Naročnina mesečno 29 Din. u tnozem-«tvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletna 96 Din. ca inozematvo 120 Din Uredništva je v Kopitarjevi bL6/DI SEOVEHEC Telefoni irediUtrii dnevna služba SUM — nočna 8994, 2994 im 205« "' Uhaja »«ak dan zjntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku ček. račun: Ljubila na št. 10.650 ia IU.349 za inserale« Sarajevo štv. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Anglija sprašuje Nemčijo Kaj misii Hitler pod „mednarodno pogodbo" Ali Nemčija hoče v bodoče dano besedo držati Kaj z Avstrijo in Češkoslovaško Granit 16 let že prebiramo uradnn poročilo konferenc MZ. Vsa so bila zanimiva in se v njih zrcali precejšen del sodobne zgodovine Evrope. Mislili smo, da je bilo lansko poročilo, ki je zo-Idjučilo zasedanje treh zavezniških držav na Blcdn, najbolj zgovorno, ker je dalo resničen odmev vseh razgovorov, ki so trajali tri dni okrog zelene mize. Nič ni ostalo prikritega. Toda letošnje uradno poročilo, ki zaključuje belgrajsko zasedanje blejskega brez dvoma še prekaša, ne samo v žuboreči dolžini, marveč tudi v udarni jasnosti stališča, ki so ga vse tri države-zavez-nice zavzele do vseh velikih evropskih vprašani. Edinstven po je belgrajski diplomatični dokument z ozirom na nenavadno svečanost — v obliki kakor tudi izberi besed in misli — s katero zunanji ministri držav Male zveze pred vsem svetom z velikim povdarkom in zanosom izpovedujejo »popolno in totalno enotnost« v vsej mednarodni politiki od Zveze narodov pa do sovjetske Rusije. Od 11 točk, v katere je belgrajski komunike razdeljen, je posvečenih kar pet slovesnemu zatrjevanju, da bo »zadržanje treh držav Male zveze do vseh mednarodnopoliličnih vprašani zmerom isto in skupno in popolnoma solidarno«, kar pomeni, da so hoteli trije državniki v prvi vrsti označiti belgrajski sestanek kot manifestacijo medsebojne zvestobe in istousmer-ienosti. Šele v drugi vrsti jim je bilo na tem ležeče, da uredijo in razčistijo sami zase nekaj notranjih vprašanj, ki brigajo samo tri zaveznice, ne pa ostalega sveta, ki naj ve enkrat za vselej, da je Mala zveza zunanjepolitična enota, ki za nobeden razkol ni dostopna. Kakor glede Balkanske zveze, tako so se namreč tudi glede Male zveze širile mednarod-nopolitične klevete, češ. da ena zaveznica vleče sem, druga zopet tja, da ie ena bolj goreča za sodelovanje z Italijo, druga bolj za sodelovanje z Nemčijo, da se Mia manj boji obnove tlabs-buržanov, druga zopet boli, da so ene privolile v oborožitev Avstrije medtem ko druge nočejo, kratko, da so v drobovju Male zveze zavladali nevarni revmatizmi, ki ne dovoljujejo več ponosne, ravne hoje. Belgrad je te govorice postavil na laž. Mala zveza ni revmatična, marveč zdrava, mladostna, odporna. V njej ni nobene raz-pokline, na njej ni niti sence kakšnih medsebojnih nezaupanj. Češkoslovaška, Romunija in )u-goslavija imajo za zunanji svet skupno zunanjo politiko in jo bodo tudi obdr/ule, pa naj nastopi katerokoli vprašanje v Evropi. Naj se torej evropske države, ki so že delale račune na pre-pereli podlagi nesporazumov med državami Male zveze, nikakor ne zaletavajo, ker so v zmoti. Ce sc bodo poskušale nad organizmom, ki se imenuje Mala zveza in ki združuje nad 50 milijonov ljudi, bodo zadele ob granit, nc pa ob pesek, ki ga slučajno drži skupaj ista vreča Poki Male zveze ni vreča, ampak je življenjska žila, Ileva iz plemena Jude« in se umaknil v notranjost križar-ke. Publika je videla zelo dobro cesarja v njegovem purpurnem ogrinjalu. »Enterprise« je nadaljevala potovanje v Hajfo. Zjutraj ob 9.30 je prišla pred Haifo angleška križarka »Enterprise«, na kateri je cesar Haile Se- težavnem trenutku za evropsko politiko«. — Iz te razprave je izšla skupna smernica, ki je postala zakon za vse tri držuve Male zveze. Po tem zakonu naj svet sodi moč Male zveze, ne pa po okoliščinah, ki so ga rodile. Predsedniku vlade smemo na koncu tega zelo obremenjenega in za evropsko zgodovino tolikanj važnega tedna od srca čestitati, da je ob sodelovanju zavezniških državnikov tako hitro in tako lahko uspel pokazati razkrajajoči sc Evropi dve mogočni zgradbi miru, na jugovzhodu Evrope Balkansko zvezo v srednji Evropi Malo zvezo, ki združeni in ramo ob rami s svojimi 70 milijoni lahko mirno gledata v bodočnost in na katere se tudi miroljubna Evropa lahko vedno zanaša, ker sta iz granita! o medsebojni pomoči? Angleška vlada upa, da bo Nemčija sklenila te nenapadalne pakte kol članica Društva narodov in v okviru Društva narodov. 6) Angleška vlada vpraša, kaj pomenijo be-sedc »države na jugovzhodni in severovzhodni meji Nemčije«? Ali so to samo sosednje države ali pa misli Nemčije z njimi tudi Sovjetsko Rusijo, Lcton-sko in Estonsko? Ali jc pripravljena tudi z njimi skleniti podobne pogodbe. Angleška vlada pozdravlja zlasti to, da je Nemčija pripravljena pristopiti k mednarodni pogodbi, ki bi izključevala možnost poseganja v notranja vprašanja drugih držav. 7) Nemčija predlaga v točki 22 in 19 svoje spomenice ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bi skrbelo za točno izpolnjevanje bodočih pogodb. Angleška vlada vpraša, kakšno bi bilo razmerje tega mednarodnega sodišča do sveta Društva narodov in stalnega mednarodnega sodišča. 8) Angleška vlada nalaga svojemu poslaniku t Berlinu, naj pove g. Hitlerju, da je treba rešiti še nekatera druga vprašanja, preden bo mogoče razpravljati o povratku Nemčije v Društvo narodov. Nemčija naj pojasni tudi tele besede: »da Nemčija loči statut Društva narodov od njegovih versajskih osnov«. Ta vprašanja jc treba urediti, še preden bi se pričela splošna pogajanja. pove. Plemenski poglavarji šc vedno prihajajo z vseh strani in izjavljajo pokorščino Italijanom. Na glavnem trgu Addis Abebe je bil Te Deum. Službo božjo je opravil vojaški škof Sarti. Nato je bila velika vojna parada na letališču, pri kateri je sodelovalo 40.000 vojakov in fašističnih miličnikov. Marša! Badoglio je izvršil pregled. Tu se nahaja kakih 10 belgijskih častnikov, ki so bili v službi abesinske vojske. Oni se sedaj pripravljajo domov, ker je njih misija končana. Izjavili so, da so morali odnesti hitro pete pred Abesinci, ki so jih hoteli masskrirati, ker so nekateri krogi nahujskali abesinske vojake, da so Belgijci krivi njihovega poraza, (DNB.) Italijansko vrhovno poveljstvo se bavi sedaj z priskavo, katere osebe so zagrešile v prestolnici razna kazniva dejanja. Maršal Badoglio je izdal proglas o ustanovitvi vojnega sodišča, obenem pa je dal nalepiti lepake po mestu, ki opozarjajo prebivalstvo, da bo strogo kaznovan po italijanskem zakonu vsak poskus upora, ropanja, tatvine, umori nad osebami, ki so se podvrgle italijanski zaščiti. Zadnje dni je krožila vesl. po kateri namerava . Italija ustanoviti v Abesiniji domačinski vojaški kader. Toda italijanske oblasti so to zanikale. Inozemske vlade so dobile obvestilo, da se bodo garni-zije v Addis Abebi omejile na tisto število čet, ki so neobhodno potrebne za ohranitev reda. V ta namen se bo sprejelo k vojakom določeno število domačinov, okrepitev italijanske vojske z domačini pa sploh ne pride v poštev. Maršal Badoglio jc dovolil poslaništvom v Addis Abebi nadaljnje delo v dosedanjem obsegu v pričakovanju, da bodo ta poslaništva pozneje odpoldicana, ker abesinska država nima več svojega poglavarja, pri katerem bi bila ta poslaništva nastavljena in [pooblaščena. Ras Sejum se predal Agencija Štefani poroča, da se ic davi v bližini Sokote prijavil poveljstvu 3. armadnega zbora ras i Sejum, bivši poveljnik' ene izmed najvažnejših abesinskih vojsk in ki je bil svojčas na severnem bo-I jišču poražen. lasije s svojim spremstvom. Križarko je spremljal rušilec »Volsele«. Neguš se je izkrcal ob obali ob 11.32. Na ladji je bil tudi abesinski konzul v Egiptu, ki je nadaljeval vožnjo od Port-Saida Jo Haifc v neguševem spremstvu. Izdani so obsežni policijski ukrepi in je celo uglednim osebam prepovedano priti v ce-sarejvo bližino. Izkrcani so bili v navzočnosti zastopnikov palestinske vlade. Tu se jc nahajala tudi četa krajevne policije, ki je s fanfaro na čelu izkazala čast, Neguša, cesarico, rasa Kaso in ostalo spremstvo, oblečeno v narodno nošo, je pozdravil haif-ski župan. Pri tej priložnosti je izreke! cesarji-dobrodšlico. Takoj nato se jc neguš odpravil s spremstvom na postajo, kjer ga je že čakal poseben vlak, da ga odpelje v Jeruzalem. Po neguševem odhodu s parnika so celi dve uri izkrcavali njegovo prtljago. Neguš jc vzel s seboj v neštetih zabojih velikansko količino zlata. Tc zaboje sc izkrcali na nabrežju in jih stražijo veliki policijski oddelki. Kje bo abesinski cesar v Jeruzalemu stanoval, še ni znano. Agencija Reuter poroča, da bo abesinski ce sar ostal v Jeruzalemu le toliko časa, da obišče evete kraje, potem pa bo bržkone odpotoval če; Francijo v Ženevo ter zastopal interese Abesinijo pred Svetom Zveze narodov, ki se sestane v ponedeljek. NAdrtlievairj* na 2. »irnni zgorai Italija-cesarstvo jVocof Mussolinijev Neguš v Jeruzalemu Njegovo prtljago so izkrcavali dve uri Za prihod abesinskega cesarja po angleške oblasti storile obsežne varnostne ukrepe. Angleška kriiarka »Enterprise« je bila v spremstvu ene-jja rušilca, ko je priplula v luko liaifo davi ob 9.30. Že zgodaj pred prihodom ladje je angleška vojska zasedla vse dohode do luke, kjer so bile postavlejne tribune, na katere pa so smele iti samo one osebe, ki so se ie vnaprej obvezale, da ne bodo poskušale priti v zvezo z negušem in da ne bodo priredile nobenih demonstracij. Vrhovni komisar Palestine je odpotoval nradno na polotok Sinaj in zaradi tega ni mogel prisostvovati sprejemu neguša. Abesinskega cesarja so sprejeli viiji uradniki. Ob 4 popoldne je prispel vlak z negušem in njegovim spremstvom ze v Jeruzalem. Na kolodvoru so ga sprejeli višji uradniki britanskih oblasti. Tudi tukaj ni smel nihče od nepoklicanih priti v zvezo z abesinskim cesarjem. Domači odmevi Blamirana Anglija .. • ? Navdušenje za sodelovanje z Italijo raste Ivondon, 8. maja. V angleški politiki se je izvršil po zasedbi Addis Abebe cel preobrat. Včeraj zvečer se je zbral parlamentarni klub konservativne strake, ki je sklenil, da pošlje k predsedniku vlade Baldvvinu deputacijo, ki naj od njega dobi jasno izjavo, da bo vlada ukinila sankcije. Bald-win, ki nikoli ni bil preveč navdušen pristaš sank-cijske politike ln tudi ni preveč upal v uspeh politike Zveze narodov, je zagotovil svoje konservativne prijatelje, da bo Anglija pustila bres vsakih težav pasti sankcije, da pa je treba počakati zasedanja Zvezo narodov, ki Ik> sankcijsko politiko lahko likvidirala, ne da bi preveč trpel njen prestiž. Na vsak način so konservativci prepričani, da bo angleška vlada svojo politiko napram Italiji na celi črti preokrenila. Ta preobrat bo tembolj zanimiv, ker oficiozno glasilo francoskega zunanjega urada >Tempe< ne more skriti svojega nezadovoljstva nad hitro zmago Italije v Abesiniji, tako, da stojimo pred zelo zanimivim dejstvom, da je danes angleška politika čez noč postala bolj i t a 1 o -f i I s k a. nege je bila doidaj francoska, ki je prav za prav največ pripomogla temu uspehu Italije. Na čelo tej novi angleški politiki se je postavil sir Austin Chamber-lain. ki je že julija meseca lanskega leta opozarjal Angleže na nevarnost protiitalijanske politike. Takrat je tudi Baldwin t njim soglašal. Toda 19. decembra lanskega leta je bil ravno Austin Cham-berlain tisti, ki je s svojim vehementnim govorom zoper kompromisno politiko, ki je iskala sporazuma z Italijo, povzročil padec italofilskega Hoereja. Tisti čas je bil sir Austin Chamberlain skupaj z lordom Cecilom in kanterburijekim nadškofom sploh najbolj navdušeni sankcijonist, včeraj pa je zadal sankcijski politiki on sam smrtni ndarec. Ta na videz protislovna politika, ki je mi ne razumemo, je popolnoma v smislu angleške politične tradicije, ki se v politiki ne ravna po kakšnih nespremenljivih načelih, ampak se usmerja po vsakokratnih izkušnjah. Tndi v abesinski zadevi je Anglija eksperimentirala in ko se je sedaj njen eksperiment ponesrečil, nima nobenega pomisleka. da ne bi svojega stališča izpremenila. Anglija sedaj priznava, da ui upoštevala Miissolinija in hoče to napako popraviti, kor jc prepričana, da ji ho močna italija. ki se je t tej vojski tako zelo izkazala, bolj koristna, kakor oe bi ji Anglija še nadalje kljubovala. Močna Italija, pravijo sedaj v Londonu, je neobhodno potrebna za rešitev težkih vprašanj, ki zadevajo Evropo in bi bilo zato skrajno nespametno, če bi se nadaljevala politika, ki bi ii Italije morala napraviti nepremagljivo eviro pri reševanju teli problemov. Seveda se ta preobrat ni zgodil brez vsakih ovir. Sankcijonisti, kolikor pripadajo delavski stranki in pa p ro+e« lanskim cerkvenim krogom ter idealistom, ki ne morejo preboleti poloma ženevske politike, niso predali orožja. Najbolj seveda ravno v tem trenutku dvigajo zastavo sankcijoni-stične politike, ki jo hoče vlada na vsak način likvidirati, tisti politiki, ki so v abesinski zadevi videli najboljšo priložnost, da se strmoglavi italijanski fašizem. Danes je napovedan velik shod tc stroje v znanem Albert-halln, kjer bodo govorniki vse storili, da javnost pridobijo za vstrajanje pri sankcijski politiki. Ti politiki polagajo največje nade na sedanji francoski parlament, ki ima ko-munistično-aocialistično večino, katera je Mussoli-niju skrajno sovražna- Opozarjajo tudi na to, da Italija namerava ustvariti mogočno abesinsko vojsko, ki naj bi zavojevala vso severno Afriko. Zdi se pa, d« proti italijanska struja, ki jo je do sdaj zastopal Eden sam, ne bo imela uspeha, ker vladi oziroma Angležem sploh v prvi vrsti inponira uspeh, ki je na strani Italije. Italija je postala danes močna kolonijalna država, katera Angliji more zelo škodovati, pa tudi zelo koristiti, ie se bo angleška politik« s njeno politiko isto-usmerila. V angleških vladnih krogih pravijo, da bo to tem lat je mogoče, ker tudi Mussolini ia zelo tehtnih razlogov rajši vidi, da Italija in Anglija postaneta zopet prijateljici, kakor da bi tvegal konflikt s najmočnejšim svetovnim imperijem na celi črti, kor bi pomenjalo zanj gotovo "vetji risi-ko, nego je bila abesinska ekspodicija. Kar se tiče Francije, je danes precej des-orijentirana. Desničarski listi so popolnoma na strani Italija, socialistični in komunistični pa seveda zahtevajo obsodbo talijanske politike in uničenje njenih uspehov po Zvezi narodov. Zanimivo pa je, da levičarska >Ere Nouvelle< in »Oeuvret, ki pripadata meščanskim strankam, svarila pred zve-zarsko politiko in opozarjata, da je Anglija sedaj popolnoma na strani Italije in da je angleška visoka financa Je sklenila dovoliti Italiji veliko posojilo na račun petrolejskih koncesij v Abesiniji. « Pari«, 8. maja. b. Tukajšnji politični krogi z veliko napetostjo pričakujejo sklepe na jutrišnji seji velikega fašističnega sveta in italijanske vlade. Splošno vlada prepričanje, da bo jutri kralj Viktor Emanuel proglašen za abesinskega cesarja, maršal Badoglio pa za podkralja Abesinije. Menda Anglija proti takšnemu razvoju dogodkov nc bo resno nasprotovala. Jutranji iisti obširno poročajo iz Rima in Londona. da bo bržkone prišlo do skorajšnje pomiritve med Anglijo in Italijo, medtem ko bo Francija, ki še vedno zastopa teorijo Zveze narodov, ostala popolnoma osamljena. Francosko javno mnenje se tega dobro zaveda in je časopisje že pričelo pozivati vlado, naj resno računa e to možnostjo in pravočasno predlaga ukinitev sankcij, da si tako zagotovi prijateljstvo fašistične Italije. London. 8. maja. b. Angleške politične krog« trenutno najbolj zanima, kako se bo uredila zadeva sankcij proti Italiji. Iz krogov britanske vlade ni mogoče v tem oziru zvedeti prav ničesar. V zvezi s tem pa se je sprožilo sedaj tudi vprašanje britanskega brodovja, ki je zasidrano v Sredozemskem morju. Dalje zanima britansko javnost tudi zadeva z laško črno armado, ki jo baje po nekaterih vesteh že pripravlja v svojih kolonijah. Kar pa je najbolj zanimivo, pa je vprašanje neguša in abesinske vlade. To vprašanje se danes v britanski javnosti obravnava zelo živahno. Ljudi predvsem zanima, 6e ho Anglija priznala neguša še naproj kot abesinskega cesarja, ki trenutno ne moro opravljati svoje oblasti na aliesinskem področju. Tukajšnji abesinski poslanik je izdal poročilo, v katerem pravi, da abesinska vlada še dalje vodi državne posle pod predsedstvom bivšega guvernerja Addis Abebe in da ta vlada vrši oblast nad tri četrtine Abesinije. Zaradi tega torej ne more biti govora o likvidaciji abesinskega cesarstva. ker so Italijani samo v enem deln Abesinije zasedli glavne zvezne črte, vse drugo pa je v rokah in pod oblastjo abesinske vlade, ki izvaja trenutno oblast namesto neguša. Takšne izjave pa pnhajajo zelo prav britanski diplomaciji in bo bržkone z njimi operirala na zasedanju sveta Zveze narodov. Kroiia odhaja zadovoljen „16 letna harmonija naših čuvstev" Belgrad, 8. maja. A A G. Krofta, češkoslovaški I kos vsem položajem, a naša reakcija je jasna in zunanji minister, je bil tako ljubezniv, da je dal odločna. poročevalcu agencije A vale tole izjavo: Srečen sem, da morem po agenciji Avali še enkrat povedati vsej Jugoslaviji, kako globoko me je ganil tako prisrčni in bratski sprejem, ki sem ga doživel v Belgradu. Ne morem zadosti podčrtati, da smo prav v tem ozračju prisrčnosti in bratstva moja tovariša iz Male zveze in jaz začeli posvetovanja, jih nadaljevali in jih končali. Komunike jasno kaže, kolikšnega pomena so bila ta posvetovanja za bodočnost našega skupnega delovanja. Odveč bi bilo, če bi posebej poudarjal, da tem popolnoma zadovoljen s tem prvim zasedanjem sveta Male zveze, ki sem se ga udeležil in za čigar plodne rezultate je treba pripisati zaslugo v prvi vrsti visokemu okrilju in nezmotljivi daljnovidnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika, ki goji do njega čustva najglobljega spoštovanja. Predsednik kouference dr. Milan Stojadinovič, ki ga kot državnika odlikuje precizno in jasno opazovanje stvari, je dal v službo naših posvetovanj svoje veliko in dragoceno ter popolno razumevanje vseh problemov, ki smo jih proučevali ter tako pripomogel skupaj z iskrenim in vdanim sodelovanjem e. Titulesca k popolnem uspehu tega zasedanja. Ni bilo odveč, da je naša skupnost, ki je prirodni izraz čvrste volje naših prijateljskih in zavezniških treh narodov, v tem času negotovosti še enkrat pred vsem svetom ugotovila, da temelji naša varnost na našem soglasju in na naši neomajni ive-ntohi skupnem« idealu mira in ohranitvi vseh pridobitev, ki pomenijo naše nacionalno bogastvo, vse tisto, kar nam je najsvetejše in najdražje. To soglasje, ta ivestoba. U skupnost nazorov in pojmovanje, ta harmonija naših čustev preveva vso šestnajstletno zgodovine Male sveže, politično kon-stelacijn, ki je prestala Bvoje preizkušnjo, ki si je morala kdaj pa kdaj z mukami nstvarjati svoje začetnice plemstva in ki se nikdar ne misli oddaljiti od tistega, kar je ie doslej predstavljalo njeno vodihio misel. Ta enotnost Male zveze predstavlja dejansko njeno moč. Is nje črpamo vse tiste sile, ki Jih dajemo v slutbo ohranitve mini. Olohoko smo prepričani, da tako slutimo ne samo zakonitim koristim naših treh driav, prav tako ludi koristi vse evropske skupnosti. Prav v tem d u lin intimnega sodelovanj« smo na naših sestankih v Belgradu proučili vse probleme, ki se tičejo naših treh držav. Prav tako po zaslugi tega intimnega sodelovanja smo prišli do rezultatov, ki um« jih navedli v našem komunikeju. Dogodki, ki se vrste okoli nas, politične in gospodarske preorien-tacije nos dobe shkIsmu pripravljene, da smo Zapuščam Belgrad globoko prepričan, da je bodočnost treh držav Male zveze bolj kakor kdaj-koli prej skupna. S svojega kratkega bivanja v i lepi in ponosni prestolnici Jugoslavije odnašam spomin, ki mi je dragocen. Zmerom se bom z I ganjenjem spominjal ur, ki sera jih preživel med vami. Zaključni posveti Belgrad. 