-umetniško društvo Utrip je v rečiški osnovni šoli pripravilo predavanje Rečica s širšo okolico v 17. stoletju. Tako so poslušalci po obdobju Primoža Trubarja in protestantizma, o katerem je tekla beseda lani, lahko letos prisluhnili orisu pomembnejših dogodkov v 17. stoletju. Tega je pripravil dr. Peter Weiss, dialektolog in višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani. »Drugi vseslovenski kmečki upor, kije razplamtel naše kraje,je vsod-nih spisih dokumentiran z imeni in priimki kmetov, naših prednikov, ki jim je bilo sojeno in so bili sojeni,« je v svojem predavanju poudaril dr. Weiss in se dotaknil tudi »vladavine« Dr. Peter Weiss je orisal pomembnejše dogodke v 17. stoletju v naši dolini (foto: Marija Šukalo) ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Po njegovem mnenju je namreč marsikateri dogodek iz zgodovine Gornjega Grada in Zgornje Savin- Milena Koren Božiček je predstavila domače umetnike, ki so z nizom podob predstavili različne poglede na sožitje narave in umetnosti (foto: Roman Mežnar) Vokviru mednarodnega likovnega projekta Rags in the Wind III - Dotik je nastala prostorska postavitev v Mozirskem gaju. Spremljajoča razstava Sožitje dotikov je bila postavljena v mozirski galeriji in svečano odprta v petek, 11. septembra. Rags in the Wind lil je razstava del, ki s postavitvijo v naravno okolje, predstavljajo popestritev doživetja Mozirskega gaja. Na tej razstavi sodeluje 18 tujih in osem domačih avtorjev. V organizaciji Osrednje knjižnice Mozirje in Mozirskega gaja je nastala spremljajoča razstava Sožitje dotikov, v okviru katere so se obsežneje predstavili slovenski umetniki, ki so sodelovali v projektu. Kuratorka mednarodne razstave Milena Koren Božiček je bila vesela povabila in sodelovanja v projektu, v katerem so sodelovali umetnost, oblast in politika. Predstavila je četico domačih umetnikov, ki so v majhnem razstavnem prostoru z nizom podob predstavili različne poglede na sožitje narave in umetnosti. Navidezno različnost avtorjev presega odnos le-teh do okolja in človeka. Nastali so zanimivi artefakti, ki poudarjajo odprtost za medsebojni di- alog in sožitje različnih umetniških energij. Podžupan občine Mozirje Roman Čretnik se je ob odprtju razstave zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi. Hkrati je obiskovalcem zaželel dobro počutje, umetnikom pa veliko dobrih idej. V spremljajočem programu je občinstvo navdušila učenka Glasbene šole Nazarje Eva Vačovnik na violini, ki jo je spremljal Anton Acman ml. na klavirju. Galerija Mozirje se je še enkrat pokazala kot razstavni prostor, v katerem se uspešno predstavljajo različni umetniški pogledi na svet. Razstavljena dela so bila sama po sebi vabilo na otvoritev razstave v Mozirskem gaju, ki seje imela zgoditi naslednji dan. Roman Mežnar mm mm Na križišču gozdne ceste in občinske ceste Kokarje-Nazarje je nekdo 50 melrov pred cevnim propustom v hudournik Črni graben nasul poleg gradbenih odpadkov tudi stare okenske okvire. Ti so ob zadnjem deževju zamašili cevni propust. Ob večji padavinah bi zaradi tega nastala nekaj tisoč evrov težka škoda, saj vemo, kako poplave uničujejo ceste in celo mostove. Takšnemu ravnanju prav gotovo ne botruje zdrava pamet. Očitno nevestnež še ni slišal za odvoz kosovnih odpadkov, sploh pa bi lahko odslužen les uporabil za kurjavo. DJ PAŠNA SKUPNOST MENINA G0SP0DN0-GL0BAČE Obisk planinskega pašnika Lammersdorfer Aim Največja pašna skupnost v Zgornji Savinjski dolini Menina Gospodno-Globače je lani uspešno obeležila stoletnico ustanovitve Pašniške zadruge Gornji Grad. Na letošnjem občnem zboru so člani na pobudo predsednika Ivana Presečnika sprejeli sklep, da si ogledajo, kako na svojih pašnikih gospodarijo sosedje na avstrijskem Koroškem. Konec