204. številka._Ljobljana, v sredo 9. septembra. XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan «e«er, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a v a t ri j sk o-o« er s ke dežele za vse foto 15 ifld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden meaec 1 gld, tU ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na uoni.za vae leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k'., *a Jdđen mMM I f*ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje delti« toliko več, kolikor poituma znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiriBtopue petit-vrste po 6 kr.. čc se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr.„ tu m dvakrat, in no -t kr., če so trikrat ali večkrat Tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u p rav ui a tv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolba". U pravo i S t vu7 naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vst> H.luHnintraUvuo »tvari.
„Slovenski jezik in naše gimnazije".
Še jedenkrut moramo se pečati s tem že to-likrat prerešetanim vprašanjem, ker je nastopil na bojišče nov nasprotnik: prvotnega člankarja brezimni oproda in v „ Večerne priloge" sobotni številki napisal članek, ki se pač odlikuje po svoji dolgosti, nikakor pa ne po objektivnosti in koreni tosti. To je tudi povsem naravno, saj mora oproda vsekdar in povsod biti istih mislij, kakor njegov prvoboritelj, rabiti mu mora isto orožje, v prvi vrsti zavijanje, sukati mora že močno obrabljeni rapir r.ivna tako elegantno ter zagovarjati zavoženo stvar z razlogi, iz trte zvitimi, samo, da bi se malce zakrile ma-roge, katerih si jo prvoboritelj v obilici stekel pri tej priliki.
Oproda pisatelj prav po nepotrebnem našteva točke., katere je poudarjal g. pisatelj v treh „razborito, stvarno in premišljeno pisanih člankih.u Saj temu še ni bilo tako dolgo, da so napominani članki prišli v svet in v svesti naj si bode, da teh člankov tako hitro ne zabimo. Še nepotrebneje pa je bilo ?agotavljati, da je te članke „pisatelju narekovala v pero goreča ljubezen do naroda slovenskega." Tega mu pač nihče ne verjame. Davno je že naša sodba gotova, da pisatelj famoznih treh člankov ljubezni do naroda slovenskega uikdar imel ni, da je bilo njegovo rodoljubje le sredstvo za osobne koristi in ugodnosti, „Večerne priloge'1 sobotni članek pa nam neljubo ad oculos kaže, da se sedaj tudi gospod oproda z brzimi koraki bliža temu stališču.
Naj nikar ne trdi, da je njegov prvoboritelj terjal, naj se osnuje v Ljubljani še jedna kompletna gimnazija s slovonskim učnim jezikom, temveč tenor njegovih člankov bil je ta, da bi bila vsaka taka koncesija iluzorična, da vlada za to nema niti potrebnih sil, niti etične dolžnosti. Ne treba torej šepavih in porogljivih dovtipov o slovenski akademiji iu o slovenskem vseučilišči, marveč ostanimo pri tem, kar je pisatelj res pisal, ne pa, kar bi bil pisati mogel.
Če se trdi, da je naša pisava z nemškim duhom napojena, ne bodemo ugovarjali, ker bi bilo čudo, ko bi bilo drugače in ker je veliko čudo, da smo se še tako ohranili. Zategadelj pa ne čutimo niti najmanjše potrebe, da bi tako navdušeno de-
LISTEK.
Iz Slavonije.
u.
Danes dne 5. septembra 1885 Vam pišem iz sredine generalnega štaba iz bližine zapovedajočega generala barona Ramberga. Vem, da noben slovenski dnevnik nema v Požegi svojega originalnega korespondenta, Vi ga pa imate. Zatorej Vas lepo prosim, nikar ne verujte vsega, kar boste te dni čitali o Požegi in njenem prebivalstvu po nemških novinah, naročito židovskih. Pisali ste namreč v štev. 198. tako-le: „Slavnostni odbor ukrenil jo mej drugimi važnimi pripravami, da bode precejšnje število meščanov iz Požege cesarju nasproti jahalo in ga od Pakraca spremljalo ob potu do Požege.
Bog Vam oprosti grehe za sedaj, nego jaz bi samo rad vedel, od kod ste zajemali, ko ste to pisali in kdo vam je obesil takega medveda.*) — Požeški meščani — na konjih! — Požeški meščani
*) Agramerica. Uredn.
klamovali o nujnosti nemščine, kakor to storita prvoboritelj in njegov oproda, ki sta proglasila kot dogmo: da je znanje nemškega jezika v govoru in pisavi vsakemu omikanemu Slovencu za izveličanje neobhodno potrebno, ker nemščina našemu razum-ništvu odpira „prostrano tvorišče od Adrije do Karpatov, od Bodenskega jezera do Pruta."
Oglejmo si nekoliko bližje to lepodonečo frazo. Tvorišče, ki nam ga nemščina odpira, ni tako ogromno, kakor se navadno misli, bilo bi pa še skromneje, ko bi v nas bilo dovolj slovanskega in moškega duha. Ob Adriji saj nema ugodnih tal, saj temu še ni osem dnij, da se je zahtevala, preiskava ker je politiško oblastvo na dopis nekej istrskej občini napravilo n e m š k napis. Ako izvzamemo vseučilišče v Černovcih in zastopnike rodu Abrahamovega v Su-ćavi in Radavci, tudi ob Prutu ne nahajamo prebivalstva, a katerim bi se dalo nemški občevati. Mogoče, da ima gosp. oproda v tej zadevi posebne skušnje. Isto velja o Karpatih, kjer je pač tvorišče za poljščino in madjarščino, ne pa za švabščino. No, par pretiranosti par „širokostopajočih fraz" je v vsakem članku treba, in vsakdo ve, kako prav piide včasih kaka „figura poetica". In kaj jedna-cega je trditev, da si mora velik del naše inteligencije po drugih kronovinah iskati kruha. Inteligencije naše je izven slovenskih pokrajin jako malo. Vse svoje razumnike, kar jih je v Češki, Gorenjo Avstrijski, na Solnograškem in Tirolskem, seštejemo skoro na prstih jedne roke. In če izvzamemo Dunaj, Ljubno in Gradec, nemate niti jednega mesta na nemških tleh, kjer bi bilo količkaj znatno število slovenske inteligence. Pa porečete: V zasobnih službah jih je veliko! Kaj še? Le čitajte „Tages-pošto" in našli bodcte, da kadar se razpisuje kaka privatna služba, da se že skoro vsakikrat stavi pogoj: „Prosi le c mora biti nemške narodnosti". Eksport naše inteligencije mej Nemce je vedno manjši, kar je tudi popolnem naravno. Kakor se je v vojski uvel „Territorial-Sistem", tako se bode tudi polagoma mej narodi samimi. Kdor hoče slovensko inteligencijo „en masse" izvažati mej Nemce, podoben je trgovcu, ki hoče gorenjsko pšenico izvažati v Banat ali pa v Rusijo.
