Štev. 48,
0 Ljubljani, v četrtek, dne 27. februarju 1908.
LCtO XXX!
Velja po pošti:
ta celo leto naprej K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za Četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	11-20
za fetrf leta „	„	5 60
za en mesec „	„	vgo
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev, 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
t za slovenski narod
Današnja številka obsega 6 strani.
Esmnrch in somaritonstvo.
Napisal dr. Fr. Derganc.
4
Danes dopoldan so pokopali v Kielu slavnega kirurga, tajnega svetnika prof. pl. Esmarcha, ki je umrl na posledicah in-fluence dne 23. februarja 1908., v starosti 85 let; preminul je dobri zdravnik, ki se je razodel na 14. shodu nemških kirurgov tako-le: »Kdor hoče biti dober kirurg, imeti mora usmiljeno srce; iu če je ljubezen do bližnjega prva in glavna zapoved krščanstva, potem so kirurgi ravnotako dobri, če ne boljši kristjani nego drugi, ki nosijo vero vedno na jeziku.« Velike zasluge si je pridobil Esmarch na polju vojne kirurgije; nove operativne možnosti je odprl splošni kirurgiji z metodo umetne brezkrvnosti, a vekotrajen spomin si je postavil v človeški kulturi z organizacijo samaritanstva na Nemškem. Esmarch in samaritanstvo, ta dva pojma sta postala na Nemškem malone identična. Toplo čuteče srce je bilo v njegovih prsih iu vedno so ga obhajali mučni občutki ob nezgodah s človeškimi žrtvami. Zgodaj je prišel do spoznanja, da zahtevajo nezgode v voiski in sicer samo radi tega toliko žrtev, ker pri nezgodi prisotni lajiki ne razumejo najpotrebnejše nujne pomoči. Ti mučni občutki so dobili določno obliko in adekvatno misel, ko je videl Esmarch 1881. na Angleškem organizirano prvo pomoč. Še tisto leto jc otvoril v Kielu prvi samari-tanski tečaj, ki ga je obiskovalo do 800 samaritanov; 1882. jc ustanovil »Društvo nemških samaritanov«, ki je priredilo 1895 na 400 različnih krajih samaritanske kurze o prvi pomoči.
Nobeden modernih duševnih velikanov ni pokazal tako ostro smeri socialne dinamike, kakor Esmarch. Ako odluščimo vso ničnost, vse hipne vrednosti minljive strasti, ostane nam kot dragoceno jedro vse kulture občutek usmiljenja, toplo usmiljenje s trpečim in ubogim človekom. Noben še tako logično zamišljen dijalck-tičen filozofem, noben terorizem brutalne sile nc prinese potrebnega prevrata v moderni družbi, nego samo organizirano negovanje najblažjega, najlepšega čustva, ki nam ga je Bog zanetil v srcu; samo
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta J 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
------------"..r	. . _ " -__
usmiljenje nam bo to življenje, nično, prehodno, trpljenja polno dobo našega bivanja ublažilo in omejilo patologijo družbe. To spoznanje je dozorelo kot edini sad tudi v burnem življenju našega vladarja, ki je prigodom letošnjega jubileja izrazil željo, naj se isti ne praznuje s hrupnimi, bleščečimi slavnostimi, temveč z dobrodelnimi napravami in ustanovami.
Odkar je posvetila sociologija v temne prepade človeškega vrvenja in življenja, pokazalo se je tudi stališče modernega zdravnika v novi luči; preveljavil se je pojem zdravniškega stanu, in iz tega socialno prevcljavljenega pojma so se rodile nove dolžnosti. Zdravnik, ki dandanes v globoko občuteni medsebojnosti in odvisnosti od cclote socialno nc čuti, misli in hoče, tak zdravnik je dandanes nemogoč. Težišče modernega zdravniškega delovanja se je premaknilo; ne v pisanju receptov, ampak v zabranitvi boleznij se osredotoči odslej zdravniško delo.
In tu je zdravnik prisiljen stopiti mej široke mase in skupno ž njimi organizirati zdravstvo. Mnogo tožijo zdravniki o mi-zeriji svojega stanu, a zakrivili so jo iz-večine sami: prvič niso niti sami povsod mej seboj organizirani in drugič niti ne mislijo na organizacijo zdravstva s pomočjo ljudstva. Nimamo društev, kjer bi zdravniki skupno z lajiki razpravljali o splošnih zdravstvenih potrebah; pri nas zdravniki premalo popularizirajo medicinsko vedo, premalo prirejajo javnih, pod-učnih predavanj; nobenega intelektualnega stika ni mej njimi in ljudstvom in ta vzvišena, odbijajoča nebrižnost se maščuje prav občutno; pšenica mazaštva in šarlatanstva gre bujno v težko klasje, ker jc moderna medicina ljudstvu s sedmimi pečati zaklenjena knjiga. Ljudstvo se odbija tudi s precenitvijo zdravniškega dela, večkrat govori neumestna domišljavost iz zdravniških ust: »Kaj pa mislite? Nam je v oskrb izročeno najdražje, kar človek ima, njegovo bolno telo. Ako rešim komu življenje, mi tega nikdo nc more dovolj poplačati.« Ali pa nima vsaj, nekoliko zaslug za zdravstvo tudi jurist, ki z modro postavo ali naredbo prepreči celo vrsto boleznij, ali učitelj, ki ljudstvo poduči, kako se lahko obvaruje bolezni? Zdravniški stan je samo stan mej stanovi brez vsakih predpravic iu samo demokratizacija medicine ga reši iz sedanje mizerije.
Začnimo torej kakor Esmarch z organizacijo zdravstva v družini in občini, ustanavijajmo samaritanska društva in šole, kjer se bo ljudstvo učilo v postrežbi bolnikov in prvi pomoči. Kdo ni še sam na sebi poskusil blagodejnosti in važnosti bolniške postrežbe? Pomislimo samo, kako neracijonalno se streže bolnikom na kmetih! Kaj koristi vsa učenost in blago-hotnost zdravnikova, ako neprimerna postrežba ne more izvesti njegovih navodil, ali jih celo vsled nevednosti in neprevidnosti izvrši baš narobe — torej v škodo bolniku? Dobra postrežba pol zdravja! Kako odleže onemoglemu, trpečemu bolniku; kako prijetno čustvo življenske sigurnosti ga obide, — ako pride v njegovo bližino usmiljena, ljubezniva roka, mu reče samo eno tolažilno besedo, ga pogleda samo enkrat z očmi, polnimi sočutja in izpodbude, popravi to iu ono malenkost v pohištvu ali posteljini! Cez 10 let ne sme biti na Slovenskem žene. niti bogate niti uboge, ki ne bi bila žrtvovala vsaj šest tednov svojega življenja poduku v bolniški postrežbi, praktičnemu poduku ob bolniški postelji, — kakor mora žrtvovat!] vsak moški nerazmerno več časa vojaški službi.
Glede organizacije zdravstva v občini se popolnoma strinjam s člankarjem v današnji številki »Domoljuba«, ki predlaga za cesarjevo 60-letnico občinske hiralnice. Dovoljen mi bodi samo pristavek, da naj bi se združila ta hiralnica z malo občinsko bolnico in oboje naj bi vodil občinski zdravnik.
S. L. S., ki je poklicana vzeti v roke krmilo dežele, naj dokaže ob svojem nastopu. da predstavlja res edino ljudsko stranko, ki se zaveda svoje dolžnosti iu odgovornosti napram tako težko priborjeni splošni kulturi; pri prepotrebni preosnovi deželne bolnice naj se ustanovi posebna samaritanska šola, v kateri se bo nudil vsakomur brezplačno poduk v postrežbi bolnikov in prvi pomoči.
Uolluno gibanje.
Deželnozhorska volitev v Ljubljani in naši somišljeniki.
Nihče ne more zabraniti našim somišljenikom, da se poslužujejo državljanskih pravic. To je popolnoma naravno in svo-
bodno in le zlobna more v tem videti kake »zveze«. Ako so slučajno sedaj v Ljubljani štirje kandidatje, tedaj naši somišljeniki gotovo volijo bolj sposobnega kandidata edino s stališča, da se mora tudi na korist Ljubljane enkrat pričeti v deželnem zboru redno delo. Dr. Tavčarja n. pr. poznamo le kot moža votlih fraz, ki je desetletja imel čas kaj storiti, a je v teh desetih letih pokazal se za delo temeljito nesposobnega. Dr. Trillerjeve zmožnosti iu delo niti primerjati ne moremo z neodvisnima kandidatoma dr. Gregoričem ali dr. Ravnihar-jeui, da ju ue razžalimo, saj je dr. Triller tudi svoje narodno slovensko junaštvo posebno žalostno dokazal v Proftovi aferi, v kateri je bil mnogo bolj vladen, kot vlada.
Naši volivci so pred leti brez kake zveze rešili pri obč. volitvah prvi razred proti Nemcem iu ravno tako smejo sedaj brez zveze glasovati za neodvisna kandidata. nc da bi hodili k »Narodu« po svete.
Osrednji volilni odbor S. L. S. je z ozirom na volitev v Ljubljani sklenil:
»Slovenska Ljudska Stranka podpira neodvisna kandidata gospoda dr. Vinko Gregorič in dr. Vladimira Ravnihar. Vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke, ki ima v Ljubljani glas, je obvezan voliti navedena neodvisna kandidata.«
Nato silen vrišč v »Narodu«. »Narodovo« vpitje ima prozoren, grd agitačni namen, kateremu je za podlago strah, da bi se enkrat preko časnikarskega psova-nja pričelo resno gospodarsko delo na resnično korist Ljubljane
Razloge za zgoraj omenjeno postopanje S. L. S. smo v soboto že enkrat povedali. Danes jih ponavljamo:
»Gospod dr. Vinko Gregorič v resnici ne pripada nobeni politični stranki ki ima zdrav, vsega spoštovanja vreden gospodarski program, katerega izvršitev bi koristila vsemu prebivalstvu, brez razlike strank. In ker je gospod dr. Vinko Gregorič po svojem dosedanjem večletnem delu na gospodarskem polju pokazal, da je mož resnega in uspešnega dela iu je zlasti še prav v zadnjem času kot predsednik društva hišnih posestnikov dosegel s svojim, modrim in energičnim postopanjem presenetljiv, velevažen uspeli v prilog jedra ljubljanskega meščanstva in zamore ta uspeh Ic koristiti tudi drugim slojem ljubljanskega prebivalstva, se čuti S. L. S., ko
LISTEK.
DiJnmontl Kroljn Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Brzostrelnih topov nam manjka!« je začel Good, ko je gledal na dolge vrste pod nami. »Tekom dvajset minut bi bil prostor prazen.«
»Mi jih nimamo, torej je tudi brez vsacega pomena govoriti o tem; mislim pa, da ne bi škodilo poskusiti strela s puško, Ouatermain. Glejte, kako blizu pridete lahko do onega visokega človeka, ki se zdi, da je nekak poveljnik. Dve proti eni stavim, da ga zgrešite, in še eu ccl zlat po vrhu, ki vam ga pošteno izplačam, kadar pridemo iz te pasti.
To me je speklo in nabasal sem svojo dvocevko ter čakal, dokler ni moj prijatelj stopil kakih deset korakov pred svojo četo, da jo bolje pregleda; pri njem jc bil še drug častnik; vležem se na zemljo, položim puško na skalo in pomerim nanj. Ta puška jc bila naravnana samo na tristo-inpetdeset korakov, zato sem pomeril na vrat, da bi ga mogel zadeti v prsa. Sta! je čisto inirno in kolikor mogoče ugodno
zame; vendar ali je bilo vznemirjenje ali veter ali dejstvo, da jc bil več kakor tri -stoinpetdeset korakov daleč, zgodilo sc je tole. Ko sem pomeril, kakor s.em mislil, kolikor le mogoče dobro, sem sprožil, in ko se je razkadil dim. sem na veliko svojo nevoljo videl stati moža nepoškodovanega, njegov častnik pa, ki je stal najmanj tri korake na levo od njega, pa je ležal na tleh. očividno mrtev. Možak pa, na katerega sem meril, sc je naglo obrnil in urno zbežal k svoji četi.
»Izvrstno, Quatermain!« jc zaklical Good, »dobro ste ga prestrašili!«
Razkačen, ker sem zgrešil, hitro še enkrat namerim na poveljnika, ko je bežal ter zapodim še eno krogljo za njim. Ubogi človek je vrgel svoje roke kvišku iu padel na svoj obraz. To pot nisem zgrešil in bil sem celo tako okruten, da sem bil tega celo vesel.