8. maja. m- Čeprav je bila sinočnja konferenca sveta Male zveze formalno zaključena, so se zunanji ministri držav Male zveze danes dopoldne zopet sestali v kabinetu zunanjega ministrstva ter so razpravljali predvsem o trgovinskih in raznib gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo Jugoslavijo, češkoslovaško in Romunijo. Zunanji ministri držav Male zveze so na današnji konferenci iskali načinov, kako bi se medsebojni odno-šaji, ki so v zadnjem časn popustili, zopet tboljšali. Opoldne ee je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta odpeljal na Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka. Romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu je popoldne porabil za to. da se je odpeljal na Oplenac ter se tam poklonil 6poininu blagopokojuega kralja Aleksandra in položil venee nn njegov grob. Na današnji dopoldanski konferenci so zunanji ministri držav Male zveze redigirali in sprejeli zapisnik sedanjega zasedanja stalnega sveto. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič bo ive-oer na čast gg. dr. Krofte in Nikolaja Titulesca priredil intimno večerjo,, nakar bo dr. Krofta z nooojfinjim bndinipeštanskim brzovlakom zapustil našo prestolnico in se odpeljal v Prago. O. Titulescu bo ostal v Belgradu še jutri do večera, nakar so ho odpeljal. Kraljica Marija se je vrnila Belgrad, 8. maja. AA.Sinoči ob 18 se je vrnila v Belgrad iz Romunije Nj. Vel. kraljica Marija. V njenem spremstvu sla bila polkovnik Pogačnik m kapetan korvete Vukovič. Zmaga katoliških akademikov na ljubljanski univerzi LJubljana, & maja. Danes popoldne so bile na univerzi volitve novega vodstva akademske akcije za izpopolnitev univerze. Udeležba akademikov je bila izredno visoka. Postavljene so bile tri liste in sicer: »Slovenska lista katoliških akademikov*, »Neodvisna lista marksistov vseh vrst« in lista »Nacionalistične omladine. Slovenski akademik se je odločil tako, kakor je edino naravno. Borbo za izpopolnitev najviS'n slovenske kulturne ustanove je zaupal Slovens *t <':-i. Volitve so bile na oredlog kato';ških akademikov tajne in po čir!cm proporcu. Rezultati so naslednji: L lista: 344 glasov IL lista: 234 glasov III. lista: 118 glasov Z« predsednika je izvoljen nosilec slovenske lista katoliških akademikov g. Verbic Pavle. Organizacija JRZ Kongres JRZ Belgrad, 8. maja. m. Prihodnji teden bo seja izvršilnega odbora Jugoslovanske radikalne zajed-nice, na kateri bodo člani tega odbora dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spaho sprejeli sklepe glede kongresa JRZ, ki se bo vršil koncem tega meseca. Banovinsiia konferenca JRZ v Ljubljani Belgrad, 8. maja m. V soglasju z izvršilnim odborom JRZ bodo v nedeljo 10. t. m. banovinske konference JRZ v Ljubljani za dravsko banovino, v Celin j u za zetska in v S kopi ju za vardarsko banovino. Banovinski konferenci JRZ v Ljubljani bo prisostvoval tudi predsednik ba-novinskega odbora JRZ in član izvršilnega odbora JRZ notramj minister dr. Anton Korošec. Konference v Skoplju se bo udeležil minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič kot član glavnega odbora JRZ Na konferenci v Cetiniu bo tudi kot član kluba JRZ gradbeni minister dr. Marko Ko-žulj in bivši minister Voja Janič kot član izvršilnega odbora JRZ. Na banovinskih konferencah v bkoplju in na Cetinju bosta izvoljena banovinska odbora ter člani za glavni odbor. Na konferenci v Ljubljani pa se bodo volili samo člani za glavni odbor JRZ. Belgrad, 8. maja. ni. V prostorih JRZ je bil nocoj sestanek mladinske sekcijc JRZ, na katerem je imel daljši govor minister za socialno jx>litiko iti narodno zdravje ter zastopnik pravosodnega mi-| nistra Dragiša Cvetkovič. Istočasno je bil v strankinih prostorih tudi sestanek delegatov vseh pododborov iz Belgrada, Zemuna in Pančeva, na ka-terem so bili sprejeti sklepi glede volitev predsed-; nika okrajne organizacije za Belgrad, Zemun in j Pančevo. Volitve predsednika tega odbora bodo i prihodnje dni. Belgrad, 8. maja. m. Iz Peči poročajo, da je bila tam danes uspela konferenca JRZ, na kateri sta poročala o političnem stanju v državi minister za javna dela dr. Kožulj ter delegat izvršilnega odbora Janič. Po konferenci sta dr. Kožulj in dr. Janič nadaljevala pot v Cetinje. j Glasovi o JNS Toliko je JNS vsekakor še živa, da se o njej j govori in piše, kakor o neki stvari, ki je nekdaj bila. Kaj o njej govore, ne vemo, ker je to pred-pravica njenih virilistov, ki se skrbno zaklepajo v razkošne kabinete Uzunovičeve palače, o njej pa ' piše na primer »Obzor« takole: »Zanimivo je to, da JNS, katerih pristaše med Hrvati bi danes mogli našteti na prste, voli virilne člane. Morda so 3etialor dr. Angljelinovič in tovariši mislili, da bodo s tem v javnosti dosegli neki učinek. No, če 1 je lako, so se zmotili. JNS ie svojo vlogo doigrala. i — Glavni odbor JNS je danes konglomerat poe-dincev, pristašev raznih bivših strank, ki so se svoječasno odjx)vedali svojim maticam. Kaj na primer more idejno vezati bivšega župnika Pavla Matico, ki je bit leto in dan član bivše HSS in bivšega radikala Nikolaja Uzunoviča in integralnega Jugoslovana dr. Grgo Angljelinoviča ali duhovnika don Fran Ivaniševiča in »slobodnog mislioca« dx. Kramerja? Nič drugega, kakor spoznanje, da jim je JNS ostala kot zadnje sredstvo, s katerim bi se morda mogli še kdaj dokopati do oblasti. Ker, kakor v preteklosti, tako tudi danes, glavni odbor JNS ne računa z volilci, da bi z njihovim zaupanjem prišel do oblasti. Člani glavnega odbora JNS špekulirajo z razvojem političnih dogodkov v mnenju, da bi se mogla pokazati potreba, da bi jih nekdo poklical, kot pomožne čete. Mislimo pa, da se v tem motijo, ker taki časi so minuli. — Za naše politično življenje je obnovljena aktivnost JNS minus, ker ne prinaša nobene nove ideje in njeni predstavniki ne dajejo nobenega poroštva, da ne bodo nadaljevali z znanimi metodami, ki so se izkazale kot pojx>Inoma izgrešene in škodljive.« Tovarna Zenica se pripravlja Znano je, da so odločilni faktorji pred nedavnim časom sklenili, da se obstoječa železarna v Zenici v Bosni razširi. Tvrdka Krupp, ki naj bi to delo izvršila, je že razpisala dražbo za oddajo gradbe prvih objektov v znesku 8 milj. din. Dela so zaenkrat omejena še na majhno število delavcev, verjetno pa je, da bo še v mesecu maju tu zapo- Hitler čaka • • • s lenih reč sto delavcev, ker prvi det gradbenih objektov za vsoto 8 mrlj. din tuj bi bil po načrtu ie v letošnji gradbeni sezoni pod streho. Lansko leto je bila v ta namen v Zenici zgrajena velika kalorična centrala, ena izmed največjih v državi Gradili so jo celih 5 let, dela je izvedla tvrdka Till iz Sarajeva. Sedanja kapaciteta nove centrale je 4500 kw. V načrtu pa je razširjenje centrale m dvojno povečanje energije in inštaliranje še enega turbogeneratorja. Stroje je svoičas nabavila Nemčija na račun reparacij. Ta elektrarna bo zalagala z električno energijo železarno, rudnik, tovarno v Zenici in javno razsvetljavo in oba velika premo-gokopa Kakanj m Zenioo. Ta električna centrala ima dosedaj največji tovarniški dimnik v državi, ki je visok 98 metrov. Kdo je podpisal ,,protest44 Jadranske straže? Iz popolnoma zanesljivega vira izvemo, da je znani protest proti Prosvetni zvezi za Jadransko Stražo podpisal le predsednik za organizacijo dr. Pirkmajer sam, ne da bi zadeva bila prej predložena odboru, kakor bi bilo pravilno. Ta protest jadranske Straže potemtakem sploh ni veljaven ne le zaradi omenjenega formalnega pogreška — kajti sopodpisati bi moral vsaj še en odbornik — ampak tudi zaradi tega, ker je popolnoma v nasprotju z navodili, ki iih ima J S od svoje centrale, ki slovejo v tem smislu, da se mora organizacija kot takšna vzdrževati vsakega poseganja v politiko Organizacija JS ie nad-strankarska in vsedržavna že po svojem splošnem patriotičnem namenu. Tega se ie očividno zavedal tudi dr. Pirkmajer. Zato je tudi kar sam podpisal »protest«, ki je bil jenesarskim politikom potreben, da ga prezentirajo v Belgradu. Najbrže se mu je zdelo, da bi mu bilo težko dobiti potreben podpis tajnika oz. blagajnika za toke namene. Ali je g. Pirkmajer mnenja, de bo takšno postopanje njega kot predsednika. Jadranski Straži pri njenem delovanju in razmahu kot nepolitične organizacije, kar bi morala biti — i korist? Zopet afera! Dunaj, 8. maja. AA. (Havas.) Neki nacionalno socialistični krogi trde, da poznajo zaupno vodila, ki krožijo med odličnimi člani nemške narodno socialistične stranke. Navodila pravijo, da Hitler nima, kakor je sam pred kratkim izjavil, nobenih napadalnih namer proti Avstriji, ker je jirepričan, da dela zanj v Avstriji čas in da bo prišel dan. ko bodo i ostanki versajske mirovne pogodbe ure- Zanj dela čas v Avstriji jena tudi vsa druga, torej tudi avstrijsko vprašnje. Najzanimivejša točka teh navodil — iz njih v ostalem vidi, da nemški krogi ne poznajo do- volj dejanskih političnih razmer v Avstriji — je na-migavanje na nemške nade, da avstrijska vlada ne bo moglR zaradi zunanjih težkoč okrepiti svojega notranjega jioložaja. Afera se za afero vrsti — mi ne pridemo veni Dogodek ali dejanje, pri katerem poedinci »zaslužijo« denarja, 'Jo nam navadnim Zemljanom nc-slutenih višin, država pa je oškodovana za težke milijone, se kratko in malo imenuje afera. Časopisna poročila o aferah že beremo kakor vremenska poročila: v tem kraju je bilo toliko stopinj vročine, v onem pa toliko; koliko v senci, toliko pa na soncu. Ob tem dogodku se je toliko denar!a izgubilo v neznano smer, ob tem pa toliko — to ie afera, naslednji dan časopisi že pišejo o drugi. Sedaj razburja jugoslovanske duhove afera s posestvi kneza Thurn-Taxisa v Karlovcu. Stvar je v kratkem sledeča: L. 1919. je vsa nepremična imovina kneza Thurn-Taxisa kot tujega državljana prišla pod sekvester. Uprava se je na moč trudila, da bi bil sekvester nad posestvi ukinjen in je vso stvar prepustila belgrajskemu advokatu dr. čelobonoviču. Ta pa je ustanovil neko, najbrž samo papirnato, delniško družbo »Adeš«, d. d. za eksploatiranje gozdov. V upravnem odboru so bili poleg dr. Čelobonoviča tudi uradniki na posestvu kneza Thurn-Taxisa, upravnik Rudolf Bergen, Jakob Hanik, Jakob Rušo in dr. Voja Janjič. Ta delniška družba je za 10 milijonov Din kupila vso nad 200 milijonov vrelno nepremično imovino, nad katero je bil potem 1. 1924 res ukinjen sekvester, ko je bil minister za pravosodje dr. Lukinič, pristaš samostojne demokratske stranke, ki je že prej zagovarjal mnenje, da je treba ta sekvester ukiniti, proti dr. Grizogonu, ki je v stranki zastopal nasprotno mnenje. Kljub temu »poru v sam. demokratski stranki pa je ostalo dejstvo: posestva so prešla v last družbe »Adeš«, ki jo je v ta namen iznašel zastopnik kneza Thum-Taxisa dr. Čelobonovič. Vsi, ki so v ta namen posodili svoja imena, so dobili velike provizije, dr. Le'o-bonovič pa se je prvotno pogodil, da dobi 30 odst. skupne vrednosti vsega posestva, t. j. okrog 60 mil. Din, ako ie mu posreči odpraviti sekvester, pozneje pa sta pogodbo izpremenila tako, da dobi 40 odst. delnic, 25 milj. v go'ovini, ki jih je tudi prejel. To nagrado v delnicah in v gotovini je moral seveda dr. Čelobonovič deliti s svojimi pomočniki Tako je bivši javni notar v Zagrebu dr. Danilo Dimovič dobil 8 odst. delnic, v gotovini pa »samo« 12 milj. Advokat Vinko Zoreč je zaslužil 111.000 Din, šumarski strokovnjaki so za 40 dnevno delo na terenu prejeli po 30.000 Din. Neki Jovan Bukovala je dobil 20,000, Manojlo Divjak pa samo 10.000, dr. Rotkovič iz Zagreba bi moral dobiti pravzaprav 3 milj., v resnici pa je dobil samo 450 tisoč Din, advokat dr. Miladin Marinkovič je p-e-jel 50.000, Tako dr. Čelobonovič v pri zasliševanju razdeljuje vsoto, s katero je razpolagal. Prizadeti pa ali taje, da bi bili res toliko prejeli, ali pa pravijo, da je to nagrada, lri ne presega navaine mere. Dr. Čelobonovič pristava, da je njemu ostalo ls 6 milj. Din. L. 1931, js knez Thurn-Taxia pred haaškim sodiščem tožil Jugoslavijo radi nekih gozdov, ki mu še niso bili izročeni v last. Ob tej priliki je prišla na dan obširna korespondenca, iz katere je mogoče razbrati zagonetni potek dogodkov, ki so privedli do ukinitve sekvestra. Imena oseb so tu označena s tajnimi šiframi, ki pa so že pravilno razložene. V afero je vpletenih tudi nekaj državnih uradnikov, ki jim je upravnik iJr. Bergan po nalogu osrednje uprave v Regensburgu izplačal »za uslugo« lepe vsote in zdi ae, da bo r-' i-vice te najbolj zadela. Belgrajske vesti Belgrad, 8. maja. m. Na včerajšnjem občnem zboru »Putnika« je bil iznova izvoljen dosedanji odbor. Od Slovencev je v odboru dr. Ster, ravnatelj tujsko-prometnega sveta banske uprave v Ljubljani. Belgrad, 8. maja. m. V kabinetu finančnega ministra bo jutri dopoldne seja gospodarsko-finanč-nega odbora ministrov, na kateri se bo nadaljevala razprava o vprašanju plugov. Na dnevnem redu je še vedno sprememba uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnlc. Belgrad, 8. maja. m. V zvezi z gradnjo železnice Požarevac—Kučevo je bil danea zaslišan senator Daka Popovič. Belgrad, 8. maja. m. Prometni minister dr. Mehmed Spaho si je danes ogledal ^Savsko pristanišče, kjer se bodo v najkrajšem času pričela dela za zgraditev novega pristanišča, ki bo največje in najmodernejše v podonavju. Dela za to pristanišče bodo Izvršena tz kredita 80 milijonov Din. Belgrad, 8. maja. m. Včeraj je imel tukaj sejo novoizvoljeni odbor protituberkulozne lige, na kateri je bil ponovno izvoljen za predsednika sanitetni general Žarko Ruvidič. Na seji je bilo sklenjeno, da se bo tudi letos v dneh od 17. do 23. maja vršila po vsej državi propaganda proti tuberkulozL Škofijski sedež sv. Viktorina v Ptuju odkrit Ptuj, 8. mojo. Kristusov nauk jc pognal v starem Poetoviju in sosednjih pokajinah že v III. stoletju globoke korenine. Saj so se baš v Poetoviju stekale važne vojaške in trgovske ceste, ki so vezale zapad z vzhodom in severne pokrajine 7. južnimi v tisočletnem rimskem imperiju. Cerkveni pisatelji imenujejo proli koncu III. stoletja učenega in uglednega cerkvenega pisatelja sv. Viktorina, ki je za cesarja Dioklecijana dosegel leta 303. po Kr. rau-čeniško palmo, da ie stoloval kot škof v Poetoviju. Nadalje nam je znan iz podpisov udeležencev na cerkvenem zboru v Scrdiki (Sofija) leta 343 po Kr. ptujski škof Aprianus in tretji katoliški nadpasiir jc Markus, ki ga imenujejo akti aguilejskega koncila iz I. 381. po Kr. Končno poznamo še arijanca julija Valensa, ki je bil iz Poe-ioviia pregnan v Gornjo Italijo. V viharnih valovih preseljevanja narodov jc tudi ptujska cvetoča cerkvena občina propadla in kar je ušlo splošnemu razdejanju, so gotovo uničili poganski Slovani, katerim so šele v VI. stoletju oznanjevali novi blagovcstniki Kristuso\ c besede. Se redkeiše kakor zgodovinska poročila cerkvenih pisateljev o početkih krščanstva v Poetoviju so bile najdbe iz te dobe. Le tu in tam so našli svetilčicc s Kristusovim monogramom ali s storokrščansko ornamentiko. Krščanskih nagrobnikov kakor v Celeji šc niso tu našli, pač pa borne odlomke neke starokrščanske votivne plošče L Zgornjega Brega. Nova starokrščansko odkritja v starem Poetoviju Izmed ostalih najdb lahko omenimo šc gornji del rimskega oltarja, čigar robovi krasijo štiri pal-mete. Kateremu božanstvu ie bila ara posvečena, se ni dalo dognati, ker o napisu ni na kamnu ni-kakegu sledu. Prav lep je še odlomek večjega posod iz srednjega in začetka novega veka, tudi nekai novcev ie bilo med ruSevinami. Vsa hvala in priznanje gre gospodu trgovcu R. Hovelki, ki je s polnim razumevanjem znal oceniti zgodovinsko vrednost teh najdb in jih izročil mestnemu Ferkovemu muzeju.' Če prištejemo leni najdbam še odkritje mole starokrščanske cerkvice na Spodnji Hajdini pri Ptuju po g. prof. W Schmidu I 1935, ki io je znanstveno obdelal v zadnji številki »Časopisa za zgodovino in narodopisje v Mariboru«, vidimo, kako veliko in vnžno nalogo čaka Muzejsko društvo, ki bo moralo v bližnji bodočnosti razširiti svoje delovanje tudi na krščansko antiko starega Poetoviju. Pri