101. Številka. Ljubljana, v petek 4. maja. XXVII. leto, 1894. SLOVMI MRI fahaja rsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., ea pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■Mer 1 gld, 40 kr, —£a Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje >e od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvu je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina v občevanji koroških slovenskih občin z okrajnimi glavarstvi. Poslanci dr. FerjančiČ, K lun iu tovariši so v seji poslanske zbornice dtd I. t. m. stavili do ministra notranjih del naslednjo interpelacijo: V interpelacijah podpisanca in tovarišev, stavljenih v 219. seji dne* 10. marca 1893 in v 227. seji dne 20. marca 1893, na kateri Še ni bilo odgovora, se je tožilo, da zahteva c. kr. okrajno glavarstvo Celovško od slovenskih občin tega okraja, zlasti od občine Kotmaraves, »da rabi v zadevah izročenega področja v občevanji s c. kr. okrajnim glavarstvom nemški jezik" in do skuša to z globami izsiliti. Glasom pritožb, doftlih podpisancem iz občin Bistrica pri Pliberku in Globasnica, zahteva to isto tudi c. kr. okrajno glavarstvo Velikovško od slovenskih občin tega okraja. Mimogrede bodi omenjeno, da se to šele od 1. januvarja 1893 zahteva, v tem, ko so se dotlej slovenski dopisi ne glede na lastni ali preneseni delokrog brez zadržka vzprejemali in sicer v nemškem jeziku (!) reševali, ali vender reševali. Decembra meseca I. 1892 naročili sta občini Bistrica pri Pliberku in Globasnica potem c. kr. okrajnega glavarstva Velikovškega slovensko izdajo državnega zakonika in sicer s slovenskima dopisoma. Z odlokom c. kr. okrajnega glavarstva z dno 1. januvarja 1893, št. 23457, se je občinama zabičilo, da imata v zadevah prenesenoga delokroga — naročanje državnega zakonika — preneseni delokrog (1) — rabiti nemški jezik. Zoper to naredbo po rečenih občinah neposredno pri c. kr. ministerstvu notranjih del izročeni in od tega c. kr. deželni vladi v Gelovci v instančno rešitev oddani pritožbi je slednja z odlokom z dne 20. februvarja 1893, št. 273 praes, kot nedopustni odbilo, „ker se dostaje naredba c. kr. okrajnega glavarstva, zoper katero je naperjena pritožba, zadev prenesenega delokroga in ker ima občinski predstojnik take zadeve v zmislu odstavka 2, § 56. občinskega reda izvršiti tako, kakor določi oblastvo; dočira bi bila pravica pritožbe podrejenih organov zoper take naredbe predpostavljenih oblastev v nasprotji z zakonito, višjim oblastvom pristoječo nad zorovalno pravico in je sploh s nameni in smotri urejene uprave nezdružljiva". Zoper to odločbo c. kr. deželne vlade podala je občina Bistrica pri Piiberku rekurs na c. kr. ministerstvo notranjih del, katero jej z odlokom z dne 1. junija 1893, št. 10238, „iz nagibov reku-rirane odločbe ni ugodilo." Iz tega malobesednega utemeljevanja mini-sterske odločbe ni razvidno, ali zmatra c. kr. ministerstvo notranjih del naročitev državnega zakona po kaki občini za zadevo prenesenega delokroga, ni razvidno, ali je jezik, kateri imajo občine rabiti v občevanji z oblastvi, stvar, katero ima občinski predstojnik izvršiti, kakor mu ukaže oblattvo, in ni razvidno, ali ni miuisterstvo zavrnilo rekurs morda samo zategadelj, ker je rekurs občinskega predstojnika, torej podrejenega organa, zoper kak ukaz predpostavljenega oblastva nedopusten. Gotovo ni zmota, ako sa trdi, da vlada ne misli, da spada tudi raba izvestnega jezika pri dopisovanju občin politiškim oblastvom mej zadeve, katere mora izvršiti občinski predstojnik tako, kakor mu ukaže oblastvo, ker bi bila aicer mogoča tudi absurdnost, da bi kak političen urad ukazal, naj se mu dopisuje v kakem drugem, v deželi ne navadnem jeziku. Občinskega reda § 56. se gotovo ne dostaje rabe jezika, ampak drugib zadev in naroČil. Sklicevaje se na zgoraj omenjeno ministersko odločbo obsodilo je c. kr. okrajno glavarstvo Veli-kovško župana Bistriškega in Globasniškega, ko sta mu zopet slovenski pisala, na g!5be, prvega na 5 gld. in na 10 gld., drugega na 5 gld., 10 gld. in 20 gld. Zoper te obsodbe pri c. kr. deželni vladi podani rekurzi so bili odbiti; rešitve zoper to podanih ministerijalnih reknrzov dotičniki še niso dobili. Z ozirom na to, da je slovenščina na Koroškem v deželi navaden jezik, katerega govori skoro tretjina vsega prebivalstva, z ozirom na to, da je zoper osnovne zakone in zlasti zoper jezikovno ravnopravnost, ako se v deželi navaden jezik izključi iz uradov v dotičnem jezikovnem območji, z ozirom na to, da ni niti zakonov niti naredb, določujočih nemščino za izključni uradni jezik na Koroškem ali kje drugod, nego je glede drugih upravnih strok pravica, rabiti v deželi navaden jezik v uradu, izrecno priznana in urejena, z ozirom na to, da zahtevajo koroška politična oblastva, sklicevaje se na prej omenjeno mini-stersko odločbo z dne 1. junija 1893 št. 10238, od slovenskih občin rabo nemškega jezika v zadevah prenesenega delokroga in skušajo to rabo s kaznimi izsiliti, z ozirom na to, da se s tem usiljuje občinskim predstojnikom jez k, kateri često niti ne razumejo, z ozirom na to, da nafiin, kakor postopajo politiška oblastva na Koroškem, gotovo ni in ne sme biti pot, da bi se utemeljila in izsilila pravica nemščine kot uradni jezik, zato vprašajo podpisanci Njega eksceleuco gospoda ministra notranjih del: Ali hoče njega ekscelenca ukazati, da prestane to slovensko prebivalstvo sploh in v prvi vrsti ono na Koroškem vznemirjajoče, v zakonih neutemeljeno postopanje politiških oblastev na Koroškem ? Na Dunaji, 1. maja 1894. Dr. FerjanČič, Klua, Helcelet, L. Pollak, dr. Fan-derlik, Per č, dr. Brzorad, Spinčić, Era, dr. Gre-goreč, Kušar, Alfred Coronini, Fr. Povše, Globočnik, dr. Gregorčič, dr. Kaizl, dr. Pacak, dr. Fut, dr. Slavik, Robič, dr. Dostal. Državni zbor. Na Dunaji, 1. maja. V današnji seji se je rešila predloga glede podržavljenja Tržaških skladišč, potem pa se je začela razprava o proračunu finančnega miniBter-stva. Začetkom seje je izročil finančni minister zakonski uačrt glede popuBta pristojbin za posojila in Bubvencije aa nasaditev po trtni uši pokončanih vinogradov, potem pa se je začela razprava o podržavljenju Tržaških skladišč. Posl. dr. Kaizl je povdarjal, da je Tržaški pristau druge vrste pristan in to vsled naravnih razmer. Prizadevanje, povzdigniti promet na nenaraven način, nima drugega uspeha, kakor da potroBi država vsako leto nekaj milijonov po nepotrebnem. Govornik pojasnjuje dosedanjo politiko avstrijske vlade glede Trsta, dokazujoč, da vse, kar stori za Trst, zopet paralizuje. Ca se izvedejo nekateri kanali , bo sa Trit žrtvovani milijoni izgubljeni. Predloga je tudi zato nevarna, ker jo zmatra Trst za premiso za zgradbo železnice čez Ture, ki bi bila T korist samo Nemčiji, nad Dunavom ležečim deželam pa v škodo. Vladno prizadevanje, paralizovati ugodno pozicijo Reke, je zaman. Prej vlada ni hotela Tržaških skladišč niti zidati, niti je upravljati, sedaj pa jih hoče kupiti, dasi še ne ve, koliko letnih troškov bo imela. Govornik predlaga, naj se predloga vrne odseku. — Trgovinski minister grof Wurmbrand pravi, da ima vlada dolžnost, storiti za Trst kar je le mogoče in zagovarja predlogo. Govorili so Še poslanci Burgstaller, Pacak, Peetz, dr. Kaizl in Stalitz, potem pa se je predloga vzprejela pri prvem in pri drugem branji. Na to je zbornica začela razpravo o proračunu finančnega ministerstva. — Posl. dr. Formanek toži glede postopanja pri odpisovanju in iztirjavanju davkov, kritikuje potem finančnega ministra govor v davčnem odseku in predlaga resolucijo, naj vlada pri reviziji davčnega in zemljiškega katastra za prihodnjih 15 let zniža zemljtškodavčni kontingent. — Posl. Štefanov i cz govori o strankarskih razmerah v Bukovini in želi, naj bi se imenoval nepristransk deželni glavar. — PobI. Biankini govori o dalmatinskih razmerah, o nedostajanju železnic in o posledicah vinske klavzule. — Posl. dr. Promber izreče Željo, naj se že urede uradniške plače. — — Posl. dr. Schlesinger govori o regulaciji valute, dokazujoč, da se je svoj čas, ko se je ustavilo prosto kovanje srebra, kršila ustava. Z valutno regulacijo 89 prizadene prebivalstvu Škoda v znesku treh tisoč milijonov goldinarjev, katera svota poide v žepe finančnikov. Zdaj se hočejo rešiti predloge, s katerimi se bo prebivalstvu ukradlo tri milijarde. (Predsednik: Imenovati to tatvino je nedostojno, pokličem Vas k redu.) Govornik se bavi potem z bančnimi prepozicijami in kouča s pozivom , naj finančni minister reagira na očitanje, da je bila prva pot njegova, ko je postal minister, k Roth-schildu. Razprava Be je potem ustavila, Beja pa, ko so Be prečitale interpelacije, mej njimi na drugem mestu natisnena Ferjančičeva interpelacija, zaključila. Na Dnnaji, 2. maja. Začetkom današnje seje odgovarjal je minister Bacciuetiem na razne interpelacije, potem se je vzprejela predloga glede podržavljenja Tržaških skladišč v tretjem branji in na to nadaljevala debata o proračunu finančnega ministerstva. Posl. Dipauli kritikoval je ostro postopat jo finančnih organov na Tirolskem in rekel, da vznemirja vedno množenje državnih troškov prebivalstvo čedalje bolj. To vedno množenje troškov mora peljati k socijalizmu. — Posl. Polzhofer se je izrekel za ostro iztirjavanje vojaških taks in za podržavljenje izdelovanja užtgalic. — Posl. Garnhaft je zahteval, naj se znižata užituiua in zemljiški davek. — Finančni minister Plener pojasnjuje davčne predloge in zavrače trditev, da se iz ti rja vajo davki preveč ostro in da se finančna uprava ne ozira na gospodarske razmere. Glede revizije zemljiškodavč-nega katastra naznani, da pride dotični predlog na jesen na razpravo. Potem zavrača Schlesingerjeve trditve očitanja glede finančne uprave v Bukovini in naznani, da pripravlja premembo zakona o vojaški taksi in zakon o restitucijah od piva. — Posl. S en al je nasvetoval razne premembe pri predpisih glede užitnine, posl. Spinčić pa resolucijo, naj se pri finančnih oblastvih na Primorskem dajo hrvatskemu in slovenskemu jeziku jima pristo-ječe pravice. Pri točki „neposredni davki" je posl. Pacak predlagal resolucijo g'ede pobiranja davkov, posl. Rozkošnj pa resolucijo glede zemljiško-davčnega katastra. — Točka „carine" se je vzpre-jela brez debate, pri točki .posredni davki" pa so govorili: poslanci Purghart, Bohatv in Krumb- b o 1 z. Ko je Se finančni minister odgovoril m razne interpelacije, zaključila se je seja. Prihodnja seja v petek. Politični razgled. !\»tranje dežele. V Ljubljani, 4. maja. Protestu joči štajerski Nemci. Dno 16. maja se zbero v Gradci zaupni možje nemškoliberalue in nemškonacijonalne stranke, da odločno protestu jejo zoper „ Slovencem prijazno postopanje koalicijske vlade". Sklepi tega shoda se iz-roče štajerskim poslancem in tistim, kar jih je v koaliciji, se bode zabičilo, da imajo storiti svojo narodno dolžnost, sicer ... O vprašanju glede Celjske gimnazije poročal bode famozni dr. Wokaun. 1» valutnega odseka. V zadnji seji valutnega odseka so se rešile valutne predloge, katere ima zbornica še v tekočem zasedanju dognati. O predlogu poslanca Kramara, naj se vsa stvar odloži na nedoločen čas, ker bi prišla država v najnevarnejšo zadrego, ako bi se ne mogla zjediniti z avstro-ogersko bauko glede podaljšanja privilegija, se je unela jako živahna razprava. Vsi govorniki so priznavali opravičenost Kramar ovega predloga, a večina glasovala je vender za vlado in odklonila Kramarov predlog. S tem pa še ni zagotovljeno, da dobe vladne predloge tudi v zbornici večino. V odseku so namreč nekateri poljski in klerikalni poslauci glasovali z Mladočehi in nemškimi nacijonalci zoper vlado. Če v zbornici ne bodo glasovali z vlado, če se bodo le abseotirali, zamorejo vladne predloge propasti. Odločba je sedaj odvisna od koaliranih klubov. Ker je v vseh treh klubih jako mnogo odločnih nasprotnikov vladnih valutnih predlog, je lahko mogoče, da propadejo, kar bi brez dvoma prouzročilo resno krizo. J*rememba tiskovnega zakona. Znano je, da sta pravosodni minister in minister notranjih del v tiskovnem odseku privolila, da se odpravijo nekatere malenkostne določbe sedanjega tiskovnega zakona. Stranka, ki je res uneta za tiskovno svobodo, bi se s tako premembo nikakor ne zadovoljila, ali koalirancem je do tega, da sploh kaj dosežejo, pa bodi še tako neznatno, samo da bi se mogli svojim volilcem predstaviti s kako prido-bitvico, in zato silijo, da se prememba tiskovnega zakona izvrši še v tekočem zasedanju. Poročevalec Rutowski mora do prihodnje seje izdelati svoje poročilo, tako da se stvar še ta mesec reši. Na to silijo tako levičarski kakor poljski poslanci. Opozicija predloži miooritetni predlog. Poljaki in levičarji. Pred kratkim so se poljski poslanci hkrati spomnili zatiranih svojih rojakov v Šleziji in s prijaznimi besedami opozorili šleske Nemce, da veljajo zakoni o jezikovni ravnopravnosti tudi za Poljake v Šleziji. Nemci so na ta opomin precej robato odgovorili, kar je dalo povod, da je poljski poslanec Kopvcinski v klubu predlagal, naj se začne posebna akcija za šleske Poljake. To je Nemce silno raz-dražilo. Dočim ugovarjajo jedni, da se poslanci iz Galicije nimajo vtikati v šleske zadeve, pravi „N. Fr. Pr.u, da je posl. Kopvcinskega predlogu namen, delati združbo v koaliciji. Prepir mej Nemci in Poljaki je posebno zanimiv zategadelj, ker se potegujejo poljski poslanci za šleske rojake ravno z istimi argumenti, kakor slovenski poslanci za koroške Slovence. Slovenci na Koroškem žive prav v takih razmerah, kakor Poljaki v Šleziji, gode se jim iste krivice in zategadelj bi bila prav sedaj akcija za koroške Slovence kaj umestna, ker bi Poljaki slovenskim težnjam ne mogli odreči podpore. Kar dovoli vlada šleskim Poljakom, tega vender ne more odreči koroškim Slovencem. Začetek je že storjen s FerjančiČevo interpelacijo. Politična prav&a. Pred madjarskimi porotniki v Kološu se začne dne 7. maja pravda zoper pisatelje in podpiratelje znane spomenice ogerskih Rumunov, katero spomenico je več sto oseb broječa deputacija svoj čas nesla na Dunaj, da bi jo izročila cesarju. V spomenici so se navedle vse pritožbe ogerskih Rumunov in ker je cesarju ni bilo moči izročiti, dali so jo pisatelji natisniti v raznih jezikih in so jo razširili po vsem svetu. Vsled tega je madjarska vlada tožila petindvajset najodličuejfiih rodoljubov radi puntanja in razžaljenja madjarekega naroda. Zato-Ženci so z malimi izjemami odvetniki in duhovniki. V nanje države. Italijanska kriza. Te dni se je kazalo, kakor da je Crispi premagal svoje nasprotnike v zbornici glede troškov za vojsko. Vojni minister je namreč obljubil izvršiti izveetne prihranke pri vojski, ali ti prihranki bi ne prišli na korist drž. blagajni, nego bi se zopet porabili za vojsko. Poslanci pa s tem niso zadovoljni, kar namerava opozicija iskoristiti za svoj predlog, naj se zmanjša število vojev. Doslej je teh vojev dvanajst Za opozicijo se je izrekel tudi general R>cotti, dočim bo drugi generali s Crispijem za ohranitev sedanjega števila vojev. To uasprotatvo je novic poostrilo krizo, ki je toliko nevarnejša, ker se je predvčerajšnjim začela kas. razprava radi prevar pri Rimiski banki. Dopisi. las Gorice, 1. maja. [Izv. dop ] (Strokovna šola za rezljarstvo in mizarstvo. .Lega Nazionale* v Ločniku. Mestne volitve. Slovenske ljudske šole.) Prečudni izrek dvornega svetnika Exnerja, člana osrednje komisije za obrtne šole na Dunaji, naj bi goriški Slovenci hodili na obrtno šolo v Ljubljano, in pa sklep iste komisije, da bodi na strokovni šoli za umetno rezljarstvo in mizarstvo, ki se ima ustanoviti v Gorici, učni jezik izključno italijanski, prov-zročila sta mej našim ljudstvom veliko razburjenost. Več županstev je že poslalo v imenu starešinstev vladi prošnje, naj bi ostala pri svojem prvotnem načrtu, ter ustanovila v Gorici zgorej omenjeno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom. V teh prošnjah je neoporečno dokazano, da bi služila ta šola nad 100,000 Slovencem v Gorici in v goriškem okraji, a le 12.000 Italijanom. Dne 15. pr. m. se je pa predstavila aa merodajnib mestih deputacija gg. dr. liojca in županov Klančiča iz Podgore, Mozetiča iz Solkana in Konjedica iz Plav, da bo v imenu slovenskega prebivalstva protestovali proti sklepu omenjene osrednje komisije. Podali so vladi tudi pismeno spomenico v tej zadevi. — »Lega Na-zionale" je torej slovesno otvorila svojo šolo v Ločniku. , Veni, vidi, vici, naša šola je prenapolnjena, natlačena je tako, da stoje v njej otroci jeden vrhu drugega, slovenski otroški vrt je popolnoma prazen, kajti vai otroci bo iz njega pribezljali v našo šolo", tako bo piaali Goriški in Tržažki listi proslavljajo njih novi »baluardo* (branik). . Da je to samo slab dovtip, se mi ne zdi potrebno posebno poudarjati, saj je iredentist kot šarlatan dovolj poznan. Ne da se pa tajiti, da so se dali nekateri slovenski roditelji deloma preslepiti, deloma paostrašiti po grožnjah od italijanske etrani. Tako so n. pr. zagrozili nekateri hujskači neki ženi, ki je imela dva otroka v slovenskem otroškem vrtu, da jej pore že j o trte v vinogradu ako ne pošlje deklic v „Legin" vrt. Ker ne bi bilo tako rezanje trt v vinogradu nič novega, ee je žena prestrašila, ter vzela deklici iz slovenskega vrta. Pri nas ni sicer turških razmer, take razmere bo avstrijske in ž njimi moramo Slovenci na Primorakem računati. Naše mestne volitve so dokončane. Slovenci se jih niso udeležili, ker bi sami ničesar ne opravili. Družiti se pa z italijanskimi konservativci ne kaže, ker ni pri njih najti odkritosrčnosti in ker je skušnja dokazala, da nimajo za naše opravičene težnje ni srca ni razuma. Ugiblje se zdaj, kdo bodi župan Goriški. Dosedanji župan dr. Maurovich je sicer hud nasprotnik Slovencev; a on je v tem pogledu več delal, a manj govoril. Naši Italijani bi radi imeli župana, ki bode proti Slovencem tudi govoril in ta bi bil dr. Marani, bivši predsednik nekdanje „Pro Patri je'. Dr. Maurovich je pa tudi že kakih 77 let star — zato se bode najbrže moral umakniti mlajšemu dr. Maraniju. — Naučni minister Madevaai priporočal je nekaj več etične moči, ali kdo je je bolj potreben od naše učne uprave. Do 15. septembra 1893 bi se bila morala izreči mestni šolski svet in mestni odbor o prošnji slovenskih roditeljev za ustanovitev slovenske ljudske šole v Gorici. Do danes pa ni storil tega ni prvi ni drugi in koliko časa bo treba Še čakati predno se to zgodi 1 Ker bo bili namreč v mestni šolski svet izvoljeni nekateri novi člani, hočejo bo vsak po sebe stvari temeljito poučiti. Ker imajo ti gospodje za take stvari trdo glavo — treba bode še kdo zna koliko časa čakati na rezultate njih studij. Bi li ne bilo tu na mestu nekoliko etičnega pritiska od strani vlade?! „Slovenska Matica". 99. odborova seja, v sredo 26. aprila 1894. Navzoč ni: Gg. Fr. Leveč (predsednik), A. Bartel, dr. H. Dolence, P. Graaselli, dr. I. JanežiČ, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. Pleteranik, dr. L. Požar, S. Butar, A. Senekovid, dr. J. Staro, F. Steguar, L Šubio, A. Tavčar, I. Vavrfi, Fr. "VViosthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupaneo (odborniki), E. Lah (aapianikar). — Skupaj 38. Predsednik pozdravi navzočne, konstatuje sklepčnost in otvori sejo po 5. uri popoludne. Zapisnik o 98. odborovi seji, ki sta ga pregledala ia potrdila odbornika prof. Kržič in dr. Požar, odobri se brez ugovora. Današnjemu zapisniku bodita overovatelja prof Bartel in arhivar K o -b I a r. Na ogled je tudi zapisnik o aeji gospodarskega odseka, ki se je vršila pretekli ponedeljek, dne 23. aprila t. I. Iz predsedništva bo bili z vršeni vsi sklepi zadnje odborove seje razveš jednega ne poseban nujnega. Vendar'se bo tudi ta sklep v kratkem izvršil. Pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, da bi Matica nabirala doneske za pokritje stroškov za prenos Freuenefeldovih zemelinih ostankov v domačo zemljo, se Matca ne more odzvati, ker to ne spada v njeno področie. Predsednik se v gorkih besedah spominja pokojnega Ivana Tomšiča, ki je bil 21 let Matičin odbornik in je 17 let -sestavljal „Slovensko bibliografijo" za »Letopis", omenja njegovo zaslužno delovanje na literarnem in pedagogiškem polju, pove, da se ga je društvo dostojno spominjalo ob pogrebu dne 18. aprila t. I. in položilo na rakev venec s trakovi in primernim napisom, ter pozove odbornike, da v znak sožaljenja vstanejo. (Se zgodi). — Pismeno sožaljenje je Matici izrazilo ob Tomšičevi smrti načelništvo »Pedagogijsko književnega zbora v Zagrebu". Zapisnikar poroča v imenu gospodarskega odseka o društvenih računih za I. 189 3. Računski sklep za 1. 1893 so presojevalci pregledali, in potrdili dne 4. aprila; isto tako so našli me| knjigami in prilogami popolno soglasje. Tekoči dohodki so znašali 9023 gld. 20 kr, tekoči stroški pa 7531 gld. 47 kr.; potrošilo se je 489 gld. 73 kr. manj, kakor bi se bilo smelo. — Proračun kaže 19 gld. 86 kr. prebitka; za izdavanje knjig je vpo-stavljenih 5200 gld. — Društveno premoženje se je pomnožilo lani za 1137 gld. 29 kr., akoravno Matica ni lani prejela nič večjih volil in je na kurzu pridobila le 18 gold. — Vrednost depozit znaša 4384 gld. 34 kr., vrednost ustanov 33.442 gld. 39 kr., izmej njih posebej Knezova 30 541 gld. 96 kr., kar da 1236 gld. 25 kr. letnih obrestij. Sklene se račune v tej sestavi predložiti prihodnjemu občuemu zboru v odobrenje. Zapisnikar poroča v imenu gospodarskega odseka o nameravanih hišnih popravah, ki se po kratkem razgovoru odobre vse. Na znanje se vzame, da je šel dr. Kosov rokopis .Doneski k zgodovini Škofje Loke" b 15. aprilom k Blazniku v tisk. V imenu odseka za prenaredbo opravilnega reda poroča odbornik Šubic. Ves načrt se po daljšem razgovoru z malimi spremembami potrdi in bo sklene predložiti ga občnemu zboru v odobrenje. Letos bo občni zborv četrtek po Binkoštih, dne 17. maja, ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Sestava dnevnega reda, za kateri bo tajnikovo poročilo, računi in načrt novemu opravilnemu redu že pripravljeni, prepusti se po opravilnem redu predsedniku. Odborniki Kržič, dr. L a m p dr. Požar in Wiesthaler poročajo o rokopisih, ki so jih prejeli v oceno; njih ocene se vzemd na znanje, nasveti se pa odobre. Ker je dozdanjemu društvenemu tajniku poslovna doba zopet potekla, potrdi ga odbor zopet v zmislu § 36. opr. reda za dobo 10 let. Tajnik poroča o knjižnih darilih društvom, šolam, drugim korporacjam in posameznikom, pove, da je Matica od obdarovaucev prejela več zahvalnih pisem. Poročilo se odobri. Isti poroča o poverjeništvib. Novega poverjenika sta dobila Zagreb in Zavrč; novo po-verjeništvo se je osnovalo za Zagorje z okolico. Poročilo se po kratkem stvarnem pojasnilu predsednikovem glede bolniškega poverjemštva odobri brez ugovora. Isti poroča o knjižnici, ki je v zadnji dobi narasla za 44 knjig, zvezkov in časopisov, večinoma po zamenjf, kar se vzame na znanje. Isti poroča odruštvenikib. V zadnji dobi Bta umrla dva ustanovilna, namreč: c. kr. sen. predsednik v pok. Teodor Napret na Dunaji, dne 30 marcija t. I. in župnik Jernej Jarcv Dolu dne 22. marcija t. 1. — Za lani je Matici plačalo 2086, za letos do sedaj 474 letnikov. Od zadnje seje društvu ni pristopil na novo noben ustanovnik, pač pa 27 letnikov in 1 naročnik, namreč: 1. Bošnjak Karol, duh. v Avguštineji na Dunaji. 2. Brinar Josip, podučitelj v Slov. Bistrici. 3. Cene Gašpar, župnik v Črešnjevcu. 4. Češarek Franc, mestni kapelan v Metliki, 5. Čop Ivan, posestnik v Mostah. 6. Fischer Anton, župnik pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah- 7. Dr. JanežiČ Viljem, c kr. sod. pristav v Metliki. 8 Klinar Ivana, gostiln, vdova v Radovljici. 9. Koatič Peter, trg, poslovodja ▼ Olji. 10. Košmelj Ivan, župnik v Begunjah. 11. Kulakovskv Platno Andrejevič, profesor v Varšavi. 12. Kunstelj Franc, gostilničar, posestnik v Radovljici. 13. Lajušič Anton, kapelan v Biičavah. 13. Lauš Fra. Ljudevit, franjevec bos. provincije na Dunaji. 15. Lenček Alojzij, trgovec v Ljubljani. 16. Medic Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 17. Mulej Franc, trg. in posestnik v Radovljici. 18. Plevanč Josip, trgovec na Lesk ovcu (Štajerska). 19. Resman Ivan, usnjar in posestnik v Radovljici. 20. Rozman Ignacij, učitelj v Mošnjah. 21 Sartori Ivan, stav. klepar in posestnik v Radovljici- 22. Smndej Josip, not. kandidat v Radovljici. 23. Svetlin Josip, nad-učitelj v Mtluolah. 24. Šmitek Simon, kurat v Begunjah. 25 Vavpotič Jurij, učitelj na Leskovcu (štajerska). 26 Dr. Voves Jan., dež. okrožni zdravnik v Radovljici. 27. Zabukovlek Anton, učitelj pri Sv. Marjeti. 1 naročnik. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo ob 7. uri na večer. Domače stvari. — (Drd. Lavoslav Batič.f) Po dolgem in mučnem bolebanji je dne 28. pr. m. umrl na Cesti pri Ajdovščini, kamor se je bil vrnil še le pred kratkim z Dunaja, v 27. letu svoje dobe g. drd. Lavoslav Batič, bivši predsednik „Slovenije". Piše se nam o njem z Dunaja: Tuberkuloza, katere j je rajnik žal prekasno skušal uteči iz ostrega dunajskega zraka na solnčni jug, je vničila cvetoče mlado življenje prav pred zvršetkom juri i iftk h študij ter kruto zamorila vse lepe nade njegove in njegovih domačinov. Pokojnik je bil iskren narodnjak in — kar je danes mnogo vredno v nas — mož odločno slovanskega mišljenja. Izvrsten družabuik in zvest prijatelj je bil pri svojih tovariših obCe priljubljen ter je vest o njegovej preranej smrti — dasi ni došla nepričakovano — globoko pretresla vse prijatelje njegove, ki pa žalibog uho doznali žalostnega dogodka pravočasno. — Bodi vrlemu Ba-tiču trajno ohranjen blag spomin pri vseh, ki so ga bolje poznali! Lthka mu zemljica Hloventtka! — (Osobnu v e s t i.) Konceptna praktikanta pri nameBtništvu v TrBtu dr. Alojzij vitez Kamler in dr. Jurij Lippert imenovana sta začasnima namestniškima koncipistoma. — Sodna kaacelista g. Josip M a r e g a v Tržiču (Monfalcoue) in Ivan Rasatri v Komunu zamenjata svoji mesti. — (Vojaške vesti.) Zadnji vojaški naredbeui list prinaša majnikov avaucement za c. in kr. vojsko in dežolno brambn. Pri naših domaČih polkih imenovani so: Rudolf baron Gall pl. G a I I e d s t e i u , bivši poveljnik kranjskega brambovskega polka, generalmajorjem ter poveljnikom 94. pehotne brigade ; podpolkovnik in poveljnik 19. lovskega bataljona Nikola pl. Rog u lic polkovnikom pri 100. pešpolku; major 17. pešpolka Ferdinand Breitenbaoh podpolkovnikom; majorji postali so stotniki prve vrste: Ludovik San* chez de la Cerda (prej pri 31. lovskem batali-jonu) in Filip baron Rechbach (prej pri pijonirjih) oba pri 17. pešpolku, Fran pl. Sebe iger pri 27. pešpolku in Reinhard Scherer, dosedaj pri 7. lovBkem batalijonu, pri 13. pešpolku; stotniki druge vrste bo imenovani: Fran Tišina, Ernest Krištof, Martin G a n t a r in Vendelin O o I e r u b pl. Geldern pri 17, Peter Cera nič, Maksimilijan pl. Rottmann in Adolf W ii c z pri 27., Milan Grubič (prej pri 17.) pri 97. pešpolku, Konrad Prusenowsky (prej pri 17. pešpolku) pri 1. bosensko-bercegovačkem pešpolku; nadporoč-niki: Avgust vitez Pancera pri 17., Leopold pl. Priebeling, Viktor pl. Kaan in Alfred Scbwarz pri 27, Božidar Raktelj pri 70. in Josip Vel-ko vrh pri 6. pešpolku; poročniki: ElvardDev, Josip L a n t, Ernest Š e š e k in Karol Trušnovič pri 17., Kamilo Righetti, Gustav vitez S za bo pl. Monte Belvedere in Karol J ager pri 27. pešpolku. Pri lovcih imenovani bo: Leopold Stuchlv pri 19. batalijonu stotnikom prve vrste in Aleksander Gorber pl. Zabernberg pri 19. batalijonu nadporočnikom. Pri Ljubljanskem artilerijskem polku postala sta nadporočnika Robert S c h r u y pl. It e d 1 w e r t h in Evgen M ti I I e r , Josip P f e i f e r pa pri 4. artilerijskem polku. Ivan Rupnik imenovan je poročnikom v rezervi 17. pešpolka. Nadalje so imenovani: Dr. Maksimilijan Pauk štabnim zdravnikom pri vojaški bolnici Ljubljanski, dr. Ivan S a v s polkovnim zdravnikom pri 19. lovskem batalijonu, Vaclav Prohaska, do-aedaj računovodja pri 27. pešpolku, računskim svetnikom v vojnem ministerstvu. Pri deželni brambi postali so: poveljnik 25. batalijona v Ljubljani Karol vitez A n d r i o 1 i majorjem, Karol R a t h stotnikom in Ferdinand Brtickner nadporočnikom. Pri žan-darmeriJBkem poveljništvu v Ljubljani imenovan je Ladislav Pawiowskl ritmajeter prve vrste. — Stotnik 17. pešpolka Josip Kavčič odlikovan je aa uspešno službovanje s najvišjim priznanjem, pol-kovna zdravnika dr. Fran K o š m e 1 j in dr. Karol Vrečar pa z zlatim 'irižcem s krono; Dr. Fran S t a n g 1 imenovan je sanitetnim šefom 12. voja, dr. Božidar Orgelmeister v Ljubljani pa gar-nizijskim vrhovnim zdravnikom t Kotoru. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila | i u Metoda.) Uredništvu našega lista s> poslali: Iz Dolenjih V r e m, v veseli družbi zbrani Kranjci in Primorci 4 krone, nabrane v gostilni „pri Škocjanskih jamah"; darovali so gg.: Mat. Kobal (sodnik), Iv. Škerjanec (Župnik), Ign. Stanovnik, Janko Dekleva, N. Strekelj, Andr. Magajna, Luka Hrovatin in Jos. Sila. — Gosp. J. Fajdiga v Sodraiici 2 kroni. Skupaj 6 kron. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani poslali bo uredništvu našega lista: Gosp. uradniki banke „Slavi je" v Liubljani 15 kron 50 vin. kot drugi mesečni donesek za zgradbo „ Nar. doma", dokler ne bode pod h t r o h o. — Vesela družba pri g. j. C Juvančičuv Spodnji Šiški 20 kron 14 vin. — Vesela d r u ž b a v gostilni g. Frana Rozmana 4 k r o n e. — Skupaj 39 kron 54 vin. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Slovenskemu planinskemu društvu) darovala je slavna posojilnica v Mozirji znesek 40 kron in slavna posojilnica v Gornjem Gradu znesek 10 kron. Za blagodušna darila bodi jima najtoplejša zahvala. — (Pri pevskem večeru,) ki ga priredi društvo ,,SlavecM jutri pri Ferlincu, bode Boielo-val iz prijaznosti tudi tamburaški zbor „Sokola" z nekaterimi točkami. Odbor je torej skrbel za raznovrsten vspored in bode zabava prav živahna. — (Nova stavbišča.) Stavbiuska dolavuost se letos v Ljubljani ne more nič kaj razviti. Jeden glavnih uzrokov tej neveselej prikazni je pač pomanjkanje ugodnih stavbišE. Res je, da je v obližji nove Tržaške ceste še mnogo stavbišč, ali sklep občinskega sveta, da hb smejo graditi tam le vile, odvrača marsikaterega, ki bi svoj denar sicer rad inveBtoval v hišah za gostače. Kakor bo nam poroča, se bode v tem obziru kmalu na bolja obrnilo, ker nameravajo Zescbkotovi dediči svoje prostrano posestvo mej Dolgimi in Predilnimi ulicami (poleg stare bolnice) rszdeliti na stavbišča. Svet je tam zelo ugoden ter se je vsled tega in v-iled ugodne lege nadejati, da se bode stavbinska delavnost razvila tudi v tem delu našega mesta. Zescbkotovi dediči so načrt za parceliranja že predložili občinskemu svetu v odobrenje. Oh kompleks meri približno 39.000 kvadratnih metrov, ter odpade okolo 9000 m" na prniektovane ceste, ostali teiea pa se bode lahko zazidal. Projektovane so tri ceste in sicer jedna od Dolgih do Predilnih ulic. Nadejati se je torej, da nastane po odstranjenji stare bolnice tam nov in morebiti tudi jeden najlepših delov mesta Ljubljanskega. — (Velikan debelosti.) OJ 6. do 8 tega meseca bode na ogled postavljen na dvorišči gufej). Elije Predoviča pii mestni klavnici v Ljubljani, velikanski, 2 leti stari prešič, kateri telita nad 500 klg., to je, čez 9 centov Btaro vage. Tega velikana, ka-koršnega še gotovo ni bilo na Kranjskem, izredil je doma znani živinorejec g. Janez Hubad iz Podudja pri Skaručini. Naj ne zamudi torej nikdo ogledati si tega izvanreduega VBpeha pametne in pridne živinoreje. Vstop bode stul (e 10 novcev. — (Vreme.) Bleiee. majoik prinesel nam je v Ljubljani včeraj prvi večinoma suh in prijeten dan. O/.račje se je v nižavi shladilo, le navzgor tišči še vedno jug na dan. Stanje barometrovo nas vender navdaja z nado, da bode prevladal odslej severovzhodni veter in nam d o nese I že nekoliko prijetnih gorkih in suhih dni j. — Piše Be nam s Hum a pri Or-moži: Po tridnevnem izdatnem dežju se je vreme zopet zjasnilo. Drava je bila silno narasla tako, da je pri Ormoži in Frankovcib zopet pobrala mnogo rodovitnih njiv v svoje žrelo, in na hrvatski strani mnogo močnih splavov, ki so bili za uravnavanje Drave nastavljeni. Prvi letošnji sad nabrali so včeraj otroci v majhnih šopkih prav lepih dozorelih rudečih jagod. To kaže, da bode vse zgodno dozo relo, ako nam le mraz in toča prizaneseta. — (Rast na polju in seoožetih) je zadnji dež povsodi po deželi močno pospešil in seno kakor poljski sadeži obetajo obilnega pridelka, če bodo obvarovani kobilic, oziroma vremenskih nezgod. — (Narodna Čitalnica v Škoji Loki) priredi v nedeljo dne 6. t. m. v svojih prostorih veselico s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškoga zbora .Slov. bralnega društva v Kranj i". Na vsporedu je: Tamburao je, petje, gledališčna predstava: „Krojač Fips", burka v 1 dejanji, in prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: udom 20 kr., s družino 40 kr, neudom 40 kr., z družino 80 kr. — (Mestna hranilnica v Novem Mestu) otvorila se je dne 1. t. m. v pričo vladnega komisarja, zastopnikov občinskega odbora, upravnega sveta in ravnateljstva z kratkim nagovorom g. župana Perkota in g. dr. Schegule kot namestnika predsednika ravnateljstvu ter s trikratnim „Slava" klicem na cesarja. Uložilo je prvi dan 29 strank na 29 knjižic 4694 gld. 63 kr. Prošenj za posojila je došlo za 2100 gld. — (Zadnje občinske volitve v Celji,) katerih se Slovenci niso udeležili, so se vršile na popolno zadovoljuost dosedaj vladajoče klike, ki proslavlja to „zmagoa v svojih lističih. Pač kmalu bi pa zmanjkalo sape zagrizenim odpadnikom, kakor je n. pr. Julij Rakuscb, ako bi zavedni slovenski okoličani, mej katerimi je celo več duhovnikov, ki do/.iUj še podpirajo take ljudi, opustili te srdite nasprotnike Slovencev in se dosledno izogibali proda-jalnic tscih prenapetežev. To bi jih morda vender utegnilo nekoliko ohladiti. — (Akad. društvo „Triglav") v Gradci priredi dne 5. t. m. II redno zborovanje s sledečim vsporedom : 1.) Čitanje zapisnika. 2 ) Poročilo odbo-rovo. 3 ) Poročilo revizorjev a) blagajne b) knjiž niče. 4) Pogovor o statutih. 5.) S učajnosti. Za-četpk ob H uri zvečer. Lokal: zum Prinzen Coburg. Gostje dobro došli! — (Rop v cerkvi.) V benediktinski cerkvi v Celovcu je neznan zlikovec vlomil pri stranskem oltarji skrinjico Matere B-jžje in odnesel dragocenosti za kakih 200 gld. vrednosti. — (Obče delavsko izobraževalno, prava-varstveno in podporno društvo v Trstu) ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo di.e 6 t. m zjutraj ob ' jI", uri v gostilni „Al Elefante". - 1_ _j Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Razne vesti. * (V podzemski jami zajeti.) Iz Gradca se poroča nadalje o znani nezgodi, da je dne 2. t. m. pozoo v noči došel v Semriaeb potapljalec z vsemi potrebnimi pripravami, da prodere skozi zalito sotesko do druge jame. Zajeti reveži so še vedno v največji opaBnonti. Najnovejša poročila pravijo, da se zveza z zajetimi še ni mogla zvršiti, da pa so se energično nadaljevala tudi včeraj rešilna dela ter se je zajezil potok tako, da je bilo upanje, dospeti še včeraj do nesrečnikov. (G ei brzojavke) — (Povodnji uaGornjem Štajerskem.) V raznih krajih na Gornjem Š'.ajerakem so narasle vode vsled zadnjega deževja in preplavile okolico, da kh ljudje morajo a čolni voziti. Živino so morali odgniti iz prepravljenih krajev. * (Častuik ponarejalec denarja.) Ve-1 ko senzacijo je vzbudilo v vojaških krogih, da je policija prijela nečega poročnika v Woilersdorfu poleg Dunajskega Novega Mesta garnizujočega bata-1 joua 69 pešpolka, ker je na sumu, da je ponarejal državne bankovce. Knntiner tamošnje vojašnice mu je baje prijel na sled in ga ovadil. Književnost* — „Učiteljski tovariš". Glasilo „Slo-venakega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v št. 9. to-le vsebino: E. Gangl: Ivanu Tomšiču. — f Ivan Tomš>ć. — Ana Praprotoik : Nazorni nauk v spodnjih oddelkih ljudske šole. — Fr. Slane: Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodo-Hlovue zbirke pri berilih za ljudske šole. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih Blužeb. — .Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list, ima v št. 8 tole vsebino: Zakov plug. — Zatiranje strupene rose (rje ali peronospore) na trtah. — Krmljenje z ovsom. — Nekaj o kraji vina pri prevažanji po železnicah in po morji. — dokončevanje plevela po zelenjaduih vrtib. — Naprava ribarskih okrajev na Kranjskem. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — .Vatrogasac* ima v št. 9. to-le vsebin.-}: Službene viesti brv.-slav. vatrogasne zajednice; — Stolpni in cerkveni požari; — VatroBlav Farkaš; — Vodne razmere in gasilstvo; — O kazalištnom pitanju; — Temeljne domače vatrogasne škole; — Vatrogaftčev odziv; — Iz vatrogasne zajednice; — Naši dopisi; — Svaštice. Duna.j 4. maja. V Hohenvvartovem klubu je nastala kriza. Nemški konservativci so zahtevali, naj se razprava o valutnih predlogah odloži na nedoločen čas. Hohenvvart se je temu zoperstavljal. Za odložitev je glasovalo 18 poslancev, proti njej 10, namreč slovenski koaliranci in češki veleposestniki, Vsled tega glasovanja je Hohenvvart resig-niral kot klubov načelnik. Danes opoludne so se sešli češki veleposestniki na posvetovanja. Sprožila se je misel, naj se pošlje k Hohenvvartu posebna deputacija prosit ga, naj prekliče resignacijo. Dunaj 4. maja. Situvacija v državnem zboru je jako resna, ker je v celi koaliciji zastran valutnih predlog nastala kriza. V levičarskem klubu je finančni minister Plener stavil kabinetno vprašanje in le vsled tega se klub ni izrekel za odložitev valutnih predlog. Ravnokar se je sešel ministerski svet. Dunaj 4. maja. Današnja seja drž. zbora je bila brez pomena. Vsa pozornost je bila koncentrovana na krizo v Hohenwartovem klubu. Koncem seje se je podala interpelacija glede ponesrečencev v Peggauski jami. Dunaj 4. maja. Hohenwart se je dal pregovoriti in ostane kot vodja klubovih kon-terencij. Klub je sklenil, naj bo članom na voljo dano, kako glasovati o valutnih predlogah. Včeraj je posl. Robič glasoval za odložitev valutnih predlog, Pfeifer pa je bil odsoten. Gradec 4. maja. Po odstranitvi ovir, branečih uhod v Peggausko jamo, posrečilo se je potapljalcem priti vanjo. Preiskali so jo na vse strani, ne da bi zasledili ujetih raziskalcev in so se morali vrniti, ne da bi bili kaj opravili. Sodi se, da so ujeti raziskalci, videvši, da jim je voda zajezila izhod in da čedalje rase, skušali najti dru^, izhod in zašli v kak neznan hodnik v jami. Heb 4. maja. &trajkujoči delavci napadli so delujoče svoje tovariše. Orožniki so jih hoteli razgnati. Nastal je boj. Orožniki so streljali in dva delavca ubili, več drugih pa ranili. Moravska Ostrovica 4. maja. V Poljski Ostrovici ustavili so premogarji delo. Bati se je, da se jim pridružijo tudi delavci v Moravski Ostrovici. Rovinj 4. maja. „Risveglio" javlja, da so v Bujah zaprli več Italijanov zaradi žaljenja Velečanstva in drugih političnih hudodelstev. Zagreb 4. maja. Žid Sclnvarz, ki je riugiral roparski napad, se je ustrelil. Rim 4. maja. V poslanski zbornici napadal je posl. Barzilai trojno zvezo, češ, da le kriva gospodarskega boja Francije zoper Italijo, dočim ovirajo baš zavezniki razširjenje italijanskega upliva v Orijentu, in zahteval, naj se parlamentu predloži alijančna pogodba. Minister Blanc je odgovoril, da je alijanci namen le vkupna obramba v slučaji provokacije in da je sedaj taka eventuvalnost, bolj neverjetna, kakor kdaj poprej. Pariz 4. maja. Ruski car je daroval za spomenik generalu Letio 1000 frankov. Pariz 4. maja. Vlada je v državni proračun za 1. 1895. postavila troške za pomnožite v stalne vojske za 230 častnikov in 34.500 mož. Lille 4. maja. Pred hišo višjega inže-nerja Devernea razpočile so štiri dinamitne bombe. Prouzročena škoda je velikanska. Ljudje so prijeli storilca in ga izročili redarstvu. Luttich 4. maja. Pred hišo doktorja Rensona eksplodirala je dinamitna bomba in prouzročila veliko škodo. Rensonu je bomba odtrgala obe nogi. London 4. maja. V sredo se je otvorila mejnarodna konferenca bimetalistov. Listnica uredništva. Gospodu Narodove u: Popisana stvar je že prestara novica, zat" oprostite, da dopisa ne priobčimo. — Gosp. P. v Idriji: Polemika je za sedaj končana. Iz Vašega dopisa naj zato le konstatujetno, da sta zadnji Čas pristopila h kat. družbi dva uradniška pisarju, ker je bilo v mtšili člankih rečeno, da od uradništva nikogar pri njej ni. Zdravi! Umrli so v Lijoibljaiil: 30. aprila: Marija Meinar, gostija, 64 let, Kravja dolina Št. 11. 2. maju: Urša Novak, posestnica, 00 let, Krakovske ulice št. 2. — Leo Zupanec, disponuntov sin, t1 a mesca, Križevuiške ulice it. 8. V deželni bolnici: 30. aprila: Ivana Leve. gostija, 92 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. m !8 si 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer '34 ti a*. 134 6 m*. 734 9 « 122° C 14 8» C 10 6° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. jasno jasno 0 90 mm dežja. « ; a ra i 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 734-5 nm. 732-1 mm. 73P7 mm. 7 0° C 18-6° C 11-0° C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 1258 in 12-2°, za 1-0' in 0-7° nad normaioiu. XD-a.r2.a.3s3sa Toorssst dne 4 maja t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 B 35 f Avstrijska zlata renta....... 120 , 20 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 90 , Ogurska zlata renta 4°/0...... 119 „ 20 . OgerBka kronska renta 4°/4..... 95 „ 20 . AvBtro-ogerske bančne delnice ... 9-8 „ — „ Kreditne delnice......... 353 „ 20 „ London vista........... 124 , 9) „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 61 » 15 , 20 mark............ 12 » 2» , 20 frankov........... 9 , 94 „ Italijanski bankovci........ 44 s 45 „ C. kr. cekini.......... 5 . 90 m f Vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem javljava žalostno vest, da je najin preljubi sinćok predvčerajšnjim zvečer ob 7. uri v nežni dobi 6 tednov preminil. Pogrebni sprevod krenil bode danes ob polu 5. uri popoludne od hiše žalosti, Križevniške ulice št. 8, na pokopališče pri bv. Krištofu. V Ljubljani, dnč 4. maja 1804. (498) Vrban in Ana Zupanec. (Mesto vsakega posebnega naznanila.) C. h. glavno ravnateljstvo arctf. dri, zelenic. Izvod iz voznega reda T7-elia.-v-33.e>gr»v odL 3_. raaecja. 1884 Nsitopno omenjeni prlhajal'il in odhajalnl Aaal označeni M s> mrertHi)rrrT<>j>*krm riMU. Srednjoevropski cm jo k rajnemu iua v LJubljani a minuti naprej. Odhod ls LJubljane rjuž. kol.). Ob 18. uri S min. po noH otebnl vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Co-loveo, Frausenifeat«, Ljubno, 軫 Saltthal t Auiiee, Iiohl, Umim- mosani vlak v Kočevje (v Budolfovo od dnova otvorjenja prometa). Ob 11. aari liti vrtin, dojtuttfinm osebni vlak ▼ Trhli, Pontabel, Baljak, Oeloveo, Kranuensfeite, LJubuo, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. po polu 4l nm oaebnl vlak v Trhli, Beljak, Oeloveo, FransenafVite, Ljubno, čez Selzthal v HolnoRrad, Lend-Oaeteio, /.nIl najeaeru, Inoraoat, Bregnio, Curili, Genovo, Pariš, Hteyr, Lino, Umun-ili'ii, Iiohl, Budejevloe, PlienJ, Marijin« vare, K«or, Franoove vara, Karlove ▼are, Prago, Lipako, Dunaj vla Ametatten. Ob 3. uri HO min. acvfter meiani Tlak v Kočevje (▼ Rudolfovo od dnevu otvorjenja prometa). Prihod v LJubljano (jaž. kol.). Ob S. uri 03 min. *Jutr<{l oiebnl vlak ■ Dunaja vla Amitetten, l.ip-aije, Praga, Franoovih varov, Karlovih v arov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejavio, Solnofrratla, Ldnoa, Stevra, Omnndena, Iaohla, Aua-aoea, Zella na jeaeru, Lj.~, ,, trrrrr ,, ,, (slednji vlak le oh nedeljah in praanikih.) Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.). min. nju-tmj la Kamnika. a tioi'otuttne n „ (4-99) •i JwA° ,, več ogljiku, nego dru^e vrste premoga in ga je torej uajtopleju priporočati vsakemu konsutnentu. Pismena ali ustna naro&ila vzprejema naša zaloga v Ljubljani. Igriške ulice št. IO. Rudniško oskrbaištvo premogrokopa „Velika Li gr oj na" pri Vrhniki. (497-1 > Tovarni* k it saloga P šivalnih strojev in s 1088 velocipedov 30 { IVAN JAX { v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. ik -M Ceniki zaitoaj in poštnine prosto. K- k DR Ivan Šusteršič o tvoril je svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 2 I. nadstropje (v hiši, kjer je Kleinmayr & Bambergova bukvama). Uradne ure od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6. popoludne. (496—1) S Zahvala in priporočilo. Ker prevzamem Z dnem 5. majem tukajšnjo t. L Ikazinsko restavracijo! ■ štejem si v prijetno dolžnost, za meni mej mojim mnogoletnim poslova-. * nJem v hotelu „pri Mallću" izkazano zaupanje izrekati svojo nuj bol jso zahvalo, b katero združujem n»judanHJšo pro&njo, da bi me slavno p. n. občinstvo blago« izvolilo tudi v novem lokala počastiti m oenjenim svojim oblakom ter zagotavljam, da si bodem prizadeval, da si z najskrbnejšo postrežbo, z najboljšimi Jedili in pijačami, kakor tudi s smernimi omami ohranim blagonaklonjenost p. n. gospodov gostov. Točilo se bode mej dragim priljubljeno Belnlng-b.au se r-J evo mar on o pivo, čez ulico 20 kr. liter, kakor tudi sveže polneno v patentovane steklenice. Če se vzame 10 steklenic, se bode dostavljalo brez daljnih stroškov |s}j v hišo. Z velespoštovanjem Henrik K6aelmayer (480—3) restavrater. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o i 1 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 25