Posamezni Izvod 1.30 šil., mesečna naročnina S šilingov.
V.b.b
•• V':
SLOVE
Bpivlr * J*'* w 15* Sr
Izdajatelj, lastnik in /.aloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredniiivo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasomctergassc 10, telcton 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro 1’otočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, C.elovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenlurt 2, Postfach 124.
l etnik XIV.
Celovec, petek, 11. december 1959
Štev. 50 (917)
Ob Dnevu človekovih pravic ■
Pravica do materinega jezika
je najosnovnejša pravica človeka
Glasilo Južnih Tirolcev „Dolomiten“ je prejšnji teden poročalo, da je bila skupina južnotirolskih mladeničev klicana pred preiskovalnega sodnika, ki jih je zasliševal v zvezi s svoječasnim atentatom na stanovanjsko zgradbo v Božena ter trošenjem letakov, ki so Italijane pozivali, naj čimprej zapustijo Južno Tirolsko. List je zapisal, da so se mladeniči odzvali vabilu sodnika kljub temu, čeprav ni bilo pisano v njihovi materinščini, da pa so pri zasliševanju vztrajali na pritegnitvi tolmača in ker jim je bil ta odklonjen, niso hoteli podpisati v italijanščini spisanih zapisnikov. „Dolomiten" v tej zvezi poudarjajo, da postavlja ta primer na laž vse trditve Italije, češ da je pariški sporazum uresničen. „Italijansko državno upravo je treba z vso resnostjo vprašati, kako dolgo naj bo Južnim Tirolcem še zabranjena najosnovnejša pravica človeka do sodnijskega zasliševanja v njegovem materinem jeziku."
Poročilo o tem dogodku je z mastnimi črkami natisnil tudi ves avstrijski tisk ter v velikanskih naslovih pisal o „šikanah“ in ..kršenju najosnovnejših človečanskih pravic“, ki so mu izpostavljeni Južni Tirolci
Nikakor ne odobravamo nedemokratičnih metod in neenakopravnega ravnanja italijanskih oblasti z nemško govorečo manjšino na Južnem Tirolskem. Nasprotno smo mnenja, da mora Italija v celoti izpolniti obveze, ki jih je prevzela s pariškim sporazumom, ker le tako bo dokazala, da dejansko spoštuje mednarodne pogodbe in le tako bo mogoče zadovoljivo rešiti odprta vprašanja med dvema sosednima državama.
1 'c's pa )e treba v tej zvezi vedno spet opozarjati tudi na čudno vlogo, ki jo ravno v ten vprašanjih igra pretežni del avstrijskega liska in ki na žalost prihaja do izraza tudi v državni politiki Avstrije: to je vloga dvoličnosti, to je politika nedoslednosti! Če je namreč odrekanje pravice do uporabe materinega jezika Južnim Tirolcem „kršenje najosnovnejše človečanske pravice", potem bi moralo po vseh načelih enakosti in logike isto v enaki meri veljati tudi za koroške Slovence. Toda tukaj se pričenja nečastni pojav dvojne morale in nedemokratična politika dvojne mere:
•	Kje je namreč protestno pisanje avstrijskega tiska — da omenimo le primer iz najnovejše prakse — proti diskriminacijskemu sklepu okrajnega sodišča v Rožeku, ki je zavrnilo zasebno tožbo koroškega Slovenca z motivacijo, da je pisana v slovenščini, za obravnavanje neprimerna, ker zakon o slovenskem jeziku pri sodiščih ne velja za sodni okraj Rožek?
•	Kako je potem mogoče trditi, da je določilo člena 7, ki se nanaša na enakopravnost slovenskega jezika pri sodiščih, že pravično uresničeno, ko pa se pripadnik slovenske manjšine pri okrajnem sodišču v Rožeku ne sme posluževati svojega materinega jezika?
•	Mar to samo zato ni kršenje najosnovnejše človečanske pravice, ker gre za pripad nika slovenske narodnostne skupine na Koroškem?
Manjšinska vprašanja v parlamentu
Med proračunsko razpravo je bilo govora tudi o koroških Slovencih in Južnih Tirolcih
Ko so v parlamentu med proračunsko razpravo obravnavali področja zunanje politike in kulture, je prišlo med drug m tudi do izjav posameznih poslancev o vprašanjih manjšinske politike tako na južnem Tirolskem kakor tudi na Koroškem.
Spet je bil govornik nemško-nacionalne FPO (Gredler), ki je čulil potrebo, da napade „preveč popustljivo" politiko Avstrije do koroških Slovencev ler govori o „bist-veni razliki” med koroškimi Slovenci, k' da živ:jo raztreseni le v posameznih vaseh, in Južno Tirolsko, kier gre za kompaktno nemško ozemlje. Zato po njegovem mnenju nikakor ne gre, da bi koroški Slovenci uživali enake pravice kot Južni Tirolci. Ko je zunanji minister Kresky odgovarjal na izvajanja posameznih govornikov, je dejal, da gre na Koroškem sicer res za dvojez č-no ozemlje (ob dosledniem upoštevanju dejanskega položaja bi seveda moral povedati, da ie bilo tudi današnie dvojezično ozemlje pred desetletji še pretežno slovensko in da je sedanji položaj šele ustvarila načrtna politika tujega naseljavanja in germaniziranjal), vendar le treba Slovencem kljub temu priznati pravico do posebne zaščite ter avstrltska vlada hoče in želi dati v Avstriji živeči slovenski manjš’ni njej pripadajočo zaščito brez vsakih omejitev. KaMi to pomeni priznanle nekega načela, ne pa enačenja obeh omenjenih manjšin.
Poslanec Gredler, ki je ob fei priložnosti
Če so na eni strani upravičeni protesti zaradi neizvajanja pariškega sporazuma, potem je na drugi strani prav tako ali še bolj upravičena zahteva po končni in res pravični izvedbi določil člena 7 avstrijske državne pogodbe! Pri dosedanjem izvajanju teh določil namreč ne more biti govora o pravičnosti, kajti oba dosedanja manjšinska zakona sta bila sklenjena brez sodelovanja in brez upoštevanja predlogov prizadete man jšine ter sta položaj koroških Slovencev še znatno poslabšala. 7 o dokazuje tudi najnovejši primer rožeškega sodisča, ki je pravico do uporabe slovenskega materinega jezika odklonilo s sklicevanjem prav na tisti zakon, ki naj bi koroškim Slo vencem zagotovil jezikovno enakopravnost.
Tako pojmovanje enakopravnosti in demokracije je brez dvoma edinstveno in Avstriji gotovo ne more koristiti v njenih prizadevanjih za izboljšanje polažaja Južnih Tirolcev. V tej borbi ji more koristiti edinole to, da bo najprej priznala manjšinam, ki živijo v njenih mejah, enakopravnost in pravice, ki so jim zagotovljene z državno pogodbo. Zato pa je Potrebno tudi priznavanje in dosledno upoštevanje načela, da pomeni odrekanje pravice do uporabe materinega jezika — naj velja to potem za Južne Tirolce ali koroške Slovence nli za kogarkoli drugega — kršenje najosnovnejše človečanske pravice!
celo napadel nameravano ureditev avstrijskega konzulata v Ljubljani ter morebitno razš ritev obmejnega prometa na 2-k;lome-trsko cono, je govoril tudi o tako imenovanih vindišarjih, ki „jih ne gre enostavno odpisati in slovenizirati". Socialistični poslanec Neugebauer mu je odgovoril, da so vindišarji stvaritev ljudi, ki o zgodovini nimajo nobenega pojma in je neseriozno govoriti o njih kot posebni narodnostn' skupini, marveč so to ljudje, ki se poslužujejo mešane govorice ter pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Ko je Gredler ugovarjal, da hočejo vindišarji svoio samobitnost, mu je Neugebauer odgovoril: Če bi loko rav-
nali Južni Tirolci, bi jih FPb ožigosala za izdajalce.
Med razpravo o kulturnih vprašanjih je poslanec Neugebauer obširno govoril tudi o manjšinskem šolstvu na Koroškem ter ugotovil, da so se pri manjšinskem šolskem zakonu pokazale razne pomanjkljivost!, ki jih bo treba odpravit’. S tem je potrdil stališče, ki smo ga koroški Slovenci v zvezi s tem zakonom zastopali ie od vsega začetka, da namreč trenutna šolska ureditev ne odgovarja dejanskim razmeram In da manjšinski šolski zakon nikakor ni tako ..pravičen in širokogruden", kot bi nekateri radi dokazovali!
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze:
Terjamo končno izpolnitev obljub in prevzetih obveznosti!
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze, osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, ki je v četrtek minulega tedna zasedal v Domu glasbe, je stal v znamenju pregleda razvoja deiavnosfi SPZ in včlanjenih društev v preteklem prosvetnem letu. Kot tak je pokazal, da so Zveza in včlanjena društva svoie delo v zadnjih letih vidno poživila in da so se vrste prosvetnih delavcev močno pomladile. Istočasno pa ie tudi nakazal nadaljnje naloge in potrebe dela v prosvetnih društvih :n v njihovi Zvezi. Te naloge in pa potrebno usmeritev prosvetnega dela je predvsem vseboval od Upravnega odbora predloženi in od Nadzornega odbora pregledani Načrt dela Slovenske prosvetne zveze v prosvetnem letu 1959/60, s katerega vsebino so bili člani in delegati na občnem zboru podrobno seznanjeni. V tem načrtu so 'stočasno zapo-padene smernice za delo v Slovenskih prosvetnih društvih. V živahni in pestri diskusiji je občni zbor pravilnost tega načrta potrdil in ga še s svoie strani izpopolnil z nadaljnjimi mislimi glede oblik prosvetnega dela in njegovih ciljev.
Občni zbor je začel predsednik Upravnega odbora SPZ, tov. dr. Franci Z w i 11 e r
Po običajn h formalnoslih je občni zbor prešel na poročilo Upravnega odbora, ki ga je podal tajnik Blaž Singer in katerega glavno vsebino smo priobčili že v zadnji številki našega lista. Poročilo upravnega odbora je z blaqajn'škim poročilom izpopolnil blagajnik Vladimir P r u š n i k , ki je med drugim poudaril, da ie bila SPZ letos v celoti odvisna od svojih lastnih dohodkov in od prostovoljnih pr spevkov slovenskega prebivalstva. Kot osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev razen 1,500 šil. subvencije na račun lanske proslave svoje 50 letnice obstoja letos od države in dežele ni dobila nobene dotacije ali subvencije, pač pa je morala plačati preko 24.000 šllngov davkov. Zato |e ob koncu svojega poročila, ko se je društvom in številnim dobrotnikom zahvalil za niihove prispevke In Jih prosil za nadalj-nio naklonjenost, pozval merodajne oblasti, da pri svojih subvencijah !n dotacijah za kulturno rast in napredek prebivalstva dežele odstopijo od dvojnih mer in da upoštevajo Slovensko prosvetno zvezo enako, kakor upoštevajo nemške ljudsko-prosvefne organizacije v deželi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Narazumljivo mile kazni za neonacistične zarotnike
Kakor nas uče Izkušnje, k! smo sl jih lahko nabrali v letošnjem letu, postaja Avstrija nekakšno središče nove nacistične dejavnosti. Vse kaže, da so tla v tej deželi za neonaciste še najmanj vroča in da se slednji tega dobro zavedajo in to Izkoriščajo, čudno je, da avstrijske oblasti mirno gledajo, kako se od dne do dne bolj razrašča zlo, o katerem smo menili, da zanj ne bo nikoli več in nikjer prostora.
Tako je zap sal neki inozemski list ob nedavni neonacistični provokaciji v zvezi s Schillerjevo proslavo na Dunaju. Te besede pa je zdaj ponovno potrdil tudi proces proti skupini mladeničev, ki so se na Dunaju v okviru neke tajne športne organizacije redno vadili v uporabi orožja (večinoma ukradenega iz zalog zvezne vojske!) ter se pripravljali na udar oziroma politični preobrat v Avstriji, do katerega naj bi prišlo leta 1962. Obtoženci, ki so prejšnji teden stali pred porotnim sodiščem, so bili brez izjeme pripadniki tako imenovanih nacionalnih (beri: neonacističnih!) mladinskih organizacij in so jim kot priročniki služili poleg strokovne vojaške literature še Hitlerjev „Mein Kampf" in drugi »katekizmi" nacističnih veljakov.
Sodišče je po štiridnevni razpravi izreklo obsodbe, ki so presenetile vsakega poštenega Avstrijca: obtoženci so bili obsojeni samo zaradi posedovanja ter kraje orožja, oproščeni pa glavnega prekrška, namreč organiziranja in udejstvovanja v tajni oboroženi vojaški organizaciji. Prav tako v obsodbi ni govora o neonacističnem značaju njihovega združenja in delovanja. '
4
4
f
f
4
4
4
Tudi slovenski izseljenci so žrtve fašizma
Socialishčna in 'OVP-jevska zveza politično preganjanih in žrtev fašizma sta pred nedavnim obravnavali sedanje stanje poprave škode ter objavili svoje zahteve po nadaljnji odškodn'n’. S strani OVP-jevske zveze je bila postavljena zahteva po zvišaniu tako imenovane priporniške odškodn:ne, nadalje po odškodnini za uradnike ter za samostojne in zasebne uslužbence. Socialistična zveza pa je, zahvaljujoč se vodstvu SPO za njegovo podporo žrtvam fašizma, zahtevala sklen fev 12. novele k zakonu o žrtvah fašizma, da »bi bila ob 15. obletnici osvoboditve Avstrije končno zagotovljena izpolnitev upravičenih zahtev po odškodnini".
Obe imenovani zvezi imata že vsa povojna leta odločujočo besedo v vseh vprašani h, ki tičejo priznanje odškodnine žrtvam fašizma in političnega orega-nianja, torej tudi v vprašanjih, ki so povezana s slovenskimi izseljenci. Čeprav spadajo v noc'sfičnl dobi pregnani koroški Slovenci med najbolj preganjane skutine avstrliskih državljanov, pa vse do danes niso naši' razumevanja pri merodajnih mestih. Nasprotno |lm je bila odklonjena poprava škode, ki so jo dru-ae žrtve fašizma že davno prejele, kar nedvomno pomeni očitno dlskrimlnac'|e. Tako za slovenske žrtve fašizma ni uradnega potrdila (Amtsbescheimgung) in tudi ne priporniške odškodnine (Haftentschadigung), pa tudi novi zakon o popravi materialne škode (Sachschaden-Wiedergutmachungsgesetz) zanje očitno ne velja, ker so ob povratku v domovino že prejeli malenkostne vsote (večinoma tik pred zamenjavo denarja) kot pomoč v največji sili.
Vendar so tudi slovenski Izseljenci žrtve fašizma in jim po vseh načelih pravice In enakopravnosti prav tako pripadajo ugodnosti, ki so ilh deležne ostale žrtve fašizma. Tega bi se morali zavedati zlasti sotrpini v drugih sorodnih organizacijah, ki imajo možnost, da merodajno odločajo pri izdelavi ustreznih zakonov.
V nekaj mesecih bo m'nllo 17 let od dneva, ko so nacisti zagrešili nad koroškimi Slovenci najhujši zločin Izselitve, minilo pa bo tudi 15 let od povratka slovenskih Izseljencev v domovino, kar bo hkrati tudi 15 lef njihove borbe za dosego pravične poprave škode. Naj bi Avstrija vsaj ob 15-letnlci svoje osvoboditve prelomila z dosedanjo tradicijo dlskrim'nlranja koroških Slovencev ter tudi slovenskim izseljencem priznala pravice, ki jim grejo kot žrtvam fašizma!

Kancler Raab m minister Kreisky:
Nevtralnost Avstrije je dragocena stvar
SVETU
Mnen/e drugih:
Poskus, da se napravi umetna razlika med vprašanjem avstrijske manjšine v Italiji in jugoslovanske manjšine v Avstriji, ustvarja neugoden vtis. Jasno je, „da je pravična rešitev samo v dosledni uporabi načela, o katerem je govoril Kreisky, da se manjšinam mora dati pravica do posebne zaščite, brez ome-jitev“. Samo na taki osnovi se lahko pravilno obravnava položaj slovenske manjšine na Koroškem in zgradi trden most za sodelovanje z Jugoslavijo.
»Borbo", 7. 11. 1959, Beograd
V	razpravi je bilo govora tudi o odnosih do Jugoslavije in v zvezi s tem o položaju manjšine na Koroškem. Predsednik kluba poslancev „svobodnjaške“ neonacistične stranke dr. Gredler je spet ostro napadel^ „popustlji-vo“ politiko do manjšine na Koroškem in dejal, da je osnovna razlika med slovensko in južnotirolsko manjšino v tem, da žive Južni Tirolci na zaključenem področju, medtem ko so „Slovenci raztreseni po nekaterih vaseh Zaradi tega ni mogoče primerjati obeh manjšin in zahtevati za Slovence istih pravic kot za Južne Tirolce.
