I s - v ' • - *' ' tS-M? TRHOVUP-, i- 1AMUARM >%3 • ŠTEVILK* t 2 m t-ETO XV! e IS d» >*«'. .•><• . y nakupu tekstilne- veljske šole lutkovno igrico ven tega bo obiskal vsa pod- igrico, s katero bodo gostovali ^las*. J. S. »Janko in Motka« in »Pavli- ročja v občini dedek Mraz po šolah. Po vseh šolah bodo ha«. V domu Svobode II v s spremstvom, tako Radeče in obdarili otroke, prav tako tudi Zgornjih Trbovljah bodo upri- druge okoliške kraje že v so- cicibane v vzgojno-varstveni zorili za učence osnovne šole boto, sam Hrastnik pa v ne- ustanovi; predšolske otroke iz Ivana Cankarja mladinsko deljo, 30. decembra. vse občine pa bodo povabili v Litij ani so slavili (ma) LITIJA — V vrsti prireditev ob letošnjem prazniku občine Litija Je bila zadnjo soboto slovesnost v litijski Predilnici ob pomembni delovni zmagi, — zaključku rekonstrukcije čistilnice. Pozneje je bila še slavnostna seja ObLO, ki se Je je udeležilo precej gostov. S seje so prisotni poslati protestno noto vladi Zvezne republike Nemčije, v kateri so najostreje obsodili nedavni zločinski ustaški napad na naše predstavništvo. Po seji so domačinom in gostom uprizorili člani litijske Svobode »Hmelj-sko princeso«. V nedeljo dopoldan so na Dolah pri Litiji, v okviru prireditev ob občinskem prazni- 500 milijonov dinarjev za Zasavsko cesto LJUBLJANA — Prejšnjo sredo je bila v Ljubljani 53. seja obeh zborov dosedanjega Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Pod posebno točko dnevnega reda so odborniki izglasovali tudi su-pergarancljskc izjave za nekatere investicije. Okrajni ljudski odbor Ljubljana pa je dal garancijsko izjavo tudi za posojilo 1 milijardo 200 milijonov din, ki ga bo pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani najel sklad za skupno financiranje negospodarskih Investicij. 500 milijonov din tega posojila bodo porabili za dokončanje ceste v maka« damski izvedbi med Litijo in Zagorjem ob Savi. Iz JLA čestitajo Vojaki, ki služijo svoj rok v Bitolju, V. P. 4519, lepo pozdravljajo ter želijo srečno in uspehov polno novo leto 1963 vsem prijateljicam, prijateljem in domačim ter uredništvu lista in vsem bralcem Zasavskega tednika. — Podpisani; Feliks Novak, Gvido Ovnik, Bdi Brglez in Janez Fabjan. kn, odprli nove klubske prostore, na Primskovcm so pa razvili prapor krajevne organizacije ZZB. Organizaciji SZDL na Primskovcm so pa ob tej priložnosti Izročili tudi darilo veletrgovine »Mercator« iz Ljubljane — televizijski sprejemnik. Uspehi s skupnimi močmi (ma) ZAGORJE — Te dni so na področju zagonske občine zaključili s konferencami krajevnih organizacij SZDL. Na konferenci v Timi so med drugim prisotni člani SZDL ugotovili, da bo mogoče le s skupnimi močmi reševati vse nastale probleme. Sklenili so pa tudi, da se bodo po konferenci KO SZDL šc enkrat sestali in zavzeli enotna stališča do vseh perečih krajevnih vprašanj. Na konferenci KO SZDL v Timi pa so razpravljali tudi o predosnutku nove Ustave FSRJ. Veliko nagradno žrebanje \ Preudaren gospodar odrl je prašička za kožo dobil je denar in pa še tega ficka ŽELJE ZASAVSKEMU TEDNIKU rr „ ■ j %-f^L kf « Ih •Sv-'***, Seski . % • kV-1 L ■ „ V MIHA MARINKO: Deset let Zasavskega tednika je pomembna obletnica za njegov kolektiv. Razvoj, ki ga je v tem času napravil, pestrost obravnavanja družbene problematike, "širok krog čital-cev, stalnih- in občasnih zunanjih sotrudnikov, govori samo ob sebi o pomenu in ugledu lista. LIDIJA SENTJURC: Ob vsakem jubileju skušajo prijatelji in tovariši izraziti čustva in najti čimtoplejše pohvalne besede za opravljeno delo. Prepričana sem, da bo >Zasavski tednike, ko stopa v drugo desetletje, uspešno opravil vse naloge. Predvsem pa želim, da bi vzgojil čimveč mladih novih novinarjev iz delavskih kolonij in vasi, ki bodo znali prisluhniti utripom gigantskega razvoja naše socialistične domovine in naših delovnih ljudi, ki bodo znali razvijati in videti tudi svetlejše perspektive in pot naprej, ko se bo človeštvo resnično osvo- litičnega razvoja, približa tisk Smatrali smo pa za potrebno, bodilo strahu pred novimi konkretnim vprašanjem, ki da glavne misli ponatisnemo vojnimi razdejanji in pustoše- predstavljajo najbolj žive in- sedaj ob 15-letnici lista z mi-nji, in ko bodo sadovi člove- terese delovnih ljudi v Zasav- sli mi predsednika Izdajatelj* škega genija služili nadaljnje- ju in samega napredka v druž- skega sveta Zasavskega tedni- V šestnajsto leto Ko se poslavljamo od starega leta, naj bo prvo, da pogledamo, kaj smo v njem napravili. In prav je tudi, da pogledamo, kaj smo naredili v teh petnajstih letih izhajanja našega zasavskega glasila. Vprašati se moramo, ali smo storili vse, ali je obračun zadovoljiv in kakršni so naši načrti za bodoče. Obračuni so vedno nerodna in kočljiva zadeva, ker se nevšečnosti rade zamolče, če se le morejo. Nič ni lažjega kot napisati, da je bilo vse lepo. Vse seveda ni bilo lepo, saj smo med letom napravili preorientacijo lista na manjši format. Zakaj? Zasavski tednik, ki je glasilo štirih zasavskih občin in odborov SZDL, se je v tem letu preusmeril in se tesno povezal z zasavskimi občinami in pa gospodarskimi organizacijami v njih, ki so s svojimi posebnimi stranmi — prilogami sodelovale zelo tesno z nami. Zato nam je tudi veliko bolj ustrezal sedanji format lista. Od začetka tega je bilo precej negodovanja, vendar se vsakdo vsake spremembe počasi navadi. Nekaj je gotovo, namreč da smo v naših prizadevanjih kljub težavam le uspeli. V seznanjanju naših delovnih ljudi o aktualnih družbenih dogajanjih in družbeno-polltlčnih vprašanjih, s poročili o uspehih in problemih naših delovnih organizacij ter v povezavi z zasavskimi občinami je lokalni list Zasavski tednik odigral pomembno vlogo. Kot glasilo občinskih odborov SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje je list povezoval skupne interese zasavskih občin. Brez dvoma imajo pri tem mnogo zaslug številni dopisniki, ki so nas skozi celo leto prav pridno zalagali z dopisi. Vsem iskrena zahvala za njihov trud in sodelovanje! Še posebej pa prisrčna zahvala vsem kolektivom gospodarskih organizacij ter občinskim ljudskim odborom naših občin, ki so nas v našem delu vsestransko podprli. V novem letu, ko prehaja Zasav. tednik v 16. leto svojega izhajanja, naše delo ne bo lahko. Današnji razvoj zahteva od nas veliko več, predvsem pa to, da je novinar aktivni družbeno politični delavec, ki najtesneje sodeluje z vsemi in zna prisluhniti željam in potrebam našega delovnega človeka. Ali nam bo naše delo uspelo? Brez vas, dragi bralci, ne! Sele ko bo vsak čitatelj lista hkrati tudi njegov dopisnik, s svojo sodbo in mnenjem o določenem dogodku ali problemu, bo naš tednik res postal prava tribuna zasavskega delovnega človeka, ki bo vestno izražala njegove težnje in želje za napredkom In lepšim življenjem. Prav tako brez najtesnejšega sodelovanja z vsemi družbeno-poli-tičniml organizacijami in društvi, občinami, organizacijami SZDL in delovnimi kolektivi in delovnimi ljudmi sploh ne bomo uspeli tako, kot želimo. Naj bi torej bilo leto 1963 v pogledu sodelovanja vsaj takšno, kot Je bilo leto 1962 in vsa doseda-danja leta obstoja Zasavskega tednika, potem lahko vedro In pogumno stopamo v novo leto, ki je pred nami. V upanju, da bo res vse tako, kot si želimo v redakciji našega lista, vsem zasavskim občanom SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Uredništvo Iz slavnostne številke »Zasavskega tednika« ob 10-lctnici benem razvoju. Ta tisk predstavlja najmočnejšega mobili-zatorja na naši razvojni poti pri naših težnjah za boljšim in lepšim življenjem v novi socialistični družbi. SLAVKO BORŠTNAR: Za seznanjanje naših delovnih ljudi v aktualnih družbe-no-političnih vprašanjih, z „„„ uspehi in problemi delovnih važnej- organizacij in zasavskih občin v indu- odigrava pomembno vlogo lo-striji kot na vaseh. Seveda pa kalni časopis Zasavski tednik, je naloga —- neprestan boj za Kot glasilo občinskih odborov kvaliteto — najbolj tesno po- Socialistične zveze Litija Za-z izhajanjem časopisa, gorje, Hrastnik in Trbovlje ' ' " > > povezuje tudi skupne interese mu osvobajanju človeka v bratski skupnosti svobodnih narodov. JANEZ VIPOTNIK: Zasavski tednik je doslej odigral veliko nalogo kot mobi-lizator ljudi za politične, družbene in delovne akcije kraja, kot politični pojasnjevalec raz-nih ukrepov, ki pospešujejo tempo razvoja, pa tudi kot obveščevalec vseh šib dogodkov, tako ka, Slavka Borštnarja. Naša. pot je jasna, perspektive pa. bodo svetle s tem, da se borna' držali vseh navodil in nalog,1 ki se danes poslavljajo pred. ves socialistični tisk. 1 vezana - _____ ___ - . Porok za dviganje kvalitete pa je stalno sodelovanje najodgovornejših ljudi v kraju. IN2. JOŽE LEVSTIK Pomen lokalnega lista, kot zasavskih občin. UREDNIŠTVO ZASAVSKEGA TEDNIKA: fomen tonalnega usta, kos — ..... je »Zasavski tednike, je izred- Te misli so napisali naši re- no velik, ker se tu učimo pi- vlrski rojaki ob 10-letnicl iz- sanja načelnih vprašanj ga notranjega in zunanje- to pi- vlrski A &T; tja Zasavskega tednika, napotkov smo se držaU, »ZASAVSKI TEDNIK« Jubilejna številka glasila ! SZDL občin Litija, Zagorje] Hrastnik in Trbovlje. — Uredništvo in uprava: Trbovlje] Trg revolucije 11 (tel. PO-191). — Izdajateljski svet: Slavko Borštnar, A do Naglav, Jože Cestnik, Janez Zahrastnik, Martin Klinar, Stane Brečko] inž. Branko Hočevar, Dušan Kolenc, Slavko Ajtič, Stane Pungerčar, Stane Volk, Jože Drnovšek in Stane Šuštar. —. Uredništvo: St. Šuštar, Marijan Lipovšek, Janko Savšek/ Pavle Burkeljc in Franjo Lavrini. — Uprava: Toni Škrbec, Fani Kranjc in Robert Plavšak. — Naklada 11.000 izv. IVO MIGLIC, ELEKTRO MOJSTER: Zasavski tednik bi mi postal še ljubši, če bi začel ob javi jati vsak teden sorazmerno število novic in člankov iz vseh zasavskih občin. Kakor ima sedanji sistem posameznih občinskih prilog svoje dobre strani, ima slabosti tudi v tem, da bralec le vsak mesec enkrat in takrat zelo obširno obvešča o življenju občine. Tako se bralec težko prebije skozi ves material. V listu pa bi želel tudi več stalnih rubrik. novinarja, ki zna prisluhniti, nikoli ne zmanjka hvaležnega materiala. List pa bi dejansko lahko podpiral vsa napredna hotenja mladih. VINO ZOLE, STEKLAR: Zasavski tednik s svojo prilogo »Steklar« zelo koristi pri informiranju članov delovnega kolektiva. Razumljivo je, da mi najbolj ugajajo sestanki, ki obravnavajo problematiko našega podjetja. V prihodnje pa bi želel kakšen tehtnejši sestavek o organizaciji dela. MICI MOČNIK, KOLPORTERKA: Čeprav že zdaj zelo rada prebiram Zasavski tednik, bi vendarle želela, da bi imel še več domačih zasavskih zanimivosti In drobnih, toda za nas vse bralce interesantnih novic. Ljudje radi beremo kratke stvari. JOŽE ZOLE I, POSLOVODJA: Zasavski tednik mi ugaja in ga prav rad prebiram. Pišite več o novogradnjah v občini in v podjetjih, saj nas te novice zelo zanimajo. VILJEM VRACUN, TOSLOVODJA: List se mi zdi zelo koristen pri informiranju občanov in nekaterih delovnih kolektivov, želel pa bi več pisanja o medsebojnih odnosih v ostalih tovarnah in v občinah ter o pomembnejših dogodkih v delovnih kolektivih. • ANA VOLAJ, DELAVKA: O problemih zaposlenih žena bi lahko več pisali. Za zaposlene žene bi bili zelo dobrodošli nasveti za hitro kosilo (obratov družbene prehrane še manjka) in podobno. e LADO VRTAČNIK, INŽENIR: Pičite več o problemih, ki nastajajo, opozarjajte nanje, spodbujajte njihovo reševanje. Mislim, di bi bilo dobro, ko bi v športni rubriki posamezna tekmovanja tudi komentirali. Zasavski tednik bi lahko posvetil več pozornosti kompleksni obravnavi problemov telesne kulture v Zasavju. • OTO KOS, KOVINAR: Športna poročila so bila včasih preveč pomanjkljiva. Pri poročilih z nogometnih tekem ste nekajkrat obširno poročali o poteku prvega polčasa, medtem, ko ste drugega nervozno odpravili samo z neka] stavki. Veliko ste pisali o nogometu in rokometu, premalo pa o drugih športnih panogah, ki so prav tako pomembne. Ne poročajte samo o tekmovanjih. IDA KNEZ, KURIRKA: Najprej preberem športno rubriko. Mislim pa, da bi morali o športu vsestransko pisati, nc samo o nogometu. Rada bi tudi več Ulmskih novic na vaši strani zanimivosti. • VIKI ZALETEL, DELAVEC: Tako kot pri vseh časopisih bi morali imeti tudi pri Zasavskem tedniku več dopisnikov. S tem bi list samo pridobil na pestrosti in zajel tudi kraje in vasi izven centrov. LIDIJA CEšNOVAR, USLUŽBENKA: Pogrešam več prilog trboveljskih podjetij (zdaj ima list samo prilogo Rudar) zato, ker me zanimajo novice In problemi tudi Iz ostalih podjcllj. Poskušajte ugoditi ljubiteljem križank (tudi jaz sem med njimi) vsaj nekajkrat na leto. I/ ilavaostne štrv.kc »Zasav: 'ege tednika- vb 10-letnlcl Bralcem bi bili hvaležni, če bi večkrat tudi gami opozarjali no vse dobro In slabo o na- lam Metu Tako kot smo mi vse leto pisali za vas in o vas, pišete tokrat vi za nas in o nas. želeli smo predvsem vaših kritičnih glasov. Zakaj, konec leta more biti tudi obračun našega lista, njegove prehojene poti, njegovih uspehov, še bolj pa pregled napak in načrtov za novo. Kdo nam lahko bolj upravičeno ocenjuje in svetuje vse to kot vi, ki ste od tedna do tedna z našimi stranmi, se z nami radostite in se jezite. Vaše besede o »nepogrešljivem Zasavcu«, pa vse dobro nasploh in vsa kritika nam nalagajo nenehno skrb, da bi postal Zasavski tednik še boljši, še bolj vaš. FANI VIZOVIšEK, SEKRETAR ObO SZDL: Na našem hrastniškem območju je Zasavski tednik zadovoljivo odigral vlogo obveščevalca prebivalcev in občanov. Zdaj imamo pri nas preko 8X) naročnikov, prilogo Glas komune pa sprejema vsako gospodinjstvo v naši občini. Zdi pa se mi, da bi moral list več pisati o problemih, ki se pojavljajo vsak dan v občini. Občanom bi moral Zasavski tednik preko sestavkov realno odgovarja1! na različne nejasnosti, ki jih v zvezi s komunalnimi ali drugimi deli srečujemo na sestankih na terenu, v podjetju in drugje. • FRANC DEZJOT, ŠOLSKI UPRAVITELJ: Stik med uredništvom in šolami v Zasavju bo treba izboljšati, saj vidim v tem enega izmed važnih pogojev za sistematičnejše poročanje o šolskih uspehih, težavah, načrtih. Menda smo takšno pisanje že doslej vsi želeli, le da še nismo našli poti, ki bi pripeljala do vidnejšega uspeha. Zelo koristni bi bili uredniški razgovori s šolniki, člani šolskih odborov in dijaških samoupravnih organov. JOŽE LAZNIK, TAJNIK ObSS: V vašem listu pogrešam kritičnega pisanja o pojavih Iz vsakdanjega življenja. Vse negativno bi bilo potrebno -neusmiljeno žigosati, seveda argumentirano in določeno. Včasih sem imel občutek, da list nekoliko zaostaja za nekaterimi pomembnimi dogodki iz našega političnega in gospodarskega življenja, da jih premalo približuje svojim bralcem. Tako je razmeroma malo pisal o vprašanjih, ki so zanimala občane v zvezi z razpravo o predosnutku nove jugoslovanske ustave, nove republiške ustave, pa tudi razpravi in pripravljanju občinskih statutov in statutov delovnih organizacij bi lahko posvetil več neposredne pozornosti preko različnih, privlačnih novinarskih oblik pisanja. Morda ima ta vrzel delno opravičilo v preobloženosti novinarskega kadra s še ostalimi, za list prav tako potrebnimi in nujnimi zadevami. Zato pa menim, da bi se morala redakcija za posamezna vprašanja bolj orientirati tudi na zunanje sodelavce, politične in družbene delavce, člane samoupravnih organov, vodstva gospodarskih organizacij itd. Tako bi postal list še bolj vsestranska tribuna članov SZDL. VIKTOR RAČIČI, USL.UŽBENEC: List mi je všeč. Vendar mislim, da bi moral pisati več o tistem vsakdanjem drobnem življenju ljudi v podjetju, ki je lahko zares vzorno, človeško, ponekod pa še tudi ostanek preživelega, medsebojnega nerazumevanja, nepotrebnih prepirov. • GVIDO KNEZ, SEKRETAR ObK LMS: O mladini in njenih problemih bi bilo treba stalno pisati, ne le ob kongresih in konferencah. Saj poteka mladinsko delo skozi vse leto In tako za Restavracija v Litiji. Dokaj prijeten in zelo velik lokal. Vedno, kadar koli prideš v ta gostinski lokal, je precej ljudi, precej je potnikov, ki v tem hudem zimskem času čakajo kar tu na vlak in si počasi ogrevajo telo. Solidna in hitra postrežba — in vsak, pa bodisi, da je lačen ali pa žejen, rad zaide v restavracijo, kjer poskrbi zanj med drugim tudi točajka Milka Štrus, kateri smo tudi mi zastavili nekaj vprašanj: »Katerih gostov se najbolj bojite?« »Nobenih, no, pa priznam, da vinjeni gosti niso kaj da bodo gostje dobri, se pravi, da ne bi bilo kakih nevšečnosti ...« 0 »Kdaj si zvedel, da boš vozil za Novo leto?« je bilo naše prvo vprašanje Ivanu Balohu, šoferju pri SAP »Turistu« v Trbovljah. »No, ta teden, ko sem gledal turnus voženj za posamezne avtobuse in šoferje. Verjemi mi, da mi ni bilo kaj preveč rožnato pri srcu.« »Kje si mislil silvestrovati in kje boš sedaj dočakal Novo leto?« »Zmenili smo se, da bomo silvestrovali v Delavskem do- kot tudi naš vozni park. Menim pa, da so tudi potniki zadovoljni, saj vozimo skoraj vsakih trideset minut.« »Kakšni so pa potniki?« »Vse je v redu. Opaziti ni več tiste nervoze, ki je bila nekoč in tudi tistih nepotrebnih prepirčkov ni več.« »Tvoja ocena pešcev?« »Pač, kakor se vzame. Nekateri so obzirni in disciplinirani, in kolikor toliko spoštujejo cestno-prometne predpise. Žal pa je še precej takih, ki brezglavo in nepremišljeno prečkajo ceste, kljub temu, da so v letošnjem letu NOVOLETNI Novo leto v dvoje ... Se bodo izpolnile želje? preveč prijetni. Ce so le preveč tečni, grobi in glasni, jih postavimo ven. Najprej se jih pa znebimo s tem, da jim ne damo več nobene alkoholne pijače. Nekaj časa še razgrajajo in se pridušajo, nato pa včasih tudi sami zapustijo lokal.