Ne eksport narodne inteligencije pa skoro niti misliti ne treba. Le poglejmo po pokrajinah sloven-
konj niti nemajo, ampak krave redijo, same krave, katere davajo njim in njihovim otročičem sladkega belega mleka, pa ko ne bi imeli konj „Šijaci", t. j. kmetje iz požeške okolice, bil bi v mestu Požegi pravi konj čisto neznana prikazen in požeške dekle ne bi imele tolikega veselja s husarskimi konji, ko bi bile bolj vajene jahače v.
Ko je namreč dojahal prvi husarski polk, so naše kuharice kar hrule iz kuhinj na ulice in se neso mogle zadosti nagledati in načuditi konjem, še bolj pa jahačem. Ni to, kar si bodi, videti polk husarjev v mestu, v katerem nikoli ne zazvenči nobena sabla, kjer sploh sable ne nosi nobeden drugi kakor pandur, žandar in finančni stražar.
Vprašal sem danes neko požeško „frajlo", ki je slonela na dueanskih vratih, da li je videla husarje; odgovorila mi je, da jih je videla, nego „premalo jih je bilo!" Glejte jo no, ta bi jih naj-rajše videla celo divizijo na jednem kupu!
Glejte, ko bi požeški meščani, kateri se sploh zovejo „Požeganneri" znali jahati, ne bi „Požega-neream" htoaiji bili tako čudna prikazen, kakor se je to pokazalo pri včerajšnjem prihodu prvega hu-sarskega pollv^
skih in prepričamo se v prvi hip, da nam na Koroškem in na Primorskem nedostaje par sto duhovnikov, da je po naših srednjih šolah in po uradih jako mnogo tujcev, ki ne znajo našega jezika in se ga tudi učiti nočejo in so baš zaradi tega najhujši protivniki in velika ovira narodni ravnopravnosti.
Gospod apologet nemščine navaja nam Čehe kot vzgled, rekoč : „Kako sta se trudila Rieger in Clam Martinic, da bi dosegla deželni zakon, po katerem bi se bilo vsem dijakom po čeških srednjih šolah obligatorično učiti nemščino." Da je ta stavek dobro premislil, ne bil bi ga napisal, kajti baš to govori proti apologetu. Čehi so gotovo praktični ljudje, nemščine jim je gotovo toliko treba, kakor nam Slovencem, in vender zakon ni prodrl. Pri nas pa se je nemščine učiti obligatorično, a ne dosti temu, mej nekaterimi rodoljubi (?) se neprestano deklamuje in bobna o nujnosti nemščino itd. Tudi razlog, da so se Nemci upirali temu zakonu zaradi tega, ker bi jih potem Čehi celo po nemških pokrajinah rinili s svojih mest, ni istinit, ker so se Nemci tega zakona le zategadelj branili, ker bi per analogiam potem tudi češčina kot drugi deželni jezik bila za Nemce obligatna. V tem grmu tičal je zajec f
Pa čemu bi dalje pisali o potrebi ali nepo-trebi nemščine, saj vemo da gospod apologet zanjo živi in gori, da se mu zdi potrebno propo vedo vati in priporočati, naj se nemški učimo, ko nam vender nemški jezik pri oknih in vratih in še celo po dimniku v naše domovje sili. Saj imamo nemško realko, nemško višjo gimnazijo, v ljudskih Šolah šopiri se nemščina, vsi zasobni zavodi so nemški. Nemci imajo svojo protestantovsko šolo, nemški otroški vrt, mesto mora jim vrhu tega vzgraditi nemško deško in dekliško šolo, in kakor bi vsega tega še ne bilo zadosti, skrbita kranjska hranilnica in dr. Weitlof, da bode tudi „Schulverein" dobil svoj delež, kajti poleg nemške šole, za katero so prostori v tukajšnji realki že pripravljeni, razpisuje se ravnokar mesto učiteljice na soli šulfereinovi pred durmi mesta Ljubljanskega. A kaj vse to pomaga, nekaterim našim rodoljubom vse to še ni dovolj, radi bi menda, da bi vsak Slovenec prišel že z nemško slovnico v roki na svet.
Zdaj imamo v Požegi že toliko konj husarskih in drugih, da bo obligatnim požeškim kravam, katere sicer vsak dan šetajo po ulicah na pašo v jutro a iz paše na večer, tesno prihajalo, ter bodo bržkone mislile, da so prišle v konjska nebesa, ampak čez 14 dnij ne bo več videti niti konj, niti husarjev niti drugih vojakov, nego goske se bodo zopet pasle po glavnem trgu okolu statve „narodne" sv. Trojice pred frančiškansko in pred popovsko cerkvijo, kakor pred manevri, a zidovi bodo brojili novce, mi drugi ljudje pa bodemo plačevali svoje dolgove in zopet bodemo spali mirno, če ne bo v mestu nobenega mrliča.
Mrliči so za Požego prava nesreča, malo jih je, na mesec po dva ali trije, nego je i to preveč; tukaj je namreč običaj, da že ob 4. uri v jutro zvonijo mrličem in to zvonenje se sliši črez hribe črez plan, ter budi pobožne kristijano iz sladkega spanja, pa ne samo katoliške kristijane, kakeršen sem jaz, ampak tudi zidove in drugo nevernike. Zdaj je še hujše, ko se pridružijo zvouenju še trobentači raznih polkov, tako, da potem človek niti spati ne more.