kanalizacijskih delih pred graščinsko pisarno Gornji Ptuj so delavci zadeli na staro zi-dovje in odlomek rimskega napisa, ki je bil vdol-ben na tanki dvojno obrobljeni plošči pohorskega mramoria. Od celotnega napisa je žalibog ohranjen le 25 cm dolg, 18 cm visok in 4 cm debel odlomek in sicer %acnite vlak danzOdobCo zofjno nego! te. nc. coorr. vr. leontio. t. papo. cos Steber starokrščanske oltarne (eancelloc) pregraie rimskega reliefa /. nekim mladeničem. Med zemljo in gruščem je vse polno črepini najrazličnejših Ugotovljeno je, da je plošča iz lela 243 po Kristu, ko sta bila konzula L Annius Arrianus in C. Cervonius Papo. (Arriano et Papo cos). Avrelij Lcontiiis jc dal napraviti posvelilni napis, ki je najbrž bil na nekem svetišču ali večji rimski zgradbi. V župnijski cerkvi sv. Marlina na Hajdini so lani predrli zid v zakristijo, da bi jo povečali. Na mestu, kicr je prej stala spovednica, je bila v cerkveni tlak vdelana rimska ara z zelo močno izbrušenim napisom. Upati je, da bodo tudi tukaj arheologi vsai deloma razvozljali napis žrtve-nika. A. S. * Le nagli odločnosti g. konservatorja notnrm V. Skrabarja sc imamo zahvaliti, da se je tik pred zazidavo napravil še natančen načrt ptujske bazilike. Tujskoprometne zadeve Ljubljane Nekdanja barvarna (Miklošičeva ul. 12) pod katero je zidovje starokrščanske bazilike. Najlepša in najdragocenejša starokrščanska najdba sta šc vedno dva bronasta svečnika s Kristusovim monogramom, ki so ju odkrili pri gradnji železnice i. 1858. v Rogoznici. Na prvem je napis: Intimius Maximilian(us fraltres Crispino posuerunt, na drugem: votum Pusinnio posuit. V vodniku »Poctovio« od M. Abramiča zvemo, da je bil Crispinus najbrž galski mučenik. Pobožni ptujski romarji, ki so morda obiskali v Galiji grob sv. Martina Tourskega, so prinesli bržčas iz mu-čenikove grobnice svete ostanke domov ter jih shranili v kaki kapelici. Proli koncu IV. stoletja sta tu poklonila brata Intimius in Maximilianus ter Pusinnio ta dva svečnika v izpolnitev kake zaobljube. To jc bilo do leta 1925 vse, kar je bilo znano o starokrščanski dobi v Poetoviju. Ko so po prezidavah hišo v Miklošičevi ul. 14, severovzhodno od sedanje stolnice, so nepričakovano zadeli na odlomek starokrščanske, na obeh straneh skul-piranc oltarne pregraje (cancella) iz mramorja. Leta 1932. so nasproti gostilne »jiidciuuicl« izluščili iz starega obcestnega zidovja tej pregraii pripadajoči steber z žlebom na levi strani Na sprednji strani je najbrž bil ornament popolnoma uničen, na zadnji pa je videti le priprost dvojni okvir. To vse je dalo povod, da so začeli iskali starokrščansko baziliko v bližini sedanje mestne župnijske cerkve sv. Jurija. Pred dvema tednoma jc dal tukajšnji trgovec g. Rudolf Havelka podreti svojo staro hišo v Miklošičevi ulici 12. Pri kopanju temeljev za novo hišo so morali povečati tudi nekdanjo klet, ki jc bila vsa nasuta s kamenjem, gruščem, staro opeko podrtih stavb itd. Pri tem so odkrili zopet izredno važne starokrščanske in tudi druge spomenike, kakor n. pr. odlomka dveh vojaških nagrobnikov z napisi. Vso pozornost vzbuja mra-mornat, zelo okusno izdelan steber, ki tudi pripada starokrščanski oltarni pregraii (cancella). Na njem vidimo vinsko trto z listjem in žlahtnim grozdjem, ki se vije iz vaze z dvema ročajema nav7.gor. Na vrhu sedi proti levi obrnjen golob, ki nosi na levi peruti križ. Ves pri7or ic obdan s priprostim okvirjem. I.eva stran stebra ima globok žleb ?.a ploščo oltarne pregraje, ostale ploskve so bez okraskov. Prav tako zanimiv je odlomek lake, bogato okrašene plošče s tipično starokrščansko ornamentiko. Lep je nadalje okrušek s cvetličnim or-namentom. Veliko množino raznih drugih mni-mornatih odlomkov in kamnov bo treba še natančno pregledati, kaiti brezdvomno izvirajo še od bazilike. Pomemben je šc precej okrušen ka-pitel iz belega pohorskega mramorja. Ko so delavci prišli globlje, so nenadoma zadeli nn ostanke rimskega zidovia, ponekod celo silne debeline. Čvrsto zidovje sestoji iz rezanega kamna, posebno gladki robovi močnih kvadrov so dali poleg vseh ostalih važnih najdb slutili, da imamo pred seboj izredno zanimivo odkrilic. Silni ogelni kamni v obliki nekakega polkroga, dalic lega stavbe same proti vzhodu, so popolnoma potrdili, da ie pred nami škofijski sedež sv. Viktorina. To nam potrjuje najdba ogromne starokrščanske mense, oltarne mize, ki so jo našli pri nivcliranju Tyršcvcga Irga tik pod obronkom sedanje stolnice. Zal so jo delavci docela uničili. Vdolbina za relikvarii ie bila dobro ohranjena, revno tako dve tanki oltarni plošči.1 1 Končno je šc ugotovljeno, da jc veličastno stavbo vpepelil strahovit požar, kar se da sklepati po ožganih plasteh in po »kulpturah. močno poškodovanih od ognja. Ljubljana, S. maja. V Ljubljani imamo tujsko-prometni svet, ki ga tvorijo zastopniki ljubljanskega občinskega sveta, zastopniki banovine, železnice, magistratnih uradov, raznih tujsko-prometnih ustanov in pa izvedenci v tujskem prometu. Tujsko-promelnemu svetu predseduje dr. Franc Štele, kustos Narodnega muzeja in član mestnega sveta. Zadnja seja tujsko-promet-nega sveta je obravnavala nekatere važne zadeve tujskega prometa v Ljubljani, predvsem je dr. Štele opozarjal na novo uredbo o |x>speševanju tujskega prometa, ki vsebuje važna in dalekosežna poročila. Dr. Brilej, tajnik sveta, je poročal o tekočih tujsko-prometnih zadevah ter ugotovil, da je bil tujski promet v letu 1935 v Ljubljani nekoliko bolj ugoden kakor leta 1Q34. Evharistični kongres jc privabil posebno mnogo gostov, dalje pa tudi nekateri drugi večji kongresi in ekskurzije. Dr. Brilej je podal statistiko, ki je našim čitateljem že znana. Velika ugodnost za -tujski promet pomenja zlasti znižanje, voznine ob sobotah in nedeljah. Velika napaka je. da Ljubljana še nima primerne železniške zveze z piorjem. Za Ljubljano je dalje nujno potrebno asfaltiranje cest Ljubljana—Celje —M; —Zagreb in zveza Ljubljane s Savinjsko dolino. laribor, Ljubjana-^Podkorensko sedlo, Ljubljana —Jezersko, Ljubljana—Kočevje—Sušak. Ljubljana Ljublja Tudi zračni promet Ljubljane ima veliko važnost za tujski promet Ljubljane. Dr. Brilej nato poroča o najvažnejših določbah nove uredbe o pospeševanju turizma. Ugotovil je predvsem, da jc lani vrgla taksa na bivanje tujcev v iznosu 10% 180.000 dinarjev mestni občini, v sedanjem proračunskem letu pa bo znašala 250.000 Din. Proračun za tujski promet pa mora ostati na višini 100.000 Din, ker občina v drugih postavkah tudi skrbi za tujsko-prometne potrebščine. Saj plačuje občina 213.000 Din samo za najemnino za letališče. Na tajnikov predlog je tujsko-prometni svet sklenil, da se mesto Ljubljana uvrsti med turistične kraje naše države ter je odredil tajništvu, naj pri banski upravi doseže, da ostane Ljubljana tudi po novi uredbi v seznamu turističnih krajev države, da bodo nje obiskovalci deležni ugodnosti pri vožnji, ki jih nova uredba o pospeševanju tujskega prometa obeta turističnim krajem. V debati je brlo zlasti povdarjeno, da je Ljubljana središče turizma v Sloveniji in da ima vse pogoje za turistično mesto. Dr. Štele je ugotovil pomembno novost, da je turističnim odborom, ki so v redu določeni, naročeno tudi. naj skrbijo za varstvo umetnostno-zgodovinskih spomenikov. Glede napitnine pa je tujsko-prometni svet prišel do spoznanja, da se da ta zadeva regulirati le z zakonom. Na podlagi poročila ravnatelja Šebenika je svet ugotovil, da je možno ob počitnicah na posteljah prenočiti, v Ljubljani in v okolici v raznih zavodih, v hotelskih sobah, (ki jih je 750) in v zasebnih stanovanjih (1200 postelj na razpolago) skupno 3120 oseb. Tujsko-prometni svet ima sam precei obsežen inventar, v glavnem opremo za prenočišča;- ki je čez zimske mesece spravljen v podstrešju šentpeter-ske vojašnice. Tujsko-prometni svet je dalje obravnaval vprašanje raznih prospektov. V tekočem letu bo izdanih 24.000 novih prospektov Ljubljane in sicer po b000 srbsko-hrvatskih in nemških, ter po 4000 češkoslovaških, francoskih in esperantskih. Vsi prospekti bodo opremljeni s slikami Ljubljane. Sklenjeno je bilo dalje, da tujsko-prometni svet postavi v Zvezdi novo vremensko hišico, h kateri bo prispeval iz svojih sredstev 10.000 Din. Drugo bodo prispevali zasebniki. Možno je, da se postavi na Gradu orijentacijska naprava, kakor si jo zamišlja Oskar Delkin. Potrebno bo poskrbeti 7a boljše markacije na Rožniku, v Tivoliju, na Ljubljanskem gradu, v Mestnem logu pa bodo opuščene. Rožnik in Golovec morata biti očiščena potepuhov. Tujsko-prometni svet je dalje obravnaval še razna druga vprašanja, kakor ohranitev spomenikov, varovanje nočnega miru in dostojnega vedenja prebivalstva, vprašanje ureditve glavnega kolodvora in vprašanje letališča. V dnevih od 11. do 23. maja bo tujsko-prometni "svet priredi! lečaj za vodnike po Ljubljani. Na tečajih bodo predavali gg. Štele, dr. Zwittcr, dr. Ložar, dr. Ilešič. dr. Koče, dr. Brilej, ravnalelj Pintar in Edvin Bežek. pri ogledih Ljubljane, Ljubljanskega gradu, muzeja, in Narodne galerije ter umetnostnih spomenikov bodo vodili: dr. Štele, dr. Ložar, inšpektor Wester, Potočnik, Kozinc in ravnatelj Zorman. JIlati človeškega roda Za maj in slednji čas. 9. Oznanjena angelom. Neizmerna je morala bili skrivnost Marijina t Bogu, da je niti angeli niso mogli umoti. Luciier, vodja upornih angelov, se je aioer mogel pona-Sati * izredno bistnostjo duha, vendar pomena izvoljene Device ni mogel doumeti. Deloma ga je motila oholost, deloma ga je razdvajala slava zemeljskega bitja. Tako se je moralo tudi nad satanom »polniti Gospodovo zagotovilo: »Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi.« Zemljani »o zavzeli mesta, ki jih je izgubil Lucifer s svojimi privrženci. Koliko mora Marija veljati pred Bogom, da se ni pomišljal vekomaj zavreči trumo upornih angelov, da vekomaj poveliča pokorno zemeljsko Devico. Svetopisemska beseda: »-Pokorni bo govoril o zmagah,« s« ni nikoli v nikomur eijajneje »polnila, nego t zmagoslavni Mariji; pa se tudi ni nikoli nad nikomur bridkeje in silneje zmaAčeralfc, nego nad poraženim satanom. »Poražen i« sovražnik »vete Device!« je odmevalo t nebeSkem ln človeškem zboru m bo odmevalo od koncila v Efezu 431 do konca dni: od Cirila Aleksandrftak»-ga do zadnjega zagovornika Marijine Časti. Na božji tehtnici izgubi vsa svetlost hi mirnost svojo vrednost tn tehtnost, č« j« ne pr» Sinja duh svete pokorščine, kakor zveni v Mar^M ▼dani duji: »Glej, dekla sem Gospodova.« O pogledu na Marijo je moglo celo sntfefooi rasti spoznanje o Bogu in ljubezen do Boga. Postala je namreč vzvišen zgled vsem angelom in ljudem. Prej ko ljudje, so jo poznali tn pozdravili angeli? Zdrava, milosti polna! Obenem je bila Marija straSna sita, kakor urejena vojska zoper satana ln njegove duhove. »Ona ti bo glavo strla.« S svojo nogo, to je s svojo ponižnostjo, je Marija strla kači glavo, to je satanovo prevzetnost. Zoper satanske »le r človek« je zmagovita le ena moč: Ponižnosti Aretacija ciganskega tatu Litija. 8. maja. Letos meseca februarja se je potikala v okolici Mlmš pod Sveto Goro večja ciganska tolpa, ki je ukradla posestniku Jožetu Arhu iz vasi Okrog pri Brišah 6000 Din v bankovcih. Cigani so po tej tatvini takoj izginili. Orožniki pa so vseeno ugotovili, da je tod pohajkovala ciganska družina Ni-količev, za katero je izdalo tiralico. Ta torek so orožniki ujeli na štajerako-hrvaški meji na Klancu vodjo te tolpe, 36-letnega Janka Nikoliča. Ko so ga orožniki zaslišali, je priznal, da je on ukradel Arhu 6000 Din. Medpotoma pa je orožnikom ušel, pa so ga takoj zopet ujeli, nato pa pod močno eskorto 5 orožnikov privedli v Litijo, kjer »o ga oddali v tukajšnje sodne zapore. Pri zasliševanju na sodniji je Nikolič svoje prvotno priznanje preklical ter izjavil, da je Arhova žena omenjenih 6000 Din dala njegovi ženi, ki ie Arhovi natvezila, da ima vrečo papirja »začaranega«, če ji pa da 6000 Din, bo z njimi zacoprala ter se bo papir \ vreči spremeni! v cel milijon »jurjev«. Kaznilnico je hotel zažgati Drzen poskus na dosmrtno ječo obsojenega jetnika Maribor, 8. maja. V mariborski moški kaznilnici so imeli razburljiv doživljaj. Neki na dosmrtno ječo obsojeni jetnik je skušal v kaznilnici povzročiti požar, samega sebe pa usmrtiti. V svoji celici jc ial slamnjačo k vratom ter jo zažgal. Potem se je vlegel pod okno in si prereza! žile na rokah. Ker pa se je menda zbal, da bi ga dim prej zadušil, predno bi mu odtekla iz prerezanih žil kri, je postavil poleg sebe vtč z vodo, iz katerega je močil krpo, katero si je dal na obraz ter se tako varoval pred zadušenjem. Še pravočasno so pazniki opazili dtm, ki se je jel valiti skozi zaklenjena vrata na hodnik. Naglo je bila ključavnica odklenjena, vrata pa so morali vdreti s silo, ker jih je kaznjenec od znotraj zabarikadtral Potem so pogasili ogenj ter spravili iz celice jetnika, ki se je krčevito branil, da so ga komaj obvladali. Obvezali so mn ranjen« roke ter ga »pravili v bolniško sobo. Ogenj je v celici precej ožgal vrata in tla, druge nesreče pa ni napravil, ker so nevarnost pravočasno opaziti, Drzna tatinska tolpa na meji Kradli so konje in jih prodajali v Avstrijo Maribor, 8. maja. Prevaljskim orožnikom se je posrečil dober lov. Razkrinkali so drzno tatinsko tolpo, ki je bila strah in trepet kmetov na meji. Kradla je rz hlevov konje ter jih tihotapila v Avstrijo, kjer je imela svojega zaupnika, ki je potem ukradene ko- S tekme Avstrija Anglija na Dunaju: Predsednik Miklnu obe enaj »torie-i. in i»o« konj to se dogajale te dalj časa posebno t pre-valjskem okraju. Tako je bil ukrade« 4. aprila konj posestniku Smrečniku n« Strojni, 6. aprila konj posestnika Sirka na Suhem vrhu, 19. aprila konj posestnika Merkača v Kotljah, 23. aprila koni posestnika Repotočnika v Tolstem vrhu, 25. marca je bila odpeljana posestniku Lisniku v Gaber-niku iz hleva krava, dne 1. maja pa istemu posestniku zopet kobila. Poleg tega so s« dogajale v okraju še razne druge tatvine. Sledovi ukradenih živali so rodili proti avstrijski meji in sicer največkrat skozi gozdove pri Jaannici. Orožniki so sedaj tatove izsledili. So to mlinar Anton Gmaj-ner iz Sv. Danijela, Glinik Jožef iz Velikovca ter hlapec Hribar Jožef iz Jamnice. V Avstriji pa so imeli kot pomagala nekega Blažiča, italijanskega državljana, ki je bil iz naše države zaralii tatvin r.a trajno izgnan ter se je zadrževal sedaj v Avstriji, kjer je kupčeval s konji, katere so mu navedeni spravljali čez mejo. Konje so v Avstriji prodajali po 700 šilingov, ter si plen delili. Imeli so na ta način lep zaslužek, ki jih je pa sedal spravil v ječo. Posrečilo se je tudi dognati, kam so v Avstriji prodajali ukradene konje ter so jili avstrijske varnostne oblasti sedaj tam zaplenile Konje bodo vrnili lastnikom. Novo mesto S skokom v Krko si je hotela končati življenje mlada žena nekega potujočega brusača. V Kandiji se je pri »studencu« vrgla v hladne valove Krke, vendar pa 60 jo ljudje še pravočasno rešili. Močan žaromet, ki lepo osvetljuje šmarnični oltar, m namestili na obokn kapele sv. Antona v frančiškanski cerkvi. Dela na ozemlja novega parka napredujejo sicer počasi, a stalno. Ves prostor fe že izravnan in razdeljen v polja. Tudi Ljubljansko cesto so že pričeli pred okrajnim načelstvom rnzSirjevati, da t« bo spojila, orir »prejela vas* vb« cestišče novega p«rW»- Drobne novice Dares premiera t Himna lepote nailh krajev in nalili ljudi i Hlm, M je Zal doma In i tujini ogromen uspeli! Vsi posnetki Izdelani r najiarobnejSIh krajih Bosne in Hercegovine! Bosansko rapsodija WI»ly Ulchberger. S%rl^lta Hor- M,pe,a ,n Mpoxa,,na ney In Attlla HOrblger Predstave ob ie, 19-13 ln 21*19 tiri Telef.aa-ai kino uma h Kaj pravite? Tajniitvo JRZ je poslalo v Komendo g. Strcinv neko pismo dne 3. aprila. Dne .?. maja je g. Strcin to pismo ie dobil. Iz Ljubljane do Komende je torej pismo hodilo nit manj kakor 29 dni. Kaj pravite? Koledar Sobola, 9. maja: Orcgorij NicianSki, cerkveni učenik. Novi grobovi + V Salve v Italiji je umrla gospa Slava dr. Cosi-jeva, žena zdravnika, hčerka g, Trampuša, bivša učiteljica. V smrtnem oznanilu se nam je vrinila neljuba poomota, ker se je pisalo ime dr. Cosija mesto s črko C s črko K, kar s tem popravljamo. Obenem izražamo prizadeteim družinam, našim naročnikom, iskreno sožalje. Osebne vesli » Iz banovinske službe Ludvik Rupelj, banovinski ekonom-upravnik banovinskega posestva v Ponovičah, je premeščen za pomočnika okrajnemu kmetijskemu referentu pri okralnem načelstvu v Ljubljani. Anton Lenarčič, služitelj II. pol. skupine pri bolnišnici za duševno bolne v Ljubljani, je napedoval v I. polož. skupino. — Srečko Kavčič, služitelj II pol. skupine pri bolnišnici za duševno bolne v Ljubljani, je napredoval za slu-žitelja 1. pol. skupine — Stojan Jenko, dosedanji volonter, je sprejet v službo kot banovinski dnev-ničar-zvaničnik pri tuk. bančni upravi. = Odvetnik g. dr. Milan šijanec je vpisan v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem isfotam. Pri neredni stoiki, napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna FRANZ-JOSEF0VA enka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih, zdravniški praksi se uporabila Franz-JosefoVK voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tud: pri otrocih. H*, po min. nor. pol. tn nar. 7x1 r. S br. 15485, 28. V. 95. — Kongres krščansko socialistične delavske mladine. V nedeljo, 10. maja bo v Ljubljani kongres krščansko socialistične delavske mladine, ki ga bo priredila Mladinska zveza JSZ. Program kongresa bo sledeč: Ob 9 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ob pol 11 manifestacijsko zborovanje delavske mladine v dvorani Delavske zbornice. Ob 3 popoldne predstava socialne drame »Boštjan iz predmestja« v dvorani Delavske zbornice. Predstava se bo za udeležence iz Ljubljane in bližnje okolice ponovila ob 8 zvečer, ker je popoldanska predstava rezervirana le za udeležece z dežele. Vstopnina na predstavo je 4 Din. Kongresa se bo udeležil tudi generalni tajnik krščanske strokovne internacionale P. j. Serrarens, zastopniki Radničkega strokovnega saveza iz Zagreba in drugi, razen tega pa delavska mladina iz vse Slovenije. Mladinska zveza je za fo priliko izdala tudi lepo ^brošuro »Kongres kršč. soc. delavske mladine«, kjer je obdelala važna delavska in mladinsko vzgojna vprašanja našega ljudstva. Cena posameznemu izvodu je 3 Din. — Vse župne urade ljubljanske in lavantinske škofije, najvljudneje prosimo, da bi blagovolili priporočiti naše binkoštno romanje na Trsat, združeno z izletom na otok Rab, s prižnice. Marsikdo bo hvaležen za opozorilo radi izredno ugodne cene: kdor gre z nanu plača 160 Din (iz Ljubljane), če pa napravi to pot sam, ga stane 332 Din; (Štajerci, ki se vozijo s posebnim vlakom samo od Zidanega mosta, plačajo 25 Din manj). Kdor pa plača do 15. maja ima 20 Din popusta od navedene cene. — Posebno znižano ceno imajo dijaki, vajenci in otroci do 14. leta: 120 Din, če plačajo do 23. tnaja. — Kdor ima prosto ali režijsko vozovnico plača 50 Din. Kdor plača za 10 oseb, dobi eno vozovnico brezplačno. — Posebni vlak vozi iz Ljubljane (Štajerci vstopijo v Zidanem mostu) dne 30. maja ob 16.30 (čez Žid. most, Zagreb, Karlovec in se vrača po isti progi) s Sušaka 1. junija ob 20.30. V Ljubljano dospe 2. junija okoli 6 zjutraj. — Gg. duhovnike i>rosimo, da bi od ljudi sprejemali denar in nam ga poslali do 23. maja, ko zaključimo romar- ski spisek. — Romarske izkaznice, vozni red in ves spored bomo pravočasno poslali na njihove naslove za vsakega romarja. Kdor želi podrobnih pojasnil v naprej, naj se javi po dopisnici na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana. Šentpeterska vojašnica. — Vodstvo »Svete vojske«. mmmmmammm m ^mmmatmmBammmtmmmntmmmMKmm — _Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef arreneiee«. ■■.i.....