Naši polki so to videli in vzpričo te čarovne moči belega moža glasno zavpili. da je to dobro znamenje, sovražne čete pa, katerih poveljnik je bil, kakor smo pozneje zvedeli, ustreljen, so se začele neredno umikati. Sir Hcnry in Good sta pograbila sedaj puške in začela pokati iu tudi jaz sem ustrelil še enkrat ali dvakrat, in uspeh teh strelov jc bil. da jc padlo kakih osem ali deset mož, predno so prišli iz strelne daljave.
Ravno ko smo prenehali streljati, se je začulo na naši strani veliko vpitje in kmalu nato šc od leve. Ostala dva oddelka sta napadla naše.
Sovražniki pred nami so se nekoliko razprostrli iu se začeli počasi bližati griču; mej potjo so /. globokim glasom peli bojno pesem. Streljali smo neprestano in tudi Ignosi se nam je semintja pridružil ter ustrelil več mož; vse to pa seveda ni naredilo na ta mogočni tok večjega vpliva. kakor ga naredi na prihaiajoč val oni. ki vrže kamenček v vodo.
Z glasnim vpitjem iu rožljanjem orožja so prihajali; gnali so pred seboj naše prednje straže, ki smo jih imeli razpostavljene med skalami ob vznožju griča. Prodiranje je bilo nekoliko počasneje, kajti četudi se dosedaj nismo resno uprli, so morali napadovavci vseeno lezti po griču navzgor in radi tega so hodili nekoliko bolj počasi, da ne bi jim zmanjkalo sape. Naša prva obrambna četa se je nahajala nekako na pol pota navzgor, naša druga petdeset korakov dalje zadaj in tretja gori na robu planote.
In prihajali so bližje iu bližje iu klicali svoj bojni klic: »T\vala! Tuala! Chiele! Chiele!« (Tvvala! Tuala! Udari! Udari!). Naši pa so odgovarjali: »Ignosi! Ignosi! Chield! Chiele!« Bili so že čisto blizu in tole ali lučalni noži so začeli frčati naprej
in nazaj in /. groznim krikom se je začela bitka.
Zadivjala je bitka in možje so padali kakor listje v jesenskem vetru: vendar ui trajalo dolgo in premoč napadovavcev je zmagovala in naša prva obrambna črta se je počasi umikala, dokler se ni združila z drugo. Tukaj ie bil boj zelo vroč, toda naši so bili zopet vrženi nazaj, in kakih dvajset minut potem, ko se je boj pričel, jc prišla do boja tudi naša tretia obrambna črta.
Napadovavci so bili že zelo vtrujeni in so vrhu tega izgubili mnogo mož ubitih in ranjenih, in tako niso mogli prodreti te tietje neprodirne ograje sulic. Za nekoliko časa se je majala gosta množica bojujo-čili se vojakov naprej in nazaj, in izid je bil negotov. Sir Henry je žarečih oči gledal ta obupni boj, nato pa je planil dalje, ne da bi zinil besedico, za njim pa Good, in si- zaletel v najhujši metež. .laz pa sem ostal na mestu, kjer sem bil.
Vojaki so videli njegovo orjaško postavo. ko ie planil v boj in vzdignil se je krik:
»Nanzia lnkubu! (Tukaj je slon!) Chiele! Chiele!«
Od tega trenutka izid boja ni bil več dvomljiv. Korak za korakom so naši na-padovavce potiskali nazaj in po griču navzdol. iu kmalu so se morali v neredu
ne postavi lastnega strankarskega kandidata, radi splošne koristi vezano, dati svoje glasove tako delavnemu in zaslužnemu someščanu, če tudi ni njen somišljenik.
Kar pa se tiče gospoda dr. Vladimira Ravniharja, stoji v ospredju uvodom navedeni formalni razlog. Poleg tega hoče S. L. S. s to volitvijo dokazati, da ni sovražna naprednemu meščanstvu in ne odklanja brezpogojno, ž njim sodelovati. Zvesta svojemu volilnemu oklicu, ki vabi na sodelovanje vse, ki so poštene volje, bode S. L S. s svojimi glasovi podprla kandidaturo naprednega moža, čigar objavljeni program obsega mnogo, kar tudi po nazorih in načelih S. L S. odgovarja splošnim koristim naroda, mesta in dežele. To je tem bolj upoštevati, ker je splošno znano, da je g. dr. Ravnihar mož-pošte-njak, na čigar resni volji, izvrševati svoj javno razglašeni program, S. L. S. ne sme dvomiti.«
Zato pa. nujno poživljamo svoje somišljenike, naj gotovo oddajo svoje glasove dr. Gregoriču in dr. Ravniharju. Vemo, da bi naši somišljeniki z veliko večjo vnemo šli v boj za oficijelna kandidata S. L. S., a po treznem premisleku je prišlo vodstvo stranke do prepričanja, da je v sedanjih razmerah tako najboljše. Naši somišljeniki naj jutri vsi pridejo na volišče.
* * »
Ljubljanske volivce
opozarjamo, da volivci z začetnimi črkami A-L volijo v »Mestnem domu«, oni z začetnimi črkami M-Z pa v »Unionu«
(vhod samo iz Frančiškanskih ulic).
* *
Volivci !
Spravite legitimacije po jutrajšnjl volitvi, ker je mogoča ožja volitev.
Legitimacije in glasovnice ne kažite agitatorjem !
Volitev je tajna !
* * *
O(okrajnem glavarju Otonu pl. Deteli
se »Narod« nesramno laže. Izmislil si je kratkomalo celo vrsto narodnih grehov, katerih pa Oton pl. Detela nikdar storil ni. Tako se nikdar ni vpisal za Nemca, imel za časa svojega službovanja v Novem mestu samo eno stanovanje in sicer v Kandiji, nikdar ni Oton pl. Detela v novomeški kazini kako nemško igro vprizoril, nikdar ni bil režiser v kazini, pač pa je bil na Vodnikovem plesu. Fej lažnikom v »Narodu«!
jj. * *.
Javni volivni shod v Škofji Loki
včeraj 26. februarja zvečer se jc končal s popolnim porazom liberalne stranke. Med našimi možmi je bilo največje navdušenje. peščica loških liberalcev z županom Lenčkom na čelu, je klaverno odkurila. Govorili so na shodu oba neodvisna kandidata Hafner in Pavšler, državni poslanec Fr. Demšar iu nasprotni kandidat Pire. Med njegovim govorom je nastal tak vrišč, da je predsednik shod zaključil. Dr. Kušarja iz Kranja so reditelji peljali veu na sveži zrak. Med liberalci so bili samo 4. reci štirje loški meščani in par ne-ineščanov. Liberalizem v Loki je v zadnjih zdihljejih, vsa umetnost ga več ne reši.
Ko ie bil shod zaključen, je župan Lenček pozval navzoče, naj zapuste zbo-rovališče. Prišla sta v sobo dva žandarja
in policaj. To je vzbudilo veliko ogorčenje proti županu, ki ni hotelo ponehati. Ker tii bilo nobenega povoda za orožniško intervencijo, so se orožniki umaknili. Ko so še liberalni Kranjci odšli, se je otvoril drugi shod, ki je bil poln navdušenja za našega kandidata in se je v najlepšem soglasju izvršil. To je gotovo: prihodnji petek bo v Loki črni petek za liberalce, dan temeljitega obračuna z liberalizmom. Le kdor je sovražnik napredka Škofje Loke, bo volil liberalca Pirca. Kdor pa hoče Loki dobro, naj voli neodvisnega kandidata, našega rojaka Josipa Hafnerja.
Omeniti je še, da je radovednost in navdušenje za liberalizem tudi gospo Iv. Flisovo pripeljalo na shod, ali meščanje ji niso privoščili tega veselja in akoravno nerada, je morala zapustiti dvorano. Saj ji ni treba v vsako stvar svoj nos vtakniti! Prihodnji petek bo častni dan za Škofjo Loko!
* * * volitve na Češkem.
Danes se vršijo na Češkem deželnozborske volitve v 35 čeških, 29 nemških in enem meščanskem mestnem volivnem okraju. Poslednje imenovani je budjeje-viški, kjer si stojita nasproti dosedanji nemški poslanec Vollgruber in češki kandidat dr. Zatka. Socialnodemokraški kandidat je Modraček.
* * *
volitve na gališkem.
V včerajšnji seji proračunskega odseka je mladoruski poslanec Wassilko ostro grajal baje pristransko postopanje vlade pri deželnozborskih volitvah v Galiciji, ji očital nezaslišne volivne zlorabe ter izjavil, da se v očigled temu maloruski klub ne more zadovoljiti z opozicijo, marveč mora rabiti sredstva, da se bo spoznalo ogorčenost maloruskega naroda. Zaradi tega odlaga referate, ki mu jih je naložil proračunski odsek.
Sc	*	*
knez friderik schvvarzenberg češki deželni maršal.
Iz zanesljivega vira se nam poroča, da nameravajo češki agrarci predlagati vladi, naj imenuje kneza Friderika Schvvarzenberga za češkega deželnega maršala.
Znanost in umetnost.
* Umetnost v bogočastni službi božji.
Spisal J. Flis, korar. Knjigo smo včeraj kratko omenili, obširnejša strokovnjaška kritika sledi v kratkem. Dobi se knjiga v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani za ceno 7 K, oziroma s poštnino 7 K 30 h. Prvotno delo istega pisatelja je na razpolago !e še v malo izvodili.
Krasne umetniške gravure — pokrajinske slike — nabožne (Madonna z Jezusom) — ljubke slike iz »Biedermeier«-dobe itd. se vidijo te dni razstavljene v izložbi »Katoliške Bukvarne«. Velike podobe so v dimenzijah HO X 0-80, paj-manjše 0-50 X 0*38. »Katoliška Bukvama« nas obvešča, da so te slike zelo po ceni, največje 10 do 12 K, srednje 5 K 40 h, male 1 K 60 h. Zaloga pa je omejena, zato naj si jih, kdor misli, nabavi kmalu, ker jih pozneje ne bo več dobiti. Če jih kdo vzame več skupaj, sc jim cena seveda primeroma zniža. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike.
umakniti do svojih rezerv. V tem hipu je tudi dospelo poročilo od leve strani, da so odbili napad, in jaz sem si že častital, da je stvar za sedaj končana, ko smo na našo grozo opazili, da so bili naši, ki so se bojevali na desnem krilu, potisnjeni preko planote nazaj proti nam. za njimi pa prodira sovražnik, ki je na tem mestu očivid-no imel srečo.
Ignosi, ki je stal poleg mene, je v trenutku pregledal položaj in hitro izdal potrebna povelja. Hipoma se je razvil rezervni polk ter se pripravil za boj.
Zopet je Ignosi dal povelje, katero so častniki ponovili, in naenkrat sem bil v veliko svojo nevoljo v sredi naših, ki so se vsuli na prodirajočega sovražnika. Postavil sem se kolikor je bilo mogoče varno za orjaško Ignosijevo postavo in drl dalje, kakor da bi hotel, da bi me pobili. V dveh ali treh minutah čas, ki se mi je zdel neznansko kratek — smo drli skozi vrsto naših, ki so se umikali, a so se takoj začeli zopet zbirati za nami. potem pa nc vem. kaj se je zgodilo. Vise, česar se morem spominjati, je bil strašen ropot ščitov in nenaden prihod orjaškega lopova, če-gar oči so bile daleč izbuljene in ki je drl s krvavo sulico v roki naravnost proti meni. Vendar — to povem s ponosom — bil sem kos temu trenutku. Biia je prilika, pri kateri bi se večina drugih ljudi zgru-
dila in izgubila pogum. Ko spoznam, da je po meni, ako ostanem na mestu, kjer sem stal, vrgel sem se pred velikana, kakor hitro je prišel do mene, tako imenitno, da se je z glavo naprej zvalil preko mene. Predno je zamogel zopet vstati, sem bil jaz že na nogah in sem poravnal celo zadevo z revolverjem.
Takoj potem pa me je nekdo pobil na tla in ne spominjam se več, kaj se je po napadu dalje godilo.
Ko sc zopet zavem, bil sem zopet na poveljniškem griču in Good je klečal pri meni z vrčem vode v roki.
»Kako se počutite, stari dečak?« me je vprašal skrbno.
Vzdignil sem se in se stresel, predno sem odgovoril.
»Precej dobro, hvala lepa,« sem dejal.