Zdaj, ko to pišem, marširajo v Požego štirje
Nadalje poudarja gospod apologet, da nemarno za višjo slovensko gimnazijo potrebnih učnih sredstev, ter je naštel za V. razred 17 knjig, ki nam jih je treba. I/mej teh priznava sam., da imamo že Šumanovo slovensko in Kermavnerjevo latinsko slovnico, čudimo se pa, da njemu, ki mu je pogled odprt na oder in za kulise, ni, znano, da se dr. Sketova „Čitanka" že tiska, da ni pomislil na to, da bi se sprva vsi predmeti ue poučevali slovenski, ker se nam to dovolilo ne bode, da bi se „Uvod v dogmatiko", „Zgodovine stari vek", „Zemljepisje" in še kaj druzega prav lahko omislilo v teku jednega leta, zlasti ko bi bilo že določeno: „Prihodnje leto upelje se slovenščina v V. razred". A njemu ni bilo do tega, temveč skušal je le oprati marogastega prvoboritelja. Pri tem prizadevanji pa je le samega sebe onesnažil. Ne pomagajo mu jalovi dovtipi, da morda mi mislimo, naj se tudi slovensko berilo „piše' po diktatih, niti sklicevanje na to, da niti v III., IV. in V. razredu mestnih ljudskih šol v Ljubljani nemarno potrebnih knjig za slovenski učni jezik, ker slednje menda vender ni argument proti slovenski višji gimnaziji. Gospodje profesorji in deželni šolski svet, ki so se izrekli za upeljavo slovenščine, so bili gotovo prepričani, da je to mogoče, ne pa iluzorično, in vedeli so gotovo, kako bode mogoče
Najbolj smešno pa je, da se gospod apologet ! sklicuje na pomoč  vladino.   Ali je tako krat-kega spomina, da je že pozabil, kar je pred njim pisal njegov prvoboritelj, da vlada nema niti po-trebilin sil, niti etične  dolžnosti?   Tu naj b| bil  brusil svoj  dovtip,   a temu  se je previdno i ognil in se hrabro skril za vladino  pomoč, katero { je prednik njegov tako apodiktično zanika val. Čudno postopanje to za vsacega druzega,  le za apologeta nemščine ne.
Konečno le še nekaj. Apologet nam svetuje, j naj prosimo slovenske poslance, naj zastavijo resno in moško besedo zato, da Slovenci v Ljubljani res | dobe slovensko višjo gimnazijo. Ta svet je res lep, le škoda, da apologet ni še pristavil: Kadar bode o tem govor, naj Slovenci predlože one številke „Večerne priloge", v katerih je dokazano, da nemamo potrebnih knjig, da bi bila taka koncesija iluzorična in da vlada nema etične dolžnosti, niti potrebnih sil. In ko bi vse to ne pomagalo, potem naj vzemo še dotične številke „Deutsche Wacht" in vlada bode morala dovoliti v našo zahtevo! Zatorej bodimo hvaležni apologetu in njegovemu predniku, ki sta nam pripomogla k toli sijajnemu vspehu.
Po 1 i t i 6ui raftg led.
Niotraiije dežele.
V Ljubljani 9. septembra.
Sedaj je že oticijalno določeno, da se snide novi državni %l»oi* 22. t. m. v kratko zasedanje. Poprej se bodo pa vršila še nekatera posvetovanja mej vodjami desnice in levice o bodoči organizaciji strank. Vodje desnice snidejo se v ta namen na Dunaj i ali pa v Pragi Pri tej priliki bodo tudi Ukrepali, kakega programa se misli držati desnica v prihodnjem državnem zboru. Levičarjem pa vprašanje zaradi nemškega kluba še vedno napravlja skrbi.   Radikalnejši elementi bi radi poseben nem-
ški klub, zmernejši pa hi rajši, da levica obdrži sedanjo organizacijo. Kakor se da iz nemško-liberalnih listov sklepati, pridobiva skrajna nemška stranka vedno več upliva. Čelo oni listi, kateri so dosedaj vedno zagovarjali sedanjo organizacijo levice, se vedno izključljivejSe poprijemajo nemške narodne ideje. Liberalizem se nič več toliko ne poudarja, ampak samo nemštvo, nemška misel, se zagovarja. To je pa tudi dokaz, da nemškim liberalcem ni dosti za svobodo, ampak le za germanizacijo Slovanov.
TOomtvNlci dežolni šolski sovet poslal je na vse okrajne šolske sovete ukaz, da se imajo posluževati nemškega uradnega jezika. To se zopet vidi, kako da razumejo Nemci narodno jednakopravnost.
V nedeljo prišli so Poljaki v Pešto, da si ogledajo ogersko deželno razstavo. Bilo jih je kakih 700. Na kolodvoru so jih kaj prijazno Ogri vsprejeli. Nekaj Ogrov peljalo se jim je do Hatvana naproti.
Vitanje države.
NpaiiJNk i-iicmsk i spor zaradi Karolinških otokov že Nemčiji napravlja resne skrbi. Ko bi bil Bismarck vedel, da bode nemško prisvojevanje teh otokov Španjce tako razburilo, gotovo bi jih ne bil! Nemci nikdar poseli. Sedaj v Berolinu premišljujejo, kako bi se izvlekli iz zadrege, v katero so zagazili. Ljudstvo v Madridu javno žali nemško zastavo. Vsakdo bi bil mislil, da bode sedaj Nemčija zahtevala zadoščenja. A v Berolinu se nočejo prenagliti« „Nordd. Allg Zeit.u, ki je organ kneza Bismareka izjavlja, da podobnih izgredov še včasih kaka močna vlada, na pr. kakor je pruska, na more zabraniti, temnanj pa španjska, tedaj španjske vlade ne zadeva nikaka krivda. Pred vsem bi v Berolinu radi, da to stvar reši kak razsodnik. Za tacega razsodnika se že imenujeta kralj belgijski in cesar avstrijski. Iz te velike miroljubnosti v Berolinu, katero nemški listi za velikodušnost zmatrajo, se vidi, da se Nemci boje zamotati se v vojno s Španijo. Na Sprevi se boje, da ne bi Francozi porabili te prilike in se maščevali za poraze 1870. leta. Kes vsi francoski listi sedaj kaj mirno pišejo in celo Španijo svare pred vojno. To pa le kaže, da so Francozi previdnejši postali, ter se nečejo spreti z Nemčijo, dokler zato ne pride ugodna, prilika. Da pa francoski narod še vedno goji željo po maščevanji, to v Berolinu dobro vedo. Saj smo videli, kak krik je zagnala „Nordd. Allg. Zeit.", ko je nek francoski list le priporočal da bi se nastavili nekateri oddelki konjice bolj blizu nemške meje. Zategadelj je mogoče, da se nemško-španjski spor mirno poravna. To bode tem lož je šlo, ker se španjska vlada tudi prizadeva nadalje zatreti vsake protinemške demonstracije. Zraven tega se pa mislijo Spanje! pripra viti za vojno, ko bi le do nje prišlo. V vseh arze-nalih se baje jako pridno dela.