avgusta so se iz Gornjega Grada odpeljali proti Karavanškemu predoru in dalje po avtocesti proti Spittalu. Za začetek so se ustavili v kraju Aifersdorf, kjer so si ogledali živinorejsko kmetijo. Lastnik kmetije, ki je tudi učitelj na srednji kmetijski šoli, jim je razkazal svojo kmetijo, na kateri redijo 50 krav molznic lisaste pasme, plemenske telice in bike v novograjenem pol hladnem hlevu. Sledila je pot proti jezeru Millstatt. Od istoimenskega mesta so se po adrenalinski visokogorski cesti, za katero se plača taksa po osebi, povzpeli na hri- bovito alpsko področje, ki se dviga nad jezerom. Na koči sojih lepo sprejeli injim postregli narezek iz domačih mesnih in mlečnih izdelkov. Za dobrodošlico jim je gospodar zaigral na harmoniko. Po okusni malici so se srečali s predsednikom pašne skupnosti, kijetudi preds ednik vseh pašnih skupnosti na avstri-jskem Koroškem. Predstavil jim je pašnik, ki se razprostira na nadmorski višini od 1.500 do 2.100 metrov in obsega 265 hektarov. Ta planina je last dvanajstih kmetov, ki so združeni v pašno skupnost. Pašnikje razdeljen na tri dele. Na enem se pase 35 krav molznic, na drugem 25 krav dojilj, na najvišjem tretjem delu pa 90 glav mlade živine. Lastniki skrbijo tudi za plačo treh zaposlenih na planini. Iz dohodka za mleko plačajo sorazmerni prispevek glede na število krav in količino mleka. Zaposleni pasejo, molzejo in izdelujejo sire, vse ostalo delo na planini, ki zajema čiščenje pašnika, ureditev ograje in drugo pa opravijo lastniki pašnika sami (člani pašne skupnosti). Z opravljanjem delovnih urni nikoli problemov, saj gre za njihovo lastno zemljo. Pašnikje v celoti ograjen z bodečo žico, ki jo jeseni snamejo, saj avstrijski lovci ne dovolijo električnih ograj. Divji prašiči niso problem na tem delu Alp. Paša traja od 10. junija do 15. septembra, mlada živina pa je na pašniku do konca septembra. Na planini je tudi sirarna, ki so jo posodobili leta 1960. V tojihje vodilo pomanjkanje delovne sile za ročno molžo. Takrat so uredili tudi molzišče. Pred desetimi leti so prekinili s prodajo mleka mlekarni in so vsega začeli predelovati in tržiti kar na planini. S sredstvi EU so uredili hišo s sirarno, kjer imajo vodene oglede in de- gustacijo sirov. V njej vsak dan predelajo 500 litrov mleka. Iz te količine dobijo dva hlebca po 15 kg lam-mersdorferskega planinskega sira, ki zori dva meseca. Tega sira izdelajo največ. Delajo pa tudi mladi sirz drobnjakom. izsirotke izdelujejo mehki sir s kumino in maslo. Siri iz njihove sirarne so prejeli že več priznanj. Planina je turistično izredno zanimiva in poleti zelo obiskana. Avstrijski šolski sistem ima tudi program šole v naravi na planinah. Potem programu otrokom predstavijo lepote planin, ukrepe za njihovo ohranjanje, trud in delo skrbnikov. Privzgojiti želijo čut odgovornosti do okolja in tistih, ki to okolje negujejo, ohranjajo. Poučujejo jih o življenju in delu na planini. Med počitnicami organizirajo varstvo otrok na planini. Dnevnojih vodijo na poučne sprehode. Po ogledu sirarne so se sprehodili po pašniku, nakar so se od prijaznih gostiteljev poslovili s slovensko pesmijo, ki so jo spremljali zvoki različnih instrumentov glasbeno nadarjenih udeležencev ekskurzije. Po spustu v dolino je sledil ogled starega mestnega jedra Millstatt s samostanom in cerkvijo ter sprehod do glavnega trga in Millstattskega jezera. Okusna večerja je bila na sončni strani Alp, vožnja proti domu v poznih večernih urah pa je minila v strnjevanju vtisov in kančku zavisti, da so avstrijske planine last kmetov. ((<«))) Kulturno-uraetniško društvo utrip, Rečica ob Savinji m 'WM vabita na VEČER v spomin na EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji v nedeljo, 20. septembra 2009, ob 18.00. Vabljeni!