»Hvala Bogu! Ko sem videl, da vas neso semkaj, mi je začelo kar slabo prihajati; mislil sem, da ste že mrtvi!«
»To pot še ne, dragi. Mislim, da sem dobil le močan udarec na glavo, ki mi je vzel zavest. Kako se je stvar končala?«
»Za sedaj srno jih odbili na vseh straneh. Izgube so strašno velike; mi smo izgubili dva tisoč ubitih in ranjenih; sovražniki pa gotovo tri tisoč. Glejte! To vam je prizor!« In pokazal je na vrste mož, ki so prihaiali po štirje in štirje. Štirje so nosili neke vrste nosilnice iz ko-
Dnevne novice.
+ Za rudarje. Socialnopolitični odsek
je v svoji včerajšnji seji v pododsek za rudarske zadeve izvolil poslanca dr. Ben-koviča; pododsek se sedaj peča zlasti s preosnovo rudarske inšpekcije.
+ Laži kuje sedaj »Slov. Narod«, da se kar kadi. To je res čedno volivno orožje za »svobodnjake«! Jutri zjutraj izide še ena posebna izdaja »Slov. Naroda«, v kateri se bo poizkušalo doseči rekord v agitačnih lažeh.
+ Na naslov poklicane poštne oblasti. — Čudna prikazen! »Slov. Narod« je vedel pretekli četrtek 20. t. m. poročati, da je propali liberalni kandidat Macelle od pošte suspendiran. Iz »Slov. Naroda« smo to posneli tudi mi. Toda čujte: Macelle je bil suspendiran šele v nedeljo, 23. t. m.! Tako se nam poroča iz Bele Krajine. Kako je tedaj zamogel »Slov. Narod« poročati o suspenziji tri dni popred kot se je zvr-šila? To je zagonetka, koje rešitev utegne zelo zanimati poklicano oblast.
4 Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izredni občni zbor se vrši dne 28. februarja 1908., ob pol 8. uri zvečer, v mali dvorani hotela »Union«.
—	Nova šolska stavba. Letošnjo pomlad prično v Žalni z zgradbo novega šolskega poslopja za ondotno dvorazrednico. Skupni stavbni stroški z opravo vred so proračunjeni na 30.000 K.
k Vzor rodoljub je dr. Miiller v Celovcu, ki za slovenske stranke in proti slovenskim strankam vlaga nemške tožbe. Tako rešuje liberalizem narodnost!
—	Snega je padlo v ponedeljek po Gorenjskem in Notranjskem od 10 d ol4 cm; tudi Dolenjci so ga precej dobili.
—	Umrl je v Ilirski Bistrici železniški mojster v pokoju gospod Martin Košar.
—	Najdena stvar ni tvoja! V gostilni pri »Profesorju« v Borštu blizu Trsta je sedela večja družba gostov, kar prileti čebela ter piči g. K. Hildweina v prst. On je začel mahati z roko; pri tem mu je zle-tel s prsta dragocen prstan z briljanti iu safirji, vreden okolo 400 K. Vse iskanje je bilo zaman. Čez mesec dni so ga poklicali na redarstvo ter mu pokazali pogrešani prstan. Neka Marija Družina iz Doline ga je bila našla na cesti pod verando, ga nekaj časa skrivala, potem pa dala ceniti njegovo vrednost. Zlatarju se je čudno zdelo, kako bi prišla priprosta kmetica do take dragocenosti, poklical jc policijo, in te dni se je imela Družina zagovarjati pred sodiščem. Nič ji ni pomagalo mnenje, da »najdena stvar nima gospodarja«, bila je obsojena v sedem dni zapora.
—	Sherlock Holmes v Zagrebu. V
neki zagrebški trgovini je neprestano zmanjkovalo zdaj sladkorja, zdaj kave, zdaj drugih živil. Nek prijatelj se je ponudil trgovcu, da zasači tatu. Nastopil je kot trgovski pomočnik ter pridno stregel odjemalcem. Opoldne, ko je bil sluga zunaj, se je skril. Gospodar veli slugi, da pospravi v trgovini. Sluga začne delati, spusti šaluzije doli in prične spuščati na dvorišče omote s sladkorjem in kavo — kar ga zgrabi skriti Scherlock Holmes z besedami: »A. ti si tat!« Sluga je prosil, da se mu odpusti, s kakšnim uspehom, ni znano.
—	Poskušen samoumor v ječi. Iz Pu-
Ija se poroča: V torek se je hotel obesiti v puljski kaznilnici turški podanik Hasan
žc, katerih je imela kukuanska vojska vedno gotovo število seboj, in na vsakem robu se je nahajala v njej luknja za nc^r silnc droge. Na teh nosilnicah njihovo število se je videlo brez konca in kraja so ležali ranjeni, katere so takoj po prihodu preiskali ranocelniki; teh je bilo po deset prideljenih vsakemu polku. Ako rana ni bila nevarna, so vzeli ranjenca ua stran in skrbeli zanj, kolikor so okoliščine le dopuščale. Ako pa je bil položaj ranjenca brez upanja, se je zgodilo nekaj, kar je bilo zelo strašnega, akoravno se ie zgodilo iz usmiljenja. Eden izmed rano-celnikov je pod pretvezo, da hoče *ano pregledati, hitro odprl žilo s svojim ostrim nožem in v dveh treh minutah je ranjenec brez bolečin izdahnil. V večini teh slučajev so bili ranjenci že v nezavesti, pri o-stalih pa je bil prerez žile izvršen tako hitro in brez bolečin, da ga niso skoro opazili. Vseeno pa je prizor strašen, in veseli smo bili, da smo odšli. In jaz se ne spominjam nobenega drugega prizora, ki bi bolj vplival name, kaor ta, ko sem videl, kako so rudečeroki ranocelniki ugašali življenje teh hrabrih vojakov, razven onega, ko sem po nekem boju videl pleme S\vazi, ki je svoje težko ranjene pokopavalo žive.
Hitela sva od tega strašnega prizora na drugo stran griča in našla Sir Henryja,
Mainet na omrežju svoje celice. Obsojen je bil v tritedenski zapor; to si je menda tako k srcu vzel, da si je hotel končati življenje. Komaj še živega je rešil ključar. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—Umrla je v Varaždinu gospa Zlata Pavelič, rojena Pongračič, v starosti 26 let.
—	Mojstranski lovci vabijo najvljudneje na svoj plesni venček, ki bo v nedeljo dne 1. sušca 1908. v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Godba na lok. Vstopnina 2 K. Začetek ob 4. uri popoldne. Prosi se priti v lovski, turistovski ali narodni noši. — Preplačila se hvaležno sprejemajo; čisti dohodek je namenjen ubožnim prebivalcem Mojstrane in Dovjega.
Zlata poroka. V Sodražici sta 19. februarja praznovala Urh in Helena Vesel zlato poroko. Ženin je v 78., nevesta pa v 79. letu. Kljub visoki starosti se oba šc prav dobro počutita. Zlasti ženin, ki ve veliko povedati iz svojih vojaških let, katere je kot korporal preživel v vojskah na Laškem, je še tako čvrst, da nihče ne dvomi, da bo, ako ga nevesta nc zapusti, čez deset let biserni ženin. Ginljiva je bila cerkvena slavnost, ko sta si po 50 letih vpričo svojih otrok in vnukov zopet podala desnici, kateri je ovila mašniška što-la. Imata tudi že pravnuke, ki se pa zaradi velike luže, ki jih loči, lepe slavnosti niso mogli udeležiti. Po poroki sta svate pogostila na svojem domu, kjer se je ob raznih napitnicah razvila prav živahna zabava. Pri teh napitnicah ni bilo druge nesreče, kakor ta, da se je nekemu govorniku zareklo, da jima je voščil mesto biserne poroke -- biserno pokoro. Tudi ta je nekaj vredna. Bog ga usliši za eno ali drugo! - Zlatoporočenca sta velika dobrotnika ubožcev, cerkva in drugih dolvodehiih naprav.
—	Lloydova proga Trst-Metkovič, ki
je bila vsled nezgode parnika »Sultan« ustavljena, se je zopet odprla.
—	Imenovanje. Namestniški koncipist Klodič pl. Sabladolski na okrajnem glavarstvu v Kopru je imenovan za okrajnega komisarja.
—	Krst mohatnedanca. V Aljmasu v Bosni je krstil 24. t. m. tamošnji župnik Ivan Šulc 231etnega mohamedanca Zero Dizdareviča iz Vrnograče.
—	Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se v imenu revne šolske mladine zahvaljuje delavcem cementne tovarne v Mojstrani za znesek 33 K 4 h, katerega so kot čisti donesek veselice, prirejene dne 15. t. m., podarili podpisanemu za nabavo šolskih potrebščin ubogi šolski mladini. Bog plati !— Šolsko vodstvo na Dovjem, dne 25. februarja 1908. - F. Jegijič, nadučitelj.
Volkovi v Bosni. V Krušici so volkovi neko noč poklali 98 ovac. Samo šest so jih požrli, druge so pustili.
Budimpeštanski paromlini bodo odslej mesto dva, tri dni v tednu počivali. Vzrok je namreč slaba kupčija z moko.
—	Hrvaški vežbovnik iz leta 1811. Posltnec dr. Laginja je našel v nekem dunajskem arhivu hrvaški vojaški vežbovnik. ki jc bil tiskan leta 1811 v Karlovcu. Knjižica obsega predpise za vežbanje novincev do brigadskih vaj. Poveljni jezik je bil francoski.
Prekop od Donave k Odri. Krakovska občina je povabila duniajsko, da se pridruži akciji radi gradnje kanala od Donave k Odri. Mestni svet dunajski je
ki je še vedno držal svojo krvavo bojno sekiro v roki, Ignosija, Infadoosa in nekoliko glavarjev pri važnem posvetovanju.
»Hvala Bogu, da ste tukaj Ouater-main! Jaz ne morem popolnoma razumeti, kaj namerava Ignosi. Zdi se, da je dobil Tvvala nova podkrepljenja, če tudi smo odbili njegov napad, in vse kaže, da nas hoče obdati okoli in okoli ter nas izstradati.
»To bi bilo zelo neprijetno.«
»Da, posebno ker Infadoos pravi, da je voda pošla.«
»Gospod, tako je,« jc rekel Infadoos, »studenec nima vode za toliko množico in voda se hitro izgublja. Predno napoči noč, bomo vsi trpeli žejo. Poslušaj, Maku-mazahn. Ti si moder in si gotovo videl mnogo vojska v deželah, od koder prihajaš to se pravi, ako imajo tudi na zvezdah vojske. Povej nam sedaj, kaj nam je storiti? Tvvala ie dobil mnogo novih moči, da nadomestijo prostore onih, ki so padli. Toda Tvvala sc je nekaj naučil; ni mislil, da nas najde pripravljene, in mi smo mu zadali globoke rane, tako da ne bo zopet udaril. Tudi mi smo ranjeni in 011 bo čakal, da umrjemo; ovil se bode okoli nas kakor kača okoli kozla, in se bo bojeval s tem, da bo lepo sedel tam doli.«
»Res je tako,« sem rekel.
zrazil svojo pripravljenost in da pokliče zastopnike interesentov na Dunaj. Dotič-pernu odseku na čelu stoji predsednik zbornice poslancev dr. NVeiskirchner:
Štajerske noulce.
š Umrl je v torek ponoči v Celju Josip Smolnikar v starosti 52 let. — V Št. Jurju ob južni železnici je umrl 24. t. m. trgovec z usnjem in veleposestnik Franc Praunseis.
š Orožnik ranil aretiranca. V jetniški bolnišnici celjskega okrožnega sodišča leži sedaj mizarski pomočnik Krona\vetter iz Upnice, katerega je orožnik z bajonetom na stegnu ranil, ker se je branil, ko so ga hoteli na Bregu vsled razbijanja aretirati.
š Poroka. V Sevnici se poroči gospod Alojzij Matzun, trgovec, z gdčno. Pavlo Starki.
š Življenje rešil. Dne 21. t. m. je šel dvanajstletni deček Konrad Florjančič na poti proti domu čez zamrznjeni bajer v Peklu. V sredini se mu udere led. Deček je klical na pomoč, a nihče se ni upal na led. Dolgo časa se je držal deček nad vodo. Slednjič je pa le omagal. Ko je to zapazil točaj Vincenc Coilak, je hitro prinesel Iestvo. Ker je bila pa lestva prekratka, je prinesel še eno. Na usodepolnem mestu je porinil lestvo v vodo. Z največjo težavo je izvlekel iz vode dečka, pri katerem že ni bilo nobenega znaka življenja več. Po daljšem času se je železniškemu zdravniku posrečilo, da je spravil dečka k življenju.