Kakor poročajo nemški listi, misli 4'i'na-gora osnovati stalno vojsko. Nabrali bodo najprej 520 novincev, kateri so rojenj od 18C>0—1805 leta. Ko jih bodo po evropski izvežbali, osnovali bodo druge čete, katerim se bodo pridodali že izvežbani vojaki za inštruktorje. Tako bode Črnagorn v par letih dobila sicer majhno, pa dobro izvežbano vojsko.
SrRiska skupščina skliče se sredi ali koncem novembra. V tem zasedanji ima rešiti važna finančna vprašanja.
V staroj Si*l»iji slovansko prebivalstvo ni noben dan varno arnavtskih napadov. Turška ob-lastva se nič ne brigajo za varnost življenja in imenja srbskega prebivalstva 23. m. m. so Arnavti napali vas Zavrat, oropali več hiš, mnogo moških in otrok pobili, več žen in deklet pa oskrunili.
Volitve za francosko zbornico bodo v 4. dan oktobra. Vseh volilcev je na Francoskem 9,696.168. Vlada je prefektom že razposlala instrukcije, kako imajo postopati pri volitvah. Vse stranke pridno agitujejo, zlasti monarhisti in radi-
kalci napenjajo vse sile. — Minister nauki poslal je na vse škofe okrožnico v katerej je opominja, da naj bode duhovščina ob prihodnjih volitvah neutralna*
Angle<l-i spoznavajo, da je indijska vojska premajhna, da bi mogla vzdržavati red v tako obširnih pokrajinah in zraven še braniti jih proti tujim sovražnikom. Zategadelj jo mislijo nekoliko pD vekšati. Novi glavni poveljnik indijske vojske sir Frederick Roberts neki misli predlagati, da se indijska vojska pomnoži za 10.000 angleških in 17 00O domačih vojakov.
Dopisi.
las Tolmina 3. septembra. [Izv. dop.] Kakor sem že telegrafično naznanil, sklical je naš državni poslanec dr. vitez T o n k 1 i v dan 30. avgusta svoje volilce Tolminskega okraja k volilnemu shodu v Tolminu, da bi jim položil račun o svojem dosedanjem delovanji v državnem zboru in da bi se ž njimi posvetoval o njih potrebah in željah. Shod, kateremu je bil jednoglasno izvoljen predsednikom Tolminski župan g. De ve tak, je bil ukljub slabemu vremenu jako dobro obiskan; kajti udeležilo se ga je nad sto volilcev iz raznih županij. Prvi se je oglasil k besedi naš državni poslanec. Zahvalil se je zbranim volilcem za častno zaupanje, da so ga jednoglasno volili v državni zbor, in obljubil, da se bode vedno trudil, skazati se vrednega laskave zaupnice. Omenja hudi boj, kateri so morali biti naši poslanci v državnem zboru za našo jt.dnako-pravnost.  Nekaj so dosegli, — vsaj na Kranjskem,
— in nadejati se, da se uda vlada kmalu našim neprestanim tirjatvam in opravičenim zahtevam tudi na Goriškem. Kranjski Slovenci so dobili slovenske paraleike v Ljubljani ter slovenski nižji gimnaziji v Novem mestu ter v Kranji. Pričakujemo, da nam vlada tudi v Gorici kmalu upelje slovenske, oziroma italijanske pararelke. V Pazinu so že hivatski razredi dovoljeni; tako vsaj smo čitali zadnje dni. čakajmo tedaj in upajmo, da se baron Con-radu kmalu o meč i kamenito srce!! — Naš poslanec se je pri vsakem važnejšem imenovanji na Goriškem za to potegnil, da je bil dotičnik ali Slovenec ali da je vsaj dokazal zmožnost, uradovati v slovenskem jeziku. Tako imamo, hvala Bogu in našemu poslancu, 'vzlasti pri sodnijah na Goriškem v zadnjem času take uradnike, ki so vešči slovenskega jezika.
Če se pa ne uraduje in ne piše še povsodi slovenski, je to pač le krivda naše potrpežljivosti in našega mehkočutja. Slovenski kmetje, zahtevajte tedaj od naših uradnikov, da govore z vami in da vam dopisujejo izključno v slovenskem jeziku. Uradnik mora spolnjevati svojo dolžnost; če ne bije hotel, pritožite se pri svojem državnem poslanci, ki vas bode prav rad podpiral. — Naš poslanec omenja tudi gmotnih koristij svojih volilcev, za katere se je doslej vedno potegoval in za katere mu bode i na dalje slabeti, osobito predelske železnice, katera se nam že davno obeta, in državnih podpor za zboljšanje naših cest.
— Konečno prosi poslanec svoje volilce, naj mu razodenejo svoje posebne potrebe in želje. — Po poslančevem velezanimivem govoru, ki je vzbudil obče zanimanje in zadovoljnost, so se oglašali ra~ni volilci ter so objavljali svoje  specijalne zahteve.
polki, vsak s svojo bando in to Leopold, Wetzlar, Jebčie in Kamberg, in dve bateriji topničarjev; da Vam je zdaj videti naše „ Požegannerje"! kakor da gori, tako letijo ljudje skupaj in gledajo te parade. Kaj še le bo danes teden, ko pride sam cesar in njegovo spremstvo!
Jelačičeva banda svira na glavnem trgu pred statvo „narodne" sv. Trojice „ Naprej zastava Slave" in „Oj banovci", a ljudij je vse polno, tako, da ne bi mogla igla pasti z neba na zemljo. Ondu, kjer se pasejo navadno požeško goske, je danes vse polno gospodičin in lepih gospej, pa tudi starih bab, da je veselje gledati gospe in gospodičine.
Magistratski sod z vodo in pipo nema daues posla, ker je nocoj deževalo, tako da je pehota jedva prigazila do Požege po blatu do kolena.
Kako se bode nadalje razvil manever, bodem vam opisal v sledečem pismu, danes Vam le še to povem, da uesmo danes nič prida obeda dobili, ker so vse kuharice pobegnile iz svojih „Verpfiegs-magazinov" ter so šle vojake gledat.
Spectabilis.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — ČeBki spisal Svutopluk Occh.)
III.
(Dalje.)