Dr. Grcdlerju je odgovoril zunanji minister dr. Bruno Kreisky in dejal, da na Koroškem res gre za dvojezično ozemlje, a je poudaril, da je Slovencem „kljub temu treba dati pravico do posebne zaščiteTo ministrovo izjavo so pozdravili socialistični poslanci s ploskanjem. Dr. Kreisky je nadalje najavil: „Avstrijska vlada hoče in želi dati v Avstriji živeči slovenski manjšini njej pripadajočo zaščito brez vsakih omejitev. To pomeni priznanje nekega načela, ne pa enačenja obeh omenjenih manjšin
.Delo", 3. 11. 1959, Ljubljana
Unter den weitcren aussenpolitischen Pro-blemen behandelte Abg. Dr. Gredler auch die Frage Siidkarnten. Er kritisierte, dass man auj \Vunsch Jugoslauiiens einer Ervueiterung des Klcinen Grenzverkchrs auf eine 20-km-Zone zustimmen wolle, da dies den titoisti-schen Institutionen grosste Einflussmoglich-keiten bringen iviirde. Auch fiir die Errich-tung eines Generalkonsulates in Laibach, das man angeblich mit Landesamtsdirektor Ne-wole besetzen wolle, sehe er keine Notiven-digkeit.
F.in Verglcicb Siidkdrntens mit Siidtirol sei absolut unzuldnglich. In Siidtirol gibt es einen geschlossenen deutschsprachigen Block mit nur vicr mehrheitlich italienischen Stadten, in Siidkarnten ezistiert jedoch kein geschlos-sener Block der Slowenen, die nur in vier kleinen Gemeinden eine eindeutige Mehrheit besitzen. Man konne nicht einfach, meinte der Redner, die Kdrntner Windischen abschrei-ben und sie sozusagen slouienisiercn. Diesc Ausserung des Redner s ricf eine Diskussion mit sozialistischen Abgeordneten, vor allem mit den Abg. Dr. Neugebauer dariiber hervor, ob der Begriff „Windische“ tatsdchlich zu Recht bestehe. Abg. Dr, Neugebauer meinte: „Es ist unserios, diese Bevolkerungskreise als cigene Nationalitdt zu bezcichnen", worauf Abg. Dr. Gredler erzviderte: „Diese Menschen wol-len aber ihre Eigenstandigkeit, und das ist das Entscheidende.“ Abg. Dr. Neugebauer: „Wiirde sich die deutschsprachige Bevolkerung in Siidtirol so verhalten, dann utiirde die FPO sie als Verrdter brandmarkenAbg. Dr. Gredler: ,,Wdrum solite man sie als Verrdter brandmarken, zvenn sie nicht Slozvenen sein zvollen?“
»Kleine Zeifung”, 3. 12. 1959, Celovec
Ob tej priliki je poslanec Socialistične stranke Neugebauer obsodil protislovensko propagando nacionalističnih elementov. Dejal ie, da vlada med obema narodnostnima skupinama na južnem Koroškem mir. Zahteval je zaščito naše etnične skupine, ker je ta lahko most do sosedne države.
V	razpravi o proračunu avstrijskega zunanjega ministrstva za prihodnje leto je zunanji minister dr. Kreisky dejal, da „hoče in želi avstrijska vlada dati v Avstriji živeči slovenski manjšini njej pripadajočo zaščito brez vsakih omejitev“. Dr. Kreisky je dejal, da gre na Koroškem za dvojezično ozemlje, da pa „jc treba Slovencem kljub temu dati pravico do posebne zaščite
..Ljubljanski dnevnik", S. 12. 1959, Ljubljana
Tudi žarnice bodo dražje
Iz dnevnega tiska je razvidno, da se bodo cene pri električnih žarnicah s 1. januarjem 1960 povišale za 10 odstotkov. To je samo del splošnega povišanja cen, ki je trenutno v teku in je zajelo že celo vrsto blaga šroke potrošnje, medtem ko je podražitev na drugih področjih pričakovati v prvih tednih novega leta.
V zvezi s pristopom Avstrije k tako imenovanemu Malemu svobodnemu tržišču (EFTA) je prišlo v parlamentu na Dunaju do ostrih očitkov zlasti s strani tistih, ki še danes obžalujejo, da Avstrija ni več sestavni del .velike" Nemčije. Ker se Avstrija ni vključila v Evropsko gospodarsko skupnost, v kateri igra vodilno vlogo Nemčija, smatrajo ti krogi za izdajstvo nemštva, pri tem pa pozabljajo, da bi pristop Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti pomenil kršenje avstrijske nevtralnosti.
To je že v parlamentu in pozneje še na konferenci SPO na Dunaju izrecno poudaril tudi zunanji minister dr. Kreisky, ki je dejal, da se Avstrija zaradi tega ni mogla vključiti v EGS, ker le-ta ni samo gospodarska skupnost, marveč hkrati tudi politična organizacija. Pristop k taki organizaciji pa prepovedujeta Avstriji državna pogodba in zakon o nevtralnosti. Minister Kreisky je poleg tega zavrnil tudi razne pomsileke, češ da pomeni pristop Avstrije k EFTA gospo-
V proračunski razpravi so v sredo obravnavali področje socialne uprave ter je prišlo pri tem do govora tudi o vprašanju bolniških blagajn, katerih primanjklaj povzroča velike skrbi. Sicer je slišati, da posamezne bolniške blagajne v tekočem letu niso zabeležile deficita, vendar ostane ta problem tudi za leto 1960 pereč, ker bo treba najti načelno rešitev rie samo za eno
darsko škodo ter dejal, da se bo članstvo Avstrije v EFTA izkazalo kot zelo koristno in ji bo poleg tega omogočilo tudi posredno sodelovanje z EGS, v kateri se sama kot mala dežela nikdar ne bi mogla uspešno uveljavljati.
Stališče do vprašanja nevtralnosti je zavzel tudi kancler Raab, ki je v CfVP-glasilu zavrnil trditve, po katerih naj bi bila sovjetska vlada Avstriji prepovedala pristop k EGS. Kancler Raab je poudaril, da takega pritiska s strani Sovjetske zveze ni bilo, marveč se je Avstrija prostovoljno odločila za vključitev v EFTA, kakor se je prostovoljno odločila tudi za politiko nevtralnosti, ker je ta njena nevtralnost dragocena stvar, ki je nočemo prenagljeno in lah-komišljeno ogrožati zaradi navidezne materialne prednosti.
Kancler Raab je na seji ministrskega sveta prejšnji teden sporočil, da bo formalni podpis sporazuma o ustanovitvi Malega svobodnega trž;šča izveden že do 15. decembra.
leto, marveč za splošni razvoj v bodoče.
Iz govorov poslancev je razvidno, da imajo posamezne stranke še precej različne poglede na vprašanje državnih subvencij bolniškim blagajnam, pač pa je opaziti močno prizadevanje zlasti socialistov, da b! polagoma uredili posebno državno zdravstveno službo, pri kateri bi država prevzela določen del kritja stroškov.
Moskva. — Radio Moskva poroča, da nameravajo sovjetski znanstveniki izstreliti satelit, ki naj bi krožil okoli Venere in Marsa. Poročajo, da bodo fotografirali planeta na podoben način kot drugo stran Meseca.
Beograd. — V sredo je prispel na večdnevni obisk v Jugoslavijo sekretar italijanske socialistične stranke Nenni. V Ju-noslaviji se mudi kot gost zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
London. — Britanski premier Macmil-lan je odpotoval na enomesečni obisk v afriške države in pokrajine pod britanska skrbništvom. Najprej se je ustavil v Gani, Južnoafriška unija pa bo zadnja etapa njegovega potovanja.
Bagdad. — Iz Bagdada, glavnega mesta Iraka, je odpotovala v Jugoslavijo skupina iraških študentov, ki bodo na temelju jugoslovansko-iraške kulturne pogodbe študirali na jugoslovanskih un ver-zah. Skupino 50 iraških študentov bosta štipendirali jugoslovanska in iraška vlada. Kulturno-prosvetni krogi v Bagdadu pričakujejo, da bo v Iraku študiralo devet jugoslovansk h študentov kot štipendistov tamošnje vlade.
Colombo. — Ceylonski premier Daha-najake namerava ustanoviti novo politično stranko. Sedanji premier je izstopil iz vladajoče stranke svobode. Ceylonski guverner je pred nedavnim razpustil parlament in razpisal nove volitve, ki bodo marca prihodnjega leta.
Rim. — Po podatkih, ki jih je objavil Osrednji zavod za statistiko, je imela Italija konec septembra 49 milijonov 63 tisoč prebivalcev ali 339.000 več kakor konec septembra lani. V prvih devetih mesecih je število rojstev naraslo za 3,4 odstotka, število umrlih pa se je znižalo za 2,6 odstotka.
Rim. — Osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in ULL so napovedale za 14. december splošno 24-urno stavko vseh kmetijskih delavcev v Italiji. Zahteve delavcev zadevajo naslednje točke: sindikalni in zakonski ukrepi za zagotovitev polne zaposlitve, povečanje števila ustanov za vzajemno pomoč med kmeti, povišek družinskih doklad, gradnja stanovanjskih hiš za delavce v kmetijstvu, obnova državne pogodbe za delavce, ki so stalno zaposleni v kmetijstvu.
Dunaj. — Prejšnjo soboto je prispel na Dunaj etiopski prestolonaslednik princ Asfav Wossen Haile Selassie ter se nastanil v hotelu Krantz-Ambasador.
London. — Vladim:r Dedijer, p;sec Titovega življenjepisa, je odpotoval iz Beograda v London. Za njim so poslali mnogo knjig, ki se bavijo z zgodovino osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Dedijer bo namreč o tem predmetu predaval na univerzi v Manchestru, kamor ga je povabila univerza. Londonski Times poroča, da pripravlja Dedijer tudi življenjepis Gavrila Principa, ki je izvedel atentat na Franca Ferdinanda.
London. — Bvši angleški ministrski predsednik Churchill je pred nedavnim obhajal 85-letnico svojega rojstva. K jubileju mu je čestital tudi predsednik sovjetske vlade Hruščev. V čestitki se Hru-ščev spominja tovarištva narodov Velike Britanije :n Sovjetske zveze za časa borbe proti skupnemu sovražniku Hitlerju in pravi, da je sovjetsko ljudstvo vedno cenilo Churchillovo vlogo v tej skupni borbi.
Rio de Jeneiro. — Z begom upornikov v Argentino se je žalostno končal pustolovski poskus državnega udara, ki ga je hotela izvesti mala skupina desn:čarsko usmerjenih brazilskih oficirjev. Z odločnimi ukrepi je vlada v 36 urah spodrezala korenine zaroti, ki n: naletela na resnejšo podporo v javnosti in ni povzročila nobenih globljih posledic. Opozicija se j® v celoti vzdržala podpiranja upornikov in dala na znanje, da ji je do tega, da bi se v oktobru prihodnjega leta v redu opravile predsedniške volitve.
Gradnja avtoceste — velika šola mladine
Da si moremo lažje predstavljati ogromno delo, ki ga je opravila jugoslovanska mladina pri letošnji gradnji avtomobilske ceste v Srbiji, o katere otvoritvi smo poročali v eni izmed zadnjih številk našega lista, navajamo tukaj nekaj zanimivih številk in podatkov.
Poleg 20 gradbenih podjetij iz cele Jugoslavije z nekaj tisoč delavci ter okoli 1000 gradbenimi stroji je pri gradnji sodelovalo 51.000 brigadirjev in brigadirk, ki so bili združeni v 498 mladinskih delovnih brigadah. Zgradili pa so 93 km dolgo cesto Paračin-Niš-Malošište ter 17 km ceste od Negotina do Demir Kapije. V 170 delovnih dneh so izkopali 2,139.603 m3 zemlje, vgradili v nasip 1,562.838 m' zemlje, zgradili 27.852 m3 zidov ter izgradili 46,55 km asfaltnega in 63,5 km betonskega cestišča. Poleg tega so zgradili 335 različnih objektov, od tega 41 mostov, 20 nadvozov in 275 podvozov. V cestišče je vgrajenih skupno 326 tisoč m3 gramoza, 35.294 ton cementa, 42.900 ton asfalta.
Gradnja avtoceste pa je bila za mladino tudi velika šola. Skoraj 38.000 brigadirjev je v tem času obiskalo 13 različnih tečajev Ljudske tehnike, med katerimi je bilo največje zanimanje za šoferske tečaje in je nad 7000 graditeljev opravilo izpit za vožnjo z motorjem. Nadalje je bilo prirejenih več strokovnih tečajev, ki jih je obiskovalo bl zu 35.000 graditeljev, od katerih jih je 7000 končalo nižje traktorske tečaje, 1000 pa višje tečaje za traktoriste. V splošnih kmetijskih tečajih je bilo 22.540 brigadirjev, torej skoraj polovica vseh graditeljev. Razen tega so bili prirejeni zidarski, vrtnarski, živinorejski, sadjarsko-vino-gradniški ter gospodinjski tečaji in razna predavanja, med drugim 2600 predavanj s področja medicine.
Mladina pa se je udejstvovala tudi na področjih kulture in športa. Na festivalih, ki so jih priredili tekom leta, je sodelovalo 25.000 graditeljev; vsako naselje je imelo lastno knjižnico, skupno pa je bilo na razpolago 26.385 izvodov knjig; dnevno je bilo razdeljenih 819.100 izvodov najrazličnejših časopisov. Brigadirji so med akcijo sodelovali na 46.585 športnih tekmovanjih. V vseh 22 mladinskih naseljih so bile stalne ambulante, v katerih je delovalo 315 zdravnikov, sanitarnih tehnikov in medicinskih sester.
Kaj bo prihodnje leto na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču?
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ki se je razvilo iz nekdanjega ljubljanskega sejma, beleži iz leta v leto večje uspehe. Prireditve na tem razstavišču so že davno presegle meje nacionalnih razstav, danes je Gospodarsko razstav šče v Ljubljani prizorišče številnih mednarodnih prireditev, na katerih vsakokrat sodeluje veliko število držav iz Evrope in iz ostalega sveta.
Vodstvo Gospodarskega razstavišča je že pripravilo spored razstav v letu 1960, iz katerega je razvidno, da bo prva prireditev V. sejem konfekcije, modnih tkanin in usnjenih izdelkov ali kratko „Moda 1960" v času od 16. do 24. januarja. V mesecu maju — od 21. do 29. — bo v Ljubljani III. mednarodni lesni sejem, kateremu bo v času od 11. do 19. junija sledila mednarodna razstava motorjev in motornih vozil. V času te prireditve bo imel mednarodni urad avtomobilskih konstruktorjev svoje pomladansko zasedanje na Bledu. Tradicionalni mednarodni vinski sejem, ki je Ljubljani največ pomagal pri njenem ponovnem uveljavljanju v ugledno sejmsko mesto, bo prihodnje leto prirejen že šestič in sicer v času od 3. do 8. septembra, ko bo na Gospodarskem razstavišču tudi IV. mednarodni sejem embalaže. Za zaključek pa bo od 15. do 23. oktobra odprt v Ljubljani VII. mednarodni sejem „Sodobna elektronika".
Bolniške blagajne vedno bolj pereč problem
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze:
Terjamo končno izpolnitev obljub in prevzetih obveznosti!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poročilo Nadzornega odbora je podal njegov predsednik Janez W e i s s ter na podlagi pregleda dela Upravnega odbora in blagajniškega poslovanja predlagal občnemu zboru, da vzame poročila na znanje in izreče Upravnemu odboru razrešnico, kar se je tudi zgodilo.
V zvezi s predloženim načrtom bodočega dela SPZ je spregovoril predsednik Upravnega odbora dr. Franci Z w i 11 e r. V svojem govoru je uvodoma poudaril, da moraio SPZ in društva v vsej prosvetni dejavnosti v prvi vrsti videti našega človeka, predvsem pa naš naraščaj in naše otroke. Šolska torba ali zagotovitev pouka našim otrokom v njihovi materinščini je zato prvenstvena skrb in brga prosvetnih društev in vseh njihovih članov. Sploh moraio društva skrbeti za to, da bo pri naših najmlajših v domu, na igrišču in na cesti vsepovsod spet zavladala materinščina. Zaleti jc treba slehernega našega človeka, krepiti je treba njegovo samozavest In odpornost, da bo koralžen spregovoril v svoji materinščini pred oblastmi in sodišči, da bo borben, odporen in uporen. Tu se odpirajo široke možnosti sodelovanja predvsem našim intelektualcem. Prav je, da so v svojh vrstah našli pot in možnosti za nadaljnje svoje strokovno in splošno izpopolnjevanje, toda vse bolj kot oni potrebuje naše ljudstvo duhovne obnove. Prazne bodo fraze o „cvetu naroda", dokler ta cvet cveti samo zase in ne oplaja tudi široke njive, iz katere ie izšel in kjer raste.
Ko ie govorn'k potem prešel na delo nasprotnikov in omenil razna nemško nacio-
V Belgiji je bil pred nedavnim četrti Mednarodni bienale poezije, na katerem je sodelovale 300 pesnikov iz 42 držav. Na sestanku, ki je bilo prirejeno pod geslom »Ljudie prihodnosti in poezija", so razpravljali o raznih problemih, ki j'h pred pesnika postavlja novi čas. Med drugim so bila na dnevnem redu zanimiva vprašanja: Ali bo razvoj znanosti in avtomatizac je dela ustvaril nov mit in ali bo to privedlo pesnika do tega, da pozabi na svoje notranje živlienje? Ali lahko pesnk prepreči, da tehnika ne bi zasužnjila človeka?
Iz številnih referatov in odgovorov na ta vprašanja je bilo razvidno, da so si pesn:-k: edini v mnenju, da sta se pesnik in poezija v današnjem času povzpela na častno mesto in so pesniki prepričani, da nove oblike življenja ne bodo spremenile globokega notranjega doživljanja sveta. Sovietski pesnik Kirsanov je v razpravi poudaril, da ni tehnika tisto, kar ogroža človeka, marveč je to človek sam. Zato Kirsanov zaupa
nalna društva kot Sudmarko, Heimatdienst, Karntner Landsmannschaft in številne Dorf-gemeinschaften, je nadaljeval:
Posebno pri pripravah le-teh za 40. letnico plebiscita se zdi, da je šla vsa težka
doba zadnje vojne in nacistične strahovlade popolnoma brez vpliva mimo njih. Sicer je to po eni strani razumljivo, saj grozot niso občutili na lastni kož', marveč so po večini le sodelovali pri teptanju človečanskih pravic, toda po drugi strani človek
v prihodnost poezije, v novo poezijo, ki jo bo ustvaril novi človek.
Zelo zanmiv je bil tudi govor belgijskega prosvetnega delavca Marcela Hcferja, ki ie izrazil mnenje, da morajo biti pesniki tisti, ki bodo pomagali ustvariti bratstvo med ljudmi in so že danes odgovorni za ljudi prihodnosti.
Jugoslovanski narodni plesi v Avstraliji
Beograjska folklorna skupina „Kolo” ie z velikm uspehom gostovala v Avstraliji, kjer so priredili nastope v števlnih večjih krajih. Zanimanje za gostovanje jugoslovanskih plesalcev je bilo povsod zelo veliko in je prebivalstvo sprejemalo goste iz Ju-goslavje nadvse prisrčno. Skupina je bila deležna splošnega priznanja, saj so pesmi in plesi jugoslovanskih narodov za Avstralijo povsem novo doživetje.
ne more razumeti, da so tako popolnoma topi in gluhi za novi čas, ki kljub vsem razlikam stremi za koeksistenco in mirnim sožitjem med narodi. Tu pa se obnavljajo stare nacionalistične fraze in parole samo, da
bi se prepreč la pomiritev v deželi. 40. letnica glasovanja more imet’ samo en pomen in namen: končno ustvariti pogoje, da bo naša dežela resnično pravična domovina obeh avtohtonih narodov!
Če pa danes po štiridesetih letih in po grozotah druge svetovne vojne še kričijo o nevarnosti za mejo, potem je to najlepši znak, da na Koroškem narodnostno vprašanje še ni pravilno rešeno, da torej dežela in država nista izpolnili slovesno danih ob-
5 Objava
*	SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU
J V torek, dne 15. decembra 1959, je ) na Državni realni gimnaziji in gimna-
*	ziji za Slovence v Celovcu v času od
f 13. do 16. ure „Dan staršev". Starši J	imajo priložnost, da se z vsemi profe-
f	sorji porazgovorijo o učnih uspehih
l svojih otrok. Tokrat bo tudi šolski zdrav-f nik navzoč in bo tako dana tudi pri-J ložnost posvetovanja z zdravnikom.
t Ob 16. uri je občni zbor ..Združenja J staršev".
jf	Ravnateljstvo
*
-**.-**. -v
ljub in mednarodno prevzetih dolžnosti v korist slovenskega koroškega ljudstva! In če bodo te dni slovesno pričeli z delom pri tako imenovani podjunski železnici in izpolnili eno obljubo, naglašamo, da s tem še nikakor niso izpolnjene prevzete obveznosti, kaj šele dane druge obljube. Zato tukaj s tega mesta terjamo končno izpolnitev obljub in prevzetih obveznosti, da bomo Koroški Slovenci enakopravni soudeleženi na vseh kulturnih ustanovah, kulturnih fondih, pospeševanjih itd. Ta zahteva ne vsebuje le priznanja popolne kulturne enakopravnosti, marveč hkrati tudi popravo celotne škode, prizadejane našemu ljudstvu na kulturnem in šolskem področju skozi zadnjih 40 let.
Zgodovina nas uči, da je najmočnejši garant za mirno mejo vedno še zadovoljno enakopravno ljudstvo na meji. Koroški Slovenci pa smo celo kljub javno priznanemu zapostavljanju naše zemlje in odrekanju pravic našemu ljudstvu večkrat bolj zvesto izpričali svojo lojalnost in zvestobo državi kakor tisti, ki toliko kričijo o »zvestobi domovini", ki pa so jo v najhujšem času izdal’, ko smo se mi zanjo borili proti njenim zavojevalcem.
oooooc>aooocoooocx3'xyxxxxx:oocxxyrx:cxvxxx>occxxx>cxyx^ooooococoocooooooooc>cx>ooocxxxxxxxxxxxxxxxxxjoooocoix)noofx ,octooooooocxxxxxjoo
„Aida" v celovškem gledališču
8	Naša ugotovitev ob pričetku letošnje sezone v Mestnem gledališču v Celovcu še
vedno velja v polnem obsegu: pod novim jvodstvom k novim uspehom. Če primerjamo kvaliteto predstav iz prejšnjih let, potem moramo priznati, da se v tej sezoni stalno izboljšuje, kar še v posebni meri velja za glasbena dela. Dočim so bili operetni in zlasti operni nastopi prej možni le ob sodelovanju večjega ali manjšega števila gostov, se celovško gledališče zdaj tudi na tem področju udejstvuje, in lahko rečemo, j	da uspešno udejstvuje z lastnimi silami.
o	Novo potrditev tega uspešnega razvoja je dala tudi premiera Verdijeve opere
,,Aida“ zadnji petek, ko je občinstvo bilo deležno prekrasnega užitka ob nesmrtni glasbi velikega italijanskega umetnika. Razen režiserja Curta Hampeja so bili pri 8	uprizoritvi soudeleženi sami „domačini“ — člani ansambla celovškega gledališča:
dirigiral je Karlheinz Brandt, v glavnih vlogah so nastopali Donna Pegors, John Rcrnold. Maud Weyhansen, Henry Philips, Franz Pacher, Helmut Conratt, Rotraud Volkci in Colin Gilmore; pomnoženi zbor je vodil Franz Gerstackcr, plesno skupino 8	gledališča pa so uspešno podprli člani Haslingerjeve plesne šole.
§	Sicer je bilo opaziti marsikatero pomanjkljivost, posebno pri sceneriji, vendar
jc bila uprizoritev za celovške razmere nov uspeh, ki kaže, da se je pri celovškem ®	gledališču marsikaj izboljšalo.
Svetovno srečanje pesnikov
Knjižni dar SPZ — najlepše darilo za praznike
V teh dneh bo Slovenska prosvetna zveza razposlala po društvih letošnji knjižni dar, ki spet obsega pet lepih ter zanimivih knjig:
•	Koledar slovenske Koroške za leto 1960
•	»Viharnik", zgodovinska povest priljubljenega slovenskega pisatelja Franceta Bevka
•	»Na vrhu sveta", roman švicarskega pisatelja Hansa Ruescha o življenju Esk'mov
® »Pot na Lisec", povest Venceslava Winklerja iz protifašistične borbe slovenskega naroda
•	»Naša domovina Jugoslavija", splošni opis Jugoslavije izpod peresa prof. F. Planine
Obširnejši opis letošnjega knjižnega daru SPZ bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Vse ljubitelje slovenske knjige pa vabimo, da si zbirko takoj zagotovijo pri domačem Slovenskem prosvetnem društvu ali pa jo naročijo v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu. Skupna cena za vseh pet knjig znaša samo 25 šilingov.
V vsako hišo knjižni dar SPZ!
Dr. MIRT Z W I T T E R	140
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazume
23.	septembra 1959: Italijanski zunanji minister Giuseppe Pella pred Generalno skupščino OZN odgovori na izvajanja avstrijskega zunanjega ministra glede Južne Tirolske. Pella odklania pristojnost OZN za to vprašanje. Postopek Avstrije ie ne-primeren, posebno še, ker se istočasno vodijo o tem vprašanju diplomatsk' razgovori med Italijo in Avstrijo. Ti razgovori bi lahko postali v tem slučaju nepotrebni, odgovornost za to pa zadene Avstrijo. Italija je Pariški sporazum izpolnila in manjšini v Južni Tirolski zagotovila stanje, ki je po š'ro-kogrudnosti brez primera s katerokoli pokrajino na svetu. V ostalem so tudi Južni Tirolci z zopetno izjavo za italijansko državljanstvo po drugi svetovni vojni svobodno glasovali za pripadnost k Italiji, čeprav so se leta 1939 v večini izjavili za preselitev v Nemčjo.
24.	septembra 1959: Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky izjavi na izvajanja italijanskega zunanjega ministra G. Pelle. da ima Avstrija pravico zavzemanja za Južne Tirolce, ker gre za avstrijsko manjšino in kot podpisnica Pariškega sporazuma. Glavni problem avstrijsko-italijanskih diplomatskih razgovorov na Dunaju je, da južno-tirolska manjšina z dosedanjim potekom teh
razgovorov ni zadovolina, edino važno za Avstrijo pa ie „da je južnotirolska manjšina zadovoljna, ker oni morajo živeti v Italiji, ne m .”
24.	septembra 1959: Italijanski zunanji minster Giuseppe Pella odkloni povabilo na kosilo, ki ga priredi avstrijski poslanik v Nev/ Yorku na čast avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Brunu Kreiskemu.
25.	septembra 1959: Avstrijski zunanji mi nister dr. Bruno Kreisky pred Generalno skupšč no OZN zavrača trditev italijanskega zunanjega ministra Giuseppa Pelle, da je smatrati optiranje Južnih T rolcev po letu 1945 za italijansko državhanstvo kot ple-b:scit za Italijo. — Zunanji minister Italije Giuseppe Pella ponovno naglasi pred Generalno skupščino OZN nepr stojnost OZN za južnotirolsko vprašanje, ki je bilo rešeno s Pariškim sporazumom ter je predmet diplomatskih razgovorov med državama. Italija je Pariški sporazum izpolnila. Če morda tudi drugod manjšine uživajo pravice, ravnanje z Južnimi Tirolci po široko-grudnosti Italije nima enakega primera v svetu. Čeprav pri opcijah ne gre za plebiscit v tehničnem smislu, je bila vendar odločitev povsem neodvisna in svobodna. Očitki Avstrije proti Italiji potrjujejo vtis, da
Avstrija od določene dobe sem ravna v pravcu ustvarjanja umetnega nerazpolože-nia med obema državama. Vendar je upati, da pride spel do normalizranja odnosov med Rimom in Dunajem.
25.	septembra 1959: Italijanski poslanik I. Guidotti na Dunaju v posebni demarši izrazi vicekanclerju dr. Brunu Pittermannu obžalovanje 'talijanske vlade zaradi avstrijskega koraka pred OZN v južnotirolskem vprašanju. Dr. B. Pittermann opozori na nezadovoljive rezultate dolgodobnih poga-ianj ter ponovno obrazloži avstrijsko stališče do vprašanj Južne Tirolske.
26.	septembra 1959: Na masovnem zbo-rovaniu „Bergisel-Bunda" v Innsbrucku govori član južnotirolsko pokrajinske vlade v Bozenu dr. Peter Brugger. Po slikanju razvoja do Pariškega sporazuma, oč ta Italiji neizpolnjevanje smisla te pogodbe. Zato so se Južni Tirolci odločili, da odslej uberejo drugo pot. Posebna zahvala velja v tej zvezi avstrijskemu državnemu sekretarju prof. dr. F. Gschnitzerju. Potrebna pa je sedaj vsestranska in konkretna pomoč, ki prihaja posebno iz Avstr je in od Bergisel-Bunda. Poslevodeči predsednik dr. Wildmo-ser nato zaključi z grožnjo: „Ako Italija v zadnji minuti ne privoli v resnično rešitev, ne preostaja Avstriji in Tirolski druge izbire, kakor pot samoodločbe." Zborovanje konča s skandiranjem zahteve »Glasovanje za Južno Tirolsk o!" — Zborovanja se udeležijo poleg asesorja
dr. Petra Bruggerja še asesor dr. Alfons Benedikter, pokrajinski poslanec SVP inž. Hans Dieti in generalni tajnik SVP dr. Hans Stanek.
27. septembra 1959: Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky po svojem povratku iz ZDA iziavi, da je vodilnim politikom ZDA obrazložil > vzroke, ki so pripravili Avstrijo do koraka v južnotirolskem vprašanju pred OZN.
27. septembra 1959: Avstrijski državni sekretar prof. dr. F. Gschnitzer ob povratku iz Nev/ Vorka poda v Innsbrucku kratek pregled razvoja južnotirolskega vprašanja v zadnjih letih: Pred leti je italijanski tisk izkoriščal dozdevno nesoglasje med Dunajem :n Tirolsko. Svetovno javno mnenie se je komai brigalo za borbo v Južni Tirolski. V zadnjih letih pn so Južni Tirolci sam’ dobili nov pogum; mnenja in dejanja Dunaja In Tirolske *o se do najmanjše podrobnosti koerdinirala in uspelo ie, da smo svet opozoril’ na Južno Tirolsko. Uspeh dela zadnjih let je, da je italijanska politika v veliki zadreg'. Prej je zatrjevala, da je Pariški sporazum v celoti izpolnjen, sedaj pa skuša popravljati najbolj grobe nedostatke. Avstrija je že za časa, ko je bil še dr. Figi zunanji minister, za slučaj nezadovoljivih uspehov dvostranskih pogajanj, sklenila predložitev vprašanja Južne T rolske kot glavne vsebine izjave države pred Generalno skupščino OZN za jesen 1959.
(Nadaljevanje sledi)

ža lep večer življenja
Razvojno pot človeka razdeljujejo v tri važna razdobja: ko otrok vstopi v šolo, ko pozneje prevzame kakšno zaposlitev, si ustvari eksistenco in se uvrsti v gospodarsko življenje in končno, ko pride po več desetletnem delu do upokojitve. Za prvo stopnjo pripravljajo človeka skrbni starši in ponekod otroški vrtci, na drugo stopnjo dela in resnobo življenja učitelji, šola in mojstri, ljudje za čas življenja v renti in pokoju pa si lahko urejajo življenje po lastni volji, kakor pač vedo in znajo.
Pogoj za zakoniti vstop v rente in upokojitve je za moške delojemalec dosežena starost 65 let, za ženske pa 60 Ut. Močno stremljenje in prizadevanje je, da bi starostno višino za upokojitve znižali, za moške na 60 let, za ženske pa na 55 let starosti. Takšno prizadevanje ima svoje različne vzroke. Starejši delojemalci si upravičeno želijo, da bi mogli preživeti svoja stara leta, ko so prej vse svoje življenjske sile udinjali koristim drugih, še v gotovem zdravstvenem in fizičnem stanju, da bi lahko svoja dejanja in nehanja uravnavali po svoji prosti volji, na drugi strani pa je stremljenje za zgodnejšo upoko -jitev osnovano tudi v tem, da bi bilo čim-več delovnih mest prostih za mlade delavce in nameščenec.
Ko pride čas, da morajo starejši delojemalci v pokoj, sprejemajo to dejstvo različno, ker ta korak je tako rekoč zaključni v življenju. Na našem podeželju in manjših krajih srečavamo upokojence in rentnike, ki se veselijo zdravja in življenja, se čutijo zelo srečne, da niso več vezani na določen delovni red ter se s silno marljivostjo posvečajo delu, ki jih zadovoljuje in osrečuje. Doma na svojih bajtah delajo, kakor da bi šlo za stavo- drugi pomagajo sosedom. To velja bolj za delavce, kakor pa za nameščence. Taki izpolnjujejo svoj življenjski večer koristno, kar jih zadovoljuje in zaradi tega tudi dalje živijo.
V družbenem življenju pa poznajajo tudi upokojene delojemalce, ki nimajo lastne iniciative. Zato se v času delopusta ne znajdejo ter je zanje upokojitev v mnogih primerih usodna. So ljudje, ki so desetletja izvajali in se izživljali v svoji zaposlitvi v navajenem in priljubljenem delu ter sc za vse drugo nikoli niso zanimali. Predstavljali so si celo, da so nenadomestljivi. Upokojitev jim pomeni praznoto življenja, kar velja predvsem za nameščence in takih statistika ne navaja malo. Pravijo, da mnogi stari upokojeni ljudje dan za dnem hodijo svojo priljubljeno pot pred vrata ali pod okno svojega bivšega delovnega mesta, kjer postajajo in obujajo spomi-ne in hrepenenja. Pripetili so se tudi primeri, da so si nekateri zaradi tega vzeli življenje, ker so si domišljali, da so v družbenem življenju nepotrebni in nekoristni.
Med te spadajo delojemalci, predvsem nameščenci, ki so bili najboljši in najmarljivejši, Od brezdelja so bolj prizadeti moški, do-čim si ženske navadno še najdejo kakšno koristno delo zlasti v gospodinjstvu.
Slišijo se glasovi, da se naj družba prizadeva in poskuša takim upokojencem, ki se ne počutijo dobro, omogočiti smiselno in zanje vzpodbudno izkoriščanje prostega časa. Na Dunaju so v dnevnih domovih za upokojence uvedli v tem smislu že nekatere načine, ki so, kakor pravijo posnemanja vredni. Razmišljajo pa tudi o tem, kako naj bi odsluženega delojemalca smotrno pripravili na čas brezdelja in mu pomagali, da bi čim dalje ter srečno in zadovoljno preživel večer svojega življenja.
Nekaj takih poskusov so napravili v Angliji So obrati, ki navajajo delavce postopoma na upokojitev. Delovni čas za priletne delavce krajšajo od osem na šest in štiri ure dnevno ter jih šele potem stalno upokojijo. Med skrajšanim delovnim časom prejemajo že delno rento, polno pokojnino pa potem, ko končno prenehajo z delom. Poskusili pa so tudi s podaljšanjem dopustov ter desetletja zaposlenim delavcem dovoljujejo prvotno po dva, potem po štiri mesece in končno pol leta dopusta. Med tem časom prejemajo dopustniki tudi delno rento. Na ta način menijo, da se delojemalec nekoliko pripravi na ločitev od navajenega dela. Ponekod pa zaposlujejo mnoge priletne delavce v obratnih oddelkih, ki zahtevajo manj brzine, pač pa kvaliteto in skrbno izvedbo dela.
Ogromna večina delojemalcev pa se prišteva k onim, ki želijo, da se starostna meja za pravico do rent in pokojnin zniža, kar je upravičeno in v skladu s sodobnim socialnim razvojem. 7. zdravstvenim napredkom je uspelo, da se je povprečna življenjska doba podaljšala tudi za delovnega človeka. Kdor je desetletja delal ter svoje telesne in duhovne sile vdinjal drugim, mora imeti tudi možnost, da preživi leta upokojitve je razmeroma čil in zdrav, ne pa, da se kot upokojenec loči od delovnega mesta izčrpan in onemogel in zato kmalu umre.
Začetek gradnje podjunske železnice
Pretekli torek so zapadno od Pliberka s slovesnim aktom zares začeli z gradnjo Podjunske železnice. Vreme je bilo v prvih dopoldanskih urah neprijetno deževno. Radovednost in zanimanje prebivalstva pa je bilo veliko, kako bo minister prijel za lopato in s prvim urezom začel z gradnjo 17 km dolge železniške proge. Velika množica ljudi se je zbrala, mešala blato in napolnila velik šotor, ki so ga iz previdnosti postavili za primer neugodnega vremena. Vsi ljudje niti niso našli prostora v šotoru in veliko se jih je drenjalo na razmočenem travniku, na srečo pa se je tik pred slavnostjo zjasnilo ter je celo posijalo sonce.
Slavnost so otvorili s petjem šolske mladine in pliberškega mešanega zbora ter res posrečenim dvogovorom v verzih dveh šolskih otrok. Sodelovali sta tudi godbi iz Libuč in železničarjev.
Slavnostnih in prominentnih gostov iz Dunaja in Celovca ter predstavnikov javnega življenja iz okraja je bilo veliko. Med mnogimi drugimi navajamo prometnega ministra dipl. ing. V/aldbrunnerja, deželnega glavarja Wedeniga, gradbenega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic dipl. ing. Liebscha, zastopnika gradbenih tvrdk dipl. ing. Hopfgarfnerja, državnega poslanca Su-chaneka, kateri vsi so tudi spregovorili na slavnosti. Prisotni so bili tudi vsi okoliški župani.
Povedali so, da se s začetkom gradnje Podjunske železnice izpolnjuje obljuba, ki je bila tem krajem dana pred štiridesetimi leti ter spada v okvir dopolnilnega programa za te gospodarsko nerazvite in zanemarjene kraje naše dežele. Pozabili pa so povedati, da so pred štiridesetimi leti zagotavljali in obljubljali tudi marsikaj drugega, kakor neokrnjene pravice slovenske manjšine, čuvanje njene samobitnosti ter popolno enakopravnost obeh narodnosti v
Gostovanje dunajske „Revije na ledu” v Celovcu
Na umetnem drsališču velesejmske dvorane bo meseca februarja prvič gostovala dunajska »Revija na ledu", ki nastopa trenutno z velikim uspehom v inozemstvu. Med predstavnikom revije dr. Eiglom na eni strani in velesejmskim prezidentom Novakom, direktorjem Gutschmarjem in organizacijskim vodjem na drugi strani so zaključili razgovore o potrebnih pripravah za gostovanje.
Pričakujejo, da bo za svetovno priznane dunajske umetnike na ledu, za skupino, ki šteje s solisti, baletom in tehničnim osebjem 60 oseb, vladalo ogromno zanimanje. Organizirajo tudi že dovozne možnosti iz Koroške in Vzhodne Tirolske, Zgornje štajerske, Zgornje Italije in severnih pokrajin Jugoslavije, ker so že iz .različnih krajev prejeli več prijav za posebne vlake in avtobuse. Dunajski gostje prispejo v Celovec 1 tebruarja 1960, nastopi pa so predvide-n; za čas od 3. do 14. februarja, ko bodo izvajali obsežen program pod naslovom „V deželi sanj".
V velesejmski dvorani je za obiskovalce zagotovljenih 2.400 sedežev in 2.000 stojišč. S predprodajo vstopnic bodo pričeli že 4. januarja ter bo znašala cena za sedeže 25, 30, 40 in 50 šilingov, za stojišča pa enotno 15 šilingov.
deželi, obljube, katerim pa so sledila prav nasprotna dejanja, česar, kakor kažejo vse izkušnje, tudi danes nimajo volje popraviti.
Železniška proga bo vezala Pliberk s Št. Pavlom v Labotski dolini. Točnih številk gradbenih stroškov niso navedli, gredo pa v stotine milijonov, kjer bodo največji stroški za železobetonski most čez Dravo in predor skozi Dolgo goro.
Minister Waldbrunner je med drugim dejal, da je slavnost hkrati uvod ali začetek proslav ob 40-letnici glasovanja. Tudi deželni glavar Wedenig je med drugim povedal, da je uresničenje te obljube — po dolgih štiridesetih letih — povezano s takratnimi dogodki. Prav je, da se v tem kraju končno nekaj ustvarja, toda ne smemo pozabiti, da se projekt uresničuje tudi z davčnimi denarji vsega tukaj težko preizkušenega prebivalstva. Desetletja pobirajo davke, prav v isti višini, kakor v dobro razvitih krajih, vračali pa so doslej zelo malo. Narodnogospodarskega pomena nove železnice ni mogoče oceniti, okoliško kmeč-
ko prebivalstvo za železnico ni posebno navdušeno ter je verjetno, da bodo imela od proge dobičke le velika podjetja. Zvezna železnica pa bo, kakor smo slišali, imela pri tej progi letno 9 milijonov šilingov primanjkljaja Zato se ne moremo ubraniti vtisa, da imata slavnost ureza z lopato kot simboličen začetek gradnje železniške proge kakor sploh proga kot taka več ali manj le propagandni značaj za začetek jubilejnega leta in obujanja psihoze poplebiscit-ne dobe.
Na slavnosti je bila med navzočimi ogromna večina slovensko govorečega prebivalstva, ki pa mu noben govornik ni privoščil nobene pozornosti; pri vsem sporedu ni padla nobena slovenska beseda, niti se niso dotaknili pereče problematike pravične in ustrezne ureditve manjšinskih pravic v zadovoljstvo obeh narodnosti v deželi in prijateljsko medsebojno sožitje. Razočaranost ob taki pomanjkljivosti je prišla do izraza v številnih razgovorih udeležencev in domačega prebivalstva sploh!
Koroška je privlačna tujskoprometna dežela
• Preteklo sredo je bilo v Celovcu tujsko-prometno zasedanje, na katerem so poročali, da je Koroška dosegla letos rekord v tujskem prometu ter zavzema za Tirolsko in Solnograško tretje mesto med avstrijskimi zveznimi deželami.
Deželni tujskoprometni ravnatelj profesor Reifmann je na letnem zboru povedal zanimive številke iz tujskoprometne sezone. Predvsem je tujski promet najvažnejšega pomena v tem, da je prinesel deviz v vrednosti 750 milijonov šilingov, število prijavljenih tujih gostov je v pretekli sezoni doseglo 863.150 turistov nasproti 767.812 lani, kar pomeni prirastek za 95.338 oseb. Nočnin ugotavljajo 5,635.267. Od teh jih odpade na inozemce 3,631.689, na tuzemce pa 2,003.678. Povedali so tudi, da so letos razpolagala koroška tujskoprometna gostišča z 79.234 posteljami nasproti 68.454 lani.
Največ nočnin za inozemce je odpadlo na turiste iz Zahodne Nemčije, namreč 3,176.996 ali 87,4 odstotka. Nemčiji sledi Nizozemska z 99.936, nadalje Anglija s 87.970, Italiia s 54.188, Francija s 45.037, Švedska z 32.802, Združene države Amerike z 31.299 ter Belgija in Luksemburška s
26.879 turisti. Na zasedanju so izrazili svoje zadovoljstvo ob tako množičnem letovanju nemških turistov v naši deželi, vendar so naglasili zaskrbljenost, da bi ta dotok lahko tudi usahnil zaradi morebitnih nepredvidenih okoliščin. Zaradi tega smatrajo za potrebno, da čim bolj zajemajo tudi druge države za zanimanje za turistične kraje na Koroškem.
Zelo neznatna pa je frekvenca tujskega prometa v zimski sezoni. Od vseh nad 5,5 milijona nočnin jih je odpadlo na zimsko sezono le 4 odstotke.
Velikovec
Priznati je treba, da se velikovška občina pod vodstvom župana Hospa in njegovih sodelavcev z uspehom prizadeva, da omili v mestu stanovanjsko stisko. Prav sedaj ob zaključku leta so izročili osmim strankam lastna nova stanovanja, zgrajena po ustreznih in smotrnih vidikih sodobne gradbene zmogljivosti.
Novo poslopje je v severnem kraju mesta ter so ga zgradili v rekordno kratkem času osmih mesecev. Gradbeni podjetniki in delavci zaslužijo vse priznanje. Stroški gradnje znašajo 1,200.000 šilingov.
4* $
Razne vesti iz Koroške
Minulo soboto ponoči okoli 20.00 ure je začelo goreti v podstrešju gospodarskega poslopja mesarskega mojstra Lorenca Ka-bona v Drveši vasi pri Pliberku. Pri gasilni akciji sta bili udeleženi požarni brambi iz Libuč in Pliberka. Nastalo škodo cenijo na okoli 2000 šilingov.
Gradbeni urad celovškega mesta ima običaj, da povabi vsako leto pred novoletnimi prazniki vse sodelavce posameznih gradbenih oddelkov k skupni slavnosti ob zaključku leta. Na letošnji slavnosti se je zbralo okoli 700 gostov, med temi so bili župan Ausserwinkler s člani mestnega sveta in gradbenega odbora. Na praznovanju je spregovoril mestni svetnik Asenbauer in izrazil priznanje vsem nameščencem in delavcem, ki so doprinesli svoje najboljše k lepim uspehom na gradbenem področju v
Pomanjkljiva socialna oskrba
Pred nedavnim je žena delavca-tesarja potožila svoje težave. Njen mož Karl Markič je star 63 let. Pred letom si je zlomil nogo ter je od tega časa nesposoben za delo. S 600 šilingi mesečno mora preživljati tri-
Čudimo se takšnemu načinu postopka, ko pri nas toliko govorijo o zgledni ureditvi soc alne zaščite in oskrbe. Markič bi moral biti že davno deležen zaslužene pokojnine, da bi mogel uživati sadove svojega
člansko družino. Kako s tem denarjem živi naporov polnega delovnega življenja, da
družina, naj razume kdor more, dejstvo pa je, da se Markiču godi krivica.
Njegova življenjska pot je bila pot de-lavca-trpina. Sedemnajstleten fant je moral v prvo svetovno vojno, kjer mu je Šrap-nela zbila bobnič v ušesu in je na enem ušesu gluh. Tako je postal invalid. Neprestano je delal 37 let, pri čemer pa niso všteta leta, ki jih je prebil kot vojak v prvi in drugi svetovni vojni.
Ko je zaprosil za invalidnino, so mu prošnjo odbTi. Sedaj, kot popoln invalid, pa je zaprosil za starostno podporo. Tudi to prošnjo so mu odbili z utemeljitvijo, da bo tri leta še lahko opravljal lažja dela.
b: bil njegov življenjski večer daljši in lepši.
Od Mark ca, ki je invalid, zahtevajo, da bi moral delati do 65 leta starosti, ko na drugi strani postopa okoli brezposelna mladina in ne ve, kam bi potrošila svoje mlade moči. Takšna socialna oskrba gotovo ni vzorna in pravična. V Jugoslav ji, o kateri mnogi ne poznajo lepih besed, je pokojninsko zavarovanje urejeno tako, da gredo moški v pokoj s 55 leti, ženske pa s 50 leti. Nihče pa jim seve ne zabranjuje delati in lahko si življenje v starih let .h uredijo po svojem ter morejo dalje časa preživeti na svoj način večer življenja.
deželnem glavnem mestu. Dejal je, da Celovec s požrtvovalnim delom vseh gradbenih sodelavcev ni postal le večji in lepši, temveč so ustvarili tudi pomembne podlage za gospodarsko okrepitev mesta.
Pri neki prometni nesreči v Beljaku si je nekdo dovolil nesramno tatvino. Nesreča se je zgodila, ko sta se zaletela skupaj avto in kolo, s katerim se je peljala neka gospodinja iz Beljaka. Ženska je padla in se poškodovala, šofer avtomobila pa jo je prepeljal v bolnišnico. Prej pa je prosil nekega pasanta, naj bi kolo ponesrečenke spravil do Rdečega križa, kar je ta tudi obljubil. Toda tega ni storil, šele drugi dan so našli kolo za nekim plotom. Ponesreče-
Zahomc
Naš rojak in vaščan iz Zahomca na Zilji Janko Wiegele bo v torek, dne 15. decembra opoldne promoviral za doktorja prava na dunajski univerzi. Mlademu doktorju čestitamo, prepričani, da bo svoje znanje posvečal sebi v dobro in v korist skupnosti.
na ženska pa je imela še hujši smolo, ker je v svoji razburjenosti pustila ležati na mestu, kjer je padla tudi svojo nakupno torbo, v kateri je imela denarnico z 900 šilingi. Torbe in denarnice niso mogli več najti.
KOLEDAR
Pafok, 11. december: Dana' Scboa, 12. december: Maksoo
Nedelja, 13. december: Lucija
Ponedelielc, 14. december:	Berlold
Torek, 1> december: Maki 5'ocla, 16. december: Evzobij Crlrlok, 17. decombor: Lazar
1/
ralj in kraljica sta imela hčerko. Bila je ®dinka, zato se starši ne bi bili radi od nje tačili. Bila je že velika, vsa druga dekleta pkoli nje so se že davno poročila, le ona i6 hodila okoli kot blodna ovca.
Kralj je redil tri sto zajcev. Da bi pa hčer-le na nekak način oddal, je izdal od-da dobi njegovo hčerko tisti, ki bo ^nal pasti zajce tako, da ne bo nobenega 'Zgubil, sicer bo pastir ob nos. V tistem me-s*u pa je bil reven terilec, ki je imel tri si-"°ve in niso imeli v kaj ugrizniti. Taka je bila pri njih revščina. Ko so stražarji ta od-iok povsod razbobnali, je oče rekel naj-'tarejšemu sinu: Jože, kaj pa, ko bi šel *'ste zajce past?"
»Seveda bi bilo dobro. Saj to ni taka 'Nar. Kakšen nos!" je rekel Jože.
Zato se je na to pripravil takoj zjutraj. Mama mu je preskrbela za na pot nekaj '"linčev, in Jožko je šel. Javil se je v gradu 5 prošnjo, da bi rad pasel zajce.
S/žcva kaša
Pripovedka s Cejlona
Na Cejlonu in v Indiji gradijo ob velikih cestah male hišice za popotnike, da jim ni 'reba prenočevati pod vedrim nebom. Ne-koč se je v taki hišici sešlo pet trgovcev. Ko so se nahvalili in naveličali pogovora, 50 postali lačni in odločili so, da skuhajo 'iževo kašo.
Prvi je postavil na ognjišče lonec z vo-in predlagal, naj vsakdo vrže v vodo Pest riža. Drugi trgovec je odvezal svojo Vrečico z rižem, vtaknil vanjo roko, potegnil yen stisnjeno pest, jo nad loncem z vodo 'azširil in rekel:
»To je moj del."
Potem so vsi po vrsti storili tako in govorili:
„To je moj del. To je moj del."
Medtem, ko so čakali, da bo voda v '.oncu zavrela, so se trgovci spet pogovar-)a'i o svojih trgovskih poteh in kupčijah.
^edaj je eden rekel: „Zdi se mi, da bo kaša kuhana. Pogasil bom ogenj, da se bo kaša ohladila."
Ko je bil lonec hladen, so trgovci vzeli skledice. Prvi je zajel iz lonca, nalil v skodelico jed in se umaknil v kot, da bi tam Pojedel svoj delež. Tako so storili tudi ostali.
Jedli so in pri tem premikali skledice či-sfo do ust in pogledovali drug drugega, "e da bi kaj rekli.
Tako so povečerjali. Trgovci so pospravili skodelice in se tiho pomaknili v kot ter Naspali.
Zjutraj ni bilo nobenega trgovca več v iši. Sram jih je bilo in tiho so se drug za drugim zmuznili iz hiše, kajti večerjali so bili pravzaprav samo kuhano vodo.
„No, če se ti bo posrečilo, boš dobil, kakor sem obljubil, hčerko in boš moj zet. Sicer izgubiš nos!" mu je rekel kralj.
Kralj mu je takoj zajce preštel, in Jožko jo je veselo mahnil na pašnik. Z zajci je sedel na mejo, izvlekel iz torbe ml nec in ga začel jesti. Prišel je k njemu starček: »Paseš? Paseš? Daj tudi meni grižljaj!"
No, pa mu je vendar dovolil, da je šel. Mama mu je tudi nekaj vtaknila v culo, in Janko se je javil v gradu.
»Pasel bi vaše zajce," je rekel Janko. »Dobro," je rekel kralj. »Toda pazi, že mnogo jih je odšlo od tod brez nosa!”
Dali so mu torej zajce, in Janko jih je pasel. Sedel je k njim na mejo, potegnil
nekaj iz cule in jedel. Tu pa je pricapljal stari dedek:
»Dobro jutro, Jankec. Paseš, paseš? Pa boš pasel brez nezgode?"
»To bi hotel, dedek. Prisedite na pomenek, če pa hočete z menoj pozajtrkovati, si kar vzemite. Imam pa le ržen mlinec," je rekel Janko.
Razdelila sta s. mlinec. Ko sta tako jedla, je dedek rekel:
»Jankec, pazi. Tu :maš piščalko in šibo. Samo udariš, in vsi zajci, ki jih boš hotel gnati domov, bodo pr tekli k tebi. Prišel bo k tebi t sti krošnjar (to je sam kralj), pa mu
le prodaj zajca, če ga bo hotel imeti. Pomagaj mu ga tudi dati v krošnjo. Ko boš zapiskal, bodo tako vsi zajci pritekli k tebi."
Ko je začelo sonce zahajati, je prikrevsal krošnjar in kupil zajca. Janko mu ga je ujel, krošnjar pa se je poslovil in odšel. Čez nekaj časa se je tudi Janko pripravil za odhod domov. Vzel je piščalko in zapiskal. Nenadoma pa je zajec, ki je bil v krošnji, začel divjati, dokler krošnje ni razbil, poskočil ven, in že je pobegnil k drugim zajcem.
Janko je korakal veselo, udarjal s Šibo ob škorenj kakor stari pastir, zajci pa so tekali okoli njega. Na gradu so že gledali z balkona, vsak se je čudil, da mu ni manjkal noben zajec. To še ni uspelo nobenemu pastirju! Zato so vsi drveli k njemu, tudi kraljeva hčerka, ki je mislila, da je naposled le ujela nekoga. In kralj ga je vprašal:
»Torej, kaj hočeš, hčerko ali denar?"
»Eh, kaj bi s hčerko!" je rekel Janko. »Kaj bi počel z njo v koči? Rajši mi dajte denar!"
Kralj mu je dal denar, Janko pa ga je dal mami in tako je bila revščina pregnana iz koče.
»Zakaj pa potem govoriš, da ni bilo nikogar? Pojdi zdaj k tistemu drevesu, povej mu, kako in kaj in še reci, da naj pride sem, da ga bom zaslišal," je dejal sodnik.
Mladenič se je začudil sodnikovi zahtevi, vendar je šel. Lakomni starec je kajpada vse to poslušal, se smehljal in molčal. Čez nekaj časa ga je sodnik vprašal:
»Kaj praviš, ali je mladenič že prišel do tistega drevesa?"
»Oh, še ne," je odgovoril starec.
Potem se je mladenič vrnil in rekel, da je zaman prigovarjal drevesu, naj pride k sodniku.
»Nič ne de," je rekel sodnik, »drevo je kljub temu potrdilo tvoje besede."
»Kako?" se je začudil lakomni starec.
»Ko si mi rekel, da mladenič še ni mogel priti do drevesa," se je obrnil sodnik k njemu, »mi je bilo takoj jasno, da si utajil denar, ki si ga sprejel v varstvo. Kajti, če ne bi mladenič govoril resnice, da ti je denar predal pod drevesom na travniku, ti ne bi mogel vedeti, ali je že prišel do tistega drevesa ali ne. Ti bi mi na moje vprašanje odgovor i — o kakšnem drevesu govoriš? — ne pa, da si natančno vedel, da mladenič še ni mogel priti do njega.*
Lakomni starec je molče vrnil mladeniču utajeni denar.
Kako je Janko pasel zajce
(ČEŠKA PRAVLJICA)
»Izgini od tod!" je Jože zarežal nad njim.
»No, no, da bi jih le napasel brez izgube," je rekel dedek in odkrevsal dalje.
Bil je že večer, ko je Jožko hotel odgnati zajce domov, ko se je tam pojavil krošnjar in se tam okoli vrtel.
»Jožko, prodaj mi zajčka. Toliko jih imaš, in če boš imel enega manj, ti ne bo hudo."
Ujela sta torej zajca, in Jožko ga je prodal krošnjarju. Ko je druge zajce prignal domov, jih je kralj preštel, če kakšen ne manjka. In res, eden je manjkal.
»Ti si pa res čuječni pastir! Pusti tu nos, potem pa zopet lahko greš. Takega pastirja ne potrebujemo."
Odčesnili so mu nos, in Jožko je odkla-mal domov.
»No, ti pa prihajaš s parade res kmalu domov!" ga je pozdravil oče. »Če bi vzel, na primer, v četrtek kopico buhteljnov in sedel pri njih do petka, bi pri tem uspel."
Jožko je zlezel na peč in ni črhnil niti besede.
Drugi dan se je odpravil na pot Franček.
»Pasti nekaj zajcev vendar ni nič posebnega. Tudi jaz bom poizkusil." In je šel, vrn I pa se je zvečer brez nosa. Oče se je nanj tako zjezil, da ga ni mogel niti pogledati.
Bil je najmlajši, Janko. Zjutraj se je oblekel, in kakor da bi to moralo biti, je rekel, da pojde tudi on past.
»Da, na tebe tam čakajo!" je rekel oče. »Če bi pasel skledo cmokov, bi ti nobeden ne ušel."
BENJAMIN ROSIN:
Prijatelja spoznaš v nesreči
Nekoč je veverica, skakaje z drevesa na drevo, spodrsnila in padla v blato. Trudila se je in trudila, izkopati se ni mogla. Tičala je, ubožica, v blatu, milo jokala in klicala na pomoč.
Vidi kukavica, kako veverica kobaca, in zavpije:
»Joj, joj, joj! Ti grdo blato! Le od kod se ga je toliko vzelo? Prav treba je bilo veverici skakati tod okrogI"
Lakomni starec in ostnmimii s&dnik
Perzijska pripovedka
Mladenič je prosil nekega starca naj mu shrani in varuje mošnjo z denarjem, dokler se ne bo vrnil z dolge poti.
Ko se je mladenič vrnil in rekel za denar, starec o tem ni hotel nič slišati. Sploh ni maral priznati, da je od mladeniča sprejel denar v varstvo. Odšla sta k sodniku, a tudi tam starec ni in ni priznal, da je vzel denar od mladeniča.
»Ali je bil še kdo z vama, ko si mu dal denar," je vprašal sodnik.
»Nikogar ni bilo," je odgovoril mladenič.
»Kje pa sta sedela, ko si mu dal denar?" je spet vprašal sodnik.
»Sedela sva pod nekim drevesom v travniku," je rekel mladenič.
Sedi kukavica na veji in na ves kljun zmerja blato.
Kukavičino kričanje je privabilo drozga. Ta je poiskal vejo, jo pomolil veverici in jo potegnil na suho.
Ko se je oddahnil, reče kukavici:
»Kadar je kdo v nesreči, mu je treba pomagati. Na blato se bomo jezili kasneje.*
Prevedel Ivan Minatti
- ‘	j p
Kje sle,
Hamulcvi?
Anton Ingolič
- ------------ililiiuJIiiiiHi..iiiliil
»Kakor si ti napravil s tisto žensko v pla-"inah,” je spregovorila zresnjeno, »je napravil z menoj mojster Lebon. Ne, ti nisi tako napravil. Tista ženska je bila vdova, Premožna kmetica, jaz pa sem bila dekle, delavka njegova delavka.”
In je povedala: tiščal je za njo, jo vabil v kavarno, na plese; dolgo se ga je otepa-|Q. (Je še vedno mislila name?) Nazadnje ie le šla z njim v njegovo sobo, da vidi, kaj je že kupil za poroko, o kateri je govoril od prvega sestanka. Zares je kupil in ono, videti je bilo, da se resnično pripravlja na poroko, ki pa jo je odlagal z "ovimi in novimi izgovori. Kmalu potem ko je zanosila, se je začel ohlajati. Na le-Pom so ga prestavili iz Triela v Aumond "a drugo stran Mensa; kot je rekel, po službeni potrebi; v resnici pa je sam zaprosil *a premestitev. Ni prihajal več v Triel; če 9° je šla v nedeljo obiskat, ga navadno našla doma ali pa je bil tako zaposlen, o je komaj utegnil spregovoriti z njo dve, r' besede. Ob porodu ji je dal precej de-r’arjai toda ko je bila Madelon stara dva
meseca in je odšla z njo v Aumond, je našla v njegovem stanovanju mlado žensko, Francozinjo. Doma ni bilo lahko, preveč jih je bilo v tesnem stanovanju: poiskala si je službo, Madelon pa s pomočjo svojega gospodarja dala v zavetišče. Lebona, ki se je poročil že nekaj dni pred njenim porodom, že vsa leta ni videla; Madelon, za katero sama skrbi, ga sploh ne pozna.
Molčal sem. Zavedal sem se, da vsega tega ne bi b'lo, če ne bi bilo tistega z Mudronjko.
Več se tisti dan nisva pogovorila. Prišla je Madelon in ni nama dala govoriti. V mraku sva jo odpeljala nazaj v zavetišče, potem sem povabil Marto na večerjo. Pogovarjala sva se o vsem, samo o tem ne, kar nama je ležalo na srcu. Še na vlak me je spremila.
Dela v jami sem se navadil; še sam nisem vedel kdaj.
»Dobro, dobro," me je nekega dne pohvalil Kobal. »Kmalu te bodo postavili za prvega. Odpirajo nova obzorja, potrebni so dobri delavci."
In res, ni minilo deset dni od Kobalove napovedi, ko so me poklicali v pisarno in mi povedali, da bom dobil svojo skupino. To priliko sem izrabil, da sem zaprosil za dvodnevni dopust, kajti mati mi je po Pepčku že dvakrat pisala, naj jih vendar obiščem.
Mati se je razjokala, ko sem ji segel v roko in jo poljubil na lica, ki pa niso bila
še prav nič ovela, le lasje so ji že začeli siveti.
»Zakaj te ni bilo tako dolgo? Hudi časi so bili, hudi! Očeta ni več .. .*
Šele ko sva sedla, se je nekoliko umirila.
»Ne boš prišel v Merlevvald?" me je vprašala razočarana, ko sem ji povedal, da imam delo v Mensu. »Začeli so jemati, vsak dan pride kdo in vpraša po tebi. Zgoraj v sobici spi pri Pepčku Amon, kar je dobil delo tu v Merlewaldu, Pepček lahko pride dol v kuhinjo, Mihec pa bo spal na očetovi postelji. Pridi! Tebi in nam bo laže in prej bomo šli domov. V teh letih je šlo vse, kar sem imela prihranjenega. Trdo bo treba delati, da si prihranimo za travnik. Kdaj boš prišel?"
Vedel sem, da jo bo hudo prizadelo, ko ji bom povedal, da ostanem v Mensu, ker se bom oženil; še huje, ko bo izvedela, kdo bo moja žena.
Med obedom je prišel Mihec, bil je ves umazan in krvav.
»Za božjo voljo, kaj je?" se je mati ustrašila.
Mihec, ki je zrastel v dečka, kar se nisva videla, se je samo zasmejal.
»Bah, rienl Niči Namlatili smo Poljakel*
»Kdo jih je namlatil?" sem vprašal smeje.
»Mi Lotarinžanil'
»Ti vendar nisi Lotarinžan!"
»Kaj sem pa?"
»Slovenec, Jugoslovan!"
»Ne, jaz sem tukajšnji!" je vztrajal Mihec.
»Vidiš, takšen je. Siliti ga moram, da govori po naše, kruh pa je naš."
»Kruh je francoski," se je odrezel pobič.
»A zanj morata mati in Pepček trdo delati. Prav je, Mihec, da znaš nemški in francoski, doma pa moraš govoriti slovenski."
Moj nauk mu ni šel do srca. Nezaupljivo, naravnost jezno me je gledal; šele ko sem odprl torbo in mu dal lep žepni nožič in zavitek sladkarij, mi je segel v roko in sva si bila spet prijatelja, ne bi pa mogel reči, da brata. To si nisva nikoli. Prevelika starostna razlika je bila med nama.
»Kako je s Štefko?" sem vprašal po sestri. Vedel sem samo, da ima tri otroke in se ji dobro godi; pred kratkim si je Robert kupil avtomobil, vendar se v Merlewald le redko pripeljala, vozita se v Francijo ali čez mejo v Posarje in še globlje v Nemčijo.
»Skoraj ne poznata nas več,” je povedala mati solznih oči, »otroci pa sploh ne znajo govoriti po naše. Lahko bi bilo drugače, lahko ..." Obmolknila je. »Samo da plačam dolgove, da si nekoliko opomore-mo," je spregovorila nenadoma trdo, odločno, »in da zberem denar za travnik, pa gremo. In ti, boš šel z nami?"
Nisem mogel več prikrivati, čemu sem prišel.
»Oženil se bom," sem izbleknil.

„Ni tako hudo, kakor sem se bal”
Nekaj o higieni in zdravljenju zob nekaterih otrok
.Sedaj le imam pa dovolj. Dve noči že nisi spral. Včeraj si tulil ves dan. Nobene tablete ti več ne dam. Danes moraš k zobozdravniku," je mati odločno govorila svojemu desetletnemu dečku.
.Saj me ne boli več," je deček negotovo pripomnil.
.O, seveda te sedaj ne boli. Ko bo prišla noč, boš pa zopet stokal," se je mati ujezila.
.Res ne bom, mama," je dejal deček, a na obrazu se mu je poznalo, da mu v zobu zopet kljuje bolečina.
Toda mati je bila neizprosna. Končno se je deček le odpravil k zobozdravniku. Spremila ga je. A v ambulanti, ko je otrok ugledal vse tiste svetle in tuje priprave, ga je korajža pustila na cedilu.
„Ne maram, nočem," se je upiral sesti
Kožuh
nima „debele kože“
Gotovo ni ženske, ki si ne bi želela ko-žuhovinastega plašča — ki naj bi seveda dolgo trajal. Ker krznenenega plašča zares ne kupujemo v življenju pogosto, je treba tembolj paziti nanj.
Lastnca krznenega plašča greši prvič, ko ga obesi v omaro med ostale obleke. Kožuhovine ne smemo nikoli stiskati med druge tkanine. Vedno mora imeti okrog sebe dovolj prostora, kajti nežne živalske dlake sc občutljivejše kot pa volnena in bombažna vlakna. Nadalje je zelo zmotno mnenje, da škodujeta kožuhovini dež in sneg. Važno je samo, kako plašč posušimo. Predvsem ga moramo, ko pridemo domov, krepko otresti, potem ga seveda ne obesimo v omaro, v toplo sobo ali pa morda celo k peči — dlake bi postale zaradi vročine krhke. Najbolje osušimo krzno na prepihu (tudi sonce ne pride v poštev), kajti nekatera krzna ne prenesejo sončnih žarkov!
Če so dlake krzna od sedenja poležene, potem stepamo plašč narahlo z notranje strani (pri tem lahko uporabljamo bambusovo palico). Kožuhovino z dolgo dlako po stepanju še počešemo. Če pa so se dlake le preveč zlepile, moramo kožuh odnesti krznarju. S česanjem bi namreč dlake populili. In še nekaj: likalnik in kožuhovina ne sodita skupaj!
Posebno nevarni so kožuhovini molji. Najbolje je, če jo preko poletja shranimo pri krznarju. Seveda si tudi sami lahko napravimo vrečo za spravljanje kožuhovine in vanjo nasujemo sredstvo proti moljem. Toda vreča naj ne bo popolnoma nepro-dušno zaprta, ker mora kožuhovina dihati.
na stol, da bi mu zdravnik zobe vsaj pregledal.
Materi je bilo neprijetno. Zdravnika je čakala polna čakalnica bolj voljnih pacientov, zato se z dečkovim otepanjem ni imel časa ukvarjati.
„Žal mi je," je dejal materi, ko je odhajala z dečkom iz ambulante.
.Sele sedaj vidim, da si pravi, resnični strahopetec," se je ujezila mati, ko sta bila z dečkom sama.
.Nisem strahopetec, a zob me res nič ne boli," je ugovarjal.
.Morda te sedajle res ne boli, a glej, kako bo ponoči. Nemara so bolečine sedaj trenutno res ponehale. Vedeti pa moraš, da zob zato, ker te ne boli, ni zdrav. Tista luknjica, ki je sedaj majhna, se bo vedno bolj večala. Postala bo tako velika, da ti bo uničila zob. Zdrobi! se ti bo. A ne le to. Od gnilobe zoba se bo navzel gnitja še drugi in naposled boš imel v ustih namesto zob le še grde, smrdeče škrb:ne, s katerimi niti žgancev ne boš mogel gristi, kaj šele
jabolka ali kaj podobnega," ga je poučevala.
Otrok je poslušal in molčal. Ni ugovarjal, a najbrž je mislil, da tako hudo menda le ne bo.
Tisto noč Mirko zopet ni spal. Čutil je tako neznosne bolečine, da se je celo materi zasmilil in mu njegovega .junaštva" pri zobozdravniku ni niti omenila.
Drugo jutro se je odpravil kar sam v ambulanto. Nič več ni pobegnil. Ob določenih dneh je nato redno hodil k zobozdravniku, dokler nista bila plombirana oba
zoba, za katera je zdravnik ugotovil, da sta zdravljenja potrebna.
.Saj ni tako hudo, kakor sem se bal. Res malo boli, a še daleč ne tako, kakor če boli zob ponoči, ko bi najrajši spal. Pa še kako smešno dela v ustih tisti ,drrr-rr-r-'. Kar smejal bi se bil, če bi se bil mogel,” je Mirko nato rad pripovedoval o svojem zdravljenju in obenem kazal svetli plombi v svojih zobeh.
Na šolah so enkrat ali morda dvakrat v
POMMES FRITES
Orodje, ki ga potrebuje gospodinja za pripravljanje krompirja na francoski način — pommes frites: lonec ustrezne velikosti, prtiček, lopatico, cedilo in oster kuhinjski nož. Obstoje seveda tudi posebni strojčki za rezanje krompirja in tudi poseben lonec s cedilom. Toda naše gospodnje si bodo pomagale s tem, kar premore njihovo gospodinjstvo. Krompir, ki ga uporabljamo za pommes frites, naj bo po možnosti podolgovat in brez očic; najbolj ustreza zrel krompir mokaste vrste. Mlad krompir vsebuje preveč vode, kar povzroča, da se mast pen', pa tudi dalj časa ga je treba peči.
Pommes frites pripravljamo na razne načine: pailles — fino narezane paličice, pommes chips — fenke rezine, pommes allumettes — zelo tanke palič'ce kot vžigalica, pommes frites — običajne za prst debele palič:ce (tako servirajo pommes frites običajno v revstavracijah).
Rezanje: velik krompir razrežemo najprej na debele rezine, ki jih razrežemo potem po dolgem. Paličice naj bodo za prst debele in po možnosti vse enake, da se vse naenkrat opečejo. Važno je, da ne pustmo narezanega krompirja predolgo na zraku, ker porjavi.
Čistoča: narezan krompir zavijemo v čist prtiček in osušimo.
Mešanica maščob: polovica olja, četrtina svinjske mast', četrtina rastlinske masti (margarine). Maščoba mora biti zelo vroča. Ko potopimo vanjo košček krompirja mora zacvrčati. Pečemo le manjše količne (za eno porcijo).
Zlatorumeno zapečen krompir: ko se po šestih do osmih minutah paličice prično svetlikati, je krompir že skoro pečen, kajti na tej stopnji prične dobivati zlatorumeno barvo. Če potrebujemo večjo količino pommes fri-fesa, ga poberemo iz masti, že ko je rahlo rumen. Ko spečemo do te stopnje tudi preostalo količino, stresemo ponovno v vrelo mast ves krompir in ga zapečemo do prave zlatorumene barve.
Pečen krompir mora biti krhek od zunaj in mehak od znotraj. Stresemo ga na cedilo, da se mast odteče, obenem pa pretresemo in solimo z drobno soljo Razen tega naj kromp r ne stoji predolgo. Servirajmo ga takoj, ko smo ga vzeli iz masti.
šolskem letu zdravniški in zobozdravnišM pregledi. Pri slednjih zobozdravnik šolar' jem res zobe pregleda ter tu in tam izpuli zob, ki je tega potreben. Kaj več pa že skoro ne more storiti. Res posameznim otrokom tudi pove, naj pridejo na zdravljenje, č® pri pregledu ugotovi potrebo za to. A niti desetina otrok se njegovemu nasvetu ne odzove. Prav gotovo drži trditev, da se starši za zdravljenje zobovja svojih otrok vse premalo zanimajo. Sele tedaj, ko jih otrokov zobobol k temu dobesedno pris l'» poiščejo strokovno pomoč. A tedaj je za rešitev zoba mnogokrat že prepozno.
Posebno na podeželiu so tu še resnične težave. Marsikje je res kriva oddaljenost zobozdravnika, da otroci ne pridejo pravočasno ali pa k zdravljenju sploh ne pridela. Skoro neodpustljivo pa je, da marsikateri starši ne dajo zdraviti otrokom bolnih zobi ker pač niso socialno zavarovani in bi morali zdravljenje plačati. Pri tem pa niti ne pomislijo, kako hitro so pripravljeni poklicati živinozdravnika, če pri živalih opazijo znake bolezni. Da z zanemarjanjem zdravljenja zob povzročajo svojim otrokom morda celo nepopravljivo škodo, jim še na misel ne pride.
Sacher sir
p*
s,
d:
Si
v
Toda tudi koristniki socialnega zavarovanja se za zobe svojih otrok, še daleč ne brigajo tako, kakor bi to mogli in morali. Svojih otrok ne navajaio na nego zob Vsekakor zahtevajo od njih, da so umit' in počesani, da imajo urejeno obleko itd. Da pa bi si morali otroci redno umivati tudi zobe, na to niti ne mislijo, ker marsikje tega tudi sami ne delajo. Prav tako tudi svojih otrok ne prepričujejo, da je zdravljenje zob potrebno.
Tistim otrokom, ki se zobozdravnika boje, obzirno a vendar odločno dopovejmo, da je le njim v korist, če se brigamo za nji' hovo zobovje. Verjemite, da se otrok zo-bozdravn ka ne bo več bal, brž ko ga bo minil strah, ki ga otrok občuti, ko pride prvič k pregledu.
Seveda pa vse to odpade, kjer so otroci vajeni nege in umivanja zob.
25 dkg skute, 6 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 3 sardele, pol čebule, 1 žlička gorčice, sol, poper, paprika.
Penasto umešano surovo maslo, pretlačeno skuto in pretlačeno v trdo kuhana rumenjaka. Dodamo na drobno zrezane sardele, na kocke zrezano čebulo, osolimo, popopramo in dodamo še papriko. Z maso napolnimo primerne majhne posodice in jih prevrnemo na steklen ali porcelanast krožnk. Lahko pa jih tifdi oblikujemo kar na krožniku. Okrasimo jih s peteršiljem, sesekljanim beljakom, pa tudi s sardelnim' fileti. Zraven serviramo opečene rezne kruha.
Ni se preveč zavzela. Pogledala me je zvedavo in dobrodušno vprašala: „Kdo bo moja snaha?"
Segel sem po kozarcu in ga izpil do dna. Na srečo jo je Mihec spet odkuril, Pepčka pa še ni bilo z dela.
„Marta!" sem bolj zaklical kot povedal.
„Katera Marta?" je vprašala mati radovedno; niti slutila ni, da pozna svojo bodočo snaho.
„Molankina," sem rekel in zardel kot negodna deklica.
„Molankina?" Mati me je gledala kot prikazen. „Mlado Molanko boš jemal?"
„Zakaj ne? Poznava se od otroških let, pridna je, poštena." Ponovil sem. poštena in pridna!”
„Veš, kdo je njena mati? Veš, kaj je Mo-lanka prizadela meni, naši hiši?"
„Ne bom se poročil z Molanko."
Od zunaj so se oglasili koraki.
Prišel je Pepček in razgovor se je zasukal. Govorili smo o prilikah v rudniku in sploh v Merlevvaldu. Pepček je bil široko-pleč, vendar upadlih lic. Delo ga je očitno močno zdelovalo.
Kmalu po obedu sem se dvignil.
„Grem po koloniji in dol v trg."
Nič se ni spremenilo v Merlevvaldu: kljub julijskemu soncu prav takšna puščoba in umazanija kot nekdaj. Ne, za nič na svetu ne pridem sem!
Gasparda nisem našel; pred letom so ga odpustili, dolgo je bil brezposeln, pomla-
di pa je dobil delo v Valenciennesu. Sprva sva si pisala, tam pod Pic de Nuit pa sem pretrgal vse vezi s svetom; spodaj v dolini sem se z domom spet povezal, ostalim svojim prijateljem in znancem pa nisem pi-. sal; nisem pozabil nanje, najmanj na Gasparda, toda pisanje sem odlašal iz meseca v mesec.
Našel pa sem Pierra.
„Si le prišel?" se me je razveselil in mi dolgo stresal roko.
Povedal sem mu, da sem v Mensu in da tam ostanem.
»škoda! Gasparda tudi ne bo nazaj, od naše družbe smo ostali samo še trije. Morali si bomo poiskati novih ljudi. Zdaj bo menda laže. Ljudska fronta bo pomedla s starimi metodami."
Sedla sva in se lepo pomenila, vabil me je, naravnost silil, naj pridem; nazadnje se je le vdal.
„Tudi tam boš storil svoje, povsod je treba delati. Samo da je delo tam v Franciji lažje kot tu. Tu imamo močno peto kolono. Separatisti vedno predrzneje dvigajo glave. Ali veš za najnovejšo vest?"
Nisem vedel.
»Italijani so vdrli v Abesinijo.”
Pretehtala sva položaj; ni bilo dvoma, da se sile fašizma krepijo, na srečo smo se jim v Franciji v zadnjem času postavili v bran. Ko sem odhajal, mi je dal pismo za tovariše v Mensu.
„Poveži se z njimi!"
Na to sem že mislil. Povpraševal sem, a nisem našel pravega človeka. Vpisal sem se pa v slovensko društvo, ki je spalo, kof so med krizo spala skoraj vsa naša društva.
Pri Avstrijcu sem našel nekaj starih znancev.
„Pa smo le dočakali boljše čase," je rekel Čepin, čeprav se zanj, ki je imel skrivljeni obe nogi in je le stežka opravlja! slabo plačano zunanje delo, ne bo moglo prav nič spremeniti na bolje.
„Čez tri leta pojdem domov," je rekel Rebernjak in spustil svojo krepko desnico na mizo. „V treh letih moram zaslužiti toliko, da postavim hišo in dokupim še kak pedenj zemlje. Samo tri leta, nič več, da se otroci ne prvadijo tem krajem.”
.Bomo, bomo šli, samo če ne bo vojne,” je rekel stari Breznik, ki je zadnja leta hudo osivel.
»Ne kliči vragal"
„Vojne ne bo. Francija je krenila na pravo pot, Sovjetska zveza pa je z vsakim mesecem, z vsakim dnem močnejša. Mussolini je res vdrl v Abesinijo in Hitler grozi, toda vojne v Evropi ne bosta tvegala."
Nismo bili vsi Jesenškovih misli, zato se je vnel razburljiv razgovor. Šele ko je prišel Amon, smo prešli na pril ke v Merlevvaldu in v obeh slovenskih društvih.
„Zbali so se," je povedal Amon, »drug za drugim je izstopil, večina je ostala doma, največji zajci pa so se vpisali v .Triglav'. Zdaj bo bolje. Na jesen bomo spet
začeli z delom, s pevskim zborom, s tamburaši in tudi z dramsko sekcijo. Pogrešali te bomo.”
Amon se ni postaral. Suh je bil vedno, zato ga ni moglo vzet'. Od pomladi je delal pri nekem manjšem gradbenem podjetju.
»Zidamo kmetom. Ti so slepi, ne vidijOj kaj se pripravlja onkraj meje. Rudnik ne zida nič. To veš, da so v začetku leta priključil' Posarje Nemčiji, zdaj že zahtevajo Loreno in Alzacijo. Tekla bo še kri."
„Da, tekla," je pritrdil Rebernjak, »zato je treba od tod, najpozneje čez tri leta.
»Če le ne bo prepozno?" je menil stari Breznik.
Spet smo bili v polit ki.
»In tvoja sinova?" sem vprašal Amona, ko sva pozno ponoči stopala navzgor proti hiši.
»Tone, učitelj, je bil tri leta brez službe, Lipe dve. V Jugoslaviji je bilo še huje kof tu. Še zdaj je slabo. Pomagal sem jima. Kaj sem hotel drugega? Tone je študiral dalje' zdaj je več kot učitelj, poučuje na meščanski šoli v Celju, Lipe se je oženil in delo v večji kovačiji onstran Save. Ni jima dobo. Vabita me, naj ju obiščem. Bolje iej da me ne vidita. Zato ju tudi jaz ne vabim,
Amon je torej še vedno stari Amon!
Pepček in Mihec sta že spala, mati Pa je še bedela.
(Nadaljevanje sledi)

1933—1939
EVROPA PRED VIHARJEM
I. Reichstag v plamenih
Rohm se je v družbi svojih »fantov** pri- delki S A dobili nenaden ukaz, naj 1. julija čakal Otto Dietrich z oddelkom SS ,Leibstan-pravljal na konferenco. Obergruppenfiihrer ne nastopijo dopusta, pač pa službo. Iz Miin- darte Adolf Hitler*. V Miinchenu je Rudolf SA Karl Ernst se je v Hamburgu pripravljal, chena je prišla podobna alarmantna vest. Hess sedel v ,Rjavi hiši* (v domu nacistične da odpotuje na ženi.ovanjsko potovanje. Dru- Hitler je razen tega zvedel, da so poklicali stranke) in vodil čistko. Določil je enoto, ki gi voditelji SA so se odpravljali na posveto- k staremu Hindenburgu nujno znanega spe- bo streljala aretirance v zaporu ,Stadelheim*
cialista dr. Sauerbrucha.
vanje v Wies-See.
Hitler je bil 29. junija, kot smo že povedali, v Westfaliji in je obiskal tovarne, delavska taborišča in industrijce. Zvečer je odšel v Godesberg na Renu, kjer je v neki majhni restavraciji pričakal Goebbelsa, ki je prispel iz Berlina (Gocbbels je kot podgana prav v zadnjih dneh zapustil Rohmovo ladjo in skrajneže ter prestopil v nasprotni tabor.) Cloebbels je prinesel vesf, da so berlinski od-
V Berlinu je komandant suhozemskih oboroženih sil general von Fritsch poklical 29. junija k sebi Goringa in mu sporočil:
»Ali bodo Rohm in njegova bratovščina postavljeni pred preko sodišča ali pa bo berlinski garnizon (armada!) stopil v akcijo 1. julija.“
Ta grožnja je bila odveč. Kocka je že padla.
Pokol Rohma
Ponoči 29. junija je Hitler nujno poklical iz Hannovra v Godesberg Viktorja Luizeja, ki je bil sicer voditelj SA, toda zvest fiihrer-Ju. (Lutze je kasneje postal načelnik štaba SA in torej prevzel Rohmov položaj!) Tu se je priključil Hitlerju, Goebbelsu in Ottu Die-trichu.
Okrog 2. ure po polnoči — 30. junija — ie črna limuzina drvela po cesti iz Godes-berga proti hangelarskemu letališču pri Bonnu. Tu je že čakalo pripravljeno leialo, ki bo poneslo zgodnje potnike v Miinchen. V letalo je vstopil Hitler in njegovi spremljevalci. Pred odhodom je telcgrafiral Rohmu, da bo prišel v Wies-See.
Kasneje je o tej poti Goebbels pisal:
„Na tej poti skozi noč v nepoznano, nad Zasanjano Nemčijo, tisto Nemčijo, ki smo jo morali rešiti, me je presenečalo fiihrerjcvo vedenje. Nikoli ni nihče videl in ne bo videl takšnega izraza neomajne odločnosti.**
Nad ,,zasanjano Nemčijo** so hrumela tudi druga lcala. Iz Berlina so prevažala v Miinchen enote ,,Leibstandarte Adolf Hitler** — najbolj elitne enote SS, ki bodo ob zori čakale na ukaz svojega fiihrerja.
Hitler se je približeval Miinchenu, kjer so Priprave šle h koncu. Otto Strasser (brat Georga Strasserja) je v svoji knjigi „Hitler in la7" opisal te dogodke:
..Minister in gauleiter Wagner je ukazal vsem šefom SA, ki so bili v Miinchenu, naj se z.berejo v ministrstvu notranjih zadev (bavarske vlade), da bi svečano pričakali Hitlerja. Posedali so okrog mize. Razpored je bil tako lepo urejen, da je poleg vsakega šefa SA sedel po en ubijalec. Vino, pivo, go-yori . . . Fiihrer je prispel na letališče. Tedaj le dal Wagner znamenje: skupina ubijalcev le planila na šefe SA in jih razorožila z udar-c> ročajev (revolverskih) in pivskih vrčev.
Od šefov SA je pobegnil samo eden. To je bil letalec Udet iz eskadrilje SA. Blodil je Po hodnikih ministrstva zmeden od groze, leze in strahu. Srečal je Hitlerja (ki je pravkar prispel z letališča). Ni pazil na to, kaj SŠovori:
,Ali s e ponoreli?* je vzkliknil, ko je videl Hitlerja. ,Kaj imate proti nam? Rohm ni ničesar storil in on je naš šef!*
Hitlerjevo čelo so orosile znojne kapljice:
,Nič, nič. Nihče vam ne bo storil zlega, Vam,* je mrmral.
Udet je pobegnil . . . Ostal je celo v Nemčiji in preživel pokol.
Po tem dogodku je Hitler mrtvaško bleu stopil v dvorano, kjer se je odigral pokol. Na tleh je ležalo devet ljudi z razbitimi Slavami in prebodenimi telesi.
Pri vhodu so strumno stali stražarji z za-Vestj0, da so opravili svojo nalogo. Kot heroji ...“
V Miinchenu so začasno opravili. Kolona avtomobilov in kamionov je drvela proti Vies-Sedju. V sprednji limuzini je sedel fiih-rer v spremstvu standartenfiihrerja SS Morisa, adjutanta Briicknerja in propagandnega ministra Josepha Goebbeha.
Naj o dogodkih v Wies-Seeju govori Otto S rasser:
,,Napadalna kolona je, ne da bi vzbudila Pozornost, obkolila hišo, v kateri je bil Rohm.
Prva soba, v katero so vdrli esesovci, je bila soba grofa Spretija, miinchenskega standartenfiihrerja SA. Izvlekli so ga iz postelje ga aretirali. Hrup je zbudil šlezijskega pbergruppcnfiihrerja SA Edmunda Heinesa, p1 je spal v sosednji robi s svojim šoferjem. 1 tavkar je vstal iz postelje, ko sta se med 'jati pojavila Briickner in Morris. Heines P1 zgubil prisebnosti in se je zganil, kot da fioce zgrabiti revolver, ki je ležal na posteljni omarici. Morris je sprožil, Heines se je zgru-,*• Zvezali so ga in vsega krvavega in brez obleke izvlekli iz hiše . .
Medtem ko so bili ese ovci zaposleni s Preti jem in Heinesom, je Hitler potrkal na
vrata Rohmove sobe. Trkal je po vratih in klical: .Odprite, odprite!*
Odgovoril je zamolkli glas komaj prebujenega in neprespanega človeka: ,Kdo je?‘
»Jaz sem, Hitler. Odpri!*
,Kako, ti si že tukaj? Pričakoval sem te šele opoldne.*
Rohm je tako govoreč potegnil zapah na vra ih — in se znašel iz oči v oči z razburjenim Hitlerjem, ki ga je obsul s poplavo psovk, žalitev in groženj. Rohm je osupnil in ni mogel sprva ničesar odgovoriti. Nato je tudi on začel nenadoma v istem tonu odgovarjati kanclerju.
,Nima spoštovanja! Aretirajte ga!‘ je tulil Hitler.
Spremljevalci so planili na Rohma in ga zvezali. Akcija je bila končana. Kolona avtomobilov se je vračala v Miinchen in vozila s seboj ujetnike. Po po i so aretirali še nekaj bavarskih voditeljev SA, ki so se peljali na posvetovanje v Wies-See in se spotoma srečali s Hitlerjevo kolono.
Ko so se vrnili v Miinchen, jih jc tu že
in to prav v tistem zaporu, v katerem je bil zapr i Rohm po neuspelem prevratu 9. novembra 1923, v katerem je bil tedaj zaprt tudi Hitler, ki je tu pisal svoj ,Mein Kampf*.
V	zaporu je bilo že precej ujetnikov. Tiste, ki jih pripeljejo zadnje, postavljajo zvezane ob visok zid jetnišnice.**
Konrad Heiden opisuje v svoji knjigi „Adolf Hitler** te dogodke takole:
,,Na dvorišču zapora .Stadelheim* gledajo najvišji voditelji Hi lerjeve .rjave armade* poslednjič dnevno svetlobo. Streljanje vodi major Busch. Prva salva zruši Avgusta Schnei-denhuberja, generala SA, rezervnega podpolkovnika, prefekta munchenske policije.“
Na vrsti so: Fritz von Krausner, general SA in Rohmov namestnik, Hans Hein, Peter von Heidebrcck, Viljem Schmidt, Laseh, Kopp — vsi polkovniki SA. Salva dedi salvi. Povelje je značilno:
,,Tako hoče fiihrer! Heil Hitler! Ogenj!**
V	eni izmed jetniških celic sedi Ernest Rohm. Se pred nekaj urami je bil pomemben človek: načelnik štaba S A in minister Reicha. Sedaj sedi v celici ves pobi in tišči glavo med roke. Vrata se odpro. V celico stopi šef SD („Sicherheitsdienst“ — ..varnostna služ-ba“) za južno Nemčijo dr. Wcrner Best in položi pred Rohma revolver:
,,Vi ste oficir in veste, kaj vam je storiti!“
„Ne, te usluge Adolfu ne bom storil! Če me hoče ubiti, naj sam prevzame odgovornost.**
Rohmu so dali deset minut časa za premislek. Minute so pretekle. Esesovci so tedaj odrinili vrata in zasuli Rohma s točo krogel.
Obračun v Berlinu
Istočasno sta stopila v Berlinu v akcijo Goring in »zvesti Heinrich** — tako je navadno Hitler imenoval Heinricha Himmlerja. Voditelje SA streljajo v vojaški šoli »Lichier-felde“. Goring in Himmler sta bila v Berlinu bolj »širokopotezna**. Žrtve niso samo SA-jevci, temveč tudi ljudje, ki se jih hočeta po vsi sili znebiti.
Goringova policija je blokirala ulico Stan-dartenstrasse in vdrla v poslopje generalštaba SA.
V ministrstvu za javna dela je 30. junija sklical konferenco o mednarodnem rečnem prome iu generalni direktor dr. Klausner. Konferenca je odpadla — v njegovo sobo so vdrli štirje esesovci in ga ubili.
Ob 9. uri — istega dne — se je pred vilo generala von Schleicherja ustavil avtomobil. Izstopilo je šest esesovcev. Pozvonili so. Po-strežnico, ki jim je odprla, so grobo odrinili in vstopili. Schleicher je pravkar kosil s*svo-jo mlado ženo in 14-letno hčerko.
»Ste vi general Schleicher?*' je vprašal vodja skupine Schmidt.
»Da. Toda kaj to pomeni. .. ?“
Odgovora ni dobil. Esesovci so potegnili revolverje. Žena se je pognala, da bi s svojim telesom zaščitila moža. Oba s a obležala mrtva v mlaki krvi.
Kasneje se je Hitler opravičeval, da je bil Schleicher pomotoma ubit, toda Schmidt je dobil višji čin.
Generala von Bredowa niso našli esesovci do pete ure popoldne. Sedel je v hotelu ,,Adlon“. Vedel je, da so Schleicherja ubili. Lahko bi pobegnil, toda ni hotel.
»Ubili so Schleicherja, mojega šefa, edinega človeka, ki bi mogel rešiti Nemčijo. Ali moram še živeti?** jc dejal von Bredow svojemu znancu.
Dostojans.veno je odšel domov. Nekaj minut kasneje so ga aretirali in še isto noč ustrelili.
Prišel je dan obračuna! Na vrsti je bil Georg Strasser, Hitlerjev najbližji prijatelj in sodelavec do leta 1932, ko sta se sporekla. Aretirali so ga pri kosilu v krogu družine. Odpeljali so ga v zapor »Prinz-Albert-Strasse**. Okrog polnoči se je na vratih njegove celice 'iho odprla linica. Strel! Strasser se ranjen splazi v nasprotni kot, kjer je bil varen pred streli. Tedaj se odpro vrata — v celico planejo trije esesovci. Eden izmed njih mu sproži v glavo milostni strel.
To je bil Reinhard Heydrich, kasnejši obergruppenfiihrer SS, znan pod imenom »krv-nik“ . . . (Zaradi nezaslišanega terorja na Češkem so ga 27. maja 1942. leta ubili češki rodoljubi.)
Tako je končal Georg Strasser, eden izmed dveh članov NSDAP, ki je Hitlerja tikal.
Berlin je zajela groza. Goringovi policisti in esesovci so pozaprli množico voditeljev SA. Do popoldne 30. junija so pozaprli v »Lichterfelde** že 500 ljudi. Pričeli so streljati. Mnogo je bilo ljudi, ki so kot ujetniki stali ob zidu in so bili prepričani, da gre za zaroto in protidržavni udar. Še ko so umirali, so vzklikali: »Heil Hitler**.
V veži Gbringove palače je sedel ves preplašen obergruppenfiihrer SA Kasche. Imel je srečo! Aretirali so ga. Čez mesec dni se je vrnil v svojo pisarno, kot da se ni nič zgodilo. Vzeli so mu sicer čin, toda sedem let kasneje je postal — nič več in nič manj — diplomatski predstavnik Tretjega Reicha v Zagrebu, gauleiter »Nezavisne države Hrvat-ske“.
Z voditelji SA so obračunali tudi v Glei-witzu, Magdeburgu, Stuttgartu, Dresdenu . . . Povsod po Nemčiji so v ta poletni dan odmevale smrtonosne salve.
Obergruppenfiihrerja Karla Ernsta so aretirali v trenutku ko se je hotel vkrcati v Hamburgu na ladjo in se odpeljati na ženi-
tovanjsko potovanje na Madeiro — v sončno Španijo. Aretiral ga je prefekt, prav tisti, ki mu je prejšnji dan priredil slavnostno večerjo in mu želel v zdravici »dolgo življenje na srečo vse Nemčije**.
Karl Ernst v prvem trenutku ni razumel, kaj se dogaja. Policijskemu prefektu je ves nervozen dejal:
»Zamudil bom ladjo.“
Nekoliko esesovskih udarcev s puškinimi kopiti ga je posvarilo, da je položaj resen. Zvezali so mu roke in noge. Kmalu je ždel v letalu. Smer: Berlin.
Ko je prišel v Berlin, je zahteval:
»Odpeljite me h Goringu, če je on tu glavni komandant, ali k mojemu prijatelju princu Auviju.**
Ernst še vedno ni vedel, kaj se godi. Menil je, da so monarhisti izvedli državni udar in zato je zahteval, naj ga peljejo k princu Auviju, Augustu Viljemu Hohenzollernu.
Odpeljali so ga v »Lichterfelde**. Pred smrtjo je vzkliknil: »Heil Hitler!** Mislil je, da umira za svojega fiihrerja.
Hitler je sicer pisal »Mein Kampf** sam, toda obdelal in popravil ga je menih Bernard S ampfl. Menih je poznal pomanjkljivosti te knjige, njene slovnične napake, slab stil, ponavljanje in zmedo v Hitlerjevem pisanju. Menih ni znal molčati. Nekatere stvari je izblebetal in je to 30. junija plačal s svojim življenjem. Našli so ga ubitega v gozdičku pri Miinchenu.
Požar v Reichstagu še ni šel v pozabo. Pravi požigalci so sicer prisegli večni molk. toda dokler bi bili živi, bi lahko govorili. Zato se je Goring potrudil, da so 30. junija likvidirali tudi njegove »fante**. Tega dne so esesovci pokosili vseh devet neposrednih udeležencev požiga.
30. junij. Pozno popoldne. Letališče Tem-pclhof pri Berlinu. Tu čakajo letalo (ki naj bi pripeljalo Hitlerja iz Miinchena) Goring, Himmler, Frick in skupina policijskih oficirjev. Med njimi je tudi H. B. Gisewitz, ki je opisal ta dogodek.
Ko je letalo pristalo, je častna četa pozdravila z orožjem. Prvi je izstopil Hitler: »Temna srajca, črna metuljčkasta samoveznica, temnosiv usnjen suknjič, visoki vojaški škornji. Bil je brez klobuka; obraz bled, neobrit, neprespan, shujšan in suh; izpod las, ki so štrleli iznad čela, je zrlo dvoje topih oči." Hitler je prisotnim podal roko, ne da bi spregovoril. Počasi je obšel častno četo. Slišati je bilo le njegove korake. Nato je krenil k avtomobilu. Spotoma je spregovoril z Go-ringom in Himmlerjem. Himmler je izvlekel iz žepa dolgo zmečkano listo. Hitler jo je čital. Spremljevalca sta mu neprestano nekaj prišepetavala. Prisotni so lahko opazili, kako Hitlerjev prst polagoma drsi po poli papirja. Tu in tam se je ustavil. Tedaj sta Go-ring in Himmler še bolj vneto šepetala. Hitler jc naenkrat zmajal z glavo. „V tem gibu je bilo toliko vznemirjenja in jeze, da smo to vsi opazili . . . Gotovo sta mu sedaj — smo pomislili — sporočila o S rasserjevem samomoru* . . .“
Naslednji dan (v nedeljo, 1. julija) so z ubijanjem nadaljevali v Berlinu in drugod po Nemčiji. Hitler je bil gospodar položaja. Ta dan je priredil tujim diplomatom sprejem („jour“) v vrtu kanclerske palače! Kakšen cinizem! Kakšno velikopotezno hlinjenje!
Firerjevo zmagoslavje
Napočil je ponedeljek, 2. julija. Ljudje so sc prestrašeni vračali na delo. Adolf Hitler je ta dan prejel brzojavko iz Neudecka:
»Iz poročil, ki so mi jih predložili, sklepam, da so zaradi odločnosti in hrabrosti, ki se jo pokazali vi osebno — poskusi veleizdaje zadušeni. Izražam vam mojo globoko zahvalo in spoštovanje.‘‘
Brzojavko je podpisal stari predsednik — feldmaršal von Hindenburg.
Istega dne je general Werner von Blom-berg naslovil proglas na armado:
»S pogledom vojaka in s hrabrostjo, ki jo bomo pomnili kol vzgled, je fiihrer sam napadel in uničil upornike. Armada, ki nosi orožje v imenu naroda in ki ostaja izven vseh političnih borb, se bo zahvalila fiihrerju s svojo vdanostjo in zvestobo . . . Fiihrer nas prosi, da vzpostavimo prisrčne odnose z novimi SA. Z veseljem bomo to storili, prepričani, da služimo skupnemu idealu.‘‘
Armada je bila zadovoljna in hvaležna »junaškemu** fiihrerju. Velik medsebojni nacistični obračun se je končal z zmago armade — Reichswehra.
Resnici na ljubo naj raje rečemo, da je bila zmaga Reichswehra začasna. Generali so bili kratkovidni in lepega dne, kakih 9 let kasneje, jih je Hitler zmerjal že kot pobaline. Tudi general von Blomberg je dobil te-
daj svoje »plačilo**. Himmler mu je podtaknil lepo, mlado ženo, ki je imela ko ženska dvomljivo preteklost. Von Blomberg se je z njo poročil. Poročni priči sta bila Hitler in Goring (!), ki za to nista vedela. Ko je to javnost »slučajno** zvedela, je bil Hitler besen in je generala von Blomberga odslovil.
Nihče točno ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih v krvavi nacistični »bartolomejski no-či“. Računajo, da je čistka odplavila vsaj tisoč pomembnih nacis ov, predvsem voditeljev oddelkov SA.
Padla sta Rohm in Strasser. Odslej ni nihče več tikal velikega fiihrerja. Z Rohmom vred je padlo v čistki šest (od desetih) obergruppen-fiihrerjev SA in komandantov brigad, deset nacističnih poslancev Reichstaga. To še zdaleč ni vse. Zahrbtni Goring je pospravil nekdanjega kanclerja generala Kurta von Schleicherja, generala von Bredovva. Esesovci so ubili dva pomočnika podkanclerja von Pa-pena — von Boseja in Edgarja Junga, ki je napisal Papenu znan govor v Marburgu (mesto severno od Frankfurta ob Maini). Bose je bil v sobi podkanclerja, od koder so ga poklicali v sosednjo sobo. Tam so ga čakali trije esesovci. S teli! Ko so odprli vrata, je na tleh ležal mrtvec. Ubili so tudi voditelja nemške katoliške akcije Klausenerja.
(Nadaljevanje sledi)
Kdaj bo postal 10. oktober
praznik solidarnosti med večino in manjšino?
V okviru slavnosti ob prvem vrezu z lopato na podjunski železnici v Pliberku je bilo med drugim tudi poudarjeno, da pomeni ta akt uvod v praznovanje 40-letnice plebiscita. Dejansko so se proslave 40-letnice pričele že ob letošnjem 10. oktobru in so zdaj v teku vsestranske priprave za jubilej v prihodnjem letu. Po vseh večjih krajih so bili osnovani posebni pripravljalni in »slavnostni’ odbori, ki pripravljajo razne prireditve in proslave, ki naj bi zajele ne samo svoječasno plebiscitno ozemlje, marveč tudi ostali del Koroške.
Osrednje proslave 40-letnice bodo, kakor je razvidno iz tiska, po vsej verjetnosti v Velikovcu, ki so mu svoječasno nadeli naslov »mesto ljudskega glasovanja". Začele se bodo že s 1. januarjem 1960 z zvonenjem tako imenovanih »plebiscitnih zvonov', ki se bodo tekom »slavnostnega leta’ še večkrat oglasili, i Maja je predvidena spominska proslava »osvoboditve Velikovca", julija in avgusta bo razstava dokumentov iz plebiscitnega časa, avgusta se bodo v Velikovcu srečali Abwehrkampferji iz Koroške, Tirolske in Štajerske, vmes pa bodo še razne druge prireditve. Višek proslav bo 9. in 10. oktobra, ko je napovedan tudi obisk zveznega prezidenta, kanclerja ter drugih vladnih članov, avstrijski radio pa bo prenašal koroški domovinski večer pod naslovom »Plebiscitni zvonovi kličejo". Napovedane so tudi razne cerkvene slavnosti.
Kakor rečeno, priprave za proslavo 40-letnlce so v polnem teku, vendar doslej še ni bilo opaziti prizadevanja, da bi končno prelomili z neslavno tradicijo tovrstnih prireditev, ki so vedno služile le zastrupljanju odnosov med obema narodnostnima skupinama na Koroškem. Nasprotno, med vodilnimi organizatorji »slavnostnega leta" so najbolj številni prav tisti ljudje, ki so že vsa desetletja načrtno gojili nacionalistično mržnjo ter so v času nacizma skušali uresničiti dokončno »zmago v nemški noči”.
10. oktober pa bo resnični domovinski praznik cele Koroške in vseh Korošcev šele takrat, ko bodo v dejanjih uresničene besede socialističnega poslanca dr. Neugebauerja, ki je med proračunsko razpravo v parlamentu Izjavil: Proslavo 40-letnice koroškega plebiscita naj bi porabili za to, da ne bi čuvali le spomina na svoječasne obrambne boje, marveč da bi obhajali tudi praznik enotnosti Koroške ter solidarnosti med večino in manjšino!
Pravica do samoodločbe za Južne Tirolce?
Državni tajnik prof. Gschnitzer, ki jc svoj odstop kot predsednik Berg-Isel-Bunda svoječasno utemeljil s tem, da kot član vlade ne more vedno stoodstotno zastopati linijo imenovane organizacije, je očitno zdaj spremenil to svoje stališče. V govoru, ki ga je imel pred dnevi na proslavi Berg-Tsel-Bunda v Innsbrucku, je namreč daleč presegel uradno stališče avstrijske vlade v južnotirolskem vprašanju, ko je precej nedvoumno postavil zahtevo po samoodločbi Južnih Tirolcev, torej po plebiscitu na Južnem Tirolskem, medtem ko Avstriia uradno še vedno zahteva uresničitev pariškega sporazuma v obliki posebne avtonomije za Južno Tirolsko.
Prof. Gschnitzer je v svojem govoru poudaril: Ali se Italija odpove nacionalističnemu duhu in to dokaže s tem, da prizna zdaj Južni Tirolski posebno avtonomijo iz. lastnega in ne šele pod pritiskom mednarodne razsodbe ter narodnostno skupino (Južne Tirolce — op. ured.) ne samo da ne ogroža marveč jo s posebnimi ukrepi tudi ščiti in pospešuje, ali pa preostane le še uveljavljenje pravice do samoodločbe, ker gre potem za obstoj narodnostne skupine. Ko je govoril o položaju na Južnem Tirolskem, je prof. Gschnitzer dejal, da se je treba vedno spet zanimati za mnenje Južnih Tirolcev samih, ker gre za to, kar oni hočejo in potrebujejo (toliko bolj je značilno, da pri reševanju manjšinskega vpra-
šanja v Avstriji mnenje prizadete manjšine ivkd.ir ni zanimivo!).
Izjave prof. Gschnitz.erja, ki vsebujejo zahtevo po samoodločbi Južnih Tirolcev, pa nikakor niso osamljen pojav, marveč je bilo očitajoči se preokret v južnotiroiski politiki Avstriie opažati tudi v proračunski razpravi, kjer je bila s strani govornikov vseh treh strank odločno postavljena zahteva, da je treba prenehati z neplodnimi pogajanji z Italijo ter vprašanje Južne Tirolske predložiti mednarodnemu forumu, ali Združenim narodom ah pa mednarodnemu sodišču, kjer se naj bi prav tako postavila alternativa: takojšnja uresničitev posebne avtonomije ali samoodločba Južnih Tirolcev.
Isti veter piha tudi iz. Južne Tirolske same, kjer je vedno pogosteje slišati glasove, ki kažejo, da uresničitev pariškega sporazuma za Južne Tirolce sploh ni več prvenstvena zahteva, marveč jim gre mnogo bolj za samoodločbo, kar bi pod gotovimi okolnostmi lahko pomenilo tudi odcepitev od Ttalije. V tej zvezi ie brez dvoma zanimiva nedavna izjava voditeba Južnih Tirolcev dr. Magna-ge. ki je deial, da se bodo pogajanja med Dunajem in Rimom predvidoma v kratkem razbila. medtem ko je iz govora prof. Gschnit-Zerja v Innsbrucku razvidno, da Južni Tirolci z gotovimi pomisleki gledajo tudi na morebitno uresničitev posebne avtonomije.
Strahotna katastrofa v Franciji
V bližini Cannesa se je pod pritiskom vode zrušil jez Malpasseti. Voda je v višini več metrov ob strahotnem bobnenju prodirala v dolino in rušila hiše in avtomobile ter prodrla v mesto Frejus. Porušila je stotine hiš in zahtevala več sto smrtnih žrtev. Prebivalstvo je prestalo strahotno noč. Zveze s svetom so bile prekinjene. Oblasti so poslale na pomoč vojaštvo in večje število helikopterjev. Jez Malpasseta
so zgradili pred osmimi leti ter je bilo jezero za njim dolgo 7, široko pa 3,5 km. Škodo cenijo na 30 milijard trankov in računajo, da bo poplavljena dolina neplodna deset let. Za ponesrečence zbirajo vsepovsod podpore, iz mnogih držav je francoska vlada prejela sožalne izjave, oblasti pa preiskujejo, kakšni bi mogli biti vzroki nepopisne katastrote.
Telefonski pogovori v številkah
Zanimive so številke, ki jih navaja prometno ministrstvo, kako pridno se v Avstriji poslužujejo telefona. Telefonski promet skokoma narašča. V prvem polletju letos so v lokalnem telefonskem prometu govorili 11 milijonov ur, kar je za 3 odstotke več kakor v istem časovnem razdobju lani. Ogromno so v primeri s prejšnjim letom narasli telefonski pogovori v avtomatiziranem prometu. Ugotavljajo 19,4 milijona pogovorov, ki so trajali skupno 8,350.000 ur, kar pomeni prirastek za 28 odstotkov.
Kljub temu porasfku v avtomatiziranem prometu pa pogovori z ročnim posredovanjem v telefonskih uradih niso upodli, tem-
več so ostali na prejšnji višini z 9,2 milijona pogovori, trajajočimi skupno 33,6 milijona minut. Telefonski promet z inozemstvom je narastel za 16 odstotkov. Posredovali so 1,3 milijona pogovorov z inozemstvom, ki so trajali skupno 6,6 milijona minut.
Ministrstvo javlja, da obstoja trenutno 383.000 telefonskih priključkov, od katerih jih je 90,3 odstotka avtomatiziranih. Avtomatizacija telefonskega prometa je zaključena na Koroškem, v Tirolu, na Predarl-skem in na Solnograškem, delno pa na Dunaju, Nižjem in Spodnjem Avstrijskem, na Starejskem in Gradiščanskem.
RAjDIlO! PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: 1. program: —
3.55	Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske odda)e Radia Celovec
Vsak dan razen ob sobotah In nedeljah ob 14.00 poročila in objave.
Sobota, 12. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.55 2alost in veselje.
Nedelja, 13. 12.: 7.30 S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 14. 12.: 14.00 Intermezzo. Narodno-gospo-darski pomenek — 17.55 Za našo vas.
Torek, 15. 12.: 14.00 Rdeče, rumeno, zeleno.
Sreda, 16. 12.: 14.00 Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 17. 12.: 14.00 Kulturni koledar za december. Petek, 18. 12.: 14.00 Križem, kražem po svetu . . .
Sobota, 12. december:
I.	program: 8.00 Fantje bodite veseli — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nato — 15.00 „Z napačnim denarjem' — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Glasba v duru in molu — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Iz klasičnih operet — 21.00 Mednarodno Belcanto-tekmo-vanje 1959.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Majhna melodija — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Vesela glasba sodobnih komponistov — 11.00 Ljudske viže
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Zabavna glasba
—	17.10 Lepa pesem — 18.10 Za prijeten konec tedna —
19.15	Ravno došlo — 20.00 Za dobro zabavo.
Nedelja, 13. december:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
16.00	Otroški oder — 17.05 Plesna glasba ob petih —
17.45	Zveneči globus — 19.30 Šport iz Koroško — 19.45 Nekaj zabavne glasbe — 20.10 .Obisk podeželjskega župnika", slušna igra.
II.	program: 8 00 Leto v pesmi: december — 8.15 Kaj je novega? — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo —
12.45	Moderni zvoki valčkov — 13.15 Za avtomobiliste
—	15.00 Operetni koncert — 16.00 Vesele viže — 18.00 Pisani popotni prospekti —- 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Dunajska državna opera med svetovnimi vojnami — 20.45 Prosimo, odložite.
Ponedeljek, 14. december:
I.	program: 8.00 Blosteče zvezde na opernem nebu — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Ritmične skice — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? Za vse — 18.30 Mladina in film — 18.55 Šport —
20.15	Kaj menite Vi? — 20.30 Iz knjigo gostov — 21.00 Majhen operetni koncert — 21.30 Popevke.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 10.35 in'ermezzo — 10.40 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 V operni loži —
14.25	Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja 15.30 Mala srebrna verižica — 16.00 .Pojemo za Vas" — 16.30 Glasbeni cokfail —■ 17.10 Kulturne vesti —
17.15	Znanje za vse — 7.55 Vesole viže — 20.00 Orkestralni koncert — 21.55 Šport.
Torek, 15. december:
I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Avstrijska lirika — 16.00 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura
—	17.10 Gerhard Heinz igra hammond orgle — 17.40
Prenos iz parlamenta:	proračunska razprava —	18.55
Šport — 19.00 Ljuba mamal — 19.15 Kako bi odločili Vi?
—	19.50 Pod eno odejo — 20.15 »V senci oblaka", slušna gife.
N. program: 6.05 Predno odidete — 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za lubitelja težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 14.40 Slep alarm — 15.00 Šolska oddaja —
16.00	Oddaja za žene — 16.30 Igra zabavni orkester radia Salzburg — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 19.15 Izven programa — 19.30 Program v orehovi luščini — 21.10 Vsaka stvar ima dve strani.
Sreda, 16. december:
I.	program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45
Glasba za mladino — 15.30 Predstavljamo Vam — 16.00 Zabavna glasba 17.10 Popoldanski koncert — 17.25 Urno zaigrano —-	17.40 Prenos iz parlamenta: proračunska
razprava — 18.55 Spor*na poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Skoraj pozabljeno — premalo poznano.
II.	program: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Majhen koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
15.00	Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 19.15 Za prijatelja planin — 20.00 Štirje proti štirim.
četrtek, 17. december:
I.	program: 8.00 Iz operet Paula Abrahama —
8.45	Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Pesmi okoli božiča
—	15.00 Prav za Vas — 17.10 Pisan šopek molodij —
17.55	Kulturne vesti iz Koroške — 18.00 Kmečka oddaja
—	18.30 Mladina v poklicu — 18.55 Športna poročila —
21.00	Iz dežele Drave.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Nekaj glasbe za kratek čas — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Moderna glasba — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zabavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 20.30 Melodija z Dunaja — 21.00 Pesem prerije.
Petek, 18. december:
I. p r o g r a m : 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Zima je prišla — 13.00 Na sončnih gorah —• 14.45 Komorna glasba — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 Šport
—	19.30 Odmev časa — 20.15 Halo, teoagerjil — 21.00 Orkestralni koncert — 22.40 Zaljubljene melodije.
II. program: 6.45 Majhna melodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolsko oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komporvs'i — 15.00 Šolska oddaja —
15.30 Popoldanski	sestanek — 16.00 Otroška	ura __ 17.10
Kulturne vesti —	17.15	Znanje za vse —	17.55	Glasba
razveseljuje — 19.20 Pestro mešano — 20.00 Slušna igra
—	21.30 Rumeni	petek	— 21.55 Šport —	22.10	Enkrat
staro ~ drugič novo.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 13. 12.: 17.00 Za mladino — 17.30 Svet mladine — 18.00 ,Fury’ — pripovodka konja — 20.20 .Zenitni slepar", sodnijska komedija.
Ponedeljek. 14.	12.:	19.30 Film — 20.40	Predbožično
glasba.
Torek. 15. 12.: 19.30 »Suši", film — 20.20 »Moj prijatelj' ki nikdar ne reče ne", veseloigra.
Sreda, 16. 12.: 17.00 Za otroke — 19.30 Varuhi zdravja
—	20.20 »Izsiljevalka", kriminalni film.
četrtek, 17. 12.: 19.00 Avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju —■ 20.20 Pronos iz nemške telovizije.
Petek, 18. 12.: 19.30 Pikantno pecivo — 20.20 Variete —• Variete.
Sobota, 19. 12.: 19.30 Oknar — 20.20 Ekspedicija v neznano — 20.50 Prenos iz nemške televizije: »Danes zvečer Peter Frankenfeld".
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5 05, 6.00. 7.00. 13.00. !5 10. 17 00, 22.00
Sobota, 12. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Baletna suita — 8.35 Skrinjica s popevkami — 9.30 Partizanske pesmi —
11.00	Kalejdoskop vedrih melodij — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja —
12.45	Note korakajo — 13.30 Pesmi narodov — 14.40 Voščila — 16.30 Za razvedrilo in	zabavo	— 18.00 Jezi-
kovni pogovori	— 18.45	Okno v	svet	—	20.00 Zabavni
zvoki.
Nedelja, 13. december:
6.10 Nekaj domačih — 6.30 Popevke in zabavni zvok? za nedeljsko jufro — 7.35 Godba na pihala — 9.05 Zabavna matineja	— 9.40	Domače	viže	za	nedeljsko do-
poldne — 10.30 Pokaži kaj znaš — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lahek spored za podeželje —
14.15	Voščila — 16.20 Melodije za Vas — 16.50 Frani Lehar:	Dežela	smehljaja	— odlomki	—	19.30 Športno
poročila — 20.05	Izberite	melodijo	tedna	— 21.00	£
arijami skozi stoletja.
Ponedeljek, 14. december:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Orkester Uroša Prevoriko Vam vošči dober dan — 8.40 Narodne pojo ženski vokalni kvartet — 9.20 Zabavna ruleta — 12.00 Igra Tonikov kvintet — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13-30 Venček narodnih	—	14.25	Radijska	šola:	Mladenič	r
ladje Beaglo — 14.55	Črno	in belo 	 15.40	Usti iz domače književnosti	—	16.00	V svetu_oper mn	melodij	—
17.10 Srečno vožnjo — 18.15 Poje Vam Slovenski oktet
—	20.00 Por'reti z Broadwaya — 20.45 Kulturna tribuno
—	21.00 Nekaj razpoloženjskih skladb.
Torek, 15. december:
5.00	Zabavni glasbeni spored — 8.05 Jutranji spored solistične glasbe — 9.00 Tri znamenitne taktirko — 10.10 Izberite melodijo ledna — 11.00 Solisti ljubljanske Opere
Sadna drevesce, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o l z e r, p. §t. Vid v Podjuni.
-— 12.00 Hammond orgle — 12.15 Kmetijski nasveti
12.25	Pozdravljajo Vas Zadovoljni Kranjci — 14.40 Vo' ščlla — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00 Iz zbornike spominov — 18.20 Kotiček za mlade ljubiteljo glasbe
18.45	Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20 00 Pesmi o gorah — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 16. december:
5.00	Pisan jutranji spored zabavne glasbe — 8.05 Mia-dina poje — 9.15 V deželi zabavne glasbe — 10.30 Od popevke do popevke — 12.00 Dalmatinske narodne pesmi — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.45 Sovjetska zabavna glasba —	13!45 Baletni intermezzo
— 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert P° željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Potpourri *a oddih — 18.00 Kulturna kronika — 20.15 Opera.
četrtek, 17. december:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Lahka glasba — 9.25 Glasbene razglednice — 10.55 Klavirski intermezzo — 11.00 Priljubljeni pevci znane popevko — 12.00 Na Gorenjskem je fletno ...	— 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30
Dobro ohranjen bel Štedilnik ugod-no naprodaj. Obrniti se je na naslov: Uprava Slovenski vesfnik, Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
Pesmi raznih narodov — 13.55 Pol ure s češkimi žabo''" nimi ansambli — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trg0 — 16.30 Popevke za zabavo — 17.10 »Lepo moje ravn® polje” — 17.30 Ljubljanski jazz ansambel — 17.50 G°' dala v ritmu — 20.00 Cetrkov večer domačih pesmi napevov.
Petek, 18. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Simfonična mat' neja — 9.20 V ritmu Latinsko Ameriko — 10.10 OporP' dvospevi — 10.35 Iz filmov in glasbenih revij — 11-30 Družina in dom — 12.15 Radijska kmečka univerza ""
12.25	Od polke do calypsa — 12.45 Slovenske narodne poje lleana Bratuž — 13.30 Bosanske in slovenske Pe srni v priredbah za klavir — 13.55 Ljubljanski oktet ^ 15.40 Iz svetovne književnosti —	16.00 Petkov konce'
ob Štirih — 17.40 Borbene pesmi — 18.00 Človek '0 zdravje — 18.15 Vedri zvoki — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Mozartovi koncerli — 2*' Oddaja o morju in pomorščakih.