UumjansKe novice.
lj Vse kar je prav! »Narodove« laži o hišnih posestnikih. Včerajšnji »Narod« je v volivni borbi zašel tako daleč, da se mora taka borba gnjusiti najožjim »Narodovim« pristašem. Dr. Gregoriču »Narod« kratkomalo očita, da nima prav nič zaslug za odpis potresnega posojila. Ta je pa res predebela, tembolj ker se predrzne »Narod« dr. Gregoriča psovati, da sle-pari. Tako si »Narod« upa pisati o predsedniku društva hišnih posestnikov. »Narod« pravi, da je vse seve Hribarjeva zasluga. Mi srno v vsej potresni akciji dobro informirani in stojimo na razpolago z naj-obširnejšimi dokazi. Položaj jc bil tak: Vlada se na papirnati predlog Iv. Hribarja niti ozirala ni. Izterjevanje se ie nemoteno vršilo naprej. Šele na osebno odločno intervencijo dr. Gregoričevo pri ministrskem predsedniku, finančnem ministru in notranjem ministru je vlada vstavila iz-terjavanje in to poročilo tudi ui prišlo v roke Iv. Hribarja, v znak, da on pri celi stvari nima zasluge. Za take stvari nc zadošča kak papirnati reklamni predlog, ampak mora biti merodajen drug vpliv. Finančni minister Korytowski se je dolgo časa pogajal z dr.Gregoričem in je na podlagi te konference začasno bilo ustavljeno izterjavanje potresnega posojila. Če hišni posestniki sedaj hočejo slediti »Slov. Narodu« proti dr. Gregoriču, bo zadeva glede potresnega posojila zopet tako zavožena, kakor jo je že enkrat zavozil bivši državni poslanec ljubljanski dr. Tavčar.
Ij Razgreta domišljija. »Ob tla s klerikalno nemško zvezo.« Nekako take lepake širijo prijatelji dr. Tavčarjeve in dr. Trillerjeve kandidature po Ljubljani. Oče slovensko nemške zveze ima, kakor se vidi, silno razgreto domišljijo in misli, da
so drugi tudi taki narodni grešniki kot je on. To je res, čeden kandidat, ki tako na vs^li vogalih ljubljanske volivce farba!
lj Korupcija. Volivci iz mestne elektrarne so dobili danes vabilo od takozvane liberalne stranke, naj pridejo jutri zjutraj v Zupančičevo gostilno na Martinovo cesto na »fruštek«, po zajutreku pa da bodo skupaj šli volit. Ta »fruštek« je tak, da bi si ga lahko pobližje ogledal tudi g. državni pravdnik. Če to ni korupcija, potem ne vemo, kaj bi bila še korupcija! Boj korupciji!
lj »Doktor« Cham zopet v Ljubljani.
Znano je, da je kmalu po državnozborskih volitvah znani »doktor« Cham izginil iz Ljubljane. Govorilo se je, da se je bil nekaj zameril liberalnim prvakom, ki so mu potem odvzeli službo, da jc revež ves sestradan prišel k starišem svoje soproge. Zdaj pa, v »hudih urah« Narodovcev, ga zopet vidimo tekati po ljubljanskih ulicah. Mož jim je dober zopet za volitve, ni pa nikomur na magistratu v »žlahti«, zato bo moral po volitvah zopet brez kruha odjadrati iz Ljubljane. Morda pa bo »doktor« Cham organiziral nameravani »bališ« v slučaju zmage. Vsekako jc izvestni gospodi sedaj izredno potreben njegov talent.
Ij Zdravniške vesti. Sekundarij tukajšnje deželne bolnišnice gospod dr. Gabrijel Hočevar se v kratkem naseli kot praktični zdravnik na Bledu; sekundari-jem v bolnišnici pa je deželni odbor kranjski imenoval gospoda dr. Edvarda Šerko iz Cerknice.
lj Prememba posesti. Znani gostilničar gospod Josip Cotič jc kupil in prevzel gostilno in hišo gospe Ane Dermastia na Zaloški cesti.
Ij Stavbne zadeve. V primeri s prejšnjimi leti se bode letos v Ljubljani malo novih stavb gradilo. Pač pa kaže, da se bodo dela v obče to pomlad vsled ugodnega vremena dosti preje pričela izvrševati nego preteklo leto. Razni posestniki imajo stavbno dovoljenje že v rokah in načrte odobrene in pripravljene za nameravane zgradbe, prezidave ali adapcije. Projektirana so od posameznikov n. pr. žc zdaj sledeča dela: ob Blei\veisovi cesti si zgradi letos Janko Popovič novo hišo. Ob Dolenjski cesti je trgovec Franc Ba-bič že pričeli z zgradbo enonadstropne hiše. Na Opekarski cesti si postavi gostilničar Anton Steiner salon. V Jenkovih ulicah si zgradi magistratur sluga Iv. Kavčič pritlično hišo. Iv. Bricel.i, pleskar, pre-zida svojo klonico in napravi prizidek z dvema sobama za stanovanja. Posestnik Rudolf Škulj v Florijanskih ulicah št. 2(1 bo dal izvršiti pri svoji hiši nekatera adap-tacijska dela. Posestnik iu zidarski mojster Ivan Ogrin postavi ob zemljišču leserro lopo ni žično ograjo. Stavbenik Fil. Su-pančič bo prezidal prostore v prvem nadstropju svoje hiše na Turjaškem trgu st. 1 (prejšnji »Katol. dom«) ter jih adaptiral za stanovanja, t. j. dvorano in stranske prostore. Posestnik Franc Zabukovec na Opekarski cesti postavi gostilniški paviljon, iz gospodarskega poslopja pa napravi prostore za stanovanja. Na Kodeljevem se prične to pomlad z zgradbo novega vojaškega preskrbovališča, kojega stroški bodo znašali 400.00(1 K. Dalje se bodo izvršila še naslednja dela: Pri »Kolizeju« se je pričela zasipati jama na jugozahodni strani, da se pripravi prostor za stav-bišča, ki so ondi parcelirana. Poslopji
»Torej Makumazahn, torej vidiš, da nimamo vode tukaj in samo malo živeža, in zaradi tega moramo izbrati med tremi stvarmi: trpeti tukaj kakor stradajoč lev v svojem brlogu, ali poskusiti prodreti proti severu, ali pa« — in tukaj je obstal in pokazal proti gostim množicam sovražnikov — »se vreči naravnost na Twaliti vrat. Veliki bojevnik Inkubu — danes se je boril kakor bivol v mreži in Tvvalini vojaki so padali pod njegovo sekiro kakor žito pod točo, s svojimi lastnimi očrni sem videl — Inkubu pravi, da ga treba napasti; toda slon jc vedno pripravljen napasti. Kaj pravi torej Makumazahn, premeteni, stari lisjak, ki je videl mnogo in rad vgrizne sovražnika od strani?«
»Kaj praviš, Ignosi?« sem vprašal.
»Ne, oče moj,« je odgovoril naš nekdanji služabnik, ki ie bil opravljen v polno bojno opravo in bil skozi in skozi podoben kralju, »ti govori in daj, da poslušam tvoje besede jaz, ki sem glede modrosti v primeri s teboj kakor otrok.«
Ker me je tako prosil, sem se naglo posvetoval z Goodom in Sir Henryjem in dejal potem, da jc najbolje za nas, ker smo posebno glede vode v zadregi, da napa-demo Tvvaline vrste, in priporočal sem. da se napad izvrši takoj, »predno še ote-
čejo naše rane,« in tudi predno je pogled na mnogoštevilne Twaline čete vzel pogum našim vojakom. Sicer se utegne prisoditi, da se kak častnik premisli in sklene s Twalo mir, prestopi k njemu ali nas pa celo izda njemu v roke.
To mnenje so glavarji v obče ugodno sprejeli; med Kukuanci so našle moje besede toliko spoštovanja, kakor nikdar po-preje niti pozneje. Konečno je odločeval Ignosi, ki je zamogel, odkar je bil priznan pravim kraljem, skoro neomejeno izvrševati svoje vladarske pravice, in zaradj tega so bile sedaj vanj obrnjene oči vseh.
Po važnem premisleku je spregovoril in rekel:
»Inkubu, Makumazahn, Boug\van, hrabri beli možje in moji prijatelji; Inta-doos, moj stric, in glavarji! Mojc srce je odločeno, moj sklep storjen. Udariti hočem na T\valo šc danes in z enim udarcem odločiti svojo srečo in svoje življenje; svoje življenje in vaše tudi. Poslušajte! Udariti hočemo tako-le: Vi vidite, kako se razvija grič okolo in okolo kakor polu-mcscc in kako se steguje ravnina kakor zeleni jezik proti nam.«
»Da, vidimo,« sem odgovoril.
»Dobro; sedaj je poldan; sovražniki ' si kuhajo kosiio in počivajo po naporih
»Katol. tiskarne« in »Ljudske posojilnice« se bosta prihodnji mesec jela ometavati in snažiti. Elija Predovič je svoja gospodarska poslopja ob Mesarski cesti na novo zgradil in pokril. V podaljšanih Holz-apflovih ozir. novih Vrhovčevih ulicah prično spomladi ometavati tudi že zgrajeno enonadstropno hišo Ant. Žumra. — Zidarjev in delavcev se bo letos potrebovalo okoli 800.
— Imenovanja na magistratu. Magi-stratni koncipist Fr. Govekar in Fr. Švi-gelj sta imenovana za komisarja, dr. Janko Rupnik za adjunkta in konceptni prak-tikant Fr. Jančigaj za koncipista.
lj Ženski oddelek slovenske krščan-sko-socialne zveze vabi rra zabavni večer, ki ga priredi v nedeljo, 1. marca, v svoji društveni dvorani. Frančiškanske ulice. Začetek ob 6. uri zvečer. Spored: 1. Govor, govori g. dr. Jerše. 2. P. Hugolin Sattner: Pozimi iz šole, mešan zbor. .3. Pot v Nazaret. deklamira g. Gaberšek.
4.	Anton Foerster: Veselje, ženski zbor.
5.	Kuplet, poje g. Zakrajšek in g. * * *
6.	Hr. Volarič: Rožici, mešan zbor. 7. Ča-šica kave. Šaloigra v enem dejanju. 8. Izgubljena stava. Šaloigra v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., III. vrste 60 v., IV. vrste 40 v.; stojišča 20 v. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
li Vspored porotnih obravnav pri tu—
kajšneni dežel, sodišču. Dne 2. marca Janez Weithauser, konjaški delavec in Jakob .lera.i, delavec, oba iz Smlednika zaradi hudodelstva uboja in prestopka lahke telesne poškodbe. Dne .3. marca France Prašnikar, delavec v Senožečah zaradi hudodelstva uboja in prestopka zoper telesno varnost. Dne 4. marca posestnikov sin France Batis iz Vrtač, Bernard Zupančič iz Strmih njiv, Alojzij Smrkolj od ravno tam. Martin Smrkolj v Zavaruljah, Ludovik Batis iz Dolgega brda, Jakob Smrkolj iu Jožef Zupančič, oba iz Strmih njiv zaradi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Dne 5. marca Jakob Modic, hlapec v Starem trgu in Janez Petrič posestnikovv sin iz Vel. Blok zaradi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe, ter prestonkov hudobne poškodbe tuje lastnine in zoper telesno varnost. Dne 6. marca Janez Milielič. posestnik v Sneber-jah zaradi hudodelstva prostega umora. Dne 7. marca posestnika sin France Za-bret in France Lap v Topolah zaradi hudodelstva spolskega posilstva.
Po svetu.
Nemiri v Pragi.
Jutri voh, kakor omenjamo zgoraj, v češki deželni zbor mesto Praga. Iz Prage nam poročajo, da se boje na dan volitve ondi resnih nemirov, zato bo jutri v Pragi konsignirano vojaštvo, mestno policijo so pa pomnožili.
Družine pomiloščenih portugalskih upornikov pri kralju.