Usede se na drugi konec divana in ščebeta to in ono, srkaje čaj. Vojteh škili molče na njo. Sicer je že pri pohodih njenih k Tereziji njeno lepoto opazoval, a sedaj še le uvidi, da je v svoji podobi vablivejša nego katerakoli druga krasotica, kar jih je do sedaj spoznal. Seveda v svoji podobi. Nema mile golobje krasote, ki bi očarala s svojim ažurnim očesom njegovo srce, nedostaje ji nežnega idealnega kožuha, ki odeva milostno podobo sramežljive njegove Katarine, toda je jedna iz mej krasnih onih rusalk, kojih vlažne ustne pojo molče zapeljivo pesen, njih obrazi z bujnimi laskavimi lasmi vabijo omamljeno oko in njih mokro oko vabi s tajnim, nevarnim čarom v morsko globino. Čutim, kako prijema plamen moje misli. Bože, sedaj se odpne še jeden gumb : perzijski pevec, čutim opojno krasoto tvojih polnih jabolk iz Arabistna!
„Ah, jaz tukaj žlobudram," pravi za malo časa povabna gostiteljica, a vi ste se zamislili. Morda se dolgočasite v moje j družbi."
,,Ne dolgočasim se, res se ne dolgočasim, milostna gospa."
„Igrate li šah ali damo?"
„Igram samo na stožišči (kegljišči)."
„Ah, s stožci (keglji) vas sedaj ne morem zabavati," smeje se vdova. — Ste-li mnogo plesali v letošnjem predpustu ? ■
„Ne plešem sploh."
„Ah, kaki ste vi, mladi gospodje! Polagoma prenehate tudi plesati. Plesati! Ves svet pleše, kakor sem čitala oni dan v neki pesni, milijarde svetov kroži brez prenehljaja že (na vekov veke) okoli sebe, seveda v nekako preveč pristojni vzdalenosLi velikolepi valček,  ples je zakon prirode, a vi. . .
A propos, Terezija mi je razodela, da pišete tudi pesni?"
„Ne tajim tega, milostna gospa."
rO, jaz sem prijateljica pesni. Ljubim posebno proste, vesele pesni liričke, na primer takovo, kakor sem jo ravno dočitala v tem časopisu, predno ste me vi neradi posetili. To je pesen po motivu Fabre-a d' Eglantine. Dovolite, da jo vam prečitam."
„0, prosim."
Dama čita:
Deželni poslanec gosp. Kovači č prosil je našega državnega poslanca, naj bi na to deloval, da bi se preustrojila domovinska postava, ki je vzlasti f planinskim deželam zelo krivična in škodljiva, deželni poslanec g. I v a n č i č opomnil je dr. Tonklija na nedostatnost in nejasnost pristojbinske novele, gospod Laponja na prevelike šolske doklade itd.
Zbrani volilci so bili popolnem zadovoljni s poslančevim delovanjem in se nadejajo, da je bode tud; v prihodnje tako možko in neustrašeno zagovarjal in da se bode krepko in neutrujeno potegoval za naše svete narodne pravice. Bog živi našega državnega poslanca dr. viteza Tonklija.
Iz ItcKiiiij na Gorenjskem 8. septembra. [Izv. dop.] V naši prelepi in mnogo obiskovani vasi, lepem kraji slovenske zemlje, praznovala se je 6. t. m. cerkveno žegnanje in blagoslovljenje krasne zastave, katero je domačinka gospa Marija Zidan tukajšnji požarni brambi darovala. Svečanost začela se je ob 10. uri z blagoslovljenjem zastave, potem pa je sledila slovesna sveta maša. Opoludne bil je skupni obed v gostilni g. Janše, katerega se je udeležilo nad 70 oseb.
Pri obedu vršile so se napitnice, presvetlemu vladarju in vsi cesarski hiši, dobremu namenu požarnih hramb in blagodušni daroviteljici.
V velikem številu došla požarna bramba iz Bohinjske Bistrice je svečanost povišala, in pevci požarnih hramb peli so mične pesni izvrstno.
Ob 5. uri popoludne bila je redka svečanost končana, in Bohinjska požarna bramba odpeljala se je od nas. Še jedenkrat jej iz bratovskega srca kličemo : Živio!
Le jeden glas slišati je bil iz ust obilno do-šlega ljudstva, da lepa svečanost ostane vsem v prepri'etnem Bpominu.
katero nam predstavlja slovanske potovalce v Pragi. Ta slika bode že-jutri razstavljena v oknu proda-jalnice gospoda Kollmana v Ljubljani. Naj ne zamudi ogledati si te slike nobeden, kajti ta fotografija je res mojstersko delo, da v Ljubljani ni prilike kaj tacega videti. Slika je izvedena v največjih demenzijah, kar je do zdaj mogoče v fotogra-fijski umetnosti. Obraz vsacega posamičnega gospoda in dame je tako točno zadet, da nam jednake preciznosti ne podajejo mnoge pojedine fotografije, zato si lahko mislimo, kako lepa mora biti cela skupina. Fotografijo je izdelal g. M. Klempf-ner, fotograf v Pragi. Naj omenimo, da so te fotografije omenili vsi Praški listi z največjo pohvalo, zato opozarjamo vse tiste sopotnike zabavnega vlaka v Prago, naj se oglašajo z naročili. Po jedna fotografija stoji samo 3 gold. Dotična vsota naj se pošilja g. Vojtehu Val en ti, mestnemu blagajniku v Ljubljani, ali pa uredništvu „Slovana", da se jim potem poskrbi in pošlje fotografija. — Vse slovenske liste pa uljudno prosim, da to vest blagovoljno naznanijo svojim čestitim bralcem.
Anton Trstenjak, bivSi odbornik zabavnega vlaka v Prago.
— (Iz Rudolf ove g a.) Šolsko leto na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem prične se v sredo, 16. sept.
— Upisovanje bode 13. 14. 15. septembra. — Novinci in tujci plačajo za ustopnino po 2 gld. 10 kr.
— kot donesek za učila uloži vsak dijak 1 gold. 20 kr. za novince I. razr. bode v sredo 16. septembra po maši pismena, in naslednje dni ustna vsprejemna preskušnja.
— (Pogreša se) že od 26. m. m. H letni Fran Robida iz Gradišča štev. 12. Preteklo šolsko leto dobil je dvojko in ker so ga ob počitnicah priganjali, da bi se učil, je pobegnil.
Ta odbor ima se izvoliti pri prvem občnem zboru in ima poslovati do konca leta 1887., pred iztekom katerega ima biti zopet sklican občni zbor za volitev novega odbora, kateri bo posloval do konca 1890.; tako bo pred iztekom triletne dobe vsaki-krat ponovljen, da bo lehko nastopil novoizvoljeni odbor triletno poslovanje s pričetkom nove triletne dobe.