« »Koliko gostov pride dnevno v lokal?« »Tega pa res ne bi mogla povedati, kajti vrata se nenehno odpirajo in odpirajo in dela je toliko, da nimam nikoli časa, niti se ne spomnim, da bi gledala in jih vsaj približno preštela. To pač ni naše delo. Tako gostje kot mi smo zadovoljni, če jih lahko solidno in hitro postrežemo:« »Kje ste bili lani za Silvestrovo?« »Tu kot danes.« Se pravi na delovnem mestu. Kaj hočemo, veliko je takih poklicev, ki ne poznajo prazničnih dni. V teh in drugih prazničnih dneh, ko se ostali občani vesele in gredo sem ali tja, morajo biti oni na delovnem mestu in si morda po tihem želijo, da bi imeli prosti dan. »Gostov smo :meh zelo veiiko in dela je bilo več kot preveč.« »Ali sle se morda kdaj tudi zavrteli?« »Kje pa! Za zabavo ni bilo veliko časa. oziroma nič. Saj veste, kako je na take dni, ljudje so zelo veseli in razigrani in naročila kar dežujejo tako da na trenutke niti več ne veš, kaj je kdo naročil... »In kako bo za letošnji Silvester?« »Tako kot lani. Glede na to. da bomo lete« imeli tudi glasbo, pričakujem, da bo vse nabito polno. Mimogrede povedano, že sedaj se pripravljamo, t -.l:o da bomo naše gCLstv lahko popolnoma zadovoljili tako glede pijače kot tudi jedil.« »In kaj je vaša novoletna želja?« »Cim več dela ...«, je odgovorila med smehom. “Ali sle plačani po učinku?« sem hitro vprašal. »To ne, ampak navajeni «mo na velik promet,« je s smehom odvrnila na to vpra-Sanjo, ,.n0| želim in upam, mu, sedaj bom pa kar doma.« »Koliko časa si že poklicni voznik?« »Osemnajst let, od tega vozim celih 17 let pri tem podjetju, eno samo leto sem bil pa v službi pn privatniku.« bili označeni prehodi za pešce.« »Ocena kolesarjev?« »Prav dobra. Glede na to, da so še kar disciplinirani, da jih je majhno število in je vse v redu.* »Kolikokrat si doslej že vozil na Novo leto?« »Ne spomnim se tega, toda zdi se mi, da že trikrat.« »Ali si že imel v 18 letih vožnje kakšno prometno nesrečo?« »Doslej še nobene,« je kar nekam ponosno odvrnil, žena pa je hudomušno pripomnila: »O, pa ja si imel — pri sodniku za prometne prekrške!« »Povej nam kaj o avtobusnem prometu prej in sedaj?« »Od leta 1948 pa doslej se je avtobusni promet v.Trbovljah postavil na krepke noge. Spomnim se, ko smo imeli v Trbovljah le en avtobus, v katerega se je lahko dobesedno nagnetlo okoli 85 do 40 potnikov in nemalokrat se mi je kdo obesil tudi na hrbet, tako da sem z največjim naprezanjem lahko vozil. Zanimivo jc tudi to, da smo vozili brez kakršnega koli voznega reda, pač po potrebi, to pa pomeni kar cel dan. »Geste? Slabe in vijugaste, da slabše niso mogle biti. Ccsle so bile vso makadamske. In sedaj? Užitek je voziti po tlakovani in betonirani cesti skozi Trbovlje.« In sedaj?« -Kar zadovoljivo, pravzaprav zelo dobro. Tako ceste »Alj misliš, da ti bo kdo od potnikov čestital Novo leto?« »Vsekakor, saj so mi doslej vsako leto. Mimo tega je pa že stara naša navada, da ob takih priložnostih želimo eden drugemu vse najboljše. oglasi telefonistka na medkrajevni telefonski, centrali. Včasih smo obsojeni na dolgotrajno ‘ali . pa kratkotrajno čakanje. . In tudi naslednji intervju smo opravili kar po telefonu: »Prosim, ali se nam predstavite?« »Pripravnica na medkrajevni telefonski centrali Mira Razpotnik iz Trbovelj.« »Ob kateri uri in doklej ste v službi?« »Od 10. zvečer pa do 7. ure zjutraj — torej celih dvanajst ur Tako danes in tudi na Silvestrovo. <- »Ali imate mnogo dela?« »Trenutno ne,« je hudomušno dejala v slušalko, »ker še nisem prevzela službo. Sprejela jo bom čez nekaj minut.« »Kaj menite, ali bo veliko medkrajevnih pogovorov za Silvestrovo?« »Tega ne bi mogla povedati, ker jih je enkrat več drugič manj. Glede na praznovanje pa menim, da jih ne bo veliko. Pravzaprav pogovorov v tem času ni veliko, veliko več je pa informacij o prihodih in odhodih vlakov, avtobusov. Zelo veliko klicev je tudi na 05 — za točen čas. Največ dela v tem turnusu je pa v športni namreč delam tu, še nisem naletela na nobenega grobega naročnika.« »Koliko pogovorov imate dnevno?« »Takole okoli 600. Največ medkrajevnih pogovorov je z Ljubljano, nato s Celjem, Zagrebom in tudi z Beogradom ter ostalimi kraji v Jugoslaviji. No ja, včasih je res morda kdo nervozen, ker mora zaradi obremenjenosti čakati na navaden telefonski razgovor z Beogradom tudi po šest ur, za nujen telefonski pogovor pa tudi po dve uri.« »Kje ste mislili, da boste pričakali Novo leto?« RAZGOVORI »Kaj misliš, ali bo zjutraj, 1. januarja, veliko potnikov?« »Ne verjamem, ker tega dne ljudje bolj malo potujejo, vsaj v zgodnjih jutranjih urah ne, ko je še vse veselo in v najboljšem razpoloženju.« »Tvoja skrita novoletna želja?« »Kakih posebnih javnih želja nimam, skrite pa, toda če ti jih razkrijem, pač ne bodo več skrite, ali ne?« In tako sc je končal najin razgovor. Smo pač v XX. stoletju, stoletju mehanizacije in modernizacije. Cc želimo govoriti s kom v katerem koli kraju Jugoslavije, zasukamo telefonsko številko, in že sc sezoni, in pa tudi sedaj, ko se občani zanimajo za izide posameznih tekem oziroma pravilen stolpec športne napovedi.« »Ali vi tudi izpolnjujete listek športne napovedi? in ste že kdaj zadeli, recimo kakšnih sto tisoč?« »Oh, kje pa! Pa tudi če bi zadela milijon, ne vem kaj bi z njim« jc kar nekam resno zletel glas po slušalki. Da, včasih res izpolnim kako kolono z bratom, toda doslej še nisva zadela ničesar. Toda na Silvestrovo bom lahko premišljevala, kako naj izpolnim naslednje kolo športne napovedi.« »Kakšne so pa vaše stranke, vljudne, grobe, nestrpne?« »O, kar vljudno. V petmesečnem delu, toliko časa »Doma, pri starših,« je bil kratek in jedrnat odgovor. »Vaša novoletna želja?« »Ja . . .,« je nekaj časa oklevala in kazalo je, da premišljuje, »no, da bi bilo v službi vse v redu in da bi se prebila malo višje s plačo — plačani smo po učinku.« »Ali menite, da vam bo kdo od listih, ki bedo želeli informacije ali pa kak telefonski pogovor, tudi čestital Novo leto? Od koga bi najraje najprej sprejeli novoletno čestitko?« »Upam, da bo. Želim si pa, da bi m; prvi čestital Novo leto..žal se pa po telefonu ne more čestitati tako, kot je navada ob Novem letu!« Ura jc bila že nekaj čez sedem in ker je služba služba, sem sc ji zahvalil za odgovore In spustil slušalko. Povezanost novih prostorov in izvoza V trboveljski komuni sla pravzaprav dve organizaciji, ki sc borita s perečim problemom potrebnih obratnih prostorov: »Elit« in »Metali-ja«. Vsekakor je v neprimerno težavnejšem položaju Elit, toda tudi pri Metali ji se to vprašanje stopnjuje izleta v leto in postaja hkrati tudi ovira za nadaljnje povečevanje proizvodnih zmogljivosti ter ovira za izvoz. Nedavni razgovor z direk-: tor jem tega obrlno-kovinske-ga podjetja je pravzaprav pokazal prizadevanja, uspehe in težave tega skoraj de-vetdesetčlanskega kolektiva. »Nedavno tega smo dobili ponudbo za izdelovanje 1.500 t kovinskih izdelkov za Sirijo in Egipt. Zal smo pa morali ta dela zavrniti, ker nam to ne dopuščajo naši utesnjeni prostori brez kakršne koli možnosti za razširitev. Poudarjam pa, da so ta dela serijska, tipizirana, tako da bi lahko, če bi imeli ustrezne prostore, zaposlili tudi nekvalificirano delavno silo.« To pa pomeni, da si je delovni kolektiv »Metalije« ustvaril z dosedanjim delom sloves, ki ga edinole zavirajo — obratni prostori. Pripomniti pa velja, da je vrsta gospodarskih organizacij, ki iščejo trg oziroma možnosti za plasma svojih Izdelkov na tujem tržišču, pa jih ne najdejo ali pa zelo težko. Sicer pa o slovesu in kvaliteti izdelkov »Metalije« zgovorno pričajo številne diplome in priznanja raznih delovnih kolektivov. Toda s tem ni mogoče razširiti obratnih Prostorov, niti ne povečati protevodnje, Id je sedaj večinoma'' ročna, delajo pa tudi na cesti- in po hodnikih svoje upravne etavbe. Zc z dosedanjimi pogodbami za naslednje leto so »usedene skara. vse zmogljivosti podjetja In celo presežene glede na utesnjene obratne prostih re. Tako sc pri vsem tem ustavimo zgolj pri naštevanju možnosti razvoja podjetja in njegovih posameznih oddelkov. Omenimo naj samo, da je »Metallja« doslej edini proizvajalec sodobnih aluminijastih pladnjev za potrebe mesne industrije, in da so samo tu neslutene možnosti razvoja. In tudi tu je ograja — obratni prostori. Podobno je z ostalimi oddelki. Jasno je tudi to, da podjetje samo ne bo v nobenem primeru moglo -investirati potrebnih 165 milijonov din za nove obratne prostore, za katere je elaborat v izdelavi. Po drugi strani je pa treba računati z nekaterimi, sicer doslej še ne povsem sigurnimi novimi ekonomskimi momenti, ki bi morda zajeli za nekaj let ves občinski investicijski sklad. Morda je pa le kaka druga rešitev? — J. S. Iz lesne industrije Lilija Zunanj etr go vinsko podjetja »Rudis« v delo Trbovljah Rudarska industrijska skupnost »RUDIS« v Trbovljah je na področju