L i z b o n a , 27. februarja. Mladi kralj si pridobiva vedno več ugleda in vpliva pri svojih podložnikih. Kakor se poroča iz Lizbone, je kralj pomilostil uporne mornarje. Družine pomiloščenih, žene in otroci, so bili 25. t. in. sprejete od kralja v avdijenci. Med ženskami, ki jih je kralj sprejel, je bila tudi ena z enoletnim otrokom na rokah. Ker je otrok začel jokati, ga je vzel kralj v naročje, ga poljubil in tolažil. Vse navzoče je ta kraljevi čin zelo ganil.
boja. Ko se solnce nagne proti zapadli, naj ; odide tvoj polk, stric, z enim drugim doli na zeleni jezik. Ko T\vala to opazi, pošlje celo svojo vojsko nanj, da ga uniči Toda prostor je ozek, in samo en polk more nastopiti proti tebi v istem času; torej naj bodo uničeni drug za drugim, m oči Twa-linih čet naj gledajo boj, kakor ga še ni videl svet. In s teboj, stric, naj gre moj prijatelj Inkubu, da bode Twali upadlo sreč, kadar zagleda, kako se njegova bojna sekira bliska v prvih vrstah »Sivih«. Jaz pa pridem z drugim polkom, ki pojde takoj za teboj, tako da ostane v slučaju nesreče šc kralj, da sc bojuje, in z menoj pojde modri Makumazahn.«
»Dobro, o kralj,« jc rekel Infadoos in je popolno hladnokrvno premišljal, kako po tem načrtu mora biti uničen njegov polk. Ti Kukuanci so v resnici čudovit narod. Smrt nima zanič nobene strahote, ako jih doleti v izpolnjevanju dolžnosti.
»In mejtem ko bodo oči Twalinih polkov tako uprte na ta boj,« je nadaljeval Ignosi, »naj sc splazi ena tretjina še živih mož (to je šest tisoč) ob levem krilu griča in napade desno Twalino krilo, druga tretjina pa naj gre ob desnem krilu in napade i njegovo levo krilo. In ko bom jaz videl, da ste obedve krili pripravljeni udariti na . Tualo, potem bom z ostalimi četami uda-
Ruskl konzulat v Pragi.
Praga, 27. feburarja. Kakor poročajo »Narodni Listi«, se je posredovanju dr. Kramara posrečilo, da se ustanovi v Pragi ruski konzulat, ki prevzame polovico agend dunajskega generalnega konzulata.
Avstrijec dela bombe v Stari Srbiji.
Turška vlada je s pomočjo avstrijskega konzulata izvršila hišno preiskavo pri mehaniku Novaru v Monastiru. Našli so več bomb, ki jih je Novar izdeloval za bolgarske čete. Novara so zaprli.
Ameriške novice. Izvirno poročilo -Slovenca« iz Amerike. Z delom pri nas vedno slabeje. Vedno več ljudi je brez dela, ki postavajo po ulicah ameriških mest. Velikim je že začelo primanjkovati najpotrebnejšega za življenje. Kakor nalašč je pa skoro po vsej vzhodni Ameriki na stopila te dni prav posebno huda zima. Z največjim strahom gledamo v svojo pri-hodnjost. Kaj, ako se delo še kmalu ne začne? Kaj bodo začeli očetje, ki imajo večje družine? Denarja nič, kruha nič. dela nič, jesti, obleči in premog pa mora biti. Trgovci pa ne upajo več. Zato so pa tatvine najpredrznejše, prav amerikanske vrste na dnevnem redu. Sredi popoldne, na najobljudeni ulici, pa je okradena trgovina zdaj tu, zdaj tam. Mirno prideta n. pr. v prodajalno dva človeka, navadno, ko je najmanj kupcev, morda povprašata še po tem ali onem. Naenkrat molijo .1 ali 4 revolverji proti navzočim: »Hands up!« je zapoved iu delo je lahko. V dveh minutah pa je blagajna prazna in morda tudi žepi vseh navzočih. In v množici ljudi, ki vedno mrgoli i)o ulicah, pa išči storilce. Zginili so brez sledu. Pa pravijo, da pride še hujše. Morda še .3 ali 4 tedne, morda še mesece ne bo rednega zaslužka. Kdor je mogel. je zbežal. Kdor le more, se spravlja še sedaj domov. Toliko je namreč gotovo, da bo letošnje leto zelo slabo leto za zaslužek. Povečini leta bodo tovarne stale. Zato se silno čudimo, kako si more kdo upati v tem času sem v Ameriko. Tak pač zasluži, da bo malo postradal in poskusil, kaj je hudo, ker ni hotel verjeti resnim svarilom. Res da država iu mesta veliko store za olajšanje bede. Toda le tistim, ki imajo državne papirje, t. j., ki so si že dobili aimeriško državljanstvo.
Nasledki poskušenega samoumora. Na Dunaju je hotela skočiti v Donavo neka Beti Neunian s svojimi iremi otroci radi uboštva. Radi poskušenega satno-umora so jo izročili deželnemu sodišču, kjer so jo pa 24. t. m. oprostili, ker so psihiatri izjavili, da je ta čin hotela storiti v popolni zmedenosti. Vsled časniških poročil je dobila darov v znesku nad 7000 kron. Ona je dobila del te svote, ostanek so naložili za otroke.
Sanioumor ministerialnega tajnika. I )ne 24. t. m. se je ustrelil v Budimpešti ministerialni tajnik notranjega ministrstva dr. Elemer Farnadv. Pognal si je tri krog-Ije v glavo. Vzrok: dolgovi in nesrečna ljubezen.
Glad v Srbiji. Za časa skupčinske seje, dne 18. t. m., prišlo je k vladi odposlanstvo kmetov, ki so jo opozorili, da vlada v notranjosti dežele lakota in da preti nevarnost, da pogine veliko število živine. Deputacija je zahtevala takojšnjo pomoč.
Srebrni goldinarji se potegnejo iz prometa. Srebrnih goldinarjev sc ne bo več
ril naravnost na središče, in ako bomo imeli srečo, bode dan naš in predno bo noč gnala svoje konje od gora do gora. bomo mirno sedeli v Loo. Sedaj se pa okrepčajino in pripravimo, ti, Infadoos, pa uredi vse, da se načrt izvrši; moj beli oče Bougwan naj gre z desnim krilom, da bode njegovo svitlo oko vzpodbujalo vojake.«
Priprave za napad, katere so bile v teli besedah na kratko označene, so izvršili z veliko hitrostjo, ki je pričala, kako dovršen je kukuanski vojaški ustroj. Tekom pičle ure so vojaki prejeli in povžili svojo jed, so bile razvrščene tri divizije, načrt napada raztolmačen vodjem, in cela vojska, ki je štela sedaj okolo osemnajst tisoč mož, izvzemši straže, ki so ostale, da čuvajo ranjence, je bila pripravljena za boj.
Kmalu zatem je prišel Good in podal roko Sir Henrvja in meni.
»Z Bogom,« je rekel, »jaz odhajam /. desnim krilom, kakor sc je glasilo povelje; in radi tega prihajam, da vam podani svojo roko za slučaj, ako se več ne vidimo. <
Molče smo si podali roke in ne brez posebnega razburjenja, kakor je pri Angležih navada.
izdavalo; kar jih še kroži, jih potegnejo iz prometa in zamenjajo s kronami.
25.000 funtov za plemenskega žrebca.
Iz Londona se poroča, da so tamkaj prodali za Argentinijo 13-letnega plemenskega žrebca Cyllene za velikansko vsoto 25 tisoč funtov. Oče tega žrebca je bil prodan pred leti na Ogrsko in ž njim so se pridobili najlepši produkti ogrske konjereje.
Vnovič obtožen radi umora. Državno pravdništvo v Dunajskem Novem mestu vnovič toži vrtnarskega pomočnika Ludvika Novaka radi umora gospe pl. Bieder-mann. Novaka so aretirali v Pulju, kjer je služil pri mornarici, ter ga z močnim spremstvom prepeljali v Dunajsko Novo mesto.
Pravda, ki je trajala 478 let. V Berolinu se je te dni s poravnavo končala neka pravda med občino in nekaterimi mlinskimi posestniki, ki se je začela leta 1430 in je z večjimi prekanjen.ii trajala do 20. februarja tega leta.
— Angleški železniški načrt proti bagdadški železnici. Neko angleško društvo jc zahtevalo od ruskega finančnega ministrstva dovoljenje za gradnjo železnice od Kuške do Nevvhaniana. S tem bi bila dovršena direktna proga London-Kalkuta ter bi nemška bagdadska železnica izgubila mnogo na svoji vrednosti.
Bomba v potovalnem kovčegu. Ko so
preiskovali v Genovi prtljago potnikov, ki so se pripeljali s parnikom »Umbria« iz. Barcelone, so našli več bomb. Dva potnika so zaprli. Menijo, da imajo opraviti z anarhisti.
Lavina premaknila vilo..V bližini Gar-gelen v dolini Montafon je premaknila lavina vilo neke štutgartske vdove za štiri metre, hleve in druga poslopja je pa popolnoma uničila.
Statistika srednjih šol. V Avstriji je 256 gimnazij in 187 realk. Po učnem jeziku je gimnazij: 132 nemških. 52 čeških (35 na Češkem, 16 na Moravskem, 1 v Šleziji), 40 poljskih (48 v Galiciji, I v Šle-ziji), 6 italijanskih (3 na Primorskem, 2 na Tirolskem, 1 v Dalmaciji), 6 rusinskih, 5 srbo-hrvaških in 13 utrakvističnih. Realk je: 77 nemških. 43 čeških (26 na Češkem, 17 na Moravskem), II poljskih. 4 italijanske, I srbo-hrvaška in 1 utrakvistična. Vseh srednješolcev na teh zavodih je bilo v začetku šolskega leta 1907/08 89.439.
Nadepoln mladenič. V Lyonu je ponaredil lšletni trgovski sotrudnik Renard s podpisom bančnega ravnatelja, kjer je bil nastavljen, izplačilni listek za 50.000 frankov, je vzdignil denar in ušel z neko deklico.
Telefonsko in brzojmm poročilo,
IZID DANAŠNJE VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 27. febr. Do 2. ure popoldne je bilo izvoljenih 17 Starčevičancev, 17 koalirancev. V ožjih volitvah je 6 Starčevičancev in 5 koalirancev. Izvoljen je en Nemec, Rauchovec noben.
Zagreb, 27. febr. Starčevičanci so izvoljeni v naslednjih krajih: Karlovac, Gospič, Perušič, Otočac, Sejn, Slunj, Pisa-rovina. Dugoselo, Samobor, Pregrada, Klanjec, Biskupec, Zlatar, Sv. Ivan-Zabno, Križevci-Zagreb III. okraj, Virovitica, Veliko Selo, Vojni Križ, Brod. Ožje volitve Starčevičancev s hrvaško-srbsk okoalicijo so: Kostajnica, Novi Grad, Nova Gradi-ška, Ludlireg. Izvoljen je tudi Radič. Ko-
aliranci so izbrani v naslednjih krajih: Ivanec, Ogulin, Stubiea, Varaždin, Zagreb I. in II. okraju, Karlovac, Gračac, Vrgin, Most, Mitrovica. V Darovaru je Grahovac siguren.
cesar o kranjskih deželno-zborskih volitvah.
Dunaj, 27. februarja. Včeraj je bil prvi delegacijski obed pri cesarju. Po obedu je cesar nagovoril razne parlamentarce, med drugimi kranjskega delegata dri Šusteršiča. Cesar je z očividnim zadovoljstvom povdarjal, da so se volitve doslej mirno izvršile. Pristavil je, da so bile po-vsodi velike večine in izrekel nado, da sedaj pride v deželnem zboru do sporazum-Ijenja. Dr. Šusteršič je odgovoril, da je opažati nagnjenje k sporazumljenju na vseh straneh in pristavil: »Mi bomo storili, kar bo mogoče,« nakar cesar: »O tem sem prepričan.«
za ljudstvo.
Gorica, 27. febr. Državni poslanec Fon je dobil z Dunaja obvestilo, da je poljedelsko ministrstvo zvišalo podporo za dobavo sena na 25.000 K. Radovedni smo, ako bo »Soča« tudi to podporo naprtila ubogemu Štreklju.
čedna zveza.
Gorica, 27. febr. Slovenski liberalci j
so se zvezali z laškimi iridentovci, da se | bodo pri volitvah v splošni kuriji in kme- j čkih občinah in v veleposestvu medseboj- j no podpirali.
kandidat za kras.
Gorica, 27. febr. Proti liberalnemu učitelju Štreklju kandidira na Krasu neodvisni kandidat posestnik Anton Abram.
okupacijski proračun.
Dunaj, 27. febr. V nadaljni plenarni seji avstrijske delegacije so pri razpravi o okupacijskem kreditu še govorili delegat dr. l.aginja. ki je zagovarjal uresničenje trojedinega kraljestva ter opozarjal na nevarnost. da monarhija sicer izgubi Bosno in Dalmacijo. Lusczkiewicz se zavzema za zboljšanje gmotnega stanja okupacijskih uradnikov. Baernreither meni, da je prišel čas. da sc Bosni da stopnjevalno samoupravo. Minister naj pojasni, v koliko so upravičeni napadi na uradništvo. Skupni finančni minister ostro zavrača vse napade, zlasti Klofačevc.
čehi in vlada.
Dunaj, 27. febr. Češki poslanci so bili danes pri Becku in so mu povedali, da je od nadaljnega stališča vlade v zadevi jezikovnega vprašanja odvisno, kako se bodo češki poslanci proti vladi nadalje obnašali.
demonstr4cija brezdelnih delavcev na dunaju.
Dunaj, 27. febr. Danes je več sto brezdelnih delavcev hotelo pred parlamentom demonstrirati. Policija jih je razgrnila. Več oseb je aretiranih.
blaznik z revolverjem.
Dunaj, 27. febr. Danes dopoldne je na Karntnerici neki blazen človek streljal z revolverjem na pasante. Na srečo ni bil nihče ranjen. Ko so ga premagali, hotel je z nožem zabosti policaja.
za stavkujoče cestne železni
Carje v pragi.
(Glej poročilo na prilogi.)
Praga, 27. febr. Na Vaclavskem trgu so bile velike demonstracije za stavku-
joče cestne železničarje. Deinonstrantje so pokvarili tir, da je en voz skočil iz tira. Več voz je bilo ometanih s kamenji in blatom. Stavka se nadaljuje.
VELIK POŽAR V TRSTU — NUNSKI ARHIV UNIČEN.
Trst, 27. febr. Včeraj jutro, hitro po polnoči, je nastal požar v samostanu nun sv. Ciprijana blizu zaporov pri jezuitih v Trstu. Nek jetniški čuvaj je opazil ogenj ter obvestil bližnjo gasilno postajo. Požar je upepelil ves arhiv in tudi sicer napravil mnogo škode, ki je deloma pokrita z zavarovanjem. Zgorelo je tudi nad 20 tisoč kron gotovine, ki pa ni bila zavarovana. Sestre so vse rešene, sploh ni nobene človeške žrtve. Kako je nastal požar, ni pojasnjeno. Nekateri pravijo, da je neka sestra s svečo v roki šla pozno zvečer v arhiv po neke knjige ter morda tam vrgla svečo, ko je še gorela, v stran; drugi pa trdijo, da se je zanetil ogenj z žarečim ogljem, s katerim so si sestre grele sobo.
NOVO STRELNO OROŽJE.
VVashington, 27. febr. Sin iznajditelja strojnih pušk Maksim, .ie iznašel puško, ki strelja brez poka ter se sliši, ko se izproži, le neznatno šumenje.
ZDRAVJE CAMPBELL - BANNERMAN-NOVO.
London, 27. febr. Ministrski predsednik Campbell-Bannermann je sicer resno bolan in utrujen od prenapornega dela, vendar ostane na čelu vlade.
žitne cene.
Budimpešta 27. februarja.
Pšenica za april.......1182
Pšenica za oktober......9 87
Rž za april.........10 40
Koruza za maj........6 62
Oves za april........7-82
Efektiv: 5 višje.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem i06'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Ou «pa-
lovanja
26
27
9. »več.
7. zjutr-'t. pop
Stanje barometra T ram
731 7
357 34 3
Temperatura
P» Celziju
Vetrorl
Neb.
2 9
sl. jug.
-3-3 2 0
sneg
Se a
J o B
2 s ►
o-o
Srednja včerajšnja temii. 12°, norm. —0 9».
Potrtim srcem naznanja Franja Cucek, c. kr. sodnijskega pristava vdova in hišna posestnica, v svojem in svoje hčerke Franjice imenu žalostno vest, da je njen svak, ozir. stric, prečastiti gospod
o. Primož Cucek
frančiškan v Gradcu
danes po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Predragega pokojnega priporočani v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 26. februarja 1908.
Rodbina dr. A. Praunseis
naznanja vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih preijubljeni oče, oziroma tast in stari oče, pre-blagorodni gospod
Franc Praunseis
veleposestnik pri Sv. Jurju ob juž. žel.
dne 25. svečana po dolgem in težkem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Predragega priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 25. svečana 1908.
Pavel Sferžaj
bivši posestnik, gostilničar in trgovec
dne 25. t. m. popoldne po dolgotrajni bolezni v 79. letu življenja izdihnili svojo blago dušo.
Pogreb se je vršil v četrtek zjutraj na Rakeku.
Boh. Srednja vas, dne 27. svečana 1908.
Fran Ks. Steržaj
kaplan.
Kupi se
623 4—J.
kobila za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme.
Ponudbe je poslati pod ,,Kobila za pleme" na upravništvo »Slovenca".
^H koncu predpusta!
Od sobote, dne 29. februarja : do srede, dne 4. marca e
se bo	525 1
= v restavraciji =
pri Jovem svetu"
na Marije Terezije cesti
mr čez ulico ^m
točilo pristno dolenjsko vino namesto
======================== po 48 kr.	---
samo po 40 kr. liter.
*< Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVO V ARE M" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: jSaflvator1 (črno pivo a la monakovsko)* ==
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
tu
po$UfatP« na dem sprejem« rc5tai>rater .»JCarodncgo Doma" g. l^ržijniK'	$t. 82.)
Podružnica b v Spljetu. b	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese no Komunalne srečke a R 15*A. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000'—, uromese na Tiske srečke a R T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000'—. Obe promesi skupaj samo K 21 —. A\\ 01 sprejema vloge na knjilioe in na tekoči račun proti |2 |o ob res t i m.	Podruinioi 3 v CeRovcii« $
Oelniftkat glavnima« i « & f.^oo.oon » i		i ft«K«rw**il fomtlls s t i K 9 00 ..filffM!., o f s
fodrniDlt*
ifaff* ■ ■•■{•IhImbI : Orabia It, Mali alraa, Mait alica IT, Badea, Bm, Vafti Ufa, Cetta Kaauitaa, Kminkl Saab«>g, »Idllaj, RotI JIJIb, Flui, tri Ur* la Llberae.
M • n i * A m i « » no Dumi«
I. W»lli«ll« >0, II. Vabartlraua «, III Uniargaiia 77 (fagal H«nnw.*«), III, L» vtngant 17, IV. Vladati Haaplitran« 19, V Scbiinbranntralraiit 80 a, TI ttaaapcadoifarati. 28, V". Marlabllcratraiaa 7», VIII LtrthaafeldtralraiM 1». IX. Al«r<i>r»re 19 V. ?*a»arll«nalr«iaa Jfl. XVIII. Wlhrla(tri(raata II,
XIX nahifevrt H>m'>ir •«. KI* Mih«IiI>«m m.
3tan)alni&na tolnlika druibu	173
C U R"

?., 10, • tvO* !SC 30.000.nft0. »*n*ir r.*,fel«k<3 K 8 SOC1 OOO
nakup in prodaja
VMb vr«t rent, driavnih papirjev, kkcl], prioritet. mnUvnlr, irsCk. devi«, valut in denarja
r*r kamenja v*i in eskomptir&nje -ros
l**»ahanth *»>.taw»ie I« oblipaci), are^k in kuooaiv.
i.'iT'
Mtffi
Odločitev na HruaSkem.
Malokdaj se je v ustavni dobi s toliko napetostjo pričakovalo izid kakih volitev, kakor sedaj izid volitev v hrvaški sabor. Kaj prineseta Hrvaški današnji in jutrišnji dan? Potrdilo madžarskega satrapstva? Tega pač niti optimist ban Rauch sam ne pričakuje. Zmago Starčevičeve stranke prava, ki hoče samostojno hrvaško državo, v kateri bi bilo združeno vse, kar govori hrvaški; samostojno državo ne v obliki trializma, marveč v okvirju bero-linske pogodbe? Ni še prišel tisti čas. Vodje Starčevičancev sami ne vidijo tako blizu svojega ideala. Kaj torej? Slab posel je prerokovanje, zlasti v okoliščinah, kjer je od ure do ure mogoče doživeti presenečenj. Toda po računih verojetnosti soditi je skoraj gotovo, da pri volitvah zmaga hrvaško-srbska koalicija, ki, kakor znano, stoji na temelju nagodbe in jo je nerodnost Madžarov s tisto železničarsko službeno pragmatiko pregnala z vladne strani v opozicijo.
Kakor izhaja iz zadnjih pogovorov z raznimi časnikarji, namerava ban Rauch poskusiti delovati tudi s saborom, ki bo izvoljen v teh dveh dneh . . . Morda se mu v slučaju zmage koalicije to posreči. Koalicija bo, kakor izjavlja dr. Mazura mlajši, predvsem zahtevala, da ^e prekliče službeno pragmatiko železničarjev. In to bi vlada pač lahko storila, tembolj, ker je sam Košut moral priznati, da je ta pragmatika zelo pomanjkljiva.
Zgodi se karkoli. To je gotovo, da bo hrvaško in srbsko ljudstvo od tega volilnega boja imelo le koristi, zgubo pa kratkovidni Madžari, ki hočejo Hrvaški s puškami in bajoneti v rokah izsiliti ljubezen. Ako ne drugo, zaklad narodne zavesti in samozavesti, zaupanje v lastno moč se v hrvaškem taboru v tem boju pomnoži in
tak kapital je dober za bodočnost.
* * *
Hrvaško-srbska koalicija upa na sijajno zmago. Ker tudi Starčevičanci udobijo vsaj 25 mandatov in Radičeva kmečka stranka tudi kakih 5,' je opoziciji zagotovljena dvetretjinska večina. Tako sodijo v krogih koalicije. — Vodja Starčevičancev dr. Frank je rekel dopisniku graške »Ta-gesposte«, da 011 ne upa, da bi njegova stranka dobila večino, vendar pa tudi ne bo zdrobljena, kakor pričakujejo nasprotniki. — Ban Rauch je dejal istemu dopisniku, da mu je Ie predobro znano, da bodo vladi prijazne stranke, unijonisti in srbski radikalci, tvorile v saboru le znatno manjšino. O tem da ni nikdar dvomil. Ze takrat, ko je prevzel vlado, ni veroval, da se zgodijo njemu na ljubo čudeži. Ako bi se mu ne posrečilo uspešno delati že z bodočim saborom, apeliral bo od slabo informiranega ljudstva na boli informirano, kar bi se manj diplomatsko reklo: razpuščen bo sabor in vršile se bodo nove volitve, pri katerih upa — tako se je nedavno izrazil — da bo imel vsaj uradništvo na svoji strani.
s * *
Iz mnogih mest po deželi poročajo, da je prispelo v ista vojaštvo iz Ogrske. Dosedaj še ni prišlo do izgredov. Nekaj kandidatov so nasprotniki cernirali v njihovem volilnem okraju, tako da ne morejo na agitacijo. V Zagrebu se opaža živahno Ribanje. Skoraj vsako uro izhajajo posebne izdaje raznih listov z volilnimi oklici. Boj med tremi glavnimi strankami: koalicijo, Starčevičanci ni vladnimi pristaši je boj na življenje in smrt. Čudno je, da je ban postavil svoje kandidate še le v
zadnjem trenotku.
* #
Veliko senzacijo vzbuja včerajšnji uvodnik uradnih »Narodnih novin«, iz katerega bi izhajalo, da je vladna stranka (unionisti in srbski radikalci) sklenila s Starčevičanci kompromis glede volitev. Vlada priporoča avtonomnim uradnikom, da v okrajih, kjer unionisti nimajo svojega kandidata, glasujejo za Starčevičanca. »Ta stranka,« pišejo »Narodne Novine«, »je vladi manj nevarna, kakor pa hrvaško-srbska koalicija. Ako dobe Starčevičanci večino, se b« ž njimi vlada že poravnala.« - Po našem mnenju je ta članek le vladna volilna intriga proti Starčevičancem, morda celo dogovorjen na skrivnem s srbsko-lirvaško koalicijo in vlado. Seve vpije sedaj hrvaško-srbska koalicija, da to kaže, kakšen pakt je svoje dni doktor Josip Frank sklenil z dr. \Vekerlom v znani peturni konferenci v Budimpešti. Pri tem je treba omeniti, da je dr. Frank še včeraj izjavil dopisniku >Tagesposte«, da je takrat dr. Wekerle razlagal lc program svoje stranke, da ni paktiral in da nikoli paktiral ne bo. Včeraj popoldne so sc
zbrali voditelji hrvaško-srbske koalicije, ki so odposlali kakih sto nujnih brzojavk v razne volilne okraje, v katerih naznanjajo volilcem namišljeno pogodbo med vlado in Starčevičanci. Volilni manever torej!
* * *
Veliko razburjenje vlada v Zagrebu Karadi aretiranja odstavljenega okrajnega notarja Jovaua Popoviča iz Gospiča. Isti je hotel na vsak način govoriti s podbanom pl. Czernkovichem. Bil je zelo vzrujan, in zaradi tega so ga aretirali. Pri njem da so našli ostro nabrušen nož, čegar ost da je bila zastrupljena. Popovič da :e hotel pod-bana napasti, ker je prepričan, da je pl. Czernkovich zakrivil njegov odpust.
ZBORNICA POSLANCEV.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je danes razpravljal o proračunu železniškega ministrstva, Poročal je poslanec Sylvester, ki je hvalil uspešno delovanje železniškega sveta, zahteval elektriziranje železnic ter obžaloval, da še predlog o lokalnih železnicah ni rešen; priporočal je, da železniška uprava tudi zanaprej pospešuje promet tujcev. Govornika poslanec Vsencmec Malik in katoliški Italijan Conci sta zahtevala podržavljenje južne železnice. Poslanec Žitnik se je bavil z raznimi železniškimi zadevami na Kranjskem ter utemeljeval resolucijo, s katero se poziva vlado, da takoj uvede potrebne obravnave v svrho podržavljenja dolenjskih lokalnih železnic. Ta pogajanja naj bodo zaključena, predno se odpre novo progo Novo inesto-Karlovec. V nadaljni resoluciji poziva vlado, da izvrši predpriprave za normalnotirno železnico, ki bi od primerne točke državne železnice Gorica-Trst šla čez Kranjsko v Brežice in da se že prične z nadaljevanjem vipavske železnice, ker se nujnost te gradnje priznava že več let. Železniški minister dr. pl. Derschatta je odgovoril, da za sedaj ne kaže, da bi se podržavilo dolenjske lokalne železnice. O pravem času da se bo pa mislilo na to. —
Poslanec dr. Korošec je govoril zlasti o železniških vprašanjih, ki se tičejo njegove ožje domovine Štajerske, zahteval pojasnil glede študij o takozvani adrijski železnici, o progi Polzela-Kanmik in železnici Maribor-Zeleni travnik. Govoril je obširno o neznosnih razmerah na postaji Spiclfcld na južni železnici (izhodna točka lokalne železnice v Radgono-Ljutomer) ter izjavil, da je odpomoč samo tako možna. ako se postavi postajo na primernejši kraj. Vsencmec Malik je istega mnenja.
Železniški minister je mej drugim izjavil. da ne kaže uvajati četrtega voznega razreda, že zaradi stroškov nc, da se misli na nadomestitev premoga s sirovim oljem ter da sc med prvimi spremeni obratovanje na progi Trst-Opčina v električno. -Končno so bile vse predložene proračunske postavke z dotičnimi resolucijami vred sprejete.
DELEGACIJI.
Plenarna seja avstrijske delegacije.
Včeraj se je po prečitanju že naznanjene interpelacije Axmannove glede dis-lociranja »saških« dragoncev, ki so že trinajst let v Galiciji, na Dunaj in Nižjeav-strijsko — obravnaval okupacijski proračun. Poroča delegat pl. Vukovič, ki pravi. da bi balkanska transverzalna železnica od Donave k Adriji neugodno vplivala na solunsko ter zahteva popolnitev bosanske vzhodne železnice proti Užicam in ožjo gospodarsko zvezo s Srbijo. — Soc. dem. delegat Nemec graja avstrijski bi-rokratizem in vojaški absolutizem, ki vladata v Bosni in Hercegovini, zahteva ustavo temeljem enakih pravic vseh slojev ter izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. — Delegat Axmann zahteva podpiranje Hrvatov v Bosni in Dalmaciji kot protiutež velikosrbskemu gibanju in zavoro mažarskim načrtom glede Bosne. — Delegat Klofač kritizira Burianove reforme, zahteva agrarno preosnovo ter graja korupcijo, ki se baje šopiri v bosanski upravi. — Ob 7. uri zvečer se je obravnavo prekinilo.
ŠTRAJK PRI ELEKTRIČNI CESTNI ŽELEZNICI V PRAGI.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Praga, 27. februarja. Štrajk uslužbencev cestne železnice traja še dalje, vendar pa že nekoliko ponehuje. Včeraj popoldne se je vršil promet s 60 motornimi vozovi. Vsled tega je prišlo včeraj popoldne do velikih demonstracij. 400 tovarniških delavcev je demonstriralo zelo burno proti onim, ki so prenehali s štraj-
kom, ter sprejelo vsak voz z glasnimi hanba in podobnimi zasmehujočiini klici. Policija je demonstrante razgnala in aretirala eno osebo. Na več krajih so bile demonstracije delavcev proti onim, ki so prenehali s štrajkom. Včeraj popoldne so se vršila pogajanja med dvema uradnikoma generalnega nadzorstva c. kr. državnih železnic, ki sta prišla v Prago, in med odborom štrajkovcev. Posvetovanje je imelo samo informativen značaj. Zastopniki uslužbencev so povedali vse pritožbe proti upravnemu svetu električne železnice. Uradnika sta izjavila, da se bosta pogajala z upravnim svetom. Najbrže se bode danes vršilo skupno posvetovanje štrajkovskega odbora in upravnega sveta, kjer se bodo zjedinili glede pogojev, da se preneha s štrajkom.
ZVIŠANJE ČASTNIŠKIH PLAC.
Včeraj sta se predlagatelja Schraffl in Latour dogovarjala z vlado o naznanitvi sklepa glede zvišanja častniških plač in prejemkov moštvu ogrski delegaciji v obliki poslanice (nuntium). Sklep sc ima takoj ogrski delegaciji priobčiti, ne šele po zaključenju delegacij. Formelno postopanje pri tem je to-le: Za sklicanje obeh delegacij v skupno posvetovanje je potreben tozadevni sklep ene izmed delegacij. Potem šele trikrat menjajo poslanice (nuncija) in zadnja točka postopanja je skupna seja in glasovanje. Verjetno je, da se doseže skupno sejo obeh delegacij. Glede izida glasovanja je danes gotovo, da bo za predlog Schraffl-Latour glasovalo izmed članov ogrske delegacije sedem Hrvatov in morda 13 delegatov Zichyjeve skupine. Ako dodamo 55 avstrijskih delegatov, ki so glasovali za sklep, dobimo večino 75 glasov proti 45. Obe delegaciji štejeta namreč 120 glasov. Sklep, za katerega zadostuje navadna večina, bi torej prodrl. Ker jc pa potrebna navzočnost dveli tretjin vseh delegatov, to je 81, lahko ogrska koalicija prepreči glasovanje s tem, da se absentifa. Usoda predloga Schraffl-Latour še torej ni gotova.
OGRSKA ZBORNICA POSLANCEV.
Zbornica je včeraj nadaljevala debato o Nagvjevem predlogu glede izpremembe zborničnega opravilnika. Desident Ba-"bocsay pravi, da sedanji državni zbor ne more sklepati o tej izpremembi, ker ima svoj jasno začrtani program. — Demokrat Peto predlaga, da se odstavi predlog o izpremembi opravilnika z dnevnega reda. dokler zbornica ne sprejme zakon o splošni, enaki, tajni in neposredni volilni pravici. Demokrat Brody je interpe-iiral radi podraževanja živil. — Neodvisni pl. Lahne jc utemeljeval svojo interpelacijo radi vsenemškega gibanja na zapad-nem Ogrskem. Interpelaciji so izročili vladi.
ANTIMILITARISTlCEN PROCES V PARIZU.
Obtoženci oproščeni.
P a r i z , 26. februarja. Pariško sodišče je oprostilo 12 antimilitaristov, ki so bili obtoženi radi različnih deliktov in hujskanj. Proces, ki ni bil nič drugega kakor navadna komedija, je imel mnogo vmesnih dogodkov. Tako 11. pr. so odslovili nekega porotnika, ki je simpatiziral z obtoženci, ter poklicali na njegovo mesto drugega. Fden obtožencev, takoiiue.no-vani »višji drug«, je začel v sodni dvorani politizirati; psoval jc zlasti člemen-ceaua 111 Brianda. »Oproščenim mučeni-kom« so pripravili »tovariši« glasno demonstracijo. Ker so bile ovacije preglasne, je morala policija nekaj »tovarišev« zapreti.
NOVI TOPOVI ZA SRBIJO.
B e I g r a d, 26. februarja. Ta teden prispejo tri nadaljne baterije poljskih topov iz livarne Creuzot, in sredi marca zopet tri baterije. Dosedaj je izročenih 15 baterij. V vojaških krogih so zadovoljni 7 nabavo.
POLJSKA PREDLOGA V PRUSKI GOSPOSKI ZBORNICI.
V plenarni seji pruske gosposke zbornice je poročal pl. Burgsdorff o poljski predlogi. Poljedelski minister pl. Armin prosi, da se vzpostavi sklepe zbornice poslancev. Članova gosposke zbornice A-dickes in pl. Falkenstein predlagata, da sc zavaruje dobrotvorne ustanove, premoženja cerkva in pokopališča pred razlastitvijo. Proti razlastitvi govorita grol Mirbach in dr. pl. Ballhausen, za razlastitev poznanjski župan Wilms. V dvorni loži je poslušal prestolonaslednik.
danilo Črnogorski pri cesarju.
Včeraj ob ,1. uri popoldne je cesar sprejel dednega kneževiča Danila Črnogorskega v četrt ure trajajoči avdi-jenci.
veliki vezir bolan.
Iz Carigrada sj poroča, da je veliki vezir zbolel na influenci. Ne sprejema nikogar, tudi na domu ne. Vse drugo domnevanje jc neutemeljeno.
balkansko vprašanje.
V gornji zbornici je izjavil državni tajnik zunanjih zadev Fitzmaurice, da zavzema Anglija glede balkanskega železniškega načrta dobrohotno nevtraliteto. Avstrija ima pravico, da zasede sandžak novi bazarski, da zgradi tam ceste in vzdržuje posadke. Med velesilami, ki so podpisale berolinsko pogodbo, ni glede železniškega načrta Mitrovica - Solun nobenih nasprotij. Glede makedonskih reform Anglija čaka in opazuje, vendar bo stavil državni tajnik v kratkem primerne predloge. V doljni zbornici jc liberalec Gooch rekel, da je nameravana solunska železnica čisto strateške narave. Glede reform je izjavil državni tajnik Grey, da bi osamljen nastop Anglije težko pospešil rešitev makedonskega vprašanja, pač pa pripravil Anglijo v težaven položaj, kateremu nihče ne ve za posledice.
maroko.
Francoska vlada je brzojavno naročila generalu d'Amade, ki je nameraval danes pričeti zopet z operacijami, da ji naj priobči svoj načrt in pove, je-li prepričan, da ima toliko vojaštva, da bo zadostovalo za izvršitev načrtov.
Gospodarstvo
—	Tridneven kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu od 8. do 10. marca t I. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec. Spored bo naslednji: V nedeljo, 8. marca: Dopoldne od 9. do 12. ure o pridelovanju krme. Katere trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo novih travnikov. Kje in kako je kupovati deteljno in travno seme. Popoldne od 2. do 4. ure o kmetijskem zadružništvu. Nakupovalne zadruge. V ponedeljek, 9. marca: Dopoldne od 9. do 12. ure živinoreja. Reja krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4. ure: Živinorejske zadruge. V torek, 10. marca: Dopoldne od 9. do 12. ure: Mlekarstvo. Prodaja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno izdelovanje in prodaja presnega masla. Popoldne od 2. do 4. ure: Zadružne mlekarne. Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to naznanijo kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni, se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanijo vodstvu. — Vodstvoh-kranjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. februarja 1908.
—	Čebelarski shod. V nedeljo, dne l. marca, ob ,1 uri popoldne, se vrši v Domžalah v šoli čebelarski shod za on-dotno okolico. Predaval bo o umnem čebelarstvu Anton Likozar. Čebelarji, kakor tudi prijatelji čebelarstva se vabijo k obilni udeležbi.
—	Pomladansko snaženje drevja. V smislu deželnega zakonika iz leta 1870 v varstvo zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hrošcev in drugih škodljivih tnr-česov naroča magistrat ob nastopajočem spomladanskem času vsem posestnikom, najemnikom in uživalcem zemljišč v mestnem področju, da imajo svoje sadno in olepševalno drevje, grmovja, šeči, vrtne plotove do 15. aprila t. I. očistiti zaprednih gosenic, jajce iu ličink ter jih pokončati oziroma sežgati. Gosenice pa, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in drugod, kakor tudi zapredke, je, kakor hitro mogoče, pokončati, to pa najdalje do dnu 15. maja. Po gosenicah napadena drevesa ali posamezne veje so posekati in sežgati. Hrošči so otresti in pokončati, istotako črvi, če se jih pri oranju opazi. Kdor bi se temu ukazu ne pokoril, kaznuje se z občutno globo oziroma zaporom iu bi se pri obotavljanju tudi na njegove stroške dalo delo izvršiti.
Izvozna trgovina v Srbiji. Francosko paroplovno društvo Fraissinet in dr. sc pogaja z bolgarsko vlado v svrho, da hi čez Bolgarijo izvažalo srbske proizvode. Na ta način bi se osvobodilo Srbijo odvisnosti od Avstro-Ogrske.
Trjouski učenec
iz poštene hiše se takoj appejma v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na Ivana Traun, Ptujska gora pri Ptuju.	497 3-2
519 2-2
Ženitbena ponudba.
Gospodilna s* jeli seznaniti 3 gospodom 28 do 35 let, e. kr. slujbe. Ma ponudbe brej nataninega naslova in slike se ne bo obiralo, tfaslov pri upravniitvu ,,Slovenca".
Halo posestvo
ali hifto z velikim vrtom pri kakej postaji na Gorenjskem od Medvod do Lesec želi kupiti. Pisma naj se pošljejo pod šifro ,,J. S. 99" upravi .Slovenca'. 462 3-3
fcr Prodaja
m	463 3-2
VOZOV.
Usojamo si slav. občinstvu in našim cenj. odjemalcem, ki so nas obiskovali na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, javiti, da izdelujemo v zvezi obrtnikov različne vozove jako krasno in trpežno, ter jih sedaj prodajamo v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 73 nasproti živinskemu semnju.
Kedor hoče imeti torej zanesljivo in trpežno blago, naj se obrne na Ivan Zajca, kolar Vir p. Domžale pri Ljubljani, ali pa na
Janez Avmana kovač, ravnotam.
Sanatogen
Od nad 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveievalno sredstvo 86 6-4
: jači telo krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W. 48. Olavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1.
Bolnica
za živino.
Ordinacija od 9.— It. dop,
Telefon štev. 44. =
143 22
Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanih-Nikake carine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
it. 300;\„ 10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel. 24/12cm K4'80 št. 657'/«, 10 tipk, 1 reg., 28glas.,vel.,30/15cmK5-20 št. 656° 4, 10 tipk, 2 reg., 28 glas.,vel. 24 12cmK5 40 št. 3039 ,, 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24 12 cm K 6 20 št. 668'/«, 10 tipk, 2 reg., 50glai.,vel.31/15cm K8 -Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Honns Konrad, rnzDoillJolnica glasbil,
Most fit. IOIO (Ce&ko).
Glavni cenik s 300 slikami dobi na 2eljo vsakdo zastonj In poštnine prosto. 87 16—14
PROF.PAWLOW
označuje
na podlagi ločnih preiskav zdrav
t e k za najmogočnejSega 2bujevalca sekretorsillh želodčnih ilvcev. Prav odlično pa zbujalo tek, krepeielodcc in olajšajo bolečine prave Bradyjeve želodine kapljioa Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do |ed|, odstranja|o telesnemu dobrobltn škodl|ivo napenjanje, čezmerno tvo-rilev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Oobl se v lekarnah. C. Brad y, lekarnar, Dona] I. Plelschmarkt 1/462, razpošilja šesl steklenic za K S-—, Iri dvojnale steklenice za za K 4 50 franko 2428 12—1
Kupi se
valjar za perilo,
starega modela. Poizve se v prodajalni v Stritarjevih ul. 3, Ljubljana. 515 3-2
J^delovatelja kirurgičnih instrumentov 204 3
Jilav^a,
Ljubljana
atelje ja ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo veliko zalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bi-Žejev. irigatorjev, aparatov za inhala-cije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krene žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk Ose bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila je točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
OOOOOOOOOOOOOOCo
o~ o
o o
o o o o
o o o o o o o o o o o o
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev 21.
O
o o
o o o o o o o o o o o o o
9
o o
oooooooooooooooo
Zahtevajte zastonj -
I. franko moj veliki, bogato lluslrovanl (lavni cenik z nad 3000 slikami vaeb vrat ■ikelnastlh, srebrnih In zlatih ur, kakor tudi vieb vrat aolldnlb zlalnln In irebrnln, god-benega orodja, leklenega In oanjalega blaga po Izvirnih tovarniških cenah Nikel remont, ura
švte. Izvir „Roakopf" pal. ura .....- ikoi •" -------
k r—
reginlr, „Adier Rosfcopf'", nikel »-
mont 6 sidro	.... „ T*—
Ooldln rem ura „Luna", koles|e s
dvojnim plujtfm	.... „ 8 S8
srebr rem ura ,,Olnrla" . . ,, S'40
.....dvomi plašč . . „ IS 50
,, oklep. verlilca 2 rinčlco na pero In karab., 15 gr teika . . „ 2'80 r. *a Tnlt niv.l on cillnd i ,,Luna" kolesjem . . „ 10 SO v. s l>»«.. ICC K 9 H0, budilk« K 1 M0. kuhinjska ura K J — avarcval.lskn ura K 2 30 /_» var.im uro Steinu pismeno jamstvo I vn-»« rlslkoI /amen. dovoljena, «11 denar nozaM = Prv» lov«>tia za ure Iflarmtt Konr«d( , jn k/ dvoru! Mloinlk v Mostu (Brttx) 654, Č*.Sko.	2315 1-4
Izurjeni stavbeni in pohištveni
mizarji ter strojniki
dobe dobro plačano delo (60 do 70 cent. na uro) pri 9 , urnem delu. Prednost imajo taki brez pogodb. — Ponudbe pod naslovom: Sek. der berner Sohreiner-meister, Oberer H-jpteikrsnz, Bera, Švica.	514 2 2
imuni.............................................................................................................................................................
r =
iS
J fi
Bukoarna
Ljubljani.
Ker se obhaja letos lOOletnica rojstva Albana Stolza (1808—1883), največjega nemškega ljudskega pisatelja in pridigarja, ki ga primerjajo celo s slovitim patrom Abrahamom a Sancta Clara, opozarjamo na njega zbrana in posamezna dela, od katerih sta nanovo izdana »Predigten' in „Nachtgebet meines Lebens", ki je biografija tega slovečega moža, krščanskega organizatorja, vzornega duhovnika in jedrnatega stilista.
Alban Stolz Predigten. Aus dessen Nachlafl zu seinem hundertsten Geburts tag herausgeben. Cena broš. K 4-20, vezana K 5 40. — S tem delom bo zelo vstreženo vsem pridigarjem, ki bodo tu našli globoke misli, predvsem pa jedr-natosti in plastičnosti, ki je ljudstvu primerna. Posebno za postni čas je večina teh pridig primerna.
Nachtgebet meines Lebens. Von Alban Stolz. Durch Erinnerungen an Alban Stolz erganzt und zur Feier seines hundertsten Oeburtstages herausgegeben von Dr. Jakob Schmitt. K 3'84. — To delo je življenjepis tega izrednega moža, ki si je svoj kremeniti značaj izuril v burnih življenjskih izkušnjah. Gesammelte Werke von Alban Stolz. Billige Ausgabe.
I.	K o m p a fl fiir Leben und Sterben. Cena vez. knjige K 312.
II.	Die h e i 1 i g e E I i s a b e t h. Ein Buch fUr Christen. Vez. K 3-36.
III.	Das Vaterunser und der unendliche Orni Vezano K 3 12.
IV.	Spanisches f U r gebildete W e 11. Vez. 2-76.
V.	W achholder-Oeist gegen die Grundtibe! der Welt: Dummheit, Slinde uad Elend Vez. K 3 12.
VI.	Besuch bei Sem, Cham und Japhet oder Reise in das heilige Lan d. Vez. K 3 12.
VII.	Die N a c h t i g a I 1 Oottes. Vez. K 4-56.
VIII.	Witterungen der Seele. Vez. K 384.
IX.	W i 1 d e r H o n i g. Fortsetzung der „Witterungen der Seele'. Vez. K 4 56.
X.	Dlirre Krauter. Zweite Fortsetzung der ,Witterungen der Seele.' Vez. K 3-84.
Stolz, Alban, Erziehungskunst. K 3-60.
Stolzovi spisi bodo ravnozdaj prišli zelo prav, kajti časi, ki je v njih živel Alban Stolz, so bili našim zelo podobni. Mož je zajel snov iz življenja, iz ijutih kulturnih bojev, ki so se razvneli takrat po vseh nemških državah in v Evropi sploh. Stolzovi spisi niso abstraktno modrovanje, temveč do srca segajoči, na bogatih izkušnjah zidani, praktični in krepki v pravem ljudskem slogu. Duhovnikom nudijo izborno snov za pridige; prav dobro bodo tudi služili govornikom v društvih.
Brezpla&no je na razpolago življenjepis itd., pod naslovom Alban Stolz und seine Werke, zum hundertsten Oeburtstage.
Dalje priporočamo: KreuzwegbUchlein von Moritz Meschler S. J. s 14 podobami K 1*56. Die Urgeschichte der Menschheit nach der heiligen Schrift. Von P. Re-
ginald M. Schultes O. P. K 160. Das Wort vom Kreuze. Sechs Predigten von Dr. Ewald Bierbaum. K T20. Die letzten Worte des sterbenden ErISsers. Sieben Fastenpredigten
von Heinrich Nagelschmitt. K 144. Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge von Hubert Bamberg. 72 vin. Die Personen der Leidensgeschiohte Jesu in Fastenpredigten darge-stellt von Hubert Bamberg.
I.	Z y k 1 u s : Judas. — Petrus. — Barabbas. - Kaiphas. — Das jiidische Volk. — Pilatus. — Das Kreuzopfer. — 72 vin.
II.	Z y k 1 u s : Herodes. Simon von Cyrene. — Die weinenden Frauen. — Der Schacher zur Linken. — Der Schacher zur Rechten. - Maria. — Chrl-stus am Kreuze. — 72 v.
III.	Z y k I u s: Der heilige Johannes. — Maria Magdalena. — Der Haupt-mann. — Nikodemus. — Joseph von ArimathSa. — Der Baum des Kreuzes. — 72 vin.
Bamberg: Sieben Fastenpredigten iiber die filnf Oeheimnisse des schmer-
zenreichen Rosenkranzes. - 72 v. Bamberg: Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge. — 72 v. Treu zur Kirche. Predigten Iiber Olaube und Kirche. — K 2 40. Christliche Aszetik. Mit besonderer Beriicksichtigung des priesterlfchen Lebens. Von Dr. Franz Xav. Mutz. — K 816. Vtfaschitza, Exhorten an die katholisehe Jugend in Volks- und Biirgerschulen und in den unteren Klassen der Mittelschulen. Auch allgemein als Predigten ver-wendbar. K 4'—.
Ackermann, Rette deine Seele. Zvvei Zyklen Fastenpredigten. K 2 16. Nagel, Die den sieben HauptsUnden entgegengesetzten Tugenden.
Fastenpredigten. K 1'20. Breiteneioher, Sonn- und Festtags - Predigten fUr das ganze Kirchenjahr. I., II. Band. K 12'-.
Poleg raznih zgoraj navedenih postnih govorov opozarjamo še posebej na
sloveče postne govore redemptorista P. Diessel.
Romarjem v Lurd priporočamo lepo knjigo znanega pisatelja Friderika Pesen-dorfer: ,,Reise>Erinnerungen aus dem sohSnen Frankreioh", ki
obsega med drugim tudi obsežen popis slovečih krajev Paray le Monial in Lurd. Cena vezane knjige K 3-60.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
500 6 -2
fji Pl....................1......................................................................................................................................
š i
I i
3 i š
i =
E
1 i
i i