Ako slučajno mej triletno dobo odpade kateri ud odbora, ima se pri prvem prihodnjem občnem zboru vršiti dopolnilna volitev in ta velja le za ostalo dobo odborovega poslovanja.
§. 7. Odborništvo je častna služba brez plače, ampak gotovi stroški za družbene namene imajo biti povrnjeni iz blagajnice zadruge.
§. 8. Zunanje zastopstvo zadruge je izključljivo predsednika ali njegovega namestnika stvar; ampak vse za zadrugo obvezna pisma ima podpisati izven predsednika ali namestnika tudi tajnik in blagajnik, vsi vkup so pa solidarno odgovorni in odvisni od pravomoćnih sklepov občnega zbora vsled §. 14. teh pravil.
§. 9. Odbor sklepa, kar potrebno pri notranji upravi zadruge, s pravomočnim sklepom. K temu je potrebna relativna večina glasov navzočnih odbornikov, ako so ti bili vsaj 8 dnij pred sklepanjem poklicani k posvetovanju ter je bil pred vsem odbornikom s poklicem tudi predmet posvetovanja naznanjen; drugače je pa potrebno k pravomočnemu sklepu absolutna večina glasov vseh odbornikov.
ij. 10. Dolžnosti odbora so:
a) podpirati javno upraviteljstvo in posebno deželni kulturni svet v pospeševanji kmetijstva, kakor organe, ki so poklicani, da izvršujejo gospodarske postave in sicer po splošnih določbah, ki bi utegnile v tem zinislu iziti, ali za vsaki slučaj posebej;
b) skrbno gospodariti s premoženjem zadruge in skrbeti za nje razcvet v dosego svojega namena ;
c) skrbeti za povzdigo kmetijstva in gospodarstvu sploh podredjene stroke. V dosego tega namena in kolikor dopuščajo gmotne sredstva zadruge, ima odbor skrbeti za praktične poskuse; sme najeti ali kupiti potrebno posku-ševalno zemljišče in orodje ter ustanoviti izgledno gospodarstvo;
d) razsoditi s pravomočnim sklepom vse prepire, ki utegnejo navstati v društvenih zadevah mej družbeniki; proti taki razsodbi ni dopuščeno nobeno pravno sredstvo;
e) vsprejeti nove ude zadruge na podlagi §. 3. deželne postave o gosp. zadrugah.
§. 11. Odbor se snide za posvetovanje in sklepanje na poklic predsednika ali njegovega namestnika, ako je prvi zadržan; sicer pa kadarkoli to zahteva:
a) deželni kulturni svet,
b) c. kr. politična oblast, ali
c) ako dva odbornika to želita; predseduje pa vsekako le predsednik ali njega namestnik: in obravnavanje je kolegij»lno ter se ima po tajniku zabeležiti v posebni zapisnik.
§. 12. Kadarkoli potrebno, mora predsednik: zadruge sklicati vse ude k občnemu zboru in v ta namen objaviti poklic z dnevnim redom v časopisu,; kateri je v okraji najbolj razširjen. Mora se pa> občni zbor sklicati najmanj jedenkrat v letu in pri tej priložnosti se ima obravnavati:
a) pregledovanje in potrjevanje računov o gospodarstvu s premoženjem zadruge za pretočeno leto;
b) ustanovitev proračuna za prihodnje leto in ustanovitev letnega doneska vsled §. 5 b) teh pravil;
c) volitev novega odbora vsako tretje leto po-čenši od leta 1887;
d) nasveti posamičnih družbenikov ali odbornikov zadruge, kateri pa morajo biti pravodobno naznanjeni predsedništvu, da jih postavi na dnevni red.
§. 13. Občni zbor, pri katerem morajo biti obravnavani računi o gospodarstvu, ima biti vsaj 14 dni preje napovedan in dnevni red naznanjen c. kr. politični oblasti. Moj tem časom je pa vsakemu družabniku dovoljeno, pregledati račune zadruge.
§. 14. Obravnavanje pri občnem zboru ima biti parlamontai ao in sklepa se z relativno večino glasov navzočnih družabnikov ter tajnik zabeleži vse sklepe v zapisnik. Vsak družabnik ima pravico se udeležiti občnih zborov, govoriti pri splošni debati, predsedr;k določi pa vrsto govornikov in sploh skrbi za vzdrževanje reda; dalje ima vsak družabnik pravico predlagati in glasovati o predmetih; pregledati račune o gospodarstvu zadruge ter izjaviti svoje opazke občnemu zboru v presodbo, biti v prvi vrsti deležen po zadrugi ustanovljenih ali iz-poslovanih dobrot in koristi z ozirom na gospodar-darstvo ali kmetijstvo, ampak odbor bo natančneje določil vrsto udeležitve mej družabniki.
§. 15. Zadruga se razide, kadarkoli število nje družabnikov se skrči pod število dvajseteiih in so to število ne dopolni v času od c. 1—. politične oblasti določenem.
V tem slučaji pripade vsa imovina zadruge deželnemu kulturnemu svetu v oskrlmištvo po ij. 13. deželne postave; deželni kulturni svet se bode pa po možnosti oziral na okraj Podgrad.
Doitiačc stvari«
— (Presvetli cesar) odklonil je deputaciji deželnega odbora kranjskega in mestnega zbora Ljubljanskega.
— (Cesarici nj a Štefanija) pripelje se jutri dopoludne ob */»10. uri v Postojino, da si ogleda jamo.
— (Nadvojvoda Rainer) prišel je v ponedeljek popoludne ob 3. uri iz Sežane v Ljubljano in se takoj odpeljal ogledovat domobrance in se še le ob 7. uri vrnil v hotel „Pri slonu", kjer je prenočil in pred večerjo blagovolil vsprejeti mestnega župana. Včeraj bil je ob Va 6. uri pri tihi maši v lavretanski kapeli frančiškanske cerkve, potem pa se ob 6. uri 40 minut z gorenjskim vlakom odpeljal v Celovec. O prihodu in pri odhodu iz Ljubljane se je gospodu na kolodvoru poklonil gospod deželni predsednik, kjer so bili vselej zbrani tudi vojaški dostojanstveniki.