———..................—m— — IX. mednarodni kongres zobozdravnikoov bo v času od 2. do 8. avgusta 1936 na Dunaju. S kongresom je zvezana mednarodna dentalska razstava. Številna znanstvena spoznanja in tehnične novotarije zadnjih desetletij, ki bodo sprožene na IX. mednarodnem zobozdravniškem kongresu na Dunaju, bodo posebno izpričale obsežno znanstveno stroko zobozdravilstva in s tem pomen kongresa, za katerega se žc vse univerze sveta zanimajo. — Interesenti dobijo natančnejše informacije pri avstrijskem konzulatu, Ljubljano, Tvr-ševa cesta 31. Izpremcmba rodbinskega imena. Banska uprava dravske bnovinc je dovolila Antonu Fakinu. članu občine Blanca v brežiškem okraju, izpremembo rodbinskega imena v Jakil. Sejni v Prevaljah! Za Prevalje je določen sejm v četrtek pred Sv. Urbanom. Ker je pa na la dan praznik, bo sejm 8 dni kasneje, t. j. dne 28. maja t. I. — Občina Prevalje. — Dr. Ivan Pregelj, Osnovne črle iz književne teorije. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1936. Strani 113. Cena 24 Din. — Neštetokrat se ic ponavljala želja, da bi prof. dr. Pregelj izdal svoje črtice iz književne teorije. Saj Slovenci vse doslej nismo imeli zares priročne knjige o teh vprašanjih, ki sc v šoli pri pouku slovenščine teden za tednom povračajo in ki o njih tudi vsakdo, ki ljubi besedno umetnost, od časa do časa želi pojasnila in razjasnitve. S tem, da je Jugoslovonska knjigarna pravkar izdala v kompletni knjižni izdaji le »Osnovne črte«, je tedaj storila veliko uslugo predvsem našim profesorjem in dijakom, daje pa lično in močno porabno knjižico v roke tudi vsakemu slovenskemu izobražencu. Avtor je dal v kleni predelavi enotno učinkujoče delo. Pojmi so jasno definirani in razloženi. Knjiga obravnava, kakor drugače tudi ni pričakovati, najprej epičrio pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Za šolo praktično porabna in za vsakogar zanimiv repeti-torij so »Snovno pregledna vprašanja in odgovori« na koncil knjige. Močno je nadalje pozdraviti, da je avtor vpletel v drobnejšem tisku tudi orise in preglede vsake književne vrste po posameznih svetovnih književnostih, s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo je vredno toplega priporočila. Oprema je jako lepa. — Padel z voza. V Senožetih pri Dolu je padel z voza 15-leini posestnikov sin Ivan jelnikar ler si zlomil desno roko. — Dve ponesrečenkL Ljubljanska bolišnica je sprejela včeraj 21-letno Ivano Bokavškovo, delavko z Brezovice, ki si je med delom v tovarni poškodovala desno rok. — V Podutiku se je doma poparila z vrelo juho 6-leina Bernarda Medved-ščkova, hči vrtnarja. Dobila je opekline po glavi in obeh rokah. — Nova nesreča v Zasipu. Zasip pri Bledu je znan kraj plazov, saj je še v spominu strašna nesreča, ki se je pred leti tam pripetila. Včeraj je delal tam v gramoznici 38-letni delavec Leopold Ivanič iz bližnje vasi Brega. Med delom ga je plaz zasul. Pri nesreči si je Ivanič zlomil desno nogo. Nesreča je zelo huda ter bodo morali Iva-niču v bolnišnici v Ljubljani nogo najbrže odrezali. — Društvo »Narodni Dom< (prej Narodna Knjižnica in Čitalnica) v Zagrebu priredi danes ob 21 svojo prvo toletno zabavo »Pomladansko veselico« s koncertom. Na koncertu nastopijo gdč. Erika Druzovič, g. Josip Rijavec, društveni oktet, liarrnonikaši hi drugi, kar vsekakor dokazuje prvovrsten program. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. Prireditev bo v Novinarskem domu. Reklamiranje vabil v društveni pisarni Zagreb, Kraljice Marije štev. 3. — Zločin ali samoumor? Nedavno smo poročali, da je naplavila Mura v Melincih truplo neznane mlajše ženske, ki je kazala na glavi znake močne telesne poškodbe. Raztelesenje, ki so ga izvršili sodni zdravniki, je ugotovilo, da izvirajo ti znaki od udarca s topim trdim orodjem in so bili nedvomno zadani od tuje roke, še predno je prišlo telo v vodo. Truplo so pokopali na pokopališču v Črensovcih. Ker na naši strani reke ni bilo prijavljenega nobenega slučaja, da bi kako žensko pogrešaii, so poizvedovali tudi v Avstriji. Sedaj je prišel iz Ottenberga pri Lipnici v Čren-sovce posestnik Josip Ledinegg ter izjavil, da je bilo najdeno truplo njegove pokojne žene, ki je izvršila v Muri šSmoumor, Dne 16. aprila se je njegova 28-letna žena Jožefa odpeljala s kolesom v družbi Joška Fikoli od doma proti Spilju. Kakor ie potem pripovedoval Fikoli, se je Jožefa Ledinegg na mostu v Spilju nenadoma vzpela čez ograjo ter skočila v Muro, v kateri je utonila. Ledinegg je prepričan, da je njegova žena res izvršila sajnoumor. Naše oblasti eo pa na podlagi ugotovitve raztelesenja sporočile v Avstrijo, da gre skoraj gotovo v tem slučaju za zločin. Na-daljno preiskavo vodi sedaj sodišče v Lipnici. — Na kraljev grob na Oplenae, čez Zagreb, Osijek, Belgrad; nazaj Kragujevac, Valjevo, Banja-luka, Karlovac - z avtom 15. do 19 maja. Lepo, zanimivo potovanje! Pojasnila zastonj. — »Po božjem svetu«, Ljubljana. Sentpetrska vojašnica. — Vid Vaših očj si obvarujete le z optično čistimi brušenimi slekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9 — Ljubljana Ljubljana O Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. © Dobrodelna akademija Družbe sv. Vincen-cija Pavelskega, ki je našla obilo priznanja pri prvi prireditvi (25. aprila), se ponovi na splošno željo v nedeljo, 10. maja ob 4 popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Na programu je recitativ »Kruhek spi« (besedilo Fr. S. Finžgar, glasba M. Tome), govor Fr Kremžarja, zborna deklamacija »Dobrotnikom« (I. Pregelj), scenična recitacija »Preroki in mi«, in izvirna Fr. Sal, Finžgarja igra v 2 dejanjih »Nova zapoved«. Akademija tvori idejno celoto, igra pa je zajeta iz življenja naših brezdomcev. — Vstopnice se dobivajo: v trgovini Remec, Poljanska cesta, M. Pollak, Rimska "cesta in v trafikah: Šoukal, Pred škofijo, »Union«, Miklošičeva cesta, Dimic, Marijin trg (ob tromostov-iti). — Cisti dohodek pride v prid ljubljanskim ubožcem. Dobra srca, iskreno ste vabljena! © Kongrcgarija gospodov pri sv. Jožefu priredi poleg svojega rednega letnega izleta, ki bo prvo nedeljo v juniju, še izredni majniški izlet, in sicer prihodnjo nedeljo, 10. maja 1936 v »negotov cilj« proti Gorenjski. Zbirališče ob 7. zjutraj pred glavnim kolodvorom ob vsakem vremenu, kjer bomo sporazumno določili, ali je izlet mogoč ali ne. Na cilju (v kaki prikupljivi podružnični cerkvici) bo sv. maša e skupnim sv. obhajilom. S seboj vzemite mnogo humorja in »kaj za pod zobe!«, ker bomo imeli na prostem piknik po ceremonijelu iz nahrbtnikov. Spec.ialiteta: pečen krompir in črna kava. — Vsi vljudno vabljeni! — Odbor. 0 Izdajo živinskih potnih listov in živino-ogled rte posle za bivšo občino Vič bo od 10. maja t. I. dalje opravljal samo g. Pavlic Ferdinand, gostilničar in posestnik na Tržaški cesti št. 29. Z istim dnem je razrešen dolžnosti živinooglednih jkisIov g. škerlj Ivan, kovač z Viča št. 66. — Mestno poglavarstvo. © Kino Kodeljevo igra danes ob pol 9 »Zadnjo ljubezen« (Oskar Karlweiss') in »Modro ženo« (Lil Dagover). © Tombola naših poštarjev. Združenje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. t. m. IZ javno tombolo ob 15 na Kongresnem trgu. Prodaja tombolskih kart se vrši dopoldne na vseh važnejših točkah mesta. Ker so dobitki, zlasti glavni, letos izredno bogati, opozarjamo občinstvo, naj pridno kupuje karte in se v čim večjem številu udeleži tombole. Na Kongresnem trgu pri tomboli naj se občinstvo strogo drži danih navodil. Strogo je prepovedano naslanjati se na oder ali stati v nefiosredni bližini odra. Občinstvo naj zadete številke na svojih kartah črta, a toliko, da so še vidne. Osebe, ki pridejo po dobitke naj ne navale na oder, mirno naj čakajo na dobitke. Ob sklepu tombole se posebno opozarja občinstvo, da ne meče svojih listov na oder. ker bi se lahko pripetile nesreče. Tudi naj jih ne mečejo v zrak in po tleh. © Policijska preiskava proii vlomilcem. Policija je včeraj zaključila svojo preiskavo proii prijetemu vlomilcu Gabrijelu Dolencu in njegovim pajdašem, katerim je že takoj v prvih dnevih po aretaciji dokazala 10 večjih vlomov, izvršenih v zadnjih dnevih. V teku nadaljne preiskave je dokazala še večje število vlomov in latvin. Ti prebrisani in predrzni tatovi so vsak vlom in tatvino izvršili točno po ndrCrtu ter se preživljali samo od izkupička nakradenega blaga. Policija zaenkrat j še odklanja uradno pojasnilo o poteku preiskave, ' znano je Ic to, da bo vsa vlomilsko družba danes i izročena sodišču. i Maribor Maribor hoče,boljše poitne zveze Kot odgovor prizadetih krogov na pojasnilo poštnega ravnateljstva v gornji zadeivi, ki je bilo ponatisnjeno v naših dnevnikih dne 30. aprila t L, se nam sporoča sledeče: Navedbe vloge Združenja trgovcev za mesto Maribor odgovarjajo v polni meri reaoici, ker izhajajo tozadevne informacije iz absolutno avtentičnih virov. Pač pa se mora ugotoviti ie sledeče dejstvo: Brzi vlak, ki odhaja iz Maribora ob 13.58 ter pride v Zagreb ob 17.50, ima zvezo z osebnim vlakom, ki odpelje iz Zagreba ob 18.25 proti Belgradu, to je aimbulančna zveza, za katero se Maribor poteguje. Čim bi se ista vzpostavila, bi lahko ambulanca, ki odpelje iz Ljubljane ob 13.40, pride v Zagreb ob 17.30 in gre dalje ob 18.25, popolnoma odpadla ter se lahko ukine, kajti — kot že obrazloženo — mariborski brzovlak bi prevzel pošto v Mariboru, Zidanem mostu ter bi jo c^ddal v Zagrebu osebnemu vlaku ob 18.25. — Pribijeano samo še eno dejstvo, da bo imel MariboT, to važno prometno križišče in prometni centrum severnega dela Dravske banovine, po nameravani reformi samo eno pisemsko in eno paketno ambulanco, medtem ko sta Ljubljana in Zagreb v pogledu te prometne panoge mnogo bolj obdarjena. , Če se torej ena ambulanca lahko brez škode za prebivalstvo ukine in s tem prištedi precejšnja vsota državnega denarja, zakaj potem komplici-rati naše, že itak revne prometne razmere, zakaj po nepotrebnem premeščati poštno uradništvo iz Maribora, kar pomeni zopet odvisno fiskalno obremenitev? Poudarjamo, da je prošnia, iznešena v vlogi Združenja trgovcev za mesto Maribor po izboljšanju poštnega prometa z Zagrebom, odnosno našo prestolnico in našim jugom v polni meri upravičena ter odgovarja v vsakem oziru željam in potrebam mariborske gospodarske, če ne celokupne javnosti. • • • □ Sprejemi pri banu dr. Natlačeno. Sresko načelstvo Maribor levi breg razglaša: Ob priliki službenega obiska mesta Maribora in srezov Maribor levi in desni breg, bo g. ban dr. Natlačen sprejemal v prostorih ereskega načelstva Maribor levi breg dne 13. maja od 10. do 13. ure predstavnike državnih in samoupravnih oblastev. deputacije in posamezne stranke. □ Izpit za stavbenika je napravil z odličnim uspehom g. Požavko Jožef, gradbeni uradnik pri tvrdki Czeike. Čestitamo! □ V proslavo materinskega dne se vrši v torek, dne 12. maja ob 20. un v dvorani Ljudske univerze literarni večer, posvečen materi. Na sporedu so recitacije naših pesnikov in pisateljev. -Vstopnina prostovoljna v prid revnim materam. □ Nagrade za lepake Mariborskega tedna. Za V. Mariborski teden je bilo vposlanih 53 osnutkov za lepake. Razsodišče za ocenjevanje je priznalo prvo nagrado 1000 Din osnutku »Merkur« Petra Koojančiča iz Ljubljane, drugo nagrado 500 Din je dobil osnutek »Jeka« gradbenih tehnikov Rada Janežiča in Franja Kikla iz Maribora, tretjo nagrado 250 Din pa osnutek »Sodobni plakat« Petra Kocjančiča iz Ljubljane. Četrte nagrade razsodišče ni moglo podeliti, ker je bil ocenjeni osnutek anonimno poslan pod geslom »Piramida«. Vsi osnutki so bili včeraj razstavljeni v kvzinski dvorani. Razstava traja do nedelje. □ Šahovski dvoboj Maribor : Gradec preložen. Šahovski klub »Blau-Weiss« v Gradcu je sporočil Mariborskemu šahovskemu klubu, da ima težkoče pri nabavi potnega dovoljenja. Zaradi tega odpade za nedeljo določen dvoboj med obema kluboma ter se bo vršil kasneje. □ Zanimive razstave se obetajo na letošnjem Mariborskem tednu. Odbor za zračno obrambo mesta organizira razstavo sredstev za obrambo proti napadom s splinskimi bombami. Na razstavišču bodo zakloni in številna druga obrambna sredstva. Mariborska tfasilska četa pa bo organizirala razstavo najmodernejšega gasilskega orodja in priprav. □ Obrtno gibanje. V aprilu pade v oči znatna razlika med izdanimi in izbrisanimi obrtnimi pravicami. Dovoljenih je bilo namreč 19 novih obrti, izbrisanih pa 6 starih obrtnih pravic. □ Zaposlitev tujih državljanov. Pozivajo se vsi tuji državljani, da se zglasijo v mesecu maju pri predstojništvu mestne policije z dovoljenjem o zapovslenjti, izdanim za nedoločen čas, oziroma z izkaznico o poklicu in 25 din. kolekom. □ Racija na avtomobiliste. Včeraj dopoldne je močan kordon policijskih stražnikov zaprl drž. most "ter ustavil vsakega avtomobilista. Vsem vozačem so točno pregledali vse dokumente, če so v redu glede izpita in šoferskega dovoljenja in če je vozilo letos pregledano in v redu prijavljeno. Racija je avtomobiliste močnO presenetila, zlasti tiste, ki so vozili kar »črno«.v Uspeh jc bil ne-pričakovan. Nič manj kot 30 slučajev so stražniki zabeležili ter prijavili oni^ii^-Mnu predetojništvu. □ Novice na športnem polju. V nedeljo bo na igrišču Rapida ob 15.30 prijateljska tekma S. K. Celje (Celje) : S. K. Rapid. — ISSK Maribor nastopi na svojem dosedanjem igrišču proti S. K. Škotu. S to tekmo se poslavlja klub od svojega igrišča, na katerem je 17 let vzgajal generacije športne mladine in dosegal lepe uspehe za mariborski šport. □ Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil dobro založen z ribjim blagom. Prodajali so menule po 10, azijale po 22, salpe po 10, postrvi po 36, očare po 16, škuše po 20 in linje po 20 Din za kilogram □ Dvoboj na Dravi. V četrtek zvečer sta se sprla na Dravi dva ribiča v čolnu. 29-letnega Ri-harda Neuerja je njegov tovariš udaril z veslom s tako silo po rebrih, da ga je zvrnil v vodo ter mu zadal težko poškodbo. Neuerja, ki je srečno prišel na breg, so morali spraviti v bolnišnico. □ 81 kaznjencev so odpustili pogojno iz mariborske kaznilnice in lahko odslužijo preostanek kazni doma. Med njimi je 5 kaznjencev iz Srbije, med temi nek diiak meniške šole, ki je v samostanu prišel v nasprotstva s kazenskim zakonom. □ Mlad nepridiprav. Lansko leto je pobegnil iz dečjega doma v Mariboru 14-letni Mostnak Emil. Fant je bil rojen v kaznilnici nekje na Bavarskem. Te dni je mladetla beguna zasačil orožnik v vlaku blizu Maribora. Pri njem so našli precej denarja. Izkazalo se je. da sc ie fantin potepal celo leto nekje na Hrvatskem, ter se preživljal s tatvinami. Celje & Umrla je v Celju gospa Lopa® Jožefa, 57-letna soproga pekovskega mojstra na Dečkovi cesti 20. Pogreb pokojne bo danes popoldne. N. v m. p. -0'Osebna vest. Profesorski izpit je opravil Josip Štern, suplent drž. realne gimnazije v Celju. Čestitamo I -0 Olimpijski odbor ima sejo v ponedeljek ob 18 v telovadnici mestne narodne šole. 3r Generalna stavka v Westnovi tovarni je bila v četrtek zvečer po uspešnih pogajanjih med delodajalci in delojemalci končana. Delo se bo nadaljevalo v celotnem obsegu. & Zveza občinskih uslužbencev dravske banovine ima v nedeljo, 10. t. m. ob 9 dopoldne na mestnem poglavarstvu redno letno skupščino. & Protituberkulozni teden v Celju. Letošnji protituberkulozni teden se bo vršil po celi državi od 17. do 24. maja, na katerega se pripravlja tudi celjska protituberkulozna liga. Upravni odbor je sklenil, da v tem času organizira razne prireditve v prid jetičnim bolnikom in otrokom. Kakor zvemo, bodo celjska pevska društva v ta namen priredila v mestnem parku koncerte in železničarska godba promenadni koncert. Športna društva pa brzoturnir na Glaziji, ki bo zelo zanimiv. Predavanje primarija zdravilišča na Golniku dr, Neu-bauerja v ljubljanskem radio pa bo pred kolodvorom prenašal zvočnik. Dame in gdč. samaritanke pa bodo v protituberkuloznem tednu pobirale prispevke v prid jetičnim bolnikom in otrokom v na-dš, da iih ne bo nikdo odklonil aH zavrnil. K sodelovanju vabljeni vsi! Točen spored teh prireditev še sporočimo. Geslo letošnjega protituberkulozne-ga tedna je: »Lažje je jetiko jjreprečevati kot zdraviti — zato ustanavljajte lige in podpirajte dispanzerje.