svojega delovanja dosegla v letu 1962 lepe uspehe, zlasti pa na področju plasiranja predvsem intelektualnih uslug v inozemstvu. Da bi naše bralce podrobneje seznanili z delom tega podjetja v zunanjetrgovinski dejavnosti v letu 1962, smo se obrnili na šefa zunanjetrgovinskega sektorja »RUDIS«, tov. Antona Mahkovca, ki num je povedal naslednje: — Rudarsko industrijski skupnosti »RUDIS« v Trbovljah je uspelo v letu 1962 v inozemstvu plasirati predvsem intelektualne usluge. V Zvezni republiki Nemčiji je celo leto uspešno delovala od naših članov podjetja skupina Inženirsko projektantske organizacije v Trbovljah. Naročniki so z delom skupine zadovoljni In je predvideno povečanje tega posla, ^druženje jo poklicano še k razgovorom z neko večjo Investicijsko proizvodno organizacijo v Hamburgu. Največjo pozornost je naše podjetje posvetilo obdelavi egiptovskega trga. Sklenili smo pogodbo dela na raziskovanju in organizaciji rudnikov urana. Ponudili smo egiptovskim proizvajalcem rudarske opreme in sodelavo ter so pogajanja v teku. Poklicani smo ponuditi dela na rudnikih fosfatov In na urejanju pristanišč. Skupno z Litostrojem iz Ljubljane in Železarne iz Štor je naše združenje prevzelo odpiranje in organizacijo rudnika železa ter izgradnjo železarne v Indiji. Pogodbo z lastnikom smo že podpisali in proučuje Metalurški institut v Ljubljani, član našega združenja, tehnologijo. V Indiji se zanimajo za izgradnje večjih separacij premoga in izvoznih jaškov. Za ta dela je »RUDIS« že predložil nekaj ponudb, za separacijo jih pa pripravlja. Podjetje Proizvodnja nafte Lendava, član našega združenja, je bilo poklicano predložiti ponudbo za vrtanje na nafto na velikih naftonosnih poljih v vzhodni Indiji. Člani zavoda so poslali svoje tehnične strokovnjake v razne afriške države. V zadnjem času je odpotoval dr. inž. Ilamrla iz Ljubljane v Etiopijo za rudarskega svetnika prt etiopijski vladi. Inženir Dolenc je bil poslan kot geološki strokovnjak za železne rude v Alžir. Prihodnji mesec bosta odda dva strokovnjaka, in sicer eden v Sudan, drugi pa v Indijo. Na egiptovskem trgu ima- mo stalnega tehničnega str* kovnjaka. Ostala tržišča obiskujejo po potrebi naši teh* nični strokovnjaki. Za komercialno in administrativne delo na tujih trgih ec »RUDIS« poslužuje predvsem inozemskih predstavnikov Po* jetja za pospeševanje zunanjetrgovinske izmenjave »IN-TERTRADE« v Ljubljani. j Investicijska dejavnost našega združenja zahteva dol-* goročne tehnološke in druge pripravo za sklenitev pogodb in za pričetek del. V lotu 1962 je naše podjetje izdelalo zraven že omenjenih ponudb še ponudbe za dela v Sudanu, Siriji, Jordanu, Libiji, Maroku in Južni Ameriki, kar bo omogočilo povečanje zunanjetrgovinski' dejavnosti Z novimi obvezami v leto 1963 Drugo zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (ma) TRBOVIJE - Včeraj Je bilo v Trbovljah drugo zasedanje skupščine Zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Na zaseda- Dopisujte v Zasavski TEDNIK nju so sprejeli poslovnik o delu skupščine, razpravljali o osnovnih načelih pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva Ln o sodelovanju organizacij pri financiranju ln Izvajanju socialnega zavarovanja ter razpravljali ln sklepali o ustanovitvi podružnice socialnega zavarovanja v Hrastniku ln o ukinitvi obratno l2yostave pri Rudniku Trbovlje — Hrastnik, Kljub povečanemu proizvodnemu planu v letu 1962 so v trboveljski Strojni tovarni uspešno -zaključili svojo letošnjo proizvodno nalogo. Vrcdvscm so dali lotos v tej tovarni močan poudarek orientaciji na Izvoe. katerega so presegli za 100 odstotkov. Vri ugotavljanju proizvodnih uspehov sodijo v STT, da so dosežki v letošnjem letu zadovolji vl,'«.. Ko so v Slrejul tovarni začeli sestavljati svoj družbeni plan za prihodnje leto, so vzeli za podlago dosežene rezultate v letu 196*. prav tako na osnovi perspektiv zaključenih pogodb z naročniki Izdelkov iovarne, pri čemer so se predvsem prc-orlcntlrnll na Izdelavo Jam- skega oporja, rudarske opreme In gradbenih strojev. V planu za leto 1963 Je pa delno predvidena tudi proizvodnja strojev za potrebe železarske Industrije ter za rudniške separacije. Vlnn tovarne za leto 1963 predvideva dohodek < milijard 300 milijonov din ln Je Proti letošnjemu letu večji za 16,2 % po bruto dohodku. V Strojni tovarni sc -zavedajo le/.av na trgu In vedno hujše konkurence, ki predvsem zahteva kvalitetne Izdelke ter konkurenčnost v ceni. Tu so zlesti dali poudarek kvalitetni Izdelavi, s katero sc Je tovarna uveljavila ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na tržiščih evropskih ln posebno držav Bližnjega ln Daljnega vzhifila-’ Ko Je delavski svet STT obravnaval svoj prozvolnl plan za leto 1963, Jc bil predvsem načel tudi problem naše uvozne politike, ki še smotrno urejena. Uvažajo, ac namreč še vedno proizvodi Iz Inozemstva, ki jih lahko napravi naša domača industrija v enaki kakovosti. n» drugi strani bi pa tedaj državi lahko prihranili dragocene devize. To je prišlo v Strojni tovar-il do Izraza Že v letošnjem letu. Navzlic temu P® je kolektiv te tovarne svojo naloge vendar uspešno reševal In premagal vse težave, tako da lahko z. Jasnimi načeli In vedrini pogledom sto-ptnin v novo gospodarsko I®*® 1903. IteHvIjaJmo skupno klubsko življenje • Klubi — zopet kakšna novotarija! Vedno kaj novega potuhtajo. potem pa vse skupaj ni n:č!« Take in podobne opazke je slišati marsik e, tako mišične pa vlada tudi v nekaterih naših Svobodah in prosvetnih društvih, a tudi v drugih organizacijah. V Zasavju imamo vrsto možnosti, da v: e, namreč družabnost, izobraževan e in pa kulturno dejavnost nasploh • na široko razvijemo s klubskimi oblikami dela. Ponekod smo s tem uspeli, vendar ne v celoti. V teku leta 1962 je zrasla vrsta klubov v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, pa tudi v litijski občini. Toda številni med njimi so več ali manj zaprti za široko javnost. Tako je bilo na širšem posvetu v Trbovljah o tem ugotovljeno, da je v trboveljski občini možno razvijati klubsko življenje v najmanj IS krajih. Danes pa se klubsko življenje načrtno razvija le v petih središčih, in to na Kleku, Dobrni, v Svobodi-Zasav-je, na Dobovcu in v Svobodi Trbovlje II. V centru Trbovelj pa, ali ni mogoče rešiti vprašanja prostorov ali je pa kaj drugega posredi. Vendar pa je bila iniciativa dana ravno od mešanega pevskega zbora •Slavček«, ki je že priredil nekaj glasbenih klubskih večerov, ki so tudi uspeli. Vendar sem mnenja, da bi center Trbovelj moral imeti najmanj nekaj klubskih prostorov, ki naj bi postali kulturno žarišče in zbirališče občanov. Prav posebno se je to delo razmahnilo na Dobrni, kjer je vsak večer živahno in pisano delo v klubu. V Trbovljah si je občinska komisija za klubsko dejavnost Zadala nalogo, da se vedno ob koncu meseca napravi okvirni načrt oz. program za vsak klub poseke in se delo koordinira z občinskimi organi-Zaciiami, še posebej pa z Delavsko univerzo. ha dolu PRI HRASTNIKU NOV KLUB V hrastniški občini trenutno deluje s programom pet klubov, in to v Svobodi I v Hrastniku, na Dolu pri Hrastniku (klub ie bil odprt 29. novembra t. I.), nadalje v Zidanem mostu, Radečah in Vrhovem. Posamezni odbori imajo sicer težave s pripravo klubskega programa, vendar pa le obisk v obstoječih klubih Vedno več/i in vlada med prebivalstvom zanje zanimanje. V KI.UIIP. PR!HAjA VEDNO VEČ LJUDI V zagorski občini deluje sicer več klubov, toda prav načrtno le v Kisovcu in pa v 'entru Zagorja. DPD SvoboeU 'gorje si ie zadala za nalogo dn organizira vsak četrtek klubski večer. Ti klubski večeri privabijo mnogo Zagorja-nP}>- Se pa mimo rednih klub-*kih večerov razvija tudi osta- la izobraževalna in klubska dejavnost. Temu vprašanju so posvetili več pozornosti tudi v Svobodi Loke-Kisovec. V klubu so najbolj delavni šahisti, deluje izobraževalna sekcija, televizijske predstave, osnovala se je nadalje plesna sekcija. Sam program predvideva tudi ostalo dejavnost. Treba bo pa v zagorski občini tak klub odpreti tudi v Toplicah, na Izlakah, v Mlin-šah in Čemšcniku. TUDI V LITIJI ■SO POGOII ZA KLUBSKO ŽIVLJENJE Doslej se je- na področju litijske občine klubsko življenje ■ - - m \, Franc - Silvo Kopitar: BITKA razvilo le v obrobnih vaseh t:Dve likovni razstavi ko v sami Litiji s tem še niso uspeli. 