— (Za nemško deško ljudsko šolo v Ljubljani) imenovan je učiteljem in vodjo gosp. Teodor Val en t a, nadučitelj v Krškem, g. Alojzija Bauer v Radovljici po učiteljico in vodjo nove nemške dekliške šole.
— (Fotografija Slovencev in Hrvatov v Pragi.) Kot spomin na slavnostne in ne-pozabljive dnf, ki so jih preživeli Slovenci in Hrvati v zlati slovanski Pragi, je krasna, velika fotografija.
.
„Prsi, prsi, bouf se bliži,
pastjfko, spej sem!
Kruni v duui, blesk se križi
skry5e otvorem.
Mti5 vSak nyni v.raj so zuiiiui
prouiiaeš-li hfich,
žo jsein ukrad polibeni
z libych rtiku tvych — —"
„Ah, ta pesen ima nenavadno podobnost z jedno mojih pesnij," vsklikne Vojteh. „ Nahaja se tam tudi za ropotom groma in bičanjem bliska v skalnati jami Ahasver z nesrečno upadlo devo, gledajoč smrt. „Če vam je drago," pristavi boječe, „prečitam vam to pesen. Do polu noči bodem gotov."
„Zahvalim se vam, zahvalim," pravi hitro vdova. „To bilo bi za vas preveč mučno. Preči tate mi jo lahko drugoč. Sedaj ni prikladen čas čitanju tako tehtnih reči. Že se bliža za duhove odločena ura. Pripovedujte kaj veselega. Nagovorila sera se že dosti; sedaj je vrsta na vas." —
„Ne pride mi ravno nič na misel, kar bi vas zabavalo."
„Oh, mene lahko zabavate. Pripovedujte o čem koli si bodi. Lahko tudi o ljubezni. Ali počakajte — znate peti V"
„Ne znam." tDuije prih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec 9. septembra. Cesar bil skoro poltretjo uro v razstavi. Potem šel je ogledat deželni muzej Rudolfnuiri ter se potem povrnil v dvorec. Ob 6. uri „diner" za 44 osob, potem „cercle". Zvečer baklada, blizu 1500 mož, tri godbe.   Pred dvorcem pela so pevska dru-j štva cesarsko himno. Ko se je cesar pri oknu j pokazal, zaorili so izmej radostne množice na-I udušeni klici.   Mesto pozno v noč polno ob-I činstva.
London 9. septembra.  „Standard" dobil poročilo iz Petrograda: Angleška formalno I vsprejela  ruske predloge glede Zu'fikarskega prelaza.
Pariz 8. septembra. Včeraj v Toulonu 12, na Španjskem 598 ljudij za kolero umrlo.
Narodno-gospodarske stvari.
Pravila okrajne gospodarske zadruge za sod nij.sk i okraj Podgrad.
(Na temelji  postave dno 8. scptonibra 1881.)
§. 1. Namen gospodarske zadruge je spoznavati, pospeševati in zastopati interese deželne kulture v sodnijskem okraji Podgrad (Castelnuovo) in v dosego tega namena poslužila se bode zadruga v §. 2. dež. postave 8. septembra 18S4 1. uvedenih in v §. 10. teh pravil pod a), b) in c) pobliže naštetih pravic.
§. 2. Zadrugi sme pristopiti vsakdo, ako ima v §. 3. gori omenjene postave navedene lastnosti in ako obljubi spolnjevati v teh pravilih naštete dolžnosti.
Kdor želi pristopiti zadrugi, naj to naznani nje predsedništvu in kdor je bil vsprejet, ostane ud ali družabnik, dokler obstoje o njemu postavni pogoji vsprejetja, ali pa dokler naznani pismeno svoj izstop.
§. 3. Zadruga bo imela svoj sedež v Materiji.
§. 4 Vsak družabnik ima pravico v dosego po §. 1. določenega namena dejansko sodelovati, ako je k temu kot odbornik ali predsednik povlaščen; sicer pa z nasvetom, katerega predloži vodstvu zadruge v presodbo in odobravanje ter izpeljavo. Dalje ima pravice pozneje navedene v §§. n. in 14. teh pravil.
§. 5. Za potrebna gmotna sredstva zadruge v dosego svojega namena se vsaki pristopivši ud zaveže v blagajnico plačati:
a) 50 kr. vsprejemnine o priliki ustopa:
b) letni donesek,  kateri je za sedaj določen na 1 gld. 20 kr. za vsako leto.
Letni donesek se bo pa po potrebi za vsako prihodnje leto po občnem zboru določil natančneje (§ 12. b)
§. 6. Zadrugo vodi izmej družabnikov voljen odbor, obstoječ iz 10 udov, ki iz svoje srede predsednika in namestnika s privoljenjem c. kr. namestnika določi, kakor tudi imenuje svojega tajnika iu ^blagajnika,
Tržno ceno v IJ uhlja al
dne 9. septembra t. 1.
			.i.	b	Špeh povojen, kgr.	gl. kr.
Pšenica, hktl.		•      • •	i; ;;i			— 6*
Kt-ž.		...	B M		Surovo maslo, n	- 84
Ječmen,		...	•i ;<7		Jajce, jedno ....	— 2-5
Oves,	n		2i&2		Mleko, liter ....	— 8
Ajda,	i»		4	71	Goveje        meso, kgr.	— 64
Proso,	n	•      • •	6 36		Telečje          „ ,	— 55
Koruza,	•	...	5	4'	Svinjsko        „ „	— 66
Krompir,	1»		2	77	Ko-ltrunovo    , „	— 3f>
Leča,	Jt	...	H	_	Pišanec .....	— 42
Grah,	n		8	_		— 17
Fižol,	9	...	s	50	Seno,   100 kilo    . .	1 60
Maslo,		kgr. .	—	90	Slama,    „ .	] 6H
Mast,				82	Drva    trda, 4 □ metr.	7 BO
Speti tViše i	l,		—	f>4	„   mehka,   . „	5 20
Meteorologično poročilo.
Dan	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v trnu.
| 7. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786-68 m. 734-88 mm. 735 04 mm.	ll-4ftC 22-8" C 17-8° C	brezv. si. jz. si. jz.	megla ja». obl.	000 mm.
CL 0» 0Q od	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 31 mm. 731 68 mm. 732 70 mm.	140° C 22 4° C 170° (J	brezv. si. jz. brezv.	megla obl. obl.	. ._ 4-50 mm. dežja.
Srednja temperatura 17-3° in 175°, za 18° in 2-2° nad nornialom.
IDuLX7iaosl5:a, "borza,
dne 9. septembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.) „
Papirna renta.......... 82 gld. 95
Srebrna renta.......... 83 n 40
Zlata renta........... 109 „ 65
5°/0 marčna renta......... 99 n 90
Akcije narodne banke....... 869 „ —
Kreditne akcije......... 287 „ 40
London.........                                           .   . 124 „ 85
Srebro........... — „ —
Napol........... 9 „ 91
C kr. cekini.......... 5 „ 87
Nemške marke   ........ 61 „ 25
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld 127 „ —
Državne Hrečke iz 1  1864         100 gld 170 „ 25
4"    avstr. zlata renta, davka prosta 109 „ 60
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ 95
.    papirna renta 5°/0...... 92 „ 25
5*/o Štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ —
Dunava reg srečke 5°/0       .     100 gld 116 „ 50
Zemlj. ohč avstr. 4'/i°/o zlati zast  listi . 124 „ —
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ —
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ —
Kreditne srečke        ...       100 gld 176 „ 50
Rudolfove srečke.....10   „ 18 . 75
kr.
Poslano.
(7-30)
Zahvala.
Vsem onim, ki so mej boleznijo gospe
NEŽE SCHIGUR-jeve
tako srčno in ljubeznjivo skazali svoje sočutje, za veliko darovanih lepih vencev, posebno pa za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, katerega so se tudi udeležili častiti Šišenski gg. gostilničarji in slav. občno kranjsko vojaško veteransko društvo v polnej opravi, izrekajo najsrčnejšo zahvalo
(523) žalujoči ostali.
V Šiški pri Ljubljani, dne 9. septembra 1885.
Hiša,
za prodajalnico posebno pa za pekarijo pripravna, katera stoji bli/." cerkve poleg velike ceste v Sinariji pod Ljubljano«, da so po nizki ceni precej v najem. Kaj več bo izve pri Ani 31«2«ilc, poaestuici v Niuiiriji. (,521—1)
glavno skladište
vdPab** --"nejiistije lužno
j-**—iHSElANE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan I ek proti trajnom kašlju plucovlne I želudca bolesti grkljana I proti mehurnlm katara,
H INK K MATT0NIJA
Karlovi vari i Widn.
Praktičen učitelj,
ki ima najholjša spričevala, prevzame poučevanje v vseh pr dinetih ljudske Sole. Tudi je zmožen na glnao-▼irjl poučevati. — Pojasnila daje upruvništvo „Sloven-skega Naroda". (506—3)
Učenec
vsprejtue se
r ncUeJ melianičiiej delavnici.
Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda".
Prostovoljna
prodaja posestva s hišo,
Natančneje pove gospod
Josip Matevže ml.,
(522—1) v Ljubljani, Križanski trg št. 2.
t Umetno (489—5) t
t az&he f» zobovja j
J ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu J «.  brez vsakih bolečin ter opravlja ploiiihovnnjM. in >
♦ vso zobne operueile ♦
♦ t
j zobozdravnik A. Paichel, ♦
poleg Hradeckejja mostu.  I. nadstropje. *
♦ ' ♦
(516—2)
I>r. Hprauu'er.Jet «■
mM__. _L~ v
Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Hiicking, medicinski sovetnik dr. t'oliu, dr. Miinning in mnoge druge-zdravniške avtoritete so je preskusilo in je za izvrstno dompče (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oinedlevici, glavobolju, trebuhoholju, zaslizenju, želodčne j kislim, vzdigovunju, omotici, kolika, škrofeljnom itd., proti z 1 alej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gnspoi'n lekt&rji Nvobodl9 pri /Jnt«>ui orla, mi ■»rešlrno* em trnu. (716 — 71)
Umrli so:
4. Bfiptembra: Marija An-žič, hišnega posestnika hči, 18 dni stara, Ilovica štev. 40. za božjastjo. — Franc Kreuzer, hišnega posestnika sin, 8 let star, Marije Terezije cesta 8. za vnetjem možganske kožice. — Fran Josip Loos, železniški vratar, 64 let star, Marije Terezije cesta štev. 12. za spri-denje hrbtnih mozgov.
6. septembra: Alojz Ker-žin, sedlarjev sin, 8 mesecev star, Karolinška zemlja Štev. 2. za driska. — Antonija Drašler, delavka, 41. let star: , sv. Petra cesta štev. 77. za j etika. — Josip Speli, poštnega uradnega sluga sin, 9 mcBecev star, Trnovske ulice štev. 15. za driska.
7. septembra: Juvana Ofa-cija, usnarjevo udove hči, 8 let stara, Poljanska cesta. št. 18. za davica. — Neža Smo-It-j, delavka, 62 let stara bv. Petra cesta štev. 69. za vodenica.
^ip^oogjoc<iX«^co^^oc>iaciC)g3c EB
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno,
slavnemu občinstvu pa svojo
kemično spiralnico,
v katere j se razpnrane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapeeirarsko hlago, tepihi z vsemi okraski, da isti no zgubi-prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo.
Pregriulula vsprejmo se za pranje in se potem  nategnejo,  da so zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej
To 3-r      r Ij I
se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsokej barvi, kateri« se naroči.
Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča
z odličnim spoštovanjem (487 —4)
JOSIP EEICH,
Poljanski nasip. Ozke ulic*e li. si. I, v l.jii M Jan i.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I
Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Roaovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, kateru uesom mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem
Slavonija. Josip BeneH, Kastel št 23.
Velecenjeni gospod!
Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodcev« bolečine, 6o tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem
Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Leltner, dimnikar.
Hitro In Ritova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše đittnnvtf si-*><1stt «». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebavej; isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega avojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tjuttskn domače sš-vttstt «# postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdruvllul iiai/iuu iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili uouspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovoga zdravilnega balzama.
Pruvl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca  B. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piocoli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jo«. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczy, lekar. V Postojini: Fr. Baooarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Joi. Bergman, lekar. V Kamniku: Joh. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-»tofolettl, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Kurner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Della Damaso, lekar. V T ratu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Forabosohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina,  lekar: Karol Zanetti,  lekar. V Zagrebu:
O. Arazlm, lekar.
Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam so tudi dobi:
^rstžlfeo c3_orrx£L6e m^_a,ziIlo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri rnzpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V ikatljicah f*» 2S in 93 ter. (136—11)
lSal%t»iii za iilio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popo»no že zgubljen aluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".