« -0" Mestna občina celjska razpisuje oddajo voženj za navoz gramoza na občinske ceste. Točnej-še navedbe so razglašene na uradnih deskah. Litija Naše prdfcvetno društvo, dramski odsek, vpri-zori drevi ob 8 in v nedeljo popoldne ob 3 v dvorani Na stavbah za zaključek sezone krasno pretresljivo 3 dejansko dramo v 6 slikah angleškega dramatika Sherriffa »Konec poti«, V Rilshem samostanu Po dvanajsturni vožnji z brzovlakom smo se pripeljali iz Varne zopet nazaj v Sofijo. Člani sofijske lige so nam medtem pripravili vse potrebno za obisk samostana Sv. Ivana Rilskega. Neumorni tajnik lige Dr. Božinov je storil vse, da nam je bilo zaključno potovanje čim udobnejše in lepše. — Po polurnem odmoru smo nadaljevali pol z avtobusom proti Rilskemu pogorju, skrajni seve-rozapadni točk'i Rodope pogorja, ležečem južno od Sofiie. Vožnja je trajala polnih sedem ur. Vozili smo se med griči in lepo ter skrbno obdelanim poljem, mimo Pernika, največjega premogovnika in rudnika v Bolgariji (bolgarske Trbovlje). Tam v bližini so tudi tovarne za steklo, cement in apnenice. Pot nas je vodila dalje v dolino reke Rile, do vznožja Rilskega pogorja in je prešla nato v divjo, romantično sotesko. - V samostan smo dospeli okrog 4 popoldne. Pred vrati nas je ze pričakoval predstojnik samostana - igumen - s spremstvom Vodil nas je v svojo sprejem-nico m nas pogostil bo bolgarskem običaju. Nato so nam odkazali snažne, toplo zakurjene sobe ker tu gori je hladno (1.200 m nadmorske višine)' Na bližnjih vrhovih je bilo vse polno snega ki ostane ponekod skozi celo leto. Južno od samostana je gora Musala, najvišji vrh na Balkanskem polotoku. V samostanu smo ostali čez noč. Prosti čas smo uporabili za ogled poslopja cerkva (6 po številu) in okolice. Je to največji samosian v Bolga-rin in tvori tudi samostojno upravno edinico. — Ker je »Slovenec« svoj čas že objavil obširen opis samostana, ga danes ne bom ponovno opisoval. V samostanskem muzeju je shranjeno znatno bogastvo, obsegajoče zlate in pozlačene ter srebrne predmete z dragocenimi kamni, knjižnico itd. Ob velikih praznikih vzame samostan pod svojo streho v 300 sobah do 20.000 romarjev in jih tudi prehrania, vendar največ za tri dni, kakor je razvidno iz v sobah nabitega pravilnika. Rilski samostan ie Bolgaru narodna svetinja, ker od tam se je začelo osvobodilno gibanje tretjega bolgarskega carstva. i • ■ Hr?,ni,i s™0 se v bližnjem modernem hotelu, ki je bil postavljen za letoviščarje. Zadnje kosilo smo pa imeli v samostanski obcdnici kot gostje arnimandriia. l c-,a ie lepo govoril o potrebi zblizania in sodelovanja med južnimi Slovani in z?'fj'> bi sc naše skupne želje čimpreje ures-nicile. Dobro pozna nas Slovence; z nekaterimi vzdzuie tudi zveze. ... Y,°žnia nazaj v Sofijo je bila lažja, ker so bila tla suha in smo vozili povečini navzdol Pravočasno smo še dospeli na sofijsko glavno postajo, kier nas je že čakalo mnogo naših znancev, hotec se od nas posloviti. In slovo je bilo res prisrčno. Zapeli smo skupno »Hej Slovani«, »Sumi Marica« in »Bože pravde«. Zopet je bilo polno cvetia prisrčnega stiskanja rok ter »Ura« in »Živijo« klicev, pa tudi vzklikov »Na svidenje« -»Do vizdane«. Tako smo zapuščali Bolgarijo, deželo vrtnic, tulipanov in dobrega slovanskega naroda. In ven- j n,vbll° nnie Poslednje slovo od bratskega naroda Naši Dragomančani nas niso hoteli kar tako pustiti čez mejo Pričakali so nas na kolodvoru m nas za slovo še enkrat pogostili. Lepo, zares lepo jc bilo v tej deželil H koncu bodi omenjeno še sledeče: Jugoslovanske državne železnice so nam dovolile za to potovanie 50% popust od normalnih voznih cen, bolgarske pa 75%. Na vsem potovanju po Bolga-rin sta nas spremljala dva člana sofijske lige in nam °lla - kot poznavatelja razmer - v izdatno pomoč. K)er smo se pojavili, smo bili povsod prisrčno sprejeti. Za vse: za gostoljubne sprejeme, pogostitve m vso naklonjenost: prisrčna hvala in na skorajšnje svidenje. —■ 2-a Zadružništvo državnih uslužbencev 1.1935 Zveza nabavnih zadrug državnih uslužbencev Je že izdala poročilo o poslovanju svojem in svojih članic v letu 1935. Iz tega poročila posnemamo (v oklepajih navedene številke se nanašajo na leto 1934): Zveza Je imela koncem leta 193B 231 (206) članic s 128.434 (116.845) člani. Od teh zadrug je bilo nabavnih 97 (92) z 72.327 (69.367) člani, 119 (97) pa je bilo kreditnih, ki so imele 54.642 (46.145). Poleg teh ima zveza še 10 stanovanjskih in 5 produkcijskih zadrug. Kot je iz gornjih podatkov razvidno, je povečanje števila zadrug kakor tudi članov pripisovati predvsem kreditnim zadrugam. Mnbavne zadruge so prodale svojim članom za 206.4 milijonov dinarjev blaga napram 187.0 milj. Diu v 1. 1934. Na nabavne zadruge v Sloveniji, katerih je 12 s 15.683 člani, odpade za 80.8 milj. Din prodanega blaga, kar dokazuje, da so te zadruge pri nas najbolj razvite. To se vidi tudi iz tega, da odpade v Sloveniji na člana za 5165 Din letno kupljenega blaga, dočim je povprečje za celo državo 2906 Din. Blagovne zaloge so znašale pri nabavnih zadrugah koncem leta 1935 40.9 mili. Din, dolžniki •zadrugarji 41.2 milj. Din. ostali dolžniki 12.2 milj. Din, premični inventar 5.5 milij. Din, nepremični inventar pa 18.1 milj. Din. Pasiva so v glavnem sledeča: deleži članov 10.1 milj. Din, gar. vloge 2.7 milj. Din, dolg zvezi 50.7 milj. Din, dolg raznim zadružnim ustanovam 2.6 milj. Din, ostali upniki 12.9 milj. Din, rezervni fondi 27.4 milj. Din, ostali fondi 5.9 milj. Din. Prebitek je znašal po odbitku zgube od 0.4 milj. Din 4.4 milj. Din. Na dividendah so zadruge izplačale svojim članom 6.9 milj. Din. Kreditne zadruge drž. uslužbencev so imele v letu 1935 sledeča lastna sredstva: deleži 23.6 Naknadna zamenjava bankovcev Počenši z 20. t. m. bodo glavna drž. blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, ki jim je rok za zamenjavo v Narodni banki poiekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din »z dotiskano rozeto« izdaje 30. novembra 1920, dalje 10 dinarski bankovci »rdečkaste« izdaje z dne 26. maja 1926 in 10-dinarski rdečkasti bankovci z dne 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev zastari. Za zamenjavo je potrebno, da lastnik bankovcev sestavi seznam bankovcev po vrsti, seriji in številki, da pa seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj točni naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi. O reorganizaciji obrlno-nadaljevalnih šot Ravno te dni se zaključuje pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah. Teh šol je v Sloveniji 70. Število je sicer majhno, v zadnjih par letih pa je tudi število vajencev manjše, saj je padlo od okoli 12.000 na 11.000 v podeželju, v Ljubljani pa od 1200 na 1000. Vsi ti vajenci povečini ohiskujejo obrtno-nadaljevalno šolo. Razmere so danes čisto drugačne kot v prejšnjih časih. Obrtno-nadaljevalna šola tvori nekako nadaljevanje ljudskošolskega pouka. Za marsikatere kraje fre še danes to potrebno in se tudi ne da drugače urediti, ker je število učencev različno in majhno in tudi ni drugih učnih moči, razen ljud-skošolskih učiteljev, ki so napravili posebne tečaje za pouk vajencev Lansko leto smo dobili nove odredbe ali zakon o ustroju obrtno-nadaljevalnih šol, o katerem pa moramo reči, da za nas ni bil nikaka pridobitev, kvečjemu nazadovanje za najmanj 10 let. Slovenija je zelo interesirana na teh šolah, saj sta p« nas najbolj razvita obrt in industrija, zakaj bi torej za nas ne veljal poseben, našim razmeram primeren ustroj teh šol. Zakaj se pri tej najnižji izobraževalni instituciji, ki jo sami vzdržujemo, izvaja totalni centralizem? Kakor že rečeno, so najštevilnejši učenci v mestih in še posebno v Ljubljani. Treba bi bilo v interesu splošnega napredka, da bi se vsaj tu pričelo s popolno reorganizacijo te šole. Dosedaj je bil namen šole podati vajencu znanje, ki ga rabi kot mojster za samostojno izvrše- Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanju srca in glavobolom je naravna Franz-Josefova grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava Franz-Josefova voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. O gl. reg. 8. br. 30474/35. milj. Din (20.3), obvezne vloge 11.6 milj. Din (6.9), rezervni fondi 4.7 milj. Din (3.0). Vloge navadne so znašale 17.7 milj. Din, dolgovi zvezi 26.9 milj. Din, ostalim zadružnim ustanovam pa 15.8 milj. Din. Posojil so dale zadruge v letu 1935 32.104 v skupnem znesku 81.9 milj. Din (70.6). Stanje posojil koncem leta 1935 ie znašalo 95.8 milj. Din. Kot Je iz navedenih številk razvidno, daje velik del sredstev tako nabavnim kot kreditnim zadrugam zveza. Njena glavnica znaša 133.3 milj. Din, od katere le 96.9 milj. Din v kreditih zadrugam, 34.4 milj. Din pa v nepremičninah. Uspehe, ki jih je zadružništvo državnih uslužbencev doseglo v letu 1935, je smatrati v sedanjih razmerah kot prav ugodne. Polovična vožnja za potovanje v Romunijo. Ravnateljstvo jugoslov. drž. železnic je odobrilo vsem obiskovalcem romunske prestolnice ob priliki »mesec Bukareštec (>Luna Bucurestilo«) na železnicah 50% popust, tako pri potovanju tja, kakor tudi nazaj iz vsakega kraia v Jugoslaviji pa do romunske meje. Popust velja za potovanje tja od 5. maja do 8. junija, za nazaj pa od 9. maja pa do 20. junija. Isti popust uživajo obiskovalci >meseca Bukareštec na romunskih železnicah v času od 7. maja do 10. junija pri prihodu in pri povratku, in sicer na ta način, da pri potovanju tja plačajo celo vozno karto, katera pa velja za brezplačno potovanje nazaj. Potniki iz Jugoslavije, ki potujejo od jugoslovansko - romunske meje v petek z zadnjim brzim vlakom, in ki odpotujejo iz Bukarešte v ponedeljek do 24. ure, imajo tja in nazaj celo 75% popust. Obiskovalci Bukarešte imajo ves Čas prireditev razne ugodnosti v hotelih, restavracijah, trgovinah itd. Obisk Izložbe »mesec Bukarešta«, na katerem ima tudi Jugoslavija svoj turistični paviljon, je brezplačen. vanje obrti. Kako malo ustreza ta pouk svojemu namenul Znanje, ki ga vajenec pridobi v obrtno-nadaljevalni šoli, je za samostojno izvrševanje poklica gotovo premajhno in oni, ki hoče postati mojster, mora napraviti še druge študije. Posebno velja to dandanes, ko so uvedeni izpiti za mojstre. Svoječasno je šel pomočnik v tujino in si tam pridobil znanja. Dandanes pa smo navezani sami nase iin si moramo tu prilagoditi izobraževališča. Predvsem je treba čim bolj specializirati posamezne obrtne stroke ter deliti splošne teoretske predmete od strokovnih. To bi se dalo napraviti v mestih, posebno v Ljubljani, kjer imamo okrog 1000 vajencev. Namen pouka mora biti, da se vajenec izobrazi v dobrega pomočnika lz praktičnega življenja vidimo, kako potrebno je vajencu znanje knjigovodstva, spisja, trgovske kalkulacije, korespondence in dr. Če bo pomočnik hotel postati mojster, bo potrebno uvesti posebne tečaje. Pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah pa se vrši tako vsestransko v tako skopo odmerjenem času (8 ttr tedensko), da ne more voditi do uspeha. Uvedle nai bi se specijalne strokovne šole, ki bi bile združene čim bolj po sorodnostih strok. Na teh šolah bi morali poučevati izključno le strokovnjaki in strokovni učitelji, ki imajo neposredne stike z obrati in poznajo posamezne stroke v vseh podrobnostih. Le tak učitelj more nuditi pravo znanje in ne kot dandanes, ko gre največkrat le za skromen honorar, česar seveda spričo težkih razmer ni zameriti. Ali naj bo pouk vajencev zaradi honorarja ali naj bo honorar zaradi pouka vajencev? Na deželi so razne stroke obrti redkejše. Strokovni pouk bi se nadomestil s potovalnimi učitelji, ki bi gotov čas za gotove stroke prirejali v kakem centru pouk. Tudi bi bilo umestno, ko bi se v mestu strokovni pouk vršil bolj vzdržno in naj bi traial letno približno 170 ur. V teh 6-tedenskih tečajih, ako jih tako imenujemo, učenec more nekaj pridobiti, na kar pa danes s posameznimi urami, tako rekoč raztresenim poukom, ne moremo računati. Poleg tega vajenec večkrat zamudi šolo ali ga pa mojster nujno rabi doma. V nasprotnem primeru pa bi že računali s tem, da vajenec obiskuje tečaj. Pouk bi bil podan mnogo bolj zbrano in tudi vajenec bi se mogel bolj posvetiti študiju. Te vrste strokovne šole bi bile mnogo bolj učinkovite in bi imela tako mojster, kakor tudi vajenec več od njih. Merodajni činitelji Zbornice za TOI v prvi vrsti, dalje šolske oblasti, naj se zavzamejo in pobrigajo, da pridemo vsaj ob pričetku prihodnjega šolskega leta do take vrste obrtno-nadalie"«'nih šol. J. O. Potrjena poravnava. Okrožno sodišče v Celju je potrdilo poravnavo, ki jo je sklenil Pavel Ko-■ šenina. Gomilsko. Poravnalni upniki dobijo 50% v • 15 enakih mesečnih obrokih, prvi zapade 90 dni I po potrditvi poravnave. G. Jurij Krašovec, trgovec v Žalcu, prevzame jamstvo za plačilo kvot. KINO SbOOA Telefon 27-30 Nevidni človek Predstave ob :«., 19'18 ln U-1B url Krnaen dopolnilni sporedi Občne zbore sklicujejo: Dolniška družba »Triglav«, tovarna hranil v »marci za 20. maja 1936, v Celju v hotelu »Union«. Tvornica za dušik. d. d. Ruše pri Mariboru za 22. maja 1936, ob 16. uri v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru. »Drava«, lesna Ind, d. d. v Mariboru za 23. maja 1936 ob 16. uri v prostorih družbe v Mariboru. Jugoslovanska tvornica za impregniranj« lesa, Gvido Rtttgers d. d. v Hočah za 26. maja 1966 ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe v Hočah. Licitacije Pri štamparski radionici v Belgradu se vrši dne 16. maja t. I. ofertalna licitacija za oddajo tiskanja in svobodne prodaje službenih knjig Ministrstva vojske in mornarice. Dne 18. maja t. 1. se vrši v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 3.854 ton lignita m 846 ton mrkega premoga. Dne 27. maja t 1. se vrši pri Upravi IV. oddelka vojno-tehnic-nega zavoda v Kamniku ofertalna licitacija radi nabave 500.000 kg amonijakovega in 100.000 kg kalijevega solitra ter 12.000 kg olja za kamnitit. dne 18. maja t. 1. se prodajo pri Direkciji šum v Zagrebu potom ofertne licitacije hrastovi drogi za sode ter odpadki od hrastovega lesa. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Rekordni izvoz avstrijskega sira. V zadnjih treh mesecih je Avstrija izvozila 105 vagonov sira, kar pomeni množino, ki ni bila še mkoli dosežena. , Zaloge sira v planinskih krajih so skoraj popolnoma izpraznjene. Za bližnjo prihodnost je izvoz še zasiguran, kar ugodno vpliva na razvoj cen. Francoska narodna zvišuje diskont. Da zavre odtok zlata in ščiti frank je narodna banka zvišala diskontno mero od 5 na 6 odst. Narodna banka in merodajni krogi upajo, da bo to zadostovalo, da se kapital pomiri in preneha beg zlata. Finančni minis>ter je tuli izjavil, da vlada ne namerava uporabiti skrajnih sredstev kot n. pr. devizne kontrole ali pa prepovedi izvoza zlata, vendar pa so v finančnih krogih prepričani, da bodo za zaščito franka potrebni še nadaljnji ukrepi. Tudi Turčija prizadeta po zlomu »Feniksa«. Kot poročaio nemški listi, je tudi turška zavarovalnica Turkiye Milil precej prizadeta radi zloma carigrajskega zastopstva »Feniksa«. Višina škode še nj ugotovljena. Borza Dne 8. maja 1986. Denar Devizi Amsterdam in Pariz sta zopet popustili, učvrstili pa so se tečaji Bruselj, London, Newyork in Praga. V privatnem kliringu je notiral avstrijski šiling na ljubljanski borzi 9.15—9.25, na zagrebški je ostal neizpremenjen 9.13—9.23 (9.18), na belgrajski pn je notiral 9.115—9.215. Angleški funt je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 249.20 250.80. Nemška marka je na ljubljanski borzi dalje popustila in je notirala 13.25—13.45, popustila je tudi v Zagrebu na 13.16—13.36 (13.36), za ultimo maj Je notirala 18.09—13.129 (13.19), za medio junij 13.10 do 1330 (13.20), za ultimo junij pa 13.15 do 13.35 (13.25), v Belgradu je notirala 13.1975 do 13.3975. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15 do 30.85 (30 50), na belgrajski borzi pa 30.75 den. Španske pezete so notirale v Zagrebu 6.80—6.90 (6.85), torej so 06tale neizpremenjene, v Belgradu pa je bila notacija 6.90 den. Ljubljana. — Tečaji s primom Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2965.30-^2979 90 Berlin, 100 mark . . . . . . 1756.08—1769 95 Bruselj, 100 belg...... 744.90— 749 96 Curih, 100 frankov.....1434.22—1431.29 London, 1 funt.......217.48— 219.54 Newyork, 100 dolarjev .... 4351.07—4387.38 Pariz, 100 frankov......288.76—290.19 Praga, 100 kron...... 181.48— 182.58 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 982.386 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.31, London 15.36, Newyork 308.375, Bruselj 52.45, Milan 24.30, Madrid 42, Amsterdam 208.25, Berlin 124.60, Stockholm 79.20, Oslo 77.15, Kopenhagen 68.55, Praga 12.77, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fors 6.77, Buenos Aires 0.845. Dunaj 56.10. Premijera veleaenzacijonalnega filma is- redno napete vsebine I Po znamenitem romanu H« 6. WCllSfl Samo za ljudi močnih livcevl Vrednostni papirji Ljubljana. 7% Investicijsko posojilo 81.50—88, agrarji 48—49, vojna Skoda promptna 357—359, begluške obveznice 65—67, 8% Blerovo posojilo 82 do 83, 7% Blerovo posojilo 72 73, 7% posojilo Drž. hip. banke 82—83. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80.50—81.50 (80.50), agrarji 18 den., vojna škoda promptna 867.26- 357.50 ( 357 —357.25), 6% dalm. agrarji 62—63.50, begluške obveznice 62.75 denar, 8% Blerovo posojilo 82 den., 7% Blerovo posojilo 72.25 den., 1% posojilo Dri hip. banke 82.26—83. — Delnice: Narodna banka 6600 blago, Priv. agrarna banka 217 den., Izis 26 bi.. Sečernna Osijek 146 blago. Belgrad. Državni papirji; 7% investicijsko posojilo 82.25—82.60 (82.50), agrarji 48- 48.50 (48 do 48.25), vojna škoda promptna 867.75 358.50 (358), 8% Blerovo posojilo 82.25 den., 7% Blerovo posojilo 72.75-73. — Delnice: Narodna banka (4325 do 6360 (6350), Prav. agrarn banka 216—217. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: Bačka in eremska 132 do 134, bačka okol. Sombor in banatska 131 — 133. bačka, ladja Tisa 139—141, bačka, ladja Begej 138 do 140, slavonska 136-188. Zob, otrobi, fiioi neizpremenjeno. Ri ne notira. Ječmen bački in srein-ski, 64 kg, 127.50—130. Koruza bačka, sremska in slavonska 99—100. Moka bačka in banaška 0g in Ogg 220—230, št. 2 200-210, št. 5 180-190, Št. 6160 do 170, št. 7 182.50-142.50, št 8 102.50-106; sremska in slavonska 220—280, št. 2 200—210 št 5 180-190, Št. 6 160 170, št. 7 132.50-142.50, št. 8 100—105. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bačka okol. Sombor 181 do 138, gornjebaška in sremska 188 do 136, slavonska 186—13«, gornja banaška 138—135, južna banaška 181—133, bačka, ladja Kanal 134—136, bačka, ladja Begej 187—139, bačka in banaška pot šlep 188 do 140. Kornsu bačka in sremska 90—101, bačka in sremska za junij 102—104. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 20 vagonov. Hmelj V posameznih hmeljekih nasadih se ie javljajo bolhači, ki prizadevajo mladim poganjkom zaradi svoje požrešnosti prav obilno škodo. Prizadeti umni hmeljarji so se že poprijeli obrambnega dela in uporabljajo z najboljšimi uspehi rotenoks, to je temni prah, ki bolhafa umori. Rotenoks In posebne razpršilnike ima Hmeljarna v Žalcu v zalogi. Rotenoks stane 1 kg 72 Din, razpršilnik pa 38 Din. Hmeljarji se bodo kmalu morali pripraviti na boj zoper drugega sovražnika, t. j. peronospora. Kot obrambna sredstva se uporabljajo z najboljšimi uspehi: bordo brozga, t j. galica in apno, Wacker apno in tudi baker apno. V najnovejšem času se uporablja zoper peronosporo posebno v Nemčiji z najboljšimi uspehi burgundska brozga, ki ee pripravi ic galice in sode. To sredstvo pride sicer nekoliko dražje kot bordo brozga, vendar pa odpade pri sestavi vsaka uporaba lakmus ali fenolf-talein papirja, ker se na vsakih 100 I brozge potrebuje natančno 47 in pol dkg sode — in sicer brez nevarnosti kakega ostnojenja ali neučinkovitosti. Pri uporabi burgundske brozge se razškropil-nik nikdar ne zamaši, ker je soda popolnoma čista in se v vodi razslopi brez ostanka. Slednjič je dokazano, da vpliva burgundska brozga ugodnejše na funkcije listov, kot bordo brozga. Burgundska brozga se namreč uporablja v Nemčiji in Franciji tudi v vinogradih zoper peronosporo in je dokazano, da vsebuje vino takih nasadov več sladkorja, kot ono — pri enakih razmerah — iz nasadov, škropljenih z bordo brozgo. Brez dvoma bo burgundska brozga ugodno vplivala tudi na kakovost hmelja. Sodo izdeluje Jugoslovenska Solvajtvoniica — Lukavec — drinska banovina, ki je poslala brezplačno Hmeljarskemu društvu v Žalcu neknj te 6ode v poskusne namene. Kdor izmeti hmeljarjev se zanima za novost v obrambnih sredstvih, naj se zglasi v društveni pisarni ob delavnikih od 8. do 10. dopoldne. V poskusne namene ima Hmeljarsko društvo tudi erisit zoper rdečega pajka in bakreni prah zoper peronosporo brezplačno na razpolago. Žalec, dne 7. maja 1936. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino. Kulturni obzornik j Za šestdesetlelnico Iv. Cankarja (Roj. 10. maja 1876). »Mati — Domovina — Bogi« MATI »V mojem spominu je sveta podoba; mnogo let je že tam, zmerom na enem mestu, mojim očem zmerom enaka, čeprav bi morda kdo drugi sodil, da je že začrnela in da le moje srce vselej posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; malokdaj se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta in gola moja izba; in če bi šla od hiše, bi šel z njo božji blagoslov. To je tista noč, ki sem jo prebdel ob mrtvaški postelji svoje matere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in miren, mirnejši nego kdaj poprej; mkakšne potrtosti, nikakšne tesnobe nisem občutil, začudo lahkotno in svetlo je bilo v moji duši, kakor osvobojena je bila, od nekod z višine je gledala na to mračno izbo, na tenke, dolge plamene sveč, na beli materin obraz in name. Nikoli nisem bil tako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi človeku na ustnicah, kadar prestopi prag na ono stran. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor sluti človek še za meglami jutranjo zarjo in občuti s sladkim trepetom njeno toplo svetlobo, ko ne vidi oko še ne kapljice luči. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v svojem spominu, slišim šepetaje neizgovorjene besede, kakor ee je utrnila svetla iz čeznaturnega spoznanja, ki nam ni dovoljeno, iz vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in gorko mi je pri srcu, osvobojeno je.« (Edina beseda.) DOMOVINA »Domovina ni bila zunaj mene, tam nekje za orami; tudi ni bila na zaprašeni polici, v debelo njigo spravljena, v usnje vezana. Bila je v meni, v mojem glasu in molku, v mojih kretnjah in mislih, y mojem življenju in trpljenju, v vsem moiem ne-haniu. Ljubezen ne mara več visokih besed in ganljivih občutkov; ali kadar pade udarec, in je treba udariti nazaj, je roka vse pogumnejša, je pest krepkejša ...« (Koloktronij). »Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v živiicniu človeštva ne more uveljaviH, dokler se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksi-stiralo; toda rešeno je bilo tedaj, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim, čisto samostojnim kulturnim življenjem Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci — po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je tale: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdai le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, naučimo na izust stari srbohrvaški rek: »Uzdaj se u ae i u svoje kiju sel« Toliko bodo priznali tudi gotovo tudi najbolj hripavi Ilirci: ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi. 2e sama enostavna misel nam kaže polje, kjer moramo orati in sejati ne le zase, temveč za vise jugoslovanstvo. To pa je naše lepo domače slovensko polje. Pod avstrijskim valptom, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengradom in pri Kumanovu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati (če že ne drugače), tako da nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč, da jim prinesemo darov; aH pa še boliše — da si pridejo hratjn sami po te darove, preden bi jih mi ponujali Naši do omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v šabcu aH vsaj v Varaždinu.-- To, kar Ilirci počenjajo, je že delirij. Hvala Bogu, da teh Ilircev ni veliko — skoraj na prste bi jih lahko naštel. Meni se ne dš očitati, da ne pridem med ljudi, med ljudstvo, še prav zelo pridem med ljudstvo: in če bi hotel povedati, kaj si misli preprost človek o jugoslovanstvu, kakor si ga Ilirci mislijo, bi moral biti grob. O kakšni ilirski navdušenosti pa v slovenskem narodu še govora ne more biti — to veste prav dobro vi sami in neumno bi se mi zdelo, če bi se lagali drug drugemu v obraz. Ostane še stvar, ob kateri človek ne ve, če bi se zasmejal, ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vprašanje, ki ga niso bili postavili avstrijski diplomatje, mojstri v neumnosti, temveč navdušeni ljudje, ki nobenega jezika ne znajo. Posledice tega vprašanja že trdo občutimo — naši listi pišejo tako zanilcerno slovenščino, da se zgražajo ob nji že upokojeni poštni uradniki. Jaz spoštujem radikalnost, ki je bila od nekdaj lepa čednost mladine. Ali če ta radikalnost zahteva, da pade slovenščina, samo zato, ker sta padla Odrin in Bitolj, tedaj hvaležno odklanjamo to radikalnost. — Zadnjič me je srečal na oesti znanec: »Odrin je pall« — »Je že prav, že prav, ampak srečk« umetniške loterije še vendarle niso razprodane I« To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo našel Ljudje so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan slišite — ki bi nas na|rajši kar prodali — kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih iovinistov. Meni pa se le zdi, da ostanemo pri tej svoji stari in naturni misli, vkljub vsem radikalnonarod-nim strahopetcem. Strahopetci, res, to je prava beseda. Zakaj še pred par dnevi sem bral izpod peresa takega oblastnega IHrca članek, ki odklanja naš star! narodni program, zedinjeno Slovenijo, iz edinega razloga, ker bi tega programa uresničenje ne bilo po volji Nemceml Takemu radikalnemu učenjaku postavimo kar spomeniki Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka m povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače. Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in da bi jo najrajši kar vrgli čez plot. — Rekel sem, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in jugoslovanski politični cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delali« (Slovenci in Jugoslovani, 1. 1913), BOG »Pri nas doma ni bilo pobožnjaštva. .. Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal ter ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujejo čiste misli ob veselih in žalostnih urah. Še pozno, ko me je bila že vsega opredla tuja učenost, ko se mi je bilo srce že vse razbolelo od soparnega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha otroška molitev.« (Moje življenje). »Povej mi zdaj ob tej uri, ki je ura sodbe in posvečenja: ko pridem (smrt)k tebi; da poideš z menoj na poslednjo pot — koga boš poklical na pomoč, da bo tvoj besednik pred pravičnim sodnikom?« —... Vzkliknil sem; iz globočine mojega umirajočega srca je planilo: »Matil« »Domovinal« Takrat se je v grozi in bolesti razklalo moje srce, da je dalo, kar je še imelo: »Bog!« V tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob čaju, je sedela svetnica odrešenica; držala me je za roko in smehljala se je, kakor se smehija mati otroku, ki je ozdravel.« (Konec Podob iz 6anj). Tekmovalno letanje nad Saharo je priredila itali janska letalska zvem. Treba je bilo preleteti 871 kilometrov. Konec je bfl ▼ Tripolisu. Poleg nagra de 50.000 lir je zmagovalec dobil tudi Častno kupo. katero je daroval italijanski letalski maršal Bal bo. Na sliki vidimo maršala Ralbo, ki ne pogovarja t beuziiskim ietaicem Guv iianseaom. Na prvi majnik so varšavski šoferji priredili svoje demonstracije, pri katerih so sami vozili svoje avtomobila, katere so prelepili % letaki. V knjigarni; »Kakšno knjigo pa želite, milostna gospa? Ali naj bo kaj lažjega?« »Ne, ni treba, ker imam zunaj s seboj svoj avtomobil.« ★ Tujec v Trebnjem: »Oprostite, ali bom še vjel vlak v Šent Janž?« Trebanjski domačin? »Tega pa vam ne morem povedati, ker je to samo od vas odvisno, kako namreč znate teči. Vlak je pred četrt ure že odpeljal.« 'i Italijanske letalske enote pa niso bile ustanovljene le za sedanji vojni namen, ampak imajo namen Irajno vzdrževali zračno gospodstvo nad Sredozemskim morjem, nad Nilom in nad Rdečim morjem. 3. Italijansko letalstvo je v lej vojski imelo izvrstno šolo in «i pridobilo velike skušnje, katere bodo pripomogle, da se bo visoko stanje italijanskega letalstva še zvišalo Ta moč italijanskega letalstva se \>o čutila prav gotovo tudi v razmerju evropskih velesil. Angleško železniško skladišče južno od Londona gori. Slika je posneta iz zraka. Le težko so ogenj omejili, da ni zajel bližnjih petrolejskih skladišč. »Da si šotor tako dobro oprala, si piov naredila, ljuba ženica. Le škoda, da si ga tudi poškro-bila.« JLOTEMEC* parad (SO ImUi V torek, 9. maja 1876. Politični pregled. V Dalmaciji so zarad ostanka odložili volitve za deželni zbor, ki bi se bile sicer vršile meseca avgusta. Na Srbskem je 6. t m. novo ministrstvo Rasti-čevo pričelo svoje poslovanje, pa je takoj iz do-zdaj neznanih vzrokov zopet odstopilo. V angleški zbornici poslancev je protestantski profesor Butt stavil predlog, da naj se Ircem vrne pravica vstanovljati lastna katoliška vseučilišča. Če se ta postava sprejme, bode katoliško vseučilišče kmalu imelo veliko več dijakov kakor državno. Izvirni dopisi. Z Dunaja. 7. maja. Misel, da bi Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, se od tod s posebno radostjo, posebnim trudom po časnikih širi in razvija. Kakor znano, je to misel sprožila Angleška in za izpolnovalca izbrala Avstrijo. Ali tu nastane vprašanje: Ali bo Avstrija, če zasede omenjeni deželi, storila to na pomoč Turkom ali na pomoč kristjanom? Če gre Turkom na pomoč, kaj bo rekla Rusija, kaj bodo rekli avstrijski in drugi Slovani k temu? Kaj bo rekla Črnagora, kaj Srbija, ki ste dozdaj z velikimi stroški pripravljali se za vojsko, a se je po ruskem vplivu vendar-le zdr-žavali? Kaj boste rekli, če jo Avstrija po zasedenjl spravi ob sad njine dosedanje politike, jima vzame vso nado do kake pridobitve? Ali bo Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino kot prijateljica in pomočnika krščanskim Slovanom? Kaj bodo pa potem rekli Nemci in Madjari, in — ali bo grof An-drassy sploh hotel sloveti kot osvobodnik Slovanov? — Ta reč je tedaj jako sitna, zato se sploh misli, da se bo v Berolinu poravnala. Domače norice. (Lepa spomlad.) V Ljubljani dežuje že od petek večera neprenehoma in po hribih okoli je padel sneg, zato je pa tudi tak mraz, da so ljudje zopet segli po zimskih suknjah. Ljubljanica je zelo narastla in po močvirji bo voda vničiia vso setev, če ne bo kmalu lepšega vremena. Sila italijanskega letalstva Kaj je nemški častnik videl med italijanskimi letalci v Afriki Nemški upokojeni stotnik v. Fischer, kateri se je kot vojni [»oročevalec mudil na severni afriški fronti, popisuje moč italijanskega letalstva takole: Da je letalstvo zlasti v kolonijalni vojski postalo važno orožje, dokazujejo žc manjše operacije Angležev v Sprednji Aziji v povojnih časih. V italijansko-abesinski vojski pfl je na italijanski strani sodelovalo kakih 20 divizij vojaštva, zaradi česar bi se prav za prav ta vojska ne smela več imenovati kolonijalno, ali pa je vsaj le delno ko-lonijalna. V tej vojski pa je bilo letalstvo v toliki meri pritegnjeno k sodelovanju, da si kaj takega doslej nihče ni mogel misliti. Velikost posameznih letalskih enot je manjša kakor pa je doma. >Skvadriljac je sestavljena iz 6, grupa* in l!^ >stormo< iz 24 letal, seveda z vso potrebno rezervo. Na eno bombno letalo moramo računati 12 mož posadke in strežnega moštva. •Skvadrilja; šteje torej nekako G častnikov ter 80 do 100 mož. Ker je na severni fronti delovalo 28 skvadriljc, na jugu pri Grazianiju pa 9. dobimo torej skupno moč italijanskega letalstva v Abesi-rtiji, ki je štelo kakih 370 letal, najmanj dve tretjini bombnikov, katerih vsak je imel po tri motorje. Na vsem bojišču je bilo 22 letališč, vendar pa je treba ločiti vojaška letalska taborišča od trajnih letalskih oporišč. Taka trajna oporišča imajo n. pr. Italijani v Masavi, v Asmari, v Guri, Zuli, Asabu. Zanimivo pa je, da je letalsko mestece Gura le pol letalske ure daleč od utrjenega angleškega otoka Perim, ki zapira dohod do luke Aden, ter le eno letalsko uro stran od Adena. Če rečemo, da je to mestece, ni6mo rekli nič preveč. Povsod po teh letalskih oporiščih vidimo tole sliko: Poleg letališča je zgrajenih 80 do 100 trdnih paviljonov, v katerih tej zgradbi, vsak podčastnik po eno. Drugo moštvo Vsak častnik ima na razpolago 2 do 3 prostore v tej zgradbi, vsak podčastnip po eno. Drugo moštvo pa ima skupne prostore. Vsak častnik ima svojo hladno shrambo ter svojo kopalnico. Stanovanja imajo dobre ventilatorje, ki skrbe, da morejo letal-ei v teh svojih domovih udobno prebivati in delati. Letalsko oporišče Gura ima 12 velikih lop, v vsaki lopi je shranjenih do 6 bombnikov. Tu so lastne delavnice za popravila letal in motorjev. Poleg tega stoje tukaj velike pekarne, katere se kurijo z nafto, vodovodne naprave, ledarne in ledenice. V Guri je sedež poveljstva zračne brigade. Ni torej čudno, že to letalsko mestece šteje celih 1500 ljudi. Če človek kot tuj gost hodi od lope do lope, se lahko prepriča, da to ni bilo narejeno le za to vojsko, ampak da je tako že dolgo pripravljeno. To so dobro premišljena oporišča, katera so Italijani dali tukaj napraviti, da uveljavijo italijansko inoč v črni Afriki, ki so trajno pripravljena pohiteti tja, kjer jih kliče sila in potreba, da pa bodo tudi zunaj afriškega ozemlja v prihodnje temeljito spremenila razmere na vojaški in trgovski poti proti Indiji. To dejstvo je vredno čim večjega uvaževanja. ker so Italijani v tej vojski imeli priliko nabrati si bogatih skušenj, katerih ne dobi nobena armada v mirnem času s še tako veliko pridnostjo. Večkrat so mi pokazali številke, kaj so posamezni oddelki dosegli. 9. >stormo< (jata) je n. pr. v zadnjih 2 in pol mesecih dosegla 2000 letalskih ur ter je pometala 340 ton bombnega tovora. Kakor mi je dal na razpolago italijanski generalni štab podatkov. vidim, da so italijanska letala od oktobra do marca napravila 20.000 letalskih ur ter so vrgla na Abesince cela dva milijona ton bomb. Samo 17. februarja so vrgla italijanska letala na Abesince 73 ton bomb. To je mnogo večje transportno delo, kakor ga je naredilo italijansko civilno letalstvo v vseh 12 mesecih leta 1935. Znano je, da je letalo v abesinski vojski postalo splošno orožje armadnega vodstva. Delovalo je najprvo kot topništvo, katero je s težkimi bombami ostreljevalo sovražne postojanke, da je nato pehota mogla naskočiti. —- Letalstvo je nadalje delovalo kot pehota >z drugega nadstropja«, ko je spremljalo napredujočo pehoto ter jo z ognjem svojih strojnic učinkovito podpiralo. Delovalo pa je tudi kot bojna konjenica s tem, da je umikajočemu sovražniku z ognjem zapiralo pot nazaj. Kot trenska kolona pa je letalstvo tudi preskrbovalo vojake v najbolj oddaljenih strelskih jarkih. Pri tem se je posluževalo posebnih padalnih naprav. Posameznosti teh padal še niso splošno znane. Zračna preskrba je dobavljala prav za prav vse, kar je vojak potreboval. Letala so nosila vojakom vodo, živež, strelivo, opremo, obleko in zdravila. Celo navadno pisemsko pošto so vojakom nosila v oddaljene jarke njihova letala. Za 20 do 30 kilogramov težke tovore so uporabljali navadne podalne vrečice iz platna. Za večje dobave p« so služili veliki kovinasti torpedi, ki ao 120 centimetrov dolgi. V gorenji zarezi tega torpeda leži padalo, pod njim pa zaklenjen in znotraj mehko obložen kovček. Kadar se padalo odpre ln začne kovček počasi padati proti zemlji, se pokažejo pod kovčkom štiri majhne nožice, ki so podobne svinjskim kračicam. Te nožice so seveda narejene iz gumija. Kadar so vojaki videli plavati takega prešicka proti sebi, so se seveda njegovi zunanjosti, še bolj po morda njegovi notranjosti, zelo smejali. Taki nosilci gulaža se 6eveda le redko vrnejo nazaj v vojaška skladišča, odkoder so prišli. Vojaki so namreč prav hitro razrezali platno padala in si z njim krpali obleko. Po dobljenih utisih moram na kratko povedati tele sklepne misli: 1. Zaradi letalskega orodja je la vojska rodila mnogo novih spoznanj, katere |w bo treba še preizkusiti takrat, kadar bosta oba nasprotnika imela tako letalsko opremo. Izjave abesinskih vojskovodij Medtem ko nekateri Ii6ti poročajo, da abesinski rasi dolže abesinskega neguša, da je on zakrivil abesinsko katastrofo, sedaj |>oročevalec ameriške korespondence poroča iz Džibutija, da se je razgovarjal z nekaterimi vodilnimi možmi Abesi-nije, kateri 60 mu povedali svoje mnenje. Najbolj je značilen odgovor abesinskega rasa generala Demptu, brata onega rsa Desta, kateri je bil na južni fronti prvi poražen od generala Gra-zianija. General Dempiu je dopisniku povedal, da abesinski cesar sploh ni imel nobene možnosti več ostati v deželi, ker bi ga bile sicer uporne čete gotovo ubile. Abesinski vojaki so se zadnje dni že branili, da bi ubogali neguševa povelja. Ras Demptu je dalje povedal, da so se morale abesin-ske čete v najtežavnejših okolnostih boriti s sovražnikom, ki je bil sicer toliko močnejši. »Imeli smo malo streliva, nič. denarja in nič zdravil. Pet dni smo pred Italijani v krvavi bilki branili oga-densko Tronto, ne da bi dobili med tem kaj živeža. Niti vedeli nismo, da je neguš med tem že zapustil Addis Abebo. O drugih abesinskih poveljnikih, ki niso mogli r, negušom iz dežele, je ras Demptu povedal tele zanimivosti: Ras Ajelu, ki je bil nekaj časa pri cesarju v nemilosti, je bil potem pomiloščen. Z zadnjim zanesljivim moštvom je poskušal zadušiti I iij*)!1 v glavnem mestu. Kolikor je znano rasu Demptu, je ras Ajelu padel v pouličnih bojih v ' Addis Abebi. Brat rasa Demptu ras Desta se je nazadnje mudil v provinci Sidamo. Nameraval je odpotovati v angleško Kenijo. Ras Se ju m je še vedno v provinci Tigre. Ras Imru pa je odšel v svojo rodno provinco Godžam. Inozemski častniki, kateri so prišli v Džibuti, j potrjujejo, da je položaj za neguša postal nemogoč. | Zlasti težko je postalo polein, ko so se mu uprle tri province. Poleg lega pa so Abesinci vedno huje občutili, kako jim zmanjkuje streliva in denarja, čim dalje je vojska trajala. Dopisnik je povprašal tudi turškega generala Vchib pašo, kaj on misli. Ta pa je izjavil, naj svet ve, da Abesinija vojaško ni bila poražena, kljub temu, da so imeli Italijani veliko premoč. Na južni fronti smo se morali le zato umakniti, ker jo splošni položaj v deželi to zahteval in mi nismo bili poraženi. Čeprav se italijanske čete, katere so nam stale nasproti, ne dajo primerjati z Garibaldinci. moram vendar le priznati, da je njihova vojna taktika vredna vsega občudovanja. Ras Nasibu in ras Makonen, ki sta tudi prišla v Džibuti, pa sta se hudovala na cesarja, češ da je ! s svojim begom izdal Abesinijo. Za civilnega guvernerja v Addis Abebi je maršal Badoglio imenoval Bottaija. kateri se je abesinske vojske udeleževal kot vojni prostovoljec. 17 let med gobavci Včeraj smo prinesli sliko pogreba telesnih ostankov belgijskega misijonarja p. Damijana, katerega so pripeljali v domovino. P. Damijan je deloval 17 let med gobavci na otokih Južnega morja ter je umrl 1. 1889. na havajskem otoku Molokaj. Medtem ko je stregel gobavcem in znanstveno raziskoval, kako bi mogel to bolezen ozdraviti, se je še sam nalezel gobavosti te'r je v strašnih mukah umrl. Njegovo truplo so tedaj sežgali, pepel pa shranili. Sedanji ameriški predsednik Roosevelt je na prošnjo Belgije dovolil, da se pepel tega slavnega katoliškega misijonarja prepelje v belgijsko domovino. Angleški kralj je te dni v svoji palači sprejel več kakor 50 tujih diplomatov, kateri so mu izročili svoja poverilna pisma. Na sliki vidimo indijske adjutante angleškega kralja, ko gredo k sprejemu diplomatov. Dr. B. Draga!: Socialno zdravstveno delo za zdrav rod Svetovna vojna in prva leta povojnih bolečin so nam prinesla poleg presenečenj v duševnem in družabnem življenju tudi neizmerno preobilico dela na polju zaščite, torej socijalnega iu zdravstvenega dela. Nekateri mislijo, da so »vojo .socijalno sramežljivost s tem dovolj pokazali, če vstopijo kot podporni člani v eno ali pa v več zaščitnih društev, drugi pa hočejo osebno v socijalno-zdrav-stveno službo. Kaj razumemo pod pojmom socljalno doto? To delo vsebuje vse, kar skuša individualno in s tem socijalno trpljenje telesno-duševnega ozdraviti aH zboljšati. Kot pri vsakem delu, ki ima dober načrt in smoter, je tudi pri socijalnem delu razumno zbiranje, porazdeljevanje in delitev sredstev in moči, ki nam atojijo na razpolago brezpogojna zahteva. Mo£i in jakost so tukaj ljudje. Sredstva so pretežno denar, ki pa je zmeraj mrtva reč, katerega smisel in vrednost, nesmisel in nevrednost, je odvisna samo od ljudi, ki ga uporabljajo. Zategadel so ljudje odločilni faktor pri soci-jalnem zdravstvenem delu. Kot za vsako delo, morajo tudi ljudje za socijalno delo imeti izobrazbo. Pri tem je dvojna naloga, ki jo je rešiti. Prvič je tiste, ki so zmožni, čimbolj izobraževati in tma-prediti, one pa, ki so nezmožni, izločiti Prvi del te zahteve je danes — z veseljem poudarjam — že precej izpolnjen, ker imamo že socijalne ženske šol«, zdravstveno-pedagoške seminarje, nadaljevalne tečaje za zaščito obrok in mladine, časopisje, knjige itd. Nasprotno temu pa je drugo nalogo, namreč izločitev nezmožnih, veliko težje reševati Naslednja moja kratka razlaganja vam bodo pojasnila nekaj motivov, ki nas vlečejo k socialno-zdravstvenem delu, kakšni ne smejo biti in kakšni naj bi bili. Pri tem se naslanjam na drugo desetletje moje izkušnje v zaščiti in pri posvetovanju odraslih za življenje na polju socijalno-zdravstve-nega dela. Nekateri bodo morda to resnico, ki jo hočem povedati, grenko občutili. Ne moremo pa govoriti proti svojim skušnjam. Zato prosim, da to moje stremljenje in prizadevanje vsak sprejme dobronamerno, ker hočem služiti splošni, važni zadevi in resnici. Napačni motivi, ki človeka zapeljejo, da želi socijalno in zdravstveno delo, so številni in zelo različni in raznovrstni. Za vsemi temi motivi tiči temeljna osnova. Beg pred drugimi ljudmi, beg pred samim seboj in beg pred življenjem. Zelo pogosto tožijo: »Delo, ki ga sedaj opravljam, mi ne nese nobenega zadoščenja, me ne zadovoljuje Ves dan, teden za tednom, morda celo življenje, vseskozi pisati samo črke, preštevati, seštevati, predelovati številke, malobrižne reči, mrtve reči na-ročati ali prodajati . . . me ne zadovoljuje, me ne osrečuje. Pomagala bi revnim otrokom. Želela bi jim sušiti solze, tolažiti jih in jim napravlja-ti veselje.« Sicer je to vaše nagnjenje dobro. Zakaj ne daste temu viookemu čutu, temu nagibu prosto pot, zakaj ne daste duška tam, kjer ste sedaj in kjer hodite. Ker okrog in okrog ima rahločuten človek priložnost, zlasti pa žena, pri socijaloi in zdravstveni »krbi. Je-li ni pri vas kakšna sodelavka ali nižja delavka, ali ne veste, da je name-ščenka vašega obrata vdova in da ima 3 šoloobvezne, nepreskrbljene otroke? Če greste zvečer domov, ne vodili vaša pot skozi mestno jamo? To bi ne bil tako strašen ovinek, poglejte v starem delu mesta, tam je tako rekoč na ulici dovolj otroških solz. Dobrodelnost pričenja zmeraj v najbližji okolici. Vi pa niste videli, niste vprašali, niste iskalil.,.,., Vi se dalje motite, če mislite, da ima vaše delo nalogo, da vas dela srečnel Sreča in zadovoljstvo ne ležita v nobenem delu, ampak samo v človeku, ki to delo izvršuje. Zlasti in posebej ne socijalno zdrastveno delo delo, ki je zelo težko če ga smotreno in premišljeno opravljamo — to nas ne zadovolji, to delo je zelo težko in zahteva toplo vzgojo čuta, nuivišjo odpornost zoper nehvaležnosl in neuspeh, kar doživljamo vsak dan pri našem poklicnem socijalnem-zdravstvenem delu. V primeru s tem je delo s predmeti (blagajnik, uradnik, delavecl in na mrtvem materijalu v toliko lažje, ker s predmeti lahko ravnamo tako, kakor hočemo, to se pravi, kakor znamo. Ljudje so pa živa bitja, ki reagirajo, to se pravi, na naš vpliv odgovarjajo. — Reakcijo ni takšna, kot bi pričakovali, ampak zelo pogosto ravno nasprotna. Ravnanje tdelol s črkami, številkami, tkaninami ali snovmi kakršnekoli vrste zahteva vedno izvestno znanje, ki je bistveno odvisno od vere in zaupanja v nas same. Če imamo opravka z ljudmi, a to pomeni ljudi vzgajati, zahteva poleg znanja in zaupanja v samega sebe, pridobili zaupanje drugega. Tudi moramo zaupati v dobro, ki je v človeku vzlic vsemu, kar vidimo slabega. Občevanje z ljudmi, ki si sami ne morejo pomagali, s telesno ali duševno slabimi in bolnimi, s tistimi, ki rabijo zaščito, ogroža vsak dan to zaupanje, ker pogosto pridemo do slabih skušenj. Celo ono bi popolnoma propadlo in končalo s popolnim pesimizmom, če bi ga hoteli graditi samo na človeških skušnjah. Vidite po vsemu temu, da ste podlegli /moti. Pojdite domov in se naučite najpreje listo vztrajno delati, kar neradi delate. V tem nauku, za katerega mnogi ljudje rabijo vse svoje življenje, a ne pridejo do cilja, so mrtve reči veliko bolj primeren materijal, kakor živi, trpeči ljudje. Kar Vi na predmetih, na mrtvih rečeh pokvarite, je samo maleriialna škoda in jo lahko nadomestite. Slabo in neprimerno ravnanje z ljudmi pa povzroča škodo, katero sploh posamezni človek ne more več popraviti. Ne pozabite v Vaše zadoščenje in v Vašo tolažbo to-le: Okrog in okrog so solze, je trpljenje. Otvorite oči in srce! Sožalje, ki hrepeni po delu, veselje, ki hrepeni po delu, ne rabijo ne organizacije, ne urada, da pridejo do veljave, blagoslov lakega dela rasle po tihem. Da se vadite socijalno-zdravstveno delati, vzemite te-le naloge: Rabim v gotovo svrho statistiko; prosim, štejte in napišite vestno, koliko otrok v predšolski in koliko otrok v šolski dobi zvečer v sobotah in v nedeljah med 9. i Id uro dobile v Vaših najbližjih treh ulicah. — Vi ste zvečer utrujeni, ne mgre se zahtevati da 8 ur sedite v uradu in da se še. ukvarjale z zaščito? In lo samo le tako postransko, poleg lega? Vi bi radi to delali ves dan in sicer poklicno, kajne? Vi bi hoteli imeti pravico na omenjeno, obenem pa na urad. In bi hoteli stran od doma, ker so starši proti temu, da spremenite poklic? Mislim celo, da imajo Vaši starši prav v tem zmislu, da smo samo tedaj zmožni za socijalno ali zdravstveno delo, čc smo poprej naše lastne razmere najlepše uredili. Tako delo, delo na zaščiti drugega, je vzgoja in vsaka vzgoja pričenja pri samovzgoji, pri vzgoji samega sebe. Nihče ne more drugemu človeku pomagali, če si sam sebi ni mogel pomagali Pridite zopet čez eno leto; začnite še danes zvečer delati liho in skromno v najbližji okolici! Vaše delo v uradu Vas ne zadovoljuje; pridite zopet takrat, ko sle se navadili in naučili, do delate tudi tisto, kar ne delati radi. Drugi pa hočejo socialno delati, ker niso doma srečni. Drugi spet »menda vendar se ne marajo poročiti«. Pri takih ki skušajo, da se izognejo iz strahu temu naletimo prav za prav na strah pred življenjem in na strah pred samim seboj. V nekaterih slučajih more biti nasprotno temu povod, namreč nagnjenost in močan nagon, da se naredi važnim ali da se uveljavi. Torej glejte zakaj se mladi ljudje javljajo k socialnemu zdravstvenemu delu. Spominjam se na slučaj, kjer je igrala vlogo prav za prav maščevalnost na očetu, ki je despot v hiši. Najbolj težko je tedaj dajati nasvet tam, kjer so si ljudje svesti krivice, ali pa če so doživeli grenko razočaranje v življenju ali razočaranje v ljubezni. Poznam hčerke, ki so s socialnim delom hotele tisto škodo zopet izravnati, kar so bratje ali oče ali kdo drugi v ožjem sorodstvu naredili. Namreč škodo po pojmovanju tiste, ki prosi, da bi socialno delala. Izpovedala je, da jo težko tlači premoženje pivovarne. Moj oče je brezobziren trgovec. Naša vila je pred očmi ljudi lina hiša. V mojih očeh pa se odražajo na zidovju, ki je okrašeno z umetninami, obrazi bledih delavk, ki so neprostovoljno pripomogle k uspehu tovarne. In koliko jih je globoko razočaranih, kjer je smrt ali bolezen ali druga usoda zapustila neozdravljive rane v srcu. Tem pa iasno in gladko govorim, da jim socialno delo, nikoli ne bo prineslo tolažbe, da ne bo prineslo trajne pozabljenje in nikoli, če se poklicno prime socialnega ali zdravstvenega dela. Kdor je sam nesrečen, ki ni sam za sebe našel odrešitve v kakšni težki življenjski zadevi, ta naj se ne drzne poskusiti druge nesrečne, nesamostojne voditi v življenju. Sigurno in brez dvoma nas socialno delo vodi k ljudem, ki bolehajo na istih bolečinah in tožijo čez iste bolečine, namreč, ki so iz istega vzroka nesrečni. Kako torej naj pokažemo tistim pot, kako naj dosledno zahtevamo od njih, da po tej poti gredo, če ga sami sebe nismo našli ali pa če smo obstali na jx>1 poti ali so se po stranski poti izognili. Često pridejo atarli sinov ali hčera, ki naan počasi priznajo, da ni za drugi poklic »zadosti pod palcem«. Iščejo mesta, »zavetišče« v kakšnem socialnem uradu ali še raje v kakšnem zavodu, kjer bi bili sigurni za celo življenje. Nekaj nadzorstva bi bilo potrebno in strog hišni red bi mnogo pripomogel. Poleg manj ali več od staršev priznane nezmožnosti v življenju, igrajo važno vlogo telesne ali duševne slabosti in bolehavoati. Torej vidimo, da bi radi sami sebe preskrbeli — torej egoističnd motivi! Mnogo je še drugih motivov na delu in vse naštevati ni ravno potrebno in je nemogoče. Saj se vse suče okrog tistega temeljnega vzroka: strah pred življenjem, strah pred samim seboj ali nezmožnost. Kratek pregled nekaj naštetih pravih motivov za socialno delo bo povedal jasno, kako je razumeti moje ugotovitve. Za socialno delo je poklican človek, ki v prvi vrsti globoko sočustvuje z drugim človekom. Ta čut ne sme od časa do časa postati sentimentalnost. Ne smemo pričakovati, 'ia nam vrne drugi človek naše s svojim sočutjem. Čut za drugega mora živeti, čeprav ne dobimo priznanja od človeka, ki mu pomagamo. Ne pričakujmo ljubezni ali celo hvaležnosti. Ta čut ao drugega | človeka, ki nas vodi, da onemu, ka trpi, pomaga-l mo, je ravno ogrožen od tistih, katerim hočemo | pomagati. Poznamo izrecno tako zaščito, ki daje bera-; čem zato, da ne ukradejo kaj bolj vrednega ali da ne ogrožajo življenja, drugi pa zato, ker mu mo-I tijo estetični občutek, tretji da na ta način pride ! 'do veljave in moči itd. Vprašajmo se za motive, ki nas vodijo, da socialno delamo, prav natančno in to je absolutna zahteva. Torej ne razumite napačno teh opominov! Za : socialno delo so zmožni vsi, ki resno in nesebično primejo za delo. Pozdravljamo vse, ki so iz vzvišenih vzrokov že pri delu! Naj imajo moč, da celo življenje vzdrže, kjer in kadar bo to potrebnol Zavodom, ki izobražujejo take moči, želim, da čim več mož in žena zainteresirajo za to delo tudi vnaprej in da jih pri tem podpirajo! Na ta način delajmo za zijLrav rod! ISasznaikila i___ i "»■■■■■■■■■■■rHaaM Liubliana 1 Zvočni kino VU i*redvwia drevi ob pol t (Hm »Poor GynU, v glavni vlogi — Han« Albes. I Legija koroških borcev glavni odbor v Ljubljani bo innala dr«vii ob o»nnih občni i zbor v proMtorLh restavracijo ,-Novi svet« u« Uo«poHveU»ki cesti. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. BakartK:, Sv. Jakoba Ure 9; mr. Rarmor. Miktoflčev« o. 30 in mr. dartu«, Moste. t Kino Kodejevo Igra dajie« ob pol devetih Zadnjo lj u l>. ! Sobota, S. meja: Oozd Red C. Nedelja, 10. mata: Prva legija, faren. 7/n liane oene. Ponedoljak. 11. meja: Zaprte Mocibctskr olcdali&ie •HtmiMIIUtMMll Sobota. 9. maj« ob 30: Tuje dete. Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob lfl: Sveti Anton, vteh zaljubljenih vatron. Znižane cone. V korist 'Združenja gied. taralceiv«. — Ob 30: Tuje dete. Za .Pemaijffkl sklad glad. igraleev«. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 9. iiinj-n: IG. PMf« m\ p-loMo — nu/pev v nape v 12.4., Vremenska naipovod, poroiMla 1.1.00 Vnipo-veil Cnsa. objava aporeda obvosttJa 1.1.IS PloftPa za pl<>-Sčo — nnpev v napev M.OO Vremensko i h,rinilo 18 on Na dalopust (igrn Radijski orkester) is.10 Pogovori s •sjslušalc: 19.00 Nfcpove«! ta, -.Tsman»ka u&poved, Spoti Ljubljana: Hermes Jutri se nadaljuje na igrišču Primorja borba za točke v prvem razredu. Tokrat ima »Ljubljana« za nasprotnike žilave Hermežane, ki so v izločilnih tekmah dosegli proti bivšim črno-belim neodločen rezultat 2 : 2, v povratni tekmi pa so tesno podlegli. Najnovejši rezultat 0 : 2 v Mariboru proti Železničarju je zanje spričo odločnega napredka mariborskih železničarjev tudi precej laskav, dasi so se šiškarji na tihem morda nadejali česa boljšega. Po vsem tem ne bo stališče »Ljubljane« proti Siškarjem kar tako lahko. Potrebno je vzeti v poštev tudi okolnost, da novo moštvo še m vigrano, da se tehnično vodstvo kluba tudi še lovi s postavo in poskuša sedaj tega, sedaj onega na raznih mestih. Odtod je j>ričakovali dokaj izravnane borbe, katere izid nikakor ni vnaprej določen. Redni občni zbor GZSP V nedeljo, dne 3. maja ee ie vršila v hotehi »Paar« na Jesenicah redna glavna skupščina GZSP. Udeležilo se je je poleg zastopnika JZSZ g. Toneta Kunstelja, Se zastopniki 12 klubov — članov GZSP, odsotni ao bili zastopniki 3 klubov. Namesto obolelega predsednika GZSP gosp. dr. Mihe Potočnika, je vodil ia predsedoval skupščini g. Jože Zupan iz Mojstrane. Iz poročila predsednika in ostalih odbornikov j* razvidno, da je uprava GZSP v pretekli zimski sezoni skrbela predvsem za svoje »olimpijce« in lahko sedaj z zadovoljstvom ugotavlja, da ta njen trud ni bU zaman, saj so ravno njeni člane: Smolej, Heim, Praček, Klančnik, Znldar, NovSak in Bine Jakopič brezdvoma na Ol-mtp-ijadi kakor tudi doma — pokazali, da so to najl najboljii smučarji. Toda GZSP je skrbela tudi za tekmovalce, ki so ostali doma. Tako j« kot edina nata podzveza, kljub neugodni zimi, izvedla vsa svoja prvenstva, in sicer: dne 9. II. t. 1. alpsko prvenstvo na Pustem rovtu, katerega se je udeležilo rekordno število 56 tekmovalcev. Čeprav so bili njeni najboljši alpski vozači v Ga-Pa, je ravno tako postal prvak za to disciplino njen član Urbar Slavko, kakor tudi vsa ostala prva mesta so bila zasedena po tekmovalcih GZSP. Pri tej tekmi se je prvič z razvoju našega smučarstva ocenieval posamezni klub kot celota in je jeseniška TK »Skala« postala s svojimi 4 naibotišimi tekmovalci alo-ski prvak GZSP za leto 1935-36. Dne 15. in 16. II. 1936 se je vršilo nieno klasično prvenstvo v Ratečah. Tega tekmovanja se je udeležilo skupno 57 tekmovalcev, m to: 39 tekačev, 6 tek. za skoke v kom-b. in 12 tek. za propagandne skoke. Prvenstvo v klasični kombinaciji si je priboril član GZSP Klančnik Gregor. Pripomniti je treba, da so bila viša ta tekmovanja brezhibno organizirana in izvedena, ter da ni bilo nobene pritožbe o kakšnem nepravilnem sojenju. Dalje je bilo izvedeno dne 19. III. t. 1. v Radovni mladinsko prvenstvo GZSP v teku, katerega se je udeležilo 28 naraščajnikov. To tekmo fe odlično izvedel SK Dovje-Mojstrana. Dne 29. III. t. 1. se je pa vriilo mladinsko prvenstvo GZSP v slalomu na Črnem vrhu v izvedbi »Gorenjca«. Te tekme se je udeležilo 32 tekmovalcev. Tudi ta tekma je dobro iz>padla ter pokazala, da ima GZSP med svojimi naraščajniki odlične moči, ki bodo kmalu dosegle Pračkovo višino in sčasoma začeli ogrožati njegovo popularnost. Isto je imela GZSP v izvedbi državno prvenstvo v alpski kombinaciji, ki se je vršilo dne 21. ln 22. III. t. 1. na Rožci, Tega tekmovanja se je udeležilo 36 tekmovalcev, od teh 24 članov GZSP. Prvak JZSZ v tej disciplini je postal Heim Hubert, tudi vsa nadaljna mesta do desetega so ostala v GZSP. Tekmovalci GZSP so se udeležili tudi tekmovanj JZSZ na Pokljuki in LZSP v Ratečah, ter povsod zasedli prva mesta. Tako sta koncem sezone Heim in Noviak, ki sta bila radi svojega nastopa v Ga-Pa od gotovih ljudi obsojena, sama ovrgla vsa sumničenja, prvi s svojim rezultatom na Rožci, drugi z novim jugoslovanskim rekordom 89.50 m v Planici. Načelnik mladinskega odseka GZSP je podal daljšo poročilo in smernice, kako bo treba vza-gajati mladino, da pridobimo iz njeres prave trezne in nesebične športnike. Iz tajniškega poročila se razvidi, da je GZSP prejel od novembra 1. 1. dalje 182 dopisov, odposlanih je pa bilo 372. Dalje da so v sezoni 1935 1936 pristopili v njeno članstvo trije novi klubi, a dva sta bila pa črtana, tako da ima sedaj GZSP 15 članov s 222 verificiranimi tekmovalci. Blagajnikovo poročilo izkazuje okoli 11.000 dinarjev prometa, s pripombo, da je dosedanja uprava štedila predvsem s potnimi stroški. Preglednika predlagata, da se da u. o. GZSP razrešnica, ker so bile vse knjige najdene v najlepšem redu, a blagajniku naj se pa podeli posebno priznanje za vzorno vodenje blagajne. Pri volitvah novega u. o. je bila po daljSi debati izvoljena sledeča kandidatna lista: Predsednik: Miha Čop, I. podpredsednik: Josip Zupan, II. podpredsednik: Drago Korenini, tajnik I.: Stanko Ravnik, tajnik II.: Jaka čop, ml., gospodar: Polde Ravnikar, teh. referent: Viktor Novšak, teh. vod.: Frellh Matevž, teh. vod.: Oder Franc, teh. vod.: Langus Anton, teh. vod.: Berlot Tone, nač. mlad., preglednika: Ogrin Rudolf, Doblvešek Ciril, namestnika: Vindiier Stane, Wesrdnik Matja, odborniki: dr. Alei Stanovnik, Činkovic Jože in Truhlar Jože. ASK Primorje. (Ijahkoatletika fekoija). Oixmar jajo »e vsi klubov! »ktVvni lahko atleti n« no«laJJ»vanje meetlnga, kateiraga iwvr4it*rv je preprečil doi, kil se vrtin v nedelj«, dne 10. t. m. ob 9..10 ilmpoldme na klubovein igrtSču, TynSeva costa. PwdvaJo se vwi aitlett, da nit stooljo na nad«.ljevanjn klulxirv«g>a meotimjra. Pregled nastopajočih Je raKvld«n na deekl v eetkr.ijnki garde-robri na igri&ču. Nnčototivo. roCMa, obj-ava sporeda 19.80 Nanionalma ur«: Odejstiro-vamjo naSih žon v J »vrnem življenja po humanih drnS Mih (iff. Zagretba, Deitf) WM Zunanjii poJMttml progled (g. uredn* dr. Alojzij Kuhar) ».31 (»ejt« talci «o lij-ud-je danas Se iprl na« dobel — Pester vetfer n »orielo-va/njem IHanov riwlij.ske dramSke A-nftin«, radlijskog« orkestra in ploM. — Besedilo na^lusil rvnm Rob M.OO Na/p«v«l ('a*«, semenska napoved, porofRa, nbjn/vn sporeda 32.15 Pe smi in »Imrorji (poj* g. M-lrfro Jeln^ln, spremlja g. prof. M. TjiipovSokl. Drugi programi i SOBOTA, t. maja. Belgrad l: 19J0 Varodn« p«« ao.ao StaifonJfln-i .koncert SV00 Narodne melodije — Belgrad 11: 14.06 Ni,kolajeviW«vo ipcedavatiij« o ftiunad.iJJ — Zagreb: 30,00 Violina 20.30 Orkestralni koneart 21.00 Pester re/.er 33.1« Plenim glasba — Dunaj: 19.2B Jone-soiva opera >*!«]*a, 31.40 Film 32.10 Tenor 3)8.06 lMcicna Plasbn — Budimpefta: 30.00 Igra 30.05 Cl*an»ka gliu>l>a ~.5A Kaneort orkestra — Trtl Uilan: 20.16 Simfonični koffioert 32(WI Cerkveni zbor 32.45 ('Irana g,lo»ba - fl im Hitri: 17.16 PrvUrn gln>stw 20.,V Preno« nipere — Praga: I 10.45 VojaSka godba -Jo.no Ky»lwj<-vn operet« -Zlata moj-s-trira- 22.16 Ploščo 32.30 I.nlikn glmbn — VarSara: 20.00 01 nabori i mozaik 21.00 Zn Poljaike v tujini SI.in I",«,«,.,-| veder 32.00 Orkester in klavir 2(1.,15 Plesna gl«*l>a j BerHv-l.iptko: LVVin Smrjofta rntfi>n*n,inost — Kiinign-I imt g-Hamburg: a0.ii) VaioNtov voe«r - Proti Hennesu je Ljubljana objavila to jx>-stavo: Rožič; Hassl, Jug II; Luce, Slamič, Boncelj; Janežič, Lah I, Jež, Grintal, Jug 1. Razven te tekme se bosta igrali še dve pred-tekmi. Prvotno je bil zamišljen močnejši spored, obstojala je namera, da bi se povabil eden od prostih mariborskih klubov za drugo ljubljansko garnituro. Pa so Mariborčani sodelovanje odklonili. Tako bo mesto njih igral kranjski Korotan, ki si je zadnje čase zagotovil sodelovanje nekaterih močnih igralcev in s tem znatno ojačil svoje vrste. Tudi ta tekma, dasi prijateljska, bo zanimiva, ker se bodo zopet preskušali igralci Ljubljane, ki naj bi even-tuelno še vskočili na kako mesto v prvem moštvu. Druge predtekme bosta igrali rezervi Ljubljane in Hermesa. Jugoslavija in olimpijske igre V belgrajakem dnevniku »Politiki« z dne M. aprila L 1. je lz4el članek pod naslovom »Odgovor sicuplne športnikov Zveze športnih zvez«, na katerega izjavljajo podpisani športni forumi naslednje« Funkcionarji, ki so podpisali izjavo za udeležbo na XI. olimpijadi v Berlinu, niso tega napravili samo v svojem imenu, temveč v prvi vnfl kot pravi tn odgovorni raskvpniki poedinih vrhovnih olimpijskih, odnosno športnih organizacij. TI funkcijonarji ao izbrani s prosto voljo članstva z glasovi ravno tako izvoljenih zastopnikov klubov, v katerih odločujejo aktivni športnOcL Pri tem je treba povdaritL da aktivni, kakor tudi (tmkdjonarfi niti na eni glavni skupščini, ki eo bile zadnja MM leta, niso dvignili niti en tfl&fl preti udeležbi ne XI. olimpijadi, ampak so nasprotno karali i slBtn zanimanje ter brigo za čim dostojnefio materialno in tehnično pripravo za olimpiado. To je dovodni dokaz, da *o podpisani imeli prav, da ee tzjavifo v imenu aktivnih športnikov onih panog, katere zastopajo. Poudarjamo tod! to, da ae do danes ni tz)ev4 proti udeležbi na XI. olimpijadi v Berlinu nfO eden narodni olimpijski odbor, pa matramo to stvar kot merodajno za presojo situacije, ne pa akcije proti ageležbi, ki se je povsod zaključila z neuspehom. Končno pripominjamo, da nima skupina športnikov, ki je v »Politiki« podpisala članek, nobenega pooblastila, da sc izjavlja za ali proti udeležbi na olimpijadi, ker predstavlja samo podpisnike in nikogar drugega. Pri tej stvari je zelo zanimivo, da se nahajajo med podpisniki samo taici, ld ne pridejo v poštev za nastop, ker panoge, v katerih oni delujejo, ne bodo zastopane od naše države ali po so taki, ki sploh ne morejo nastopiti na olimpijadi, ker jim manjka potrebni naslov, t. j. svojstvo športnega amaterja. Za jugoslovanski olimpijski odbor ter Zvezo športnih zvez: Hrvoje Macanovič, dr. Stevan Hadži, Miroslav Dobrin. Jugoslov. boka. zveza, Jugoslov, kajak zveza, Jugoslov. koles, zveza, Jugoslov. sab-Ijaška zveza, Jugoslov. lahkoatletska zveza, Jugost. tefkoatletska zveza, Jugoslov. plavalna zveza, e S. K. Slovan : S. K. Mars. S. K. Slovan se|to moral v nedeljo dopoldne na lastnem igrišču težko boriti proti S. K. Marsu. Za položaj, na katerem se trenutno nahaia, |e lahko vsaka izgubljena tdč-ka usodna. S. K. Marsa spomladi sicer nekoliko spremlja stnola, toda kljub terou se zaveda, da je njegovo mesto na gornjem koncu tabele in bo S. K. Slovanu na vsak način skuSal prekrižati račune, Sodil bo g. Čamernik. — V predtekmi nastopita S. K. Grafika in I. B-gamitura S. K Slovana. Sodil bo g. Joksič. — Vstopnina minimalna Pričetek predtekme ob 8.30, pričetek glavne tekme ob 10. Občni zbor ISSK Maribora Mairilbor, 8. maja. V lovski sobi hotdt Oral m j« »lnodl vrtH obfrno »bor T8SK Maribora pod vodKfcvran predsednik* dr. Stn mola. Poročila so poleg predi«xMka. tajnika Komika in blagajnika Ixm«a podali Se odnefki: teniški, table-tenis. lahikoatilotMkri, zimskofiimrt-nl in nogometni. Iz vseh 1«li poroflrll J« odsevala to4ba. da Je Miuib priiel po krivloi ob lastno igr-i*Ae, H bl mil omwg*>AaJo namotem nm«] y bodoftnosti. PreJAnda oMlnska tvprava j« nami«re j>UHt.illa nogometno IrtKVSo, kateroga M 1« bil kl-ub i velikimi žrtvami m-edU t Utmlskem vrhi. Sokoln Ma tioL Po mnogih Intervemolh je Mrah dosngol, da mn Je Sokol iireip ustil za n«k»J Ansa uimrabo in-ostora., VI p« !*>(««« neiprekliono e 16. majem. Ose teden dni bo morad zapustiti najstarejši rforvenukJ kiub svoje IgrlSA«. Tako preti sedaj nogometni sokolji kluha rampimt, km n» more dobiti pa-tmernoga igrlSi*«. Od odsefco^ je MJ naj-n*tlnej«i temiftki, k.i ima 115 iMa-nov tnr nndkrasnojSd IgriS^a v drfavj. AgUno Je deloval tudi tn tonii«, k.i Je priredil veSJe mednarUre in ure že iščeva to preklicano reko, pa je ni nikjer. V zemljo se vendar ni mogla udretik Medtem, ko sta dečka nič hudega sluteč tam stala in se pogovarjala, se je iz goščave priplazil velik lev. Začudeno ju je motril in bržkone ugibal v svoji debeli butici, kaj naj stori: ali naj ju pusti pri miru, ali naj ju pohrusta. Dečkoma se seveda niti sanjalo ni, kakšna grozna pošast jima preži za hrbtom ... MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50, Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ilitžbodobe Trgovski pomočnik železninar, dobro izurjen, so sprejme. Ponudbe pod »Železninar« na upravo »Slovenca« St. 6615. (b) 0SES3 »▼vvvvvvvTvTTTVVVTTTTTT*' Oroben oglas k •■šUavtniu -posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiieo ti ga spremimo v soboto, dne 9. maja 1936, ob 5 popoldne, iz hiše žalosti, Hranilniška ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana-Derventa, dne 8. maja 1936. Žalujoči: Štefanija, soproga. - Dušan, žandarm. poručnik, sin. Zorka Čeh roj. D u r o v i i , sinaha. J o s i p i n a Čeh, mati. -Družine: Dr. Čeh, Kyovsky, dr. Volavsek, dr. Kyovsky in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila L. Ganghofer: 82 Scml Hubectus Roman »Svoji šivilji. Ta iztakne vse. Tu preberi brzojavko, ki mi jo je sinoči poslala.« Kiti je izvlekla iz obleke zmečkan list papirja. Vili je bral: »Pojutrnjem opoldne v nunski cerkvi.« Prestrašen je skočil kvišku. »Pojutrnjem? Toda to je vendar že jutri.« »Jutri! Da! Kaj praviš?« Tudi Kiti je vstala. Objela je brata okoli vratu in hitela: »In zdaj vendar sprevidiš, tega ne smeva dopustiti, da bi naš Tas bil sam v taki sveti uri. To bi ga ne bolelo samo, ponižalo bi ga pred sorodniki njegove neveste.« »Da, miška, prav imaš! To je zares genialna misel. Odpotujem. Še danes ponoči. Noro se veselim, kako bo pogledal, ko pridem. In tebi, to ti obljubljam, tebi pošljem vatel dolgo brzojavko.« »Ne bo treba,« je dejala Kiti. »Tudi jaz grem s teboj.« »Ti? Ne, mišika, blede se til« »Moram k njemu, moram, moram!« Ko v obupu se je oklepala brata. Ne vedoč kaj bi, jo je gladil po laseh in licih. »Bodi pametna, mala miška! To ne gre. Če pride očetu na ušesa — jaz že prenesem kak sunek, a ti? Ne, takšne odgovornosti si ne maram nakladati nase.« »Prevzamem jo sama. In se bom opravičila sama, če bo treba.« Odločno se je zravnala in se zatekla k tistemu varavemu dokazovanju, ki ga imajo razgrete dekliške glavice posebno rade: Dobro vem, da ne bi smela odhajati brez očetovega dovoljenja. A kje je papa? V koči gori, kakor vedno, vedno, vedno! Nisem kriva jaz, če ga ne morem vprašati. Ako bi bil prišel s teboj — po petih me«ecih za svoje jelene in gamze samo en dan zame vendar ni preveč — ako bi bil prišel, bi odkrito govorila z njim in ga tako goreče prosila, da bi gotovo rekel svoj: da.« Veselo je gledal Vili sestro, vtaknil roke v hlačne žepe in se zibal na petah. »Saj lahko vprašaš gospodično Kleesberg!« Pri tem ugovoru se je Kiti majčkeno zmedla. »Pusti ubožico pri miru! Ali naj ji k vsem bolečinam nalagam še svoje skrbi? Tudi hočem hoditi varno. Za to ne bom spraševala! Moram v Mo-nakovo, Vili, moram! Od tega me nihče ne odvrne.« Njena lica so gorela in oči so se je svetile. »Vzemi me s seboj! Le poglej me, kako te prosim!« Ni imel srca, da bi ji odrekel. Smejoč se jo je privil k sebi in jo poljubil na uheljček. »No torej—« S pridušenim vzklikom veselja ga je objela, »Pa uženiva v božjem imenu to zabavno burko skupaj! Papa nama bo sicer skuha! za to vrelo juho, in jo še posebej osoldl za mojo malenkost. A če se bo jezil, si umijem roke. Pa naj bi ne bil snedel svoje obljube in se vrnil z menoj domov, namesto da leta za svojim preklicanim srnjakom! Sam je kriv! A zdaj k vojnemu posvetu!« Sedeč na zofi sta se držala za roke in tiho šepetala med seboj, kakor dva otroka, ki prapTav-ljata božično presenečenje. Sklenila sta odpotovati s postaje ob šestih zjutraj. Tako bosta dobila zvezo z vlakom, ki prihaja v Monakovo ob enajstih in imela še dovolj časa, da se oglasila pri Tasilu. »Točno ob polu petih morava izginiti od tod,« je dejal Vili. »Ponoči bom čul, da ne zaspim, in ležem raje zdaj za nekaj ur k počitku. Proti večeru me zbudi. Potem grem v vas, naročim voz in bom večerjal v krčmi ob jezeru. Gledal bom, da se ne srečam kje z Robertom, in svetujem tudi tebi, da mu ne hodiš pred oči. Reci, da te boli glava. In se zapri v svojo sobo! Tam se moreš v miru pripravljati za pot. Vtihotapim ti tja svoj ročni kovčeg. Bo dovolj velik. Oblačiti se ti ni treba v kaj posebnega. Sodim, da bosta šla k poroki v popotni obleki. Zase ne bom jemal nič s seboj. Lakaste čevlje in rokavice si kupim lahko v Monakovem. A zdaj pride nekaj, ko si ne vem pomoči: poročno darilo! Nekaj morava dati.« »Jaz že vem, kaj!« »Radoveden sem.« V Kitinih očeh se je zabliskalo. »Mamin biserni nakit!« Vili se je ustrašil. »Toda, miška! Ti biseri so vredni celo premoženje. Papa bo divjal.« Ponosno je dvignila glavico. »Biseri so moja last. In jaz vem prav dobro, kaj delam. Ako bi mama doživela ta dan, bi bila sama položila te biseTe Ani okoli vratu!« Vili jo je božal po licu. »Miška! Ti si imenitno dekle! Tas se bo razlezel od veselja. Tako bi dognala vse! Samo, da ne boš v razburjenosti počela kakšnih neumnosti. In ponoči se dobro naspi, da boš zjutraj krepko na nogah. Točno ob štirih bom potrkal na tvoja vrata. In zdaj izgini, miška. Legel bom k počitku. Kiti se je dvignila. »Daj mi roko, da je vse trdno dogovorjeno.« »Tu!« Segel ji je v roko in Kiti jo je stisnila s takšno slovesno resnobo, kakor bi šlo za riitlijsko prisego. Nekaj minut nalo je vtihotapil Vili mali ročni l^ovčeg v Kitino sobo. Potem se je vrnil v svojo sobo in se z gorečo cigaro v ustih vrgel na posteljo. Ni trajalo dolgo, da je zaspal. Goreča cigara mu je padla z roke in prežgala za dlan veliko luknjo skozi preprogo. Prebudil se tudi ni, ko je Kiti proti šestim na večer stopila v sobo. Da bi ga zdramila, je smuknila k postelji. Ko ga je pogledala, se je prestrašila. Njegove zaprle veke so bile prozorno modrikaste, obraz brez krvi in uvelo mlahav kakor pri izčrpanem bolniku pa hudi vročici. »Vili!« Pri tem tesnobnem vzkliku se je prebudil. Urno se je vzpel pokonci in z vroče bleščečimi očmi pogledal sestro, kakor da ne ve prav, kaj se godi. »Ali si bolan?« »Jaz? Neumnost! Zdrav ko riba!« Smejoč se, je skočil s postelje, a tedaj ga je nenadoma posilil kašelj, dolg in hud. »Vili, kaj ti je?« je zajecljala Kiti in mu prinesla kozarec vode, ki jo je zahteval s kretnjo roke. Izpraznil je kozarec in si pritisnil roko na prsi. »Zaleteti se mi je moralo, ko sem se prebudil. No, zdaj je že dobro.« Postavil je kozarec na mizo in se globoko oddahnil. V skrbeh mu je gledala Kiti v obraz, ki je začel spet po malem rdeti. »Ali ti je tudi res dobro? Popolnoma dobro?« »Popolnoma!« »Hvala Bogu! Ne morem ti povedati, kako sera se prestrašila.« »Pojdi vendar, ne bodi smešna!« je zagodel in jo potisnil skozi vrata. Stopil je pred zrcalo in si ogledoval obraz, pazljivo in nekako otožno resno. Potem se je začel napravljati, da bi odšel v vas, in si žvižgal pri tem veselo koračnico. Zal ko iz škatlice ter zidane volje, je zapustil hišo in ee nameril počasi po drevoredu. Ko se je bližal orlji kletki, je opazil, da se med palicami kadi ven droben prah. Okoli kletke je bilo nastlano z drobnim perjem in bel puh je plaval povsod okrog. »Zdi se mi, da so se spet skavsali!« Ko je stopil bližje, je videl, da sedi pet orlov složno v kotu kletke, dočim je šesti visel na vratu med upognjenimi palicami. Ptič jc bil že napol mrtev; bil je razkljuvan in odrt, in samo še malo so mu utripale peroti in se gibali kremplji. »Moser! Moser!« je zavpil Vili prestrašeno. Starec je pritekel iz svoje delavnice. »Kaj je, gospod grof?« »Urno! Ključ od orlje kletke! Eden od ptičev visi med palicami!« Tarnajoč je zlezel Moser po ključ, a orel je med tem že poginil. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Co5. Izdajatelj: Iran Rakovee. Urednik: Viktor Cenčifc.