33. Številka. Ljubljana, nedeljo 11. Februarja. x. leto, 1877., SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzuinši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske delete za celo leto 1 •'> irld., za pol leta 8 «ld. m četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 trl-i., /,a četrt leta 3 g\d. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Hokopisi se ne vračajo. — U r ed ni i t v o Je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". O p r a v n i š t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni44 v Kolmanovej hiši. Angleška in Turčija. Iz Turčije se glasi najnovejše poročilo v novinarskej prijateljici njenej, „N. IV. Pr.u da mej osmanskim prebivalstvom vsled Mitha-dovega padca hudo vre, da je prepovedano turškim ljudem zbirati se, da se turški vla-dalci nemirov boje. Turčija torej razpada sama ob sebi ob času, ko se od Rusije, od srbskih kneževin, od Grecije in od Avstrije nabirajo silni oblaki črez njo, da jo z moćnim viharjem uničijo. In v tem oaodepolnem času se je sešel parlament angleške države, katera je dozdaj bila prvi ščit in glavna bramba turškega obstauka. In Turčiji odpadajo zadnji prijatelji, celo Angleži. Včeraj smo poročali, da je angleška kraljica v prestolnem govoru obžalovala turško odpoved pri konferenci kot škodljivo za Turčijo in evropski mir. S tem je izrečena po-gubovalna sodba Anglije proti Turčiji. Denes čitamo uže telegram o prvej seji angleške zbornice in v tej je bil prisiljen auglešk državnik reči, da Auglija ne bode vojevala za Turčijo. Angleški liberalci so torej popolnem prisilili svoje toi ystične protivnike, kateri so od kraja s sabljo rožljali proti Rusiji in za Turčijo. To je velika zmaga dobre stvari in Rusije. In mogoče je, da pojdejo stvari še dalje, da mi-nisterstvo krščenega juda Disraelija, aH kakor se zdaj zove, lorda Beaconsiielda, pade in stori prostor Gladstonu in liberalcem, kateri hote turškim kristijauom dobro in so uže naravnost za zvezo z Rusijo in za jedinostno rešenje orijentalnoga vprašanja. Ce pa do tega tudi ne pride, ima Rusija vendar uže zdaj, vsled te izpreinembe inislij v Angliji, neizmerno bolj svobodne roke, nego jih je imela prej keduj. Angleži so se začeli Koroška ob času srednjega veka. J. pl. K. — Treba je, da Slovence v prvej vrsti pozna zemljo, kjer mu najožji bratje bivajo in se pri priliki tudi seznani s preteklo njeno zgodovino in s poinembo, katera je pristojala ovim pokrajinam v prešlej dobi. Nikomur nij moč tajiti precejšnjega slovenskega življa v sedanjej Koroški in to v ravnini celovški, v junskej, rožnej, zilskej in kanalskej dolini • nobenej umetuej mahinaciji nij mogoče iztrebiti tukaj hivalstva, ki se imenuje „Slovence in marnuje „ slo veni"! Veliko več pa je bilo ovega življa ob času preteklih stoletij, ob času srednjega veka in uže radi tega more zanimati nas vprašanje to ali ono iz iste dobe. Denes hočem nekoliko spregovoriti ostra-tegičui p o me m bi Goiotnua časom sred- bati. In v dolenjej zbornici je pa Northcote 9. t. m. jako jasno povedal, česar se najbolj boje, namreč: zveze Rusije z Avstrijo. Če se pomi>li, da mej vsemi državami tega sveta (izvzemši samo n e m š k o) kramarska Angleška svoje politične korake in svojo mejnarodne nazore ravna najbolj po sa-mopridnosti in po grabežnem egoizmu, potem je v besedah Northeote-jcvih, da „bi bilo sumnjivo, ako se orijentalno vprašanje rešuje po Avstriji in Rusiji posebej, a ne po skupnem delovanji," —gotovo najboljši kazaj za Avstrijo, k a j ima storiti. Kar ti tvoj materijalni sovražnik ne želi, to je skoro vselej gotovo dobro za te. Za to je tudi za Avstrijo najkoristnejše in najboljše, če stopi v ozko zvezo z Rusijo, in če v pnjateljskej zvezi z Rusijo reši, neglede na druge, vse orijentalno vprašanje. General Ignatiev je na Dunaji mnogo občeval z dvema najvišjima osobama, s cesarjem in z nadvojvodom Albrcchtom, reprezen-tantom stare pravoavstrijske stranke, ki je za zvezo z Rusijo. Ker je potem slovanske deputacije odbijal z obzirnim diplomatičnim