2e lansko leto so razpravljali, da bi klub deloval t> prostorih obrata družbene prehrane v Predilnici, vendar je ostalo samo pri sklepu. Sedaj so pa v Litiji izvolili po- seben klubski odbor, da rešijo ta problem. Klub bi bil odprt ob začetku trikrat na teden. Mislim, da bo potrebno v Litiji, da občinski svet Svobod in pa tudi občinski odbor SZDL nudita tu potrebno pomoč, nakar bo tudi v tem kraju delo steklo. KLUBI NISO VEČ SAMO STVAR SVOBOD V dosedanjem delu klubov v Zasavju se je pokazalo, da se kontinuirano klubsko življenje ne more in ne sme razvijati samo po eni sami organizaciji, ampak da se razvija skupno, kolektivno, ob sodelovanju vseh organizacij in institucij določenega kraja ali pa krajevne skupnosti. Se več: programski dejavnosti naj dajo svoj poudarek sekcije SZDL na terenu, delavska univerza, Ljudska mladina, društvo prijateljev mladine, šole in ostali. Program dela v klubu naj bo program vseh, potem bodo klubi res postali množična domena vsega prebivalstva določenega kraja ter močni čini-telji kulturne in izobraževalne dejavnosti v njem. Stane Šuštar V zgodnjo in močno zimo je padel praznik republike, v avlah dveh zasavskih -kulturnih domov pa se je naselila pisana paleta razkošnih barv in toplih odtenkov dveh zasavskih slikarjev. Milan Rijavec razstavlja v Trbovljah, Franci Kopitar pa v Zagorju. Oba sta s prvo samostojno razstavo položila račun svojega dela za praznik tiste republike, za katero sta se borila že kot partizana, danes pa pomagata pri oblikovanju lepšega življenja kot slikarja in pedagoga likovne vzgoje. Milan Rijavec je razstavil 63 del, prevladujejo olja, poleg njih razstavlja še akvarele in nekaj grafik v različnih tehnikah. Značilna svetla paleta, ogromno risarsko In kompozicijsko znanje ga je pripeljalo do samostojnega iskanja zakonitosti barvnih ploskev, odkoder bo verjetno iskal naprej v povsem samonikel izraz. Posebno poglavje so Rijavčeva pejsaži. Motiviko išče v neposrednem okolju in vsa- kokrat se trudi za občutje trenutka, ki naj bi ga posredovala gledalcu, tako kot ga je doživetje posredovalo slikarju. Zdi se, da je to njegov edini problem. Po tej strani je Rijavec naslonjen 6e na občutja in prepričanja impresionistov, čeprav je tehnično daleč od njihovih upodobitev. Rijavec išče v pejsaži h tudi notranjo vsebino, lahko bi rekli filozofsko razlago. Razpet med ta dva problema — občutje trenutka ali vernost naravi ter pomen za človeka — stopa po svoji ne lahki študijski poti, često od okolice nerazumljen v vsakdanjem delu, do pretresljivosti resen, pa vendarle zmagovalec materije, nikoli zadovoljen s svojim delom in nikoli poražen. Njegove študije človeka kažejo skelete barvnih zaznav, ki so v sebi čvrste in močno prepričljive, prizadete, pa vendar samosvoje. Poleg teh ključnih del pa zasledimo na razstavi še lahkotno izvedene akvarele, s katerimi naš akademski slikar KAJ BOMO VIDELI V JANUARJU 1963 V KINU SVOBODE V TRBOVLJAH II Kaže, da bodo težave, ki so bile v letu 1962 pri izbiri repertoarja za predvajanje filmov, v letu 1963 odstranjene. Kino Svoboda Trbovlje II je za leto 1963 odkupil oziroma zaključil pogodbe za filme najboljše svetovne in domače proizvodnje. Zraven premiernih filmov pa tudi najbolj uspele filme, ki se bodo med tednom predvajali kot reprize. Novo leto bo kino začel s španskim filmom »PRODAJALKA VIJOLIC«. Od 4. januarja dalje bo na sporedu nemški film »ČRNI BLISK« s Tonijem Sailcrjem v glavni vlogi. Odlični rus. film -BLOD-NICA« bo tekel od 8. do 9. januarja. Od 11 do 14. januarja bodo v kinu vrteli film »LOPOVI VELIKEGA SRCA«. Ne pozabite na veliko delo egiptovske kinematografije »NEPOZNANA ZENA«, ki ga boste lahko videli 15. in 16. januarja. Ze od četrtka, 17. januarja, pa do 21. januarja bo na sporedu glasbeni barvni film »MATI. POSLUŠAJ MOJO PESEM«. Od 22. do 23. januarja bo tekel v kinu nemški barvni film »FRANČIŠKA«, od 24. do 28. januarja pa italijanski barvni film »DRAKUT OSVETNIK* in za zaključek šc premiera poljskega filma »SAMSON«. Obiščite kino Svobode Trbovlje II, kjer boste lmc*li na sporedu v januarju res najboljše premierne filme. igraje in v nekaj trenutkih zabeleži zanimiv nfotiv, ki mu pozneje služi kot študija, ki pa vsak zase pomeni umetnino. Prav z akvareli ie zabeležil nekaj odličnih 5? ne opaženih panoram Trbovc . V Zagorju je svoja < ?.a razstavil domačin Franc K >-pitar s partizanskim imenom Silvo. Tudi ta je podal prerez svojega slikarskega de.a po končanem študiju, na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gojmiru Kosu in prof. Jakcu. Kot učenec sugestivnih in močnih umetnikov je pri njem še viden vpliv obeh učiteljev in žeie z zadnjimi deli se trga izood njunega vpliva na samos oj-no pot. Kopitar je v motiviki zelo razgiban. NajboU e opazna njegova samo-:';la težnja iskanja tihožitij v naravi, ki jih dviga nad v nekdanjost barvna simbolika (Kozolec). Pejsaži so povečini obmorski, prinesel jih je tudi iz Anglije, zanima ga tudi o-kolica domačega kraja. Zelo prepričljivi so tudi njegovi svojsko izvedeni portreti, enostavni, modernistični, nevsiljivi, barvno zastrti. Tu in tam poseže po abstraktni konstrukciji in je v tem domiseln in svež. Vse kaže, da mu ta smer najbolj prija in se bo tega načina še bolj oprijel. SlUcarjeva mladost in raznolikost interesa še ne dovoljuje drugih prognoz. Posebej omembe vredna je študija bitke, ki jo je delno porabil kot skico za okras s*ene v šoli Narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Shematika, belo siv ton izvedbe, pretehtana kompozicija je značilnost tega dela, ki se ponavlja tudi pri nekaterih drncih delih. Odseva značilnost Kopitarjevega likovnega obliko, vanja: shema, odlična kompozicija, malo in zastrte barve, več grafičnega kot slikarskega interesa. Tudi portret Nine je enako zastavljen in značilen. Zdi se, da je Kopitar bolj grafik kot slikar in da bo kot tak dovolj močan, da bo izpovedal še mnogo več kot lahko slutimo po prvi razstavi, Joža Zagorc h zasavske Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja V skladu s reorganizacijo C1ALNO ZAVAROVANJE s socialnega zavarovanja so sedežem v Trbovljah. Ta zavarovan;! iz treh zasav- komunalni zavod bo oprav-skih obtin (Trbovlje, Hrast- ljal vse posle zdravstvenega nik in Zagorje ob Savi) skle- zavarovanja, pokojninskega niii ustanoviti enotno KO- in invalidninskega zavarova-MUNALNO SKUPNOST SO- nja ler otroških dodatkov. CIALNEGA ZAVAROVA- Novost je, da fco moral za-NJA, katere skupščina bo vod v okviru nalog zdrav-načelno vodila vso politiko stvenega zavarovanja skrbe-sodalnega zavarovanja v ti za zaposlovanje in prekva-omenjenih treh zasavskih lifikacijo ter rehabilitacijo občinah in politiko zbiranja delovnih invalidov. Ob tem Sedež nove komunalne skupnosti v Trbovljah In trošenja sredstev; kon-kreino bo pa morala sprejeti poslovnik za svoje delo, v soglasju z občinskimi ljud-trvlmi cdbori bo morala sprejeti oz. predpisati stopnjo osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, predpisati dodatni prispevek in kriterije za njegovo uporabo, sprejeti pravilnik o uveljavljanju pravic po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, sprejeti sklepe o višini pogrebnine, dnevnice za potovanja bolnikov in podpore za opremo otroka, sklepati o višini režijskega dodatka za delo zavoda, sklepati o finančnem načrtu ln zaključnem načrtu skladov skupnosti; morala bo potrditi statut komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ter sklepati tudi o višini dela prispevka, ki ga bo zavod odstopil gospodarskim organizacijam. V okviru skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delujeta dva orgamy tako odbor za zdravstveno zavarovanje In finance ter komisjen za rehabilitacijo In zaposlovanje delovnih Invalidov. Ta dva organa skapštlne se bosta podrobneje vbadala s številnimi problemi z njunega delovnega področja. 7. Novim letom 19R3 bo začel na področju občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Sati delovati tndt KOMUNALNI ZAVOD ZA SO- se bodo porajali številni problemi, saj je na področju novega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje za občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi nad 50”/« vseh delovnih invalidov, kolikor jih Je bilo na področju dosedanjega ljubljanskega okraja. Omeniti še velja, da bo nov Komunalni zavod za socialno zavarovanje opravljal tudi vso finančno poslovanje za skupnost in sam zavod. V zvezi z ustanovitvijo novega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje se bo dosedanja izpostava v Hrastniku prersnovala v podružnico in dobila tudi večje pristojnosti: obratna izpostava na Rudniku Trbov-lje-Hrastnik bo pa z ozirom na prenos Izplačil nadomestila osebnega dohodka na delovne organizacije ukinjena, ker ne bo več potrebna; evidence, ki so bile pri tej Izpostavi, bodo pa preneše-ne na sam Komunalni zavod za socialno zavarovanje in na njegovo podružnico v Hrastnik. Organ Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je tudi upravni odbor, v katerega Je Izvolila skupščina dve tretjini članov, člani delovnega kolektiva zavoda pa eno tretjino. Med naj važne j c naloge upravnega odbora Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje sodijo vsekakor priprave stalula zavoda (ki ga bo potem potrdila skupščina), dajanje soglasja k pravilnikom o delovnih razmerjih, o delitvi dohodka, o delitvi osebnih dohodkov in o sistemizaciji