izgovorom, da on nema rad v „prijatoljske j državi" (kakor je naglašal) tacih demonstracij, smemo soditi, da je svoj posel opravil, da je zveza našega cesarstva z Rusijo in zložno postopanje za spomlad uže dogovorjena stvar. Će to nij res, potem je pač verjetno, da bode modra Rusija na vse zadnje še iskala in našla celo v Angliji, v liberaluej stranki zaveznika proti Turčiji, kar našej monarhiji ne bode na korist. V ruskih listih zadnje din čitamo članke, ki govore za zvezo z Avstrijo, a tudi eventualno za zvezo z — Anglijo! To je pomenljivo. njega veka ter morda sem ter tja kakemu ugodno berilo podati. Koroška dežela je većinom gorata in ima dokaj dolge doline, ki se skoraj sredi pokrajinu v precej dolgo celovško ravnino razširijo, Koroško imenujemo deželo mej visokimi Turmi in goratanskimi alpami ali karavankumi. Prve so pričuo z velikim Zvonarjem, z najvišjim hribom v našem cesarstvu (3400 m.) in segajo do jozerniške doline. Dalje proti vzhodu so ob deželnej meji zelo razrasene mursko-dravske alpe, ali krške in labudske planine se savinsko planino in Golovcem (ko-ralpe). Takraj Drave imamo v prvo zahodne Karnske alpe, ki mejijo deželo proti Italiji; potem zilske alpe z vrlo znanim Dobračam in koncem karavanke, ki drže ob meji kranjskoj proti vzhodu do Štajerja in so podobne velikanski steni, katere severno koroško pobočje je zelo strmo in ima le kratke opore v deželi. Iz naravne lege one dežele sledi, da so Iz It m s i Jo 5. febr. [Izv. dop.J I skučno i grustno, i nekomu rukn podat' V minutu duševnoj nev/godi — Da, tako je, dragi čitatelj, v sedanjem času. In če bi se ti še tako sini jal mojemu citatu iz Lermontovega globokočutne lire na tem mestu, kjer se ima govoriti o narodnej politiki in o vsem, kar obsega to čarovno-temno slovo. Vse evropejske države se zdaj nekako tako drže, kar se ne more bolj primerno opisati, kakor opisujejo znano čutje samotnega človeka navedeni verzi. Turčija, ta krasna deklica z izhodno-azijatsko fantazijo, čudeže dela, upliva na Evropo tako, da se je od tega upliva celej Evropi storila fizijono-mija tako klslo-zmrdana, da se mora otožno storiti tudi onemu, ki od daleč gleda komedijo, kako vse te države iščejo blagonaklonosti svoje ljube, in kako ta ljuba odpoveduje vsem svojim snubcem. V tacem položenji se ve da si išče vsak primernih sredstev, da bi nekoliko podržaval svojo potrto dušo. I najumnejši narodi od silne žalosti v podobnih slučajih gubijo svoj um, postajejo komični, in pokazujejo, da je istinit znameniti izrek, ka od resnega k smešnemu je samo en korak. Francoska in nemška polemika v novinarstvu vam je čistejši dokaz o bitnosti tacega duševnega stanja ne samo v časih nezgod in trpljenja, no tudi v časih pobalinske razposajenosti. Ta Bismarkov nemški narod je res strašen najbolj po svojej drznosti po svojej oholosti. Če se pojavi kaka nedolžna notica v kacem nenemškem listu, ki odkriva nekoliko zagrinjalo nemške zavijačne in dežel lačne politike: kajti, naenkrat se vzdiga cela burja v vseh oticijalnih in oticijoznih organih pota večkrat namesto poleg rek, črez prelaze posameznih gor. Ona naravna lega podeli deželi v Btrategičnem smislu veliko veljavo, kojo so uže časom srednjega veka do dobrega spoznali in jo tudi vpotrebovali. Na dolgo se raztezajočej južnej strani proti Italiji, Goriškej in Kranjskoj je bilo močno zavetje, strmo gorovje in neplodovita apnonska stena ; ravno tako tudi ozka in dolga soteska, ki pelje skozi kanalsko dolino, bila izvrstna pozicija za daljšo hrambo. Enake veljave je bila ob enem soteska poleg Bele in Jezerskega vrha. Tu se je XV. stoletja posrečilo Ijutemu Turčinu prodreti v deželo in še dan denes nas spominjajo v zahvalo rešitve krutega polumeseca stavljeni napisi na ono žalostno prigodbo. V onem prehodu so stavili koncem srednjega veka mogočna zidovja in stolpe, da bi se ložje novemu napadu ubranili. Tudi poleg Drave, proti Štajerju so stavili pri Guštanju in dolj. Dravbergu močne blaženega Bismarkovega carstva, in kriče in viče na vse grlo za nemško policijo in za kanoni, za vsemi, kateri so kolikedaj tvorili svoje dobro delo proti vragom njihovega, nikdar dovolj velicega „Vaterland". Naš vek ima mnogo dobrega, a tudi mnogo slabega, a najveće zlo mu je to, da nema satirikov, kateri bi pokazali mu z vso silo svoje ironije njegove žalostno-naivne otročjesti. Bolj dostojno in možato postopa po konferenciji angleško novinstvo, kar se tiče nas Rusov in slovanske stvari. Nikdo ne more odrekati, da bi stanje prenapreženo mej državami ne bilo odjenjalo nekoliko po odhodu evropskih delegatov iz Carigrada, ker mej njimi sta bila i glavna Salisburv in Ignatijev. Prvovrstni angleški listi govore, k a mej Turčijo in Rusijo dalje posredovati nikdo ne more, da celo nema nikdo več pravice. Ti dve državi boste svoj račun sklenili tako, kakor se bode zdelo tistej, katera bode znala postaviti v sumirovanje in umnoževanje končnega računa glavne faktorje. I list nDaily N." drznol je uže celo govoriti, ka Anglija v prihodnjosti nikakor ne bode smela svojih interesov, ležečih v celoti in skupnosti Turčije, braniti tako, da bi radi tega gubila trud in delo druge države, ki hoče pomagati balkanskim kristjanom. Naša ruska žurnalistika po konferenciji postopa dostojno take velike države, katere zagovarjati proti brezvestnim napadom evropskega zapada je njena sveta domovinska dolžnost. Naši listi pišejo, kakor je primerno onemu položaju, v katerem je zdaj naša politika sploh in posebno slovanska naša naloga. V tem obziru „Ruskij Mir" istinito govori : Ni novinam, ni občinstvu sploh nij več treba bati se zaradi političnih interesov, katere je vzela naša vlada v svoje trde in mnogo izkušene roke. Nij nam več treba bati se za postavljenje balkansko-slovanske ga vprašanja, kajti ono je uže postavljeno trdo, v istino rusko-narodnem duhu. Pretekel je čas prepirov o programih ruske politike. Zdaj se more samo govoriti o I tem, kako bi bolj praktično izpolnili svojo nalogo, o čemer pa nij velikih razno-glasij. Sedanja zdržnost ruskega časopistva in ruskega občinstva je jasen dokaz zaupanja, katero ima narod do svoje vlade, katera zopet računi z vsemi mogočimi pogoji in faktič- stolpe in nasipe, ter se na oni način zaščitili. ■— Še težje bi bilo takrat pridreti v deželo od severne strani; kajti v bližini edino rab-ljivih prelazov so bila mogočna in utvrđena mesta in dobri gradovi, katerih sila je mogla dalje časa se ubraniti sovražniku. Le nejedi-dinost, mejsobojno sovraštvo in sebičnost so mogli ugladiti pot raznemu sovragu, če je pa bilo vse ob severnej meji edino — nij bilo mogoče prodreti v deželo. Enake veljave, kakor so bili prelazi Go-rotana za varnost dežele, bila so tudi posamezna mesta. V posameznih, utrjenih mestih, v katerih je takrat bivalo zdravo, mogočno in zavedajoče se mestjanstvo, ki je bilo povsem udano svojim gospodarjem, kateri so vsigdar pravim pogumom se podajali v boj, nahajamo izdatne pogoje v daljše odbitje ljutih sovražnikov. Mestjani so dobro znali, v kaj da po-primejo za meč, v kaj da se podajo na obzidje mest in veselega srca so posvetili česti nimi dati in faktorji sedanjosti in prihodnjosti, ki so dostikrat občinstvu nedostopni in neznani. Vsak zna težavnost onih nalog, katere leže na naših kolovodjih vnanje ruske politike in za to kaže se nam zmernost našega novinarstva in občinstva ne samo blagorazumna, no i potrebna za vsacega istinito pa-trijotičnega domačina." Turčija je povabila Srbijo in Črno goro, da bi se pobotali mej soboj. Se ve, da bi bilo prijetnejše za Turčijo, če bi se jej posrečilo, z dobičkom zaigrati šahmatno partijo s svojimi zakletimi sovražniki posamezno, in to nekako pod klobukom. Da se jej to ne bode posrečilo, v tem je zlasti glede Črnegore prepričan vsak Rus, kakor da jo amen v očenašu ; a glede Srbije se nam tudi nij veliko bati; bila bi uže prevelika izdaja našega dela, če bi Srbija brez Rusije, svoje mogočne resnice, in brez Črne gore, svoje iskrene tovarišice, hotela kovati mir, ne v svojo, a v korist in blagor smrtnih vragov Slovanstva. —r. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. februarja. Iz MJMHttjn se čuje, da je cesar sprejel Tiszino ostavko in je Senyey-ju izročil nalog, novo ogersko ministerstvo sestaviti. Ker je Sennyey bolj konservativen Magjar, govori se, da tudi v Cislejtaniji konservativnejše ministerstvo pride, ali Taaffe, ali Hohemvart. Na češieeiM so se v kmetskih občinah vršile 9. februarja zopet volitve za državni zbor. Tudi zdaj so se Cehi držali lepo in mo-ževsko svojih narodnih kandidatov in vse zopet volili. Nijso se niti zdaj dali v nobenem okraji preslepiti od tujcev ali odrodilcev ter sebičnih odpadnikov. Voljeni so staročehi in v Rudnici dr. Sladkovski. Tiiursije clržftive. St-hski knez Milan je ogledal prostovoljce, zahvaljeval se jim za hrabrost in re-I kel, da mir nikakor nij gotov, zato naj prostovoljci svojo dolžnost vrše. Glasilo srbskega ministra Ristića „Istok" pravi, da Srbija neče miru za vsako ceno. Srbija tudi nij miru prosila, temuč Turčija, ker misli, da bode s tem odvrnila vojno z Rusijo. Če hoče porta mir, naj da Srbiji in Črnej gori Bosno, Hercegovino in Staro Srbijo. Koncem pravi „Istok", da je dogovarjanje za mir le poskušaj, eksperiment, kakor je bila konferenca. €hmogar*ki knez je izrekel, da je in blagru gospodarjev njih kri in močno dlan, | saj jim je bilo njih blagor edino zavetje mestne svobode in blagostanja. V strategičnem smislu so bile v prvej vrsti prav velike veljave bogate Breze, za katere so se uže leta 1131 borila Engelbert, vojvoda koroški in Ilildebert krški. V avstrij-skej monarhiji je baje malo mest, ki bi imeli enake srečno lego v srednjem veku nego ravno Breze. Okolo in okolo in to v precej-šnjej bližini je mnogo holmov in gričev, ki so bili vsi prav zdatno z gradovi in trdnjavami vtrjeni. Vsak le nekoliko pazljivi poto-valec, ki sedaj oni kraj prekorači, bode ostr-mel pri pogledu mnogih, tu se nahajajočih razvalin, ki očitno kažejo mogočost nekdanje dobe. Breze same so bile silovito utrjene in mimo tega so jih varovali v okrogu sezidani gradiči. Gore, ki obdajajo mesto Breze, so kakor po umetnem prerezu razdeljene od severa proti jugu in od zapada proti vzhodu. pripravljen, stopiti v dogovore zarad miru s Turčijo, če se meje Črnegore raztegnejo. Sicer je pa dejal, da se mu brezkoristno zdi, pošiljati pooblaščenca v Carigrad, temuč na Dunaji naj se razgovarja. §*npeš je 8. febr. sprejel rimske postne pridigarje in jim je rekel, da naj kljiibu postavi o zlorabi duhovenske oblasti propovedajo resnico in krepost. V it<*lij<*turUen* parlamentu se je naredila nova levična stranka, ki je od mini-sterstva neodvisna in zmerna, in šteje 160 pristašev. Dopisi Iz Trata 9. febr. [Izv. dop.] Sinoči ob 5. uri je vse policajev mrgolelo. Celi vlaki so se podili proti novi luki. Kaj neki to ? Prihod magjarskih „softov" iz Turčije je bil na svetilni oznanjen. Lloydov parnik je še le iz horizonta na morji pokazal se, a uže se je policijsko obstražilo vse vhode v postajo. Okolo 6. ure je dospel Llovdov parnik blizu luke. Čolniči so se začeli od kraja pomikati, polno gospode je bilo v njih, oboroženi so bili z gnjilobami itd. Parnik je dolgo časa vozaril sem ter tija. Namero je imel, da bi utrudil hudomušne veslarje. Prej pa je bil nek „grandsofta", ki je iz Pešte došel v Trst, tukaj brž z malim parnikom in z neko višjo glavo policije, peljal se na parnik in prepovedal tresočim se softom v tržaško mesto vlažiti. V temi, uže preko 8 ure, izkrcali so se magjarski študentje na mali parnik, kateri jih je mej žvižganjem iz bark v novo luko, ki je dobro bila obstražena, prinesel, ter izkrcal na ključu št. 1 , in so potlej po notranjej postaji šli v restavracije, vsi osramoteni za tak sprejem, in v strahu so komaj pričakovali uro, da jih vlak popelje iz tako sovražnega kraja, kakor je Trst. Policija nij nikogar na kolodvor pustila, celo na železniške čuvaje so pazili. Iz (Vlomi 9. febr. [Izvirni dop.] Turobnim srcem podajem denes žalostno novost, da našega obče spoštovanega gospoda Bretterklieberja, bibliotekarja mnogoletnega naše licejalne knjižnice ne štejemo več mej živimi. Po rodu Neslovan si je po velikej marljivosti prisvojil precejšno znanje slovenščine in je vedno s pravo živahnostjo zasledoval napredek slovanske književnosti sploh. Bil je prelepega značaja, velike vednosti, nepretrgane marljivosti in je vsakemu rad in prijazno postregel ter se vsakej želji po nakupu novih, tudi slovenskih knjig, rad podvrgel. Denes na jutro, okolo 9 ure, so truplo Poleg vzhodnega prereza se je došlo v sred-njevekno grofijo selčasko; poleg južnega je peljala cesta v glavno mesto št. Vid in od tod mimo Beljaka proti Mletaku. V zahodnem prerezu je motniška dolina in proti severu je bila glavna trgovinska cesta na Štajersko in Avstrijsko. Lega imenitnih Brež, ki so bile posestvo solnograških škofov, je bila istinito prav veljavna in v strategičnem oziru velike važnosti. Mestjani, ki so vsled velikega blagostanja in mnogo jim pripadajočih predpravic vedno imenitnejši in veljavnejši postajali, so se tudi mnogokrat zamotali v manjše boje posameznih plemeničev ter so pridružili v primeri sčs številom bivalstva precejšne oddelke vojnikov. Večinom pa so Brežani posvetili svoje moči lastnim gospodarjem, kateri so sem ter tje prav dobro za-nje skrbeli. V dokaz temu sledeči prigodek: Koncem XI. stoletja je hrabri koroški njegovo našli v potoku blizo Šlepejeve pivovarne (Četrt ure od mesta); ali je bila osoda in nočna tema kriva onemu nesrečnemu prihodku, ali pa je tu kak zločin, se dosedaj ne zna. Ranjki je bil precej star in zapušča vdovo z dvema otrokoma. Blag spomin zasluženemu možu! Iz ,T[arl1>oru 9. febr. [Izv. dop.] (Obhajanje 28. obletnice Preširnove smrti v mariborskoj slovanskej čitalnici.) Da Slovenci ne bodo mislili, ko tukaj na obrežji „Drave deroče" nemamo čuvstva za slavne naše pesnike, osnovala se je v tukajšnjej čitalnici dne 8. februarja kot dan 28. obletnice Preširnove smrti, izredna svečanost. Usojam si vam v to svečanost nekoliko podatkov poročati. Zbralo se je obilno število navdušenih čestilcev neumrljivega našega pesnika v prostorih tukajšnje čitalnice in ob 8 uri zvečer začel se je vršiti program. Najprej zasvirala je godba bujno slovansko davorijo „Naprej", ki je bila z veselim rokoploskom pozdravljena. Na to je zaoril krepki zbor: „Kje je slav-ska domovina?" ki nas je silno navdušila in s ponosnim čuvstvom slovanske samozavesti prošinola. Potem nastopil je oder slavnostni govornik g. dr. Ulrih in je obrisal s kratkimi, smelimi potezami ženijalnega našega pesnika Preširna ter razvnel naša navdušena srca z bujnim ognjem iskrenega častenja. Ko je ponehal rokoplosk, zadonela je sladka melodija mile Preširnove žalostinke: „S tru n a m" in zalesketale so svetle solzice v očeh ginje-nih poslušalcev: slutilo se je navzočnost vzvišenega pesnikovega duha! In po končanju te pesmi nastopil je govorniški oder g. Vatro-slav in je deklamoval svojo za to svečanost zloženo pesen: „Spomin na Preširna", ki je bila jako dobrohotno sprejeta. Potem je zapel mladosten kvartet umetno komponirano Ileidric h ovo pesem: „Pod oknom", ki je bila z veseljem pozdravljena in gg. pevci morali so dvakrat petje ponavljati. Končno nastopi gospa P. D. Pajkova in nas iznenadi z deklamacijo Preširnove pesni: „N e-strohljivo srce". — Bila je z rokoplo-skanjem sprejeta. In s tem je bil prvi del našega programa izcrpljen ! Zasvirala je godba in krasni pari zavrtih so se v mičnih ovinkih po gladkih tleh Rajalo in pelo so je blizu do ranega jutra. ICvo Slovencem malega dokaza, da narodni duh živi tudi pri nas na meji nemštva. Domače stvari. — (Na smrt obsojen) je bil predvčerajšnjem pred ljubljanskimi porotniki nek fantin iz Bitinja na Gorenjskem, ker je neko staro ženo ubil in oropal. — (Požar.) Včeraj o pol dvanajsteh je strel z ljubljanskega gradu naznanil, da je na Viču nastal požar. Pogorel je baje nek ko-zelc zraven Širajevega malina. — („Glasbena matica") je na svitlo dala IV. zvezek s čveterospevi: 1. „Kje dom je moj" od Skraupa. 2. „Prošnja" vglasbil Jos. Fabian. 3. „Moj dom" vglasbil Em. Vašak. 4. „Pri zibeli" vglasbil Kamilo Mašek. 5. „Milica" vglasbil Ant. Forster. 8. „Večerna" vglasbil A. Ilartl. 7. „Pozdrav" vglasbil Ant. Ned-ved. 8. „Vojaška" vglasbil dr. Benj. Ipavic. 9. „Brezi jadra" dr. Benj. Ipavic. 10. „Pod oknom" Fleišman. 11. „Domovini" dr. Benj. Ipavic. Omenjeni zvezek se bode razpošiljal onim čast. društvenikom, kateri so plačali za leto 1870. Uljudno se vabijo čast. udje, koji še nijso plačali za pretečeno ali — ki so dolžni donesek še za 1. 1875, da blagovolijo poslati zaostalo letnino do društvenega blagajnika g. Franca Drenika. Gosp. poverjeniki se prosijo, da opominjajo družnike zaradi vplače, ter da kasni denar nakažejo g. Francu Dreniku. Gosp. povernikom se naznanja dobivajo vsi članovi pesni direktno. Opravilo g. poverjenikom je torej, skrb za društvenino in nabiranje novih d r u š t v e n i k o v. Naj jim bode to prav toplo priporočeno. — (Ubili) so te dni kmetski fantini blizo Kranja zopet jednoga tovariša. Štirnajst ran je imel. Kaj bo iz tacih surovosti! — (O stru pij en) je bil v Sedlu na Tolminskem štirileten deček Lazar po svojem bratrancu L. — Ta 15 letni, zelo duhoviti dečko L. veli igrajočemu se mlademu fantiču usta široko odpreti ter mu vrže nekaj v grlo. Fantič počne upiti, da ga močno peče in domov prišedši izdihne v malo urah svojo dušo. Fantič je edini sin premožnih staršev. Na podlagi izjav drugih poleg bivših otrok vrši se sodnijska preiskava, katera nam obelodani čuden zločin. — (Nagla srn r t.) Iz Gorice poroča „Soča": 3. t. m. je posestnika tabakarnice nasproti javnemu vrtu sedečega v tabakarnici na stolu zadel mrtvud, in mož je hipoma ostal mrtev; še ne petdesetletni g. V., uradnik Rit-terjev, je bil na svečnico s celo družino na Sv. Gori, a 5 dttij potem je umrl za vnetjem grof Ulrik močno protivil se škofu Thiemonu in pet let jo neprestano oblegovala vojna prvega škofovo posestvo Breze. Velika je bila sila ali ti pogumni in škofa povsem udani mestjani so s čudovito stanovitnostjo dan za dnevom odbivali napade Ulrikove in koncem je bila zmaga na strani škofovej. Zveste in stanovitne Breze se nijso vpognile nasilstvu in so se vrlo dobro potezale za lastnega gospodarja. Drugače se je godilo XIII. stoletja hrabrim Brežanom. Dolgo let so uže uživali do-brodejni mir in hitro se je na novo mesto oživelo in prejšnje blagostanje se je zopet povrnilo — ali v prevratu enem provzročijo razni dogodki nasprotno osodo onej trdnjavi. Rodovina avstrijska Babenbergov izumrje in enako se tudi prigodi hiši koroških vojvodov. Rudolf habsburški in Otokar, kralj češki se pričneta bojevati in v onem boji je tudi mnogo trpelo od glavnih bitk oddaljeno mesto Breze. Češki vojnici silno napadejo Breze, hrabro se mestjani brauijo ali koncem se morajo večjej moči vdati in Breze se spremenijo v pepel in prah. „Od strani hrabrih prebivalcev" — nam poroča čestitljivi Megiser, kojemu o onej zadevi tudi verujemo, ker se njegovi zapiski strinjajo z zapiski drugih kronistov — nij več ostalo pri živenju, nego samo kacih 300." Čeravno baje ona številka nij morebiti povsem verjetna, vendar le sledi, da so se sinovi Koroške, mestjani Brež, do zadnjega le mogočega trenotka hrabro branili in se ne takoj nasprotniku ndali. Mesto so sicer v kratkem z novega sezidali, ali uže leta 1288 so s« Breze zopet 'rnzruMlo. Solnograški škofje so si prizadevali, da je mesto pričetkom XIV. stoletja v novo prejšnjo veljavo zadobilo. (Konec prihodnjič.) možjanov; 50 letni godec P., ki je v soboto še godel v čitalnici, je umrl po mrtudi zadet predvčerajšnjem. — (II m o r.) V Lokavcu poleg Ajdovščine usmrtil je 60 let star mož svojo 56 let staro ženo; iz kacih uzrokov, to se zdaj še ne ve. Zločinec se izgovarja, da se mu je žena na potu ubila, ko jo je pijano domov nesel, pri kateri priliki je z njo trikrat padel, a komisija zdravnikov konstatirala je baje nedvojbeno, da je starec svojo ženo zadavil. — (Osle p a r j e n k m e t.) Iz Trsta piše „Ed." : V teku tega tedna je bil nek kmet z lesom v Trstu, ker je vedno polno falotov okrog, precej se mu eden teh približa in slovensko lepo ž njim govori, ko je les prodal, treba je bilo nekaj poravnati se svojim tovarišem, kmet ga pošlje menjat desetak, pa ga še denes čaka, kedaj da mu bode menjal. Drug kmet je isti dan dal enakemu človekn denarja, naj mu gre nekoliko centov soli kupit, pa jo tudi še nij kupil. Vsem, ki hodite v Trst, naj bo tO v svarilo. — (Živinska kuga) se je v Trstu konstatirala pri enem volu v glavni mesnici, pri enem oddelku, ki je iz Dalmacije prišel. Vola so ubili in zakopali. Razne vesti. * (Na morji potonilo) je meseca decembra preteklega leta nič manj nego 205 ladij, mej temi tri avstrijske. * (Pogumna Rusinj a.) Rusk vojašk pisatelj pripoveduje o ibarski armadi sledeče: Častnikov je tam tako manjkalo, da je general Novoselov večkrat oficirje generalnega štaba moral pošiljati na pozicije. Enkrat pa je čisto sam ostal, le neka usmiljena sestra Sadov-skaja z imenom, je bila pri njem. Ker je generalu adjutanta manjkalo, prosi gospico Sa-dovsko, da bi nesla povelje na nek kraj. Pogumna Rusinja zasede konja in zdirja, kroglje so žvižgale okola nje — a izročila je natanko povelje, in je dirjala nazaj k generalu. Priznala se ji je enoglasno srebrna medalja hrabrosti. Dunajska borza 10. februarja. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 63 gld. 05 kr. Enotni drl dolg v srebru «8 50 . 1860 drž. posojilo 111 50 Akcije narodne banke 838 — , Kredi ne akcije . 148 90 London 123 — , Napol. 9 83 V, . C. k. cekini , . 5 87 Srebro 114 50 V knjigovodstvu in korespondenciji (»7-8) dobro veSč mož išče za svojo proste večerno are dela. Prijazno ponadbo naj so pod šifro knjigo-Vodstvo" poste restanto v Ljubljani pošiljajo. j E. Rexingerjev f I optični zavod ♦ r hiši gospoda Mallyja „)><>oiokxxxx: Najuoi indijanski goilbcni instrument, je od vseh godbenih avtoritet priznana Ocarina Ocarina na kateri celo vsak nevešč člov ok užo po nekoliko urah vajo lebko igra najlepšo komade, Neizrečeno melodični in dobro doneči glas dela ocarino za priljubljen godben salonski instrument, in ker jo tako neznansko po ceni, ima vsakdo ugodno priliko, narediti si prijetno zabavo. — Ceno so z navodom vred Št. I_II_m_IV V_VI VII gl- I.—, gl. 1.50, gl. 2.—, gl. 2.50, gl. 3.40, gl. 4.40, gl. bAO. St. IV. in V. ubrani za spremi je vanje z glasovirom. — Dobiva so edino le iz skladišča lllail iV li «11111. Dunaj, I., liabeiihergerstrasse 1. Pošilja so proti povzetji. Razprodajalcem rabat. »406 —f.) učinko Sledeča priznavalna spričevala najbolje dokazujejo izvrstno Wilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa. Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu. K ii 8 t « 1 w a 1 d , pošta Kupferberg, 23. aprila 187(1. Prosim Vas, da mi pošljete s poštnim povzetjem 2 flaši izvrstnega VVilhelinovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Frane Jo/d l itMlIor, Kostelwald št. 51. Gospodu Francu \V i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu. Unter-Lanzendorf, pošta Maria-Lanzendorf, 8. fobr. 187»;. Prosim Vas, da mi prej ko moč s poštnim povzetjem pošljete 8 flaši Vašega slavno/.nanega VVilheliuovega snežniškega zeliščnega alopa pod mojim naslovom. Spoštovanjem (894—6) linrt-i Mappes. Oni p. n. kupovale!, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga užo od leta 1855 napravi jam", pravega dobiti že e, naj vselej jasno zahtevajo Willieln iov snežniški zeliščni alop. Poduk rabljonja so vsaki flasi prida. Zapečatena originalna Jlaša Btane 1 gobi. 25 kr. in se vedno frišeu dobiva pri nareja cu samem Fr. ^1 illielmu, lekarju v Neunkirchnu, Nižje Avstrijsko. Zadi lovanjo so računa na 20 kr. Pravi VVlIhelmov snežniški zeliščni alop so dobiva tudi le pravi pri mojih gospodih jemalcih v LJubljani: Peter I,n»»uilt, v Postojni: J. A. Kupferschmidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeli, lekar; v C olji: Baninhachova lekarna in F. Rauseher; v Grade i: VVeud. Tmkoczv, lekar; v Gorici: A. Frauzoui, ie-kar; v Kranji: Karel Savnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvandest; v Rudolf o vem: bom. llizzoli, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rcan, lekar; v Trstu: t'. Zunetti, lekar; v Beljaku: Ford. St-holz, lekar. lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Za dame! Prave kite iz Zdravih č!ovoških las od 60 do 100 cent. dolge, polne in debele, brez vlog in brez primošanja inueteljnih las, da da se češejo in pero. Za trajno in tresirano dolo se jamči in cono so Jako nizko, samo gld. 2.50 do gld. 6. Naročbe na deželo se proti poprejšnji vpošiljatvi mu.štra, proti povzetju urno m reulnu izvajajo in nedostatno se rado zamenja Da jo za komoditete čest. dam priložnejše, ima podpisani tudi veliko zbirko h|»ccij»lit«>Aiiih Ihb vseh barv in vrst. Daljo se tudi vsakovrstna lasnu tlela najcenejše izvršujejo in so stara za nova menjavajo. L. Businaro, frizenr, (361—12) kongresni trg, nasproti »kazino" v Ljubljani. i (D Za dame! Zdravniško spričalo ■■ o gospoda lekarja Wilhelma antiartritičnem antirevmatičnem kri čistilnem čaji. V blagor trpečega človečanstva čutim so siljenega, izvrstni kri čistilni čaj gospoda lekarja VVilholma od zdravniške strani prav posebno priporočati. Ta preparat, tako jednostaven, je edno najizvrstnejših zdravil za notranje bolezni in tako zunanje bolezni, ki so izraz slabih sokov. Imt 1 sem priliko, ta čaj v Ameriki, pri moji razširjonej praksi prav v ei ikra t rabiti in sem našel, da se je izvrstnega izkaza, pri sledečih boleznih: a) pri boleznih dihalnih organov, posebno katarov v bronhijah, posebno ako so Be zjutraj prav hudo iti mučilne kazale, daljo pri naduhi, v zadnjem slučaji jo bil vspeb sijajen ; b) pri boleznih v želodci, pri želodčnem krči, želodčnem kataru, pri glavobolji ižvirajoćem iz spridenega želodca, pri hipohon-driji, želodčnih oteklinah, želodčnem raku in histeričnih težavah ; c) liri napenjanji ven, lieuiei-ojid in sicer prav posebno, ako je nabituvalno zapiranje uzrok napenjanja iu trganja ven in iz tega izvirajočih krvavlj'nj ; d) pri orgauičnih srčnih hibnli, pri hibah zapiralnic; e) pri sililidi in sililitičnih bolečinah vsake vrste, posebno takih, kjer so se mazalne kuro zastonj rabite, kjer se je jodkalij več mesecev zastonj rabil. Toroj pri zastarolej siti idi prav posebno. Torej jo kri čistilni čaj gospoda lekarja NVilholnia tudi Ameriki obogaten je zdravilnega zaklada. N o w - Y o r k , 16. sept. 1873. Dr. Med. A. <; ojen, (L. S.) nemški praktični zdravnik v New*Yorku, št. 74, Sereuth-Stivct, nekdaj nemški štabni zdravnik. - (395—2) Pred ponarejanjem in prevaranjem se svari. Pravi \YillielnioV antiartritični antirevmat ični kri čistilni čaj se dobiva le iz prvo mejnarodne tabrika. ije VVilhelinovega antiartri-tičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaj i ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih. r.den pakel, v S dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljenja v različnih jozicih 1 gold., posebo za kolek in zavoj 10 kr. V priložnost p. n. občinstva so NVilliolinov antiartritični anti-rcvniatični kri čistilni čaj tudi dobiva pri moj h gospodih jemaloib v I.Ju hi |anl : 1'otor JLassiiilt. v Postojni: Jos. Kupferschmldt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mittl-haeli, lekar; v Celji: ltauinhueliova lekarna in Frane Kauseher; v K o r m i n u : llermes (udolini, lekar; v Gorici: A. Frauzoui, lekar; v Gradei: J. Uurgloitner, lekar; v Guttaringu: S. Vatterl; v II e r m a g o r u : Jos. M. Uichter, lekar ; v Karlovcu: A. K. Kat kič. lekar ; v C o l o v c i : Karel Kleiuenčič ; v K r a nji: Karel Savnik, lekar; v M a r i b o r u : Alojzi Kvaiulost; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v M o z i r j i : Ivan Tribuč ; v Ptujoui: ('. (iirud, lekar; v K u d o 1 f o v e m : Poni. Kizzoli, lekar , v Samoboru: F. Sclnvarz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. 1'rean, lekar; v Tratu: J. Seravallo, lekar; v Beljaku: .Math. Fiirst; v Varaždinu: Dr. A. llalter, lekar; v slov. Bistrici: Ivan Jauos, lekar; v slov. Gradei: Jos. Kuligarič, lekar. Lastnina in tisk BNarodne tiskarne". i