delovnih mest, zraven tega bo po moral dati soglasje k delovnemu programu zavoda, imenoval bo člane zdravniške in invalidske komisije ter komisije zdravnik«) v-izvedence v, dati bo moral smernice za sklepanje pogodb z zdravstvenimi ustanovami in pripravljati gradivo za zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Komunalni zavod za socialno zavarovanje ima še svet delovnega kolektiva. Ta predpisuje pravilnike o delovnih razmerjih, o deVlvi dohodka, o delitvi osebnih dohodkov in o sistemizaciji delovnih mest; dajal bo predloge za ukrepa za izboljšanje organizacije in dela zavoda, skrbel bo za strokovno izpopolnjevanje članov kolektiva in skrbel za delovno disciplino in drugo. Kot novost vol a cmenji, da bodo vse delovne organizacije sodelovale v prihodnje pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja na način, da bodo izplačevale nadomestilo osebnega dohodka ob bolezni do 30 dni oziroma tudi izjemama le do 7 dni, in sicer na račun dela prispevka, ki jim ga bo odobrila skupščina. Delovne organizacije bodo pa tudi na račun dela prispevkov plačevale stroške za zdravstveno varstvo do 30 dni za zavarovance, ki se ponesrečijo pri delu oziroma zbolijo za poklicno boleznijo. V zvezi s lem čaka Komunalni zavod za socialno zavarovanje zelo odgovorna naloga, In sicer, kako pripraviti izračune za del prispevkov, ki bodo odstopljeni za te obveznosti delovnim organizacijam, saj je na tem področju okrog 300 zavezancev prispevkov. Postavlja se pa tudi vprašanje, ali ne bi kazalo urediti vse potrebno, da bi večje gospodarske organizacije izplačevale nadomestila osebnega dohodka tudi nad 30 dni, in to proti obračunu z zavodom, pač zaradi tega, da bi prejemali zavarovanci kontinuirano osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohod- ka. Razmišljajo pa tudi, da bi za to pooblastili še nekatere druge gospodarske organizacije, in sicer take, ki so oddaljene cd sedeža zavoda ali podružnic, kot npr. Tovarna elektroporcelana Izlake, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče itd. Ob vseh teh nalogah se pa postavlja pred samoupravne organe in svet delovnega kolektiva tudi skrb za strokovni kader, ki bo sposoben opravljati vse naloge, ki jih ima Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Važno je pa še omeniti, da bo Komunalni zavod za socialno zavarovanje za občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi vendarle zaključil poslovanje r letu 1962 s presežkom — čeprav so trdili pred meseci mnogi prav nasprotno. Tako lahko trdimo, da so Mie napovedi predstavnikov podružnice dosedanjega OZSZ Ljubljana v Trbovljah, o katerih simo pisali tudi V Zasavskem tedniku — o uspešnem zaključku finančnega poslovanja v letu 1962 povsem točne' Razprava o osnutku novega litijskega statuta Na seji občinskega komiteja ZKS v Litiji, bila je 18. decembra, so med drugim razpravljali tudi o vlogi članov ZK v družbenem samoupravljanju glede na pred-osnutka novih ustav in osnutek novega statuta občine Litija. Člani ObK ZK so obširneje razpravljali predvsem o osnutku občinskega statuta, in sicer s stališča, kako osnutek statuta postavlja osnovne družbeno-politične in ekonomske odnose v občini. Po-, udarjeno je bilo, da bo treba pred višem osvetliti vlogo članov ZK pri nadaljnjem razvijanju družbenega upravljanja. Ob tem pa bo treba nekatera vprašanja, ki so v osnutku statuta bolj površno obdelana, bolj proučiti, tako da bo statut dejansko odraz sianja v občini ln bo moral zato dati določeno sliko družbenega in političnega razvoja pri nas. Kazno je, da bo nadaljnji družbeni razvoj zahtevni, da bodo v Litiji okrepili družbeno- samoupravljanje, o čemer je pa v osnutku novega statuta občine premalo zapisano, tako npr. o vlogi zborov občanov, krajevnih skupnosti, svetov občinske skupščine ter potrošniških in poravnalnih svetih. Nov statut občine Litija pa bo moral natančneje določiti tudi način financiranja družbenih služb ln Javne uprave. Proučiti bo pa treba tudi odnose med gospodarskimi organizacijami in družbeno skupnostjo. Na zadnji seji ObK ZK v Litiji ■ ■, <11 bo važna naloga Sc Izdelava statutov delovnih organizacij. Pri tej nalogi bodo morali člani ZK odigrati odločilno vlogo, predvsem pa ne bi smeli dovoliti, da bi gospodarske organizacije -kupovale« tipizirane statute delovnih organizacij, ki nikakor ne morejo biti odraz razmer v posamezni gospodarski organizaciji. Poudarjeno je bilo prav tako, da je treba čimprej začeti z intenzivno razpravo o osnutku novega občinskega statuta. Razprave je treba konkretizirati in specializirati, ker bo le na ta način mogoče dobiti vrsto dodatnih elementov za nov statut. Tako bt npr. lahko sklicevali razgovore in posvetovanja v okviru družbenih služb s predstavniki samoupravnih organov in proizvajalcev iz gospodarskih organizacij, z družbeno-politlčnimi delavci s terena ttd. (nu) IZLAKE - Turistično gostinskemu podjetju »Medijske toplice- na Izlak ali Jo uspelo podaljšati letos prvič sezono skozi vse leto. Vse sobe so zdaj ogrevane, v dom pa lahko sprejmejo naenkrat 32 gostov. Prijetna novost je tudi zimsko kopanje v pokritem bazenu. Slačilnice ogrevajo po naročilu, voda y bazenu pa doseže toploto do 26“ C. Penzion, ki ga priznajo za najmanj 3-dnevno bivanje v domu, velja 1.300 din, v ceni pa je vračunano tudi kopanje. Omeniti velja, da so cene v »Medijskih topli- Na seji so člani ObK ZK Litija sklenili, da Je treba v mesecu januarju 1963. leta začeti z intenzivno razpravo o občinskem statutu, ki naj bo čimbolj konkretna it) specializirana. V tem mesecu naj bi bili sklicani tudi zbori občanov. Ob tem bo dolžnost članov ZK, da se kar najbolj poglobijo v vsebinsko stran osnutka novega občinskega statuta. Tudi po delovnih organizacijah naj bi organizirali temeljile razprave o statutu, ugotovitve pa naj bi potem upoštevali pri izdelavi osnutkov statutov. Temeljite razprave pa je treba pripraviti tudi na terenu, pri čertier je treba vključiti v razprave kar največji krog občanov. Do konca januarja pa naj bi tudi po vseh osnovnih organizacijah ZK na razširjenih sestankih razpravljali o osnutku novega statuta litijske občine. cah« ln v obratu »Obrezi ja-nižje kot drugod, sicer pa je mogoče dobiti v oboji obratih vrsto domačih specialitet. V »Medijskih toplicah« bodo pripravili silvestrovanje v vseh prostorih doma. Cena bogatega menuja z buteljko in aperitivom bo 2.000 din. Za Silvestrovo bo Igral priznani ansambel Mirka Praš* nikarja. Za Novo leto so imeli v »Medijskih toplicah« rezervirano 21. decembra skoro vse razpoložljive stelje, tako 32 v domu in 20j pri zasebnikih. Na Izlakah vedno živahno V glavni vlogi mikrofon... Resnično, drugo sobito meseca decembra je imel glavno besedo na koncertu zabavnega ansambla Svobode — Zasavje v Trbovljah mikrofon. In če bi Zasavčani, ki so že v četrtek in petek pred koncertom pokupili večji del vstopnic, vedeli, da bo prevladoval na prireditvi mikrofon, prav gotovo ne bi tako do zadnjega sedeža napolnili dvorane. Kajti res je težko poleg vsakdanjih skrbi in težav, ki tarejo človeka čez dan, se ves večer preživeti krepko uro v dvorani, kjer ti neprestano pacajo živce mikrofon in zvočniki, namesto da bi se ob prijetni glasbi, v katero so zasavski godbeniki vložili toliko večernih ur in truda, prijetno razvedrili. in izvajanje le preveč moderna, medtem ko je občinstvo največkrat ljubitelj domače glasbe. Zasavski godbeniki so pač pokazali svoje sposobnosti ob modernih skladbah, kar lahko toplo pozdravimo in jim želimo se več uspehov. Vse nevšečnosti na prireditvi so pa poravnala bogata darila, ki so /ih darovala razna trboveljska industrijska podjetja in iih je napovedovalec Franci Princ razdelil med reševalce ugank. Bil je dober konec in zasavski Svobod ar ji so lahko zadovoljni. -Gn Dom Zveze borcev NOV Trbovlje na Vrheh pod snegom Izlaški mladinci na odru Vse od prvega > nas topa < MIadillci DPD na Izlakah Mikrofona pa do zadnjega ^ y zaAnicm naštud,- hrtsčania ivocmkov^mi ',e^ po ra]. jgr<) v treh dejanjih, ki jo je napisala Tončka To-potekova in nesi malo sentimentalni naslov -Srce še bije-. Marsikdo od nastopa j o- posouus umgu čjh je to pot prvi6 spopri- ozvocen/e! To je dra- je, z na odru- Režirala in osrednjo vlogo sodobnega dekleta Brede je glavi rojila misel, če se ne b: dalo proti temu kaj storiti. Bi morda ne moglo priskočiti na pomoč kakšno bratsko društvo in posoditi boljšo aparaturo Za ~ ga reč in ie Svobodarji iz Zasavja za zdai še ne zmoreio, čeprav so zelo pridni in prizadevni. Take in podobne nevšečnosti glede ozvočenja se dogajajo tudi pri raznih drugih prireditvah. Ali ne bi mogel tega odpraviti občinski Svet Svobod. ki bi kupil nekako potujočo aparaturo za ozvočenje, katere bi se posluževale Svobode v občini, ki si same ne morejo preskrbeti primernega ozvočenja? To bi bila morda še najboljša in najcenejša rešitev vprašanja, ki bi odpravila ta zelo pereč problem. Stroški bi bili manjši, uspeh pa večji, kot ga je imel tisto soboto zasavski godalni ansambel. Pa pustimo zdaj nesrečni Mikrofon. Kdor ga le ni preveč poslušal in je posvetil Malo več pozornosti melodi-lam, ki so iih prednašali nastopajoči godbeniki, je lahko užival ugodje, ki ga nudi človeku lepa muzika. Izredno dober je bil ženski kvartet, ki brez vsakršne glasbene in pevske izobrazbe zmore ritmično in melodično tako zahtevne tuje skladbe. Delo, ki ga opravita vodja ansambla Tine Jelen, e ta1:o še bolj naporno. Kako dobro bi bilo imeti v kraju Pedagoga, ki bi tem Pevcem dal vsaj osnove pevske tehnike. In morda ne c vjtrajno branil melodijam Vstop v srca navzočih. Morda Pa sta bila tudi izbira skladb igrala avtorica igre sama, s čimer je še bolj pokazala svoje poglede na igro, režijo in dramatiko nasploh. Lete bi si upal delno korigirati. Kratka fabula igre je sledeča: Dijakinja Breda se zaljubi v Bernarda. Ljubezen pa skali ničvredno dekle, ki ji Bernard nasede. Breda od žalosti in tuhtanja zblazni in sentimentalna in žalostna, v blaznosti jo Bernard izra- ampak tudi vedra .n zdrava, bi. V umobolnici dekle redi Matije me nekatere oblikov-otroka, a ko ozdravi, ji tega ne slabosti igre. Predvsem: ne. povedo, ker ee bojijo za- avtorica dosega dramatičnost njo. Odslej živi pri teli v pretežno 's prihajanjem in BOGAT LOV MLADEGA LOVCA mestu, ker je mati ne razume. Spozna Borisa in se z njim poroči, a ne iz posebne ljubezni. Preteklost pa ji ne da miru. Pogosto se ji sanja o otroku. Ko obišče teto otrokov skrbnik in ji pove, da tudi otrok pri njem ni srečen, sklenejo, da bodo odhajanjem nastopajočih. Slučajni obiski so prepogosti. Drama vsebuje vrsto monologov, realistična drama pa jih zavrača. Razvlečenost, prevelika poučnost in tu pa tam nelogičnost so ostale hibe dela. In dobre strani igre: avto- Bredi povedali resnico. Dekle rica je dejanje dovolj spret-pa to zelo potare, ker sc boji, da se bo njen zakon razbil. V tem ee vrne iz tujine Bernard smrtno bolan. Zapeljivka ga je razočarala, tujina izčrpala, želi si le še odpuščanja. Le-ta mu mladostno lahkomiselnost odpusti, zakonca se pogovorita in zaživita znova. Mladostna zaljubljenost in grehi so mimo, pokopani... Avtorica (to je že njena druga igra!) je hotela napisati dramo sodobne mladine. To se ji je le delno posrečilo. Preveč se je namreč učila pri, starih romantičnih igrah in sentimentalnih filmih, da bi lahko podala podobo naše mladine, ki ni le no skonstruirala vsebinsko, časovno in prostorno. V stranskih zgodbah se ne izgublja, v kolikor pa se, se vežejo z osrednjo zgodbo. Osebe so več ali manj enovite in se v teku igre ne sprevračajo. Dogajanje, ki žene junake, je utemeljeno s preprosto psihologijo in nekaterimi ekspresionističnimi literarnimi prvinami. Dialogi so dovolj tekoči. K delu pisateljici lahko čestitamo, prepričan pa sem, da bi avtorica s temeljitim prebiranjem del naših in svetovnih dramatikov še marsikaj pridobila. Upajmo, da svojega talenta ne bo zanemarila. N. Razboršvk Plan investicij Elektro-Trbovlje za leto 1963 (M. V.) JEVNICA — Nedavno sta šla nad divje prašiče 23-Ictni Feliks Končina in Mirko Petek, oba člana lovske družine iz Kresnic, doma pa iz Male Stangc nad Jevnico. V Polžarjevem grabnu pod Kramplovim vrhom je prišel na rob okoli 170 kg težak merjasec. Ko jc zagledal Delavski svet podjetja Elektro-Trbovlje jc na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu upravnega odbora podjetja o planu investicijskih del v letu 1963. ki predvideva investicije v višini cca 200 milijonov din. Ta plan predvideva 20 različnih del, med drugim: re- lovca, se jc hitro obrnil in bežal proti drugemu vrhu on- konstrukcijo daljnovod i 35 stran grabna. Medtem je mladi lovec Končina hitro snel puško z rame, nameril in zadel merjasca. Nato so žival privlekli v Malo Stango in jo vozili po celi vasi, da so jo videli ljudje. Zatem so ustreljenega merjasca odpeljali v Jevnico, kjer si ga jc tudi ogledalo precej ljudi, zlasti otroci. To ni prvi plen mladega lovca. V tem letu jc to že drugi divji prašič, ki ga je ta lovec podrl. kilovoltov Trbovlje - Podlog; opremo razdelilne transformatorske postaje (UT P) v Trbovljah; transformaiu: oko postajo Spodnje Izlake; priključek 10 kV na transformatorsko postajo Spodnje Izlake; transformatorsko posta- jo 35'10 kV, 4 MVA; centrifugo; prevozna sredstva; instrumente in stroje; izgradnjo potrebnih skladišč; opremo poslovnih prostorov; nakup in izgradnjo stanovanj; poslovne prostore v Hra 1 ni-ku za ek k! roservis in radio* terviu; rekreacijske ob:ek e; nadaljevanje gradnjo R >v Zagorju; vzankanje daljnovoda 35 kV Trbo vi j e-Za gorje; tujo udeležbo na investicij-tk li napravah RTP 35 10 kilovoltov v Hrnstrtiku; daljnovod 35 kV iz TE Trbovlje do RTP Hrastnik ter daljnovod 35 kV Hrastnik-Steklar« na. (ar) 131. Tu v Milanu Je bila zima nekaj povsem drugega. Mojster In (iiorgio sta morala hoditi po ulleah ob vsakem vremenu in ponujali svoje usluge. I.edenl veter pa Je neusmiljeno mrazil skozi tenko obleko do kosti In nosil v usta prah ali sneg. Kljub vsnmu mrazu Je hodil deček ie vedno bosonog, na telesu pa Je Imel samo razcapano srajco, v kateri Je prišel v Milano. Mino, kar ga je grelo. Je bila volnena ruta okrog vratu. Darovala mu jo Je Angelletta. In tako je hodil šklepetajo z zobmi po milanskih ulicah. Telo ga Je še vedno bolelo, odkar so ga tako neusmiljeno premlatili. In brazgotina na glavi jr večkrat počila, da Je rana znova krvavela. l‘od rebri ga Je nekaj zbadalo, kot bi ga pikalo nešteto mravljin. eev. Mojstrova žena Je z njim še vedno grdo ravnala in klofute so bile veliko bolj pogostne kot kos kruha ali krožnik mineštre. 132. In če se Je celo mojster upr. takemu ravnanju, mu Je žena zabrusila: .Sam sl videl, kam ga Je pripeljala dobra hrana. Bil jr premočan, zato se Je lotil našega Ansrlma In mogoče bi se lotil lepega dne celo nas,- Glorgio je prenašal vse to ravnanje mirno In potrpežljivo, toda postajal Je vsa dan bolj neodporen In slaboten, njegova žalost In bolečina pa Je bila vsak dan večja. Mino razvedrilo so mu bili večeri s »Črnimi brati«, ki so ga zdaj po Alfredovi smrti celo Izbrali za svojega kapetana. Lepo Je bilo tudi to, da »Volkovi« niso več nagajali ne njemu in ne njegovemu mojstru, rclo prijateljsko so mu pokimali, če so se srečali, razili so tudi, da niso izzivali dimnikarjev kaki drugi dečki. Toda vse te stvari, zaradi katerih bi bil Glorgio nekoč tako •rečen, zdaj niso našle v njem pravega odmeva. BREŽICE Rodile so: Ljudmila Stras-ner iz Velikega Obreža 42 — deklico; Marija M;kac iz Brežic — deklco; Marija Frelih s Piršenbrega 43 — deklico; Bariča Kramar iz Brdovca 15 — deklico; Ste-fica Gerjevlč iz Ključa — dečka; Tatjana Horvatič iz Brežic — dečka; Smilja Najdoski iz Vldma-Krške-gn — dečka; Marija Cizer-le s Pokleka 35 — dečka; Angela Mirt lz Sevnice -dečka; Rozalija Benčin iz Hrastja 7 — deklico; Ana Starc z Dol. Impolja 6 — deklico; Pavla Barbič iz Gorico 15 — deklico; Štefanija Glogovlč Iz Velikega Obreža 8 — dečku; Terezija Kumck iz Skopic 47 - dečka; Anlonlja Smuko-vlč lz Zakola 22 - deklico; Vero Marši ovarič Iz Brestanice 34 - deklico. Porok ni bilo. Umrli so: Mnnlulrna Šetraj' tič, kmetovalka Iz Sobemjc vosi 34 - stara 86 Idi Stjcpnn Dojčlč, upokojenec lz Brdovca — star 67 let; Marija Rnsnik, hči kmeta iz Sremiča 34 — stara 3 leto: Marija Velčanj-Sck, posestnica Iz PodvlnJ , St. 7 a — utoru 71 let. I Promet že po novi cesti! (ma) ZAGORJE — Pred časom smo poročali, da odsek ceste v Toplicah na novi cesti separacija—Loke še ne služi svojemu namenu. Zdaj pa so uredili vse potrebno, da je pretekli četrtek stekel promet po novi cesti. Cesta bo pa še naprej zaprta za promet z vprežnimi vozili. Priprave na sprejem dedka Mraza (ar) POLSNIH - Mladina Polšnika in okoliških vasi se že pripravlja na novoletno praznovanje. Kako bo s sredstvi za obdaritev najmlajših še ne vedo, upajo pa da se bodo tudi letos nekako našla. Lutkovna sekcija Prosvetnega društva Polšnik pripravlja pod vodstvom tovarišice Grbčeve za najmlajše lutkovno igrico, ki bo prav gotovo razveselila vsa mlada srca. Tudi pevci in recitatorji so že začeli z vajami v želji, da bi bilo bližnje otroško praznovanje kar najlepše. Prav pa bi bilo, da bi tudi odrasli — posebno še starši — pokazali dovolj razumevanja za mladi rod. Prevzem obveznosti elektrifikacijskega odbora čimerno (ar) TRBOVLJE O predlogu elektrifikacijskega odbora Cimerno pri Radečah je na zadnji seji razpravljal delavski svet ter sprejel sklep, da ne prevzame obveznosti tega odbora. Postavljen je bil namreč pogoj, da omenjeni odbor razreši dosedanjega predsednika likvidacijskega odbora, nadalje da sc ta odbor razreši. Meddruštveni slalom na Vrheh (O. J.) TRBOVLJE - V nedeljo, 23. 12. 1962 je S D Trbovlje priredilo na Vrheh ob žičnici meddruštveni slalom. Kljub hudemu mrazu se je zbralo na startu 34 tekmovalcev. Razveseljivo je, da so se teh tekem udeležili v precejšnjem številu smučarji iz Zagorja in Hrastnika. Prsenetili so Zagorjani, ki so se uvrstili na vrh in tako pustili za seboj Trboveljčane, ki so imeli tokrat smolo. Mak je v prvem teku padel in mu tudi najboljši čas dneva (1:04) v drugem teku ni pomagal več kot k 8. mestu. Favorit Širše je v drugem teku zlomil smučko že pri četrtih vratcih, kljub temu je pa prispel na cilj in zasedel 5. mesto. Njegova borbenost je lahko za zgled vsem tistim smučarjem, ki že po manjših padcih odstopijo. Prav tako je imel smolo tudi Dobovčan Bajda, ki je v prvem teku »odletel« Skoda, da Dobovčani niso poslali več tekmovalcev (2), saj imajo precej številno in močno ekipo. Proga je bila dolga 650 m s 140 m višinske razlike in je imela 51 vratič. Rezultati: člani 1. Drnovšek F. (Zag.) 2:16,3; 2. Bajda M. (Kum) 2:25,3; 3. Barlič J. (Zag.) 2:30,4; 4. Renko P. (Zag.) 2:31,9; 5. Širše M (Trb.) 2:32,1; 6. Odlazek J (Kum) 2:33,7. Mladinci: 1. Malavašič (Trbovlje) 2:22,4; 2. Kmetič T. (Trb.) 2:47,2; 3. Skušek F. (Trb.) 2:52,0; 4. Forte S. (Trbovlje) 3:09,1; 5. Forte N. (Trb.) 3:34,8. Strelsko tekmovanje (E. K.) TRBOVLJE - V nedeljo 23. t. m. je občinski strelski odbor organiziral Začasno ustavljena investicijska dela (ar) TRBOVLJE -V zvezi z gradnjo električnih naprav 35 in 10 kV v Hrastniku, ki jih gradi podjetje Elektro-Trbovlje, je bil na zadnji seji upravnega odbora tega podjetja sprejet sklep, da se z 31. XII. 1962 začasno ustavijo vsa dela na energetskih napravah v Hrastniku. Dela bo podjetje spet nadaljevalo, ko bo hrastniška industrija dala na razpolago potrebna sredstva v okviru sklenjenih pogodb. strelsko tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal v počastitev dneva JLA. Tekmovanja so se udeležile naslednje strelske družine: SD STT, SD »Franc Fakin«, SD »Lojze Hoh-kraut« in SD Trbovlje II. Po pričakovanju je že drugič zaporedoma osvojila pokal strelska družina -Franc Fakin« z 840 krog; od 1000 možnih. Naslednji dve mesti sta zasedli strelska družina STT z 829 in SD »Lojze Hohkraut« s 767 krogi. Drugo oz. tretje plasirana ekipa je prejela 2000 oz. 1000 diablo kroglic kot tolažilno nagrado. Prvih pet strelcev pa se je razvrstilo v nedeljo takole: Anton Což s 176 krogi od 200 možnih, Jože Narad s 172, Maks Centrih s 170, Marko Gvozdcn s 167 in Stane Lipovšek prav tako s 167 krogi. Iz, naših krajev GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so: Esma Alikič iz Zagreba — deklico; Marta Markovič iz Hrastnika, Čeče 61 — deklico; Gabrijela Zupanc iz Trbovelj, Trg. F. Fakina 2, — dečka; Ana Kovačič iz Hrastnika 326 — dečka; Vida Zavbi iz Zagorja, Kandrše št. 11 - dečka; Zofija Pavšek iz Zagorja, Kolk 12 — deklico; Erika Zver iz Hrastnika 70 — dečka; Elizabeta Vrečar iz Hrastnika št. 216 — dečka; Marjeta Planinc iz Hrastnika, Gore 42 — deklico ; Stanislava Repovž iz Litije, Sadeže 23 — deklico. Poročili so se: Otmar Belec, ključavničar iz Trbovelj, Trg svobode 28, in Marija Bebar, krojaška pomočnica iz Trbovelj, Žabjek 20; Vladimir Sačer, kovač iz Trbovelj, Gimnazijska 22, in Dragica Vozelj, uslužbenka iz Trbovelj, pod Ostrim vrhom 31; Janez Medvešek, rudar iz Hrastnika 315, in Slavka Brino- vec, delavka iz Trbovelj, Nasipi 34; Martin Glas, upokojenec iz Trbovelj,-Savinjska 24, in Angela Mandelj roj. Ocepek, upokojenka iz Trbovelj, Dom in vrt 36. Umrli so: Ivana Kelner roj. Dušak, upokojenka iz Trbovelj — stara 86 let; Jože Lebar, upokojenec iz Trbovelj, Trg svobode 1 — star 57 let; Martin Zupan, upokojenec iz Hrastnika, Boben 26 — star 71 let. HRASTNIK Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poročili so se: .Martin Kreže, mizar s Čeč 51, in Ema Grum, frizerska pomočnica iz Bobna 22; Ivan Štravs, trg. poslovodja z Dola pri Hrastniku 59, in Hedvika Muhovič, trg. pomočnica iz Hrastnika 311. Umrla je: Terezija Vene roj. Skušek, gospodinja z Dola pri Hrastniku 158 — stara 32 let. ZAGORJE ob Savi Rodila je: Antonija Novak iz Potoške vasi 47 — deklico. Poročili bo se: Alojz Pikelj, delavec iz Jesenovega 23, in Marija Lebeničnik, pom. šivilja iz Kisovca 17; Janez Martinčič, mizar iz Zagorja, Kolodvorska 11, in Matilda Košenina, gosp. pomočnica s PoJkuma 56. Smrti ni bilo. Ob odhodu iz kolektiva (Razgovor s Stankom Dolancem, direktorjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ob zaključku leta 1962) Uspešno zaključeno lete 1963 je bilo plodonosno tudi za rudarje Rudnika Trbovlje — Hrastnik, Obrnili smo se Ha bivšega direktorja tega rednika, Stanka Dolanca, glede razgovora. Tovariš Dolanc namreč z novim letom Stanko Dolanc odhaja v zasluženi pokoj. Tovariš Stanko Dolanc je 45 let delal na rudniku. Prvič je vstopil v službo na rudniku 31. decembra 1917. Začel je kot pripravnik v pisarni, nato je delal v računovodstvu. bil v materialni upravi namestnik materialnega upravitelja in nato šef. V jen jem ter aktivno sodeluje v raznih družbenih organizacijah v občini Hrastnik, v okraju Ljubljana in v političnem delu. »Kakšni so Vaši vtisi ob odhodu z rudnika?« — Kolektiv Rudnika Trbovlje - Hrastnik je v letošnjem letu uspešno izvršil svojo proizvodno nalogo. Za uspeh pa gre zahvala celotnemu kolektivu ter so tl rezultati in razumevanje celotnega kolektiva za uspešno izvrševanje planskih nalog zame najlepša zahvala ob odhodu iz tega tovariškega kolektiva. Prav rad sc bom spominjal dni, ki sem jih preživel v delu v rudarstvu, od prvega začetka pa do danes. » Velika in odgovorna naloga Zanimalo nas jo, kakšno naloge stoje pred rudnikom oziroma kolektivom tega podjetja v bodoče. Tovariš Stanko Dolanc je odgovoril, da sloji pred kolektivom rudnika zelo velika in odgovorna naloga, ki bo silno težka. Ta naloga je, da se čimprej zgradi nova separacija in tako letih 1936 in 1951 je služboval na bivši Gencalni dirck-riji za premog v Ljubljani kot komeretalist. Od I. H. 1951 je služboval na Rudniku Trbovlje — Hrastnik kot pomočnik direktorja, nato p* od 1. februarja 1969 do 31. decembra 1.961 kol glavni direktor rudnika. Aktivno se je udeležil tudi NOV. V svojem prostem času ec pa zelo rad ukvarja z lovom in tebclar- zaslgura nemoteno delovanje rudnika v bodoče. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale še precejšnje zaloge premoga, tako da je rudniku zagotovljena življenjska doba še .-za najmanj 86—100 let. Zaradi tega jc tudi gradnja nove separacije nujna in ekonomsko utemeljena. Vedeti Je namreč treba, da jo separacija v tehnološkem procesu pridobivanja premoga zelo važen člen in zaradi izrabljenosti in premajhne kapacitete stare separacije neogibno nujna. »Kako je kolektiv rudnika sodeloval z občinami?« — Kljub težkemu gospodarskemu položaju, v katerega so zašli vsi premogovniki, je naš kolektiv oziroma naše podjetje vendar formiralo potrebne sklade. Kolektiv našega rudnika je bil vedno pripravljen sodelovati in Je materialno sodeloval z občinama Trbovlje in Hrastnik pri izgradnji raznih komunalnih ebiektov. Moja želja jc, je dejal tovariš Stanko Dolanc, da bi kolektiv rudnika tudi v bodoče imel tako razumevanje za sodelovanje in da bi skupno dosežena sredstva prvenstveno vlagal za dvig družbenega standarda, to je predvsem za stanovanjsko izgradnjo in za ostalo. Ob zaključku zahvala vsemu kolektivu — Da je bil gospodarski uspeh našega rudnika letos tako lep in zadovoljiv, gre ■zahvala za to celotnemu delovnemu kolektivu, tako tudi vsem upravnim organom in tehničnemu osebju, .sindikatu, rudniškemu komiteju ZK in ostalim. Se posebej pa zahvala tehničnemu osebju za tesno sodelovanje in tudi vsem ostalim gospodarskim organizacijam, s katerimi je rudnik sodeloval. Moja želja jc, da gre kolektiv Rudnika Trbovlje — Hrastnik po tej l>oti naprej, da bodo njegovi ■uspehi ie večji, in da v letu 1963 prične z gradnjo nove separacije. Vsem članom kolektiva in ostalim pa želim: SREČNO IN USPEHA .POlp NO NOVO LETO 19631 mt Delavski dom v Trbovljah, V ozadju rudarska kolonija Meseca decembra 1942 se je rodil »Zasavski udarnik« Na upravi bivšega podjetja Zasavski premogovniki, ki jc imela svoj sedež na sedanji upravi Rudnika Trbovlje-Hrastnik, sc je v decembru leta 1947 rodila misel, da se osnuje lasten časnik, ki naj bi bil glasilo uprave Zasavskih premogovnikov in sindikatov. Za list je bilo izbrano ime »ZASAVSKI UD,ARNIK«. Rojstvu tega časopisa so tedaj botrovali: prof. dr. inž. Karel Slokan, takratni direktor Zasavskih premogovnikov, Alojz Dular, pomočnik direktorja Zasavskih premogovnikov, nadalje Vili Škrinjar, Nande Klančišar in Stane Šuštar. Prva številka tega lista je bi!a v osnutku, vendar je bilo že v prvi številki časnika poudarjeno, da jc list glasilo okrajnega odbora SZDL Trbovlje. Takratni predsednik komisije za agitacijo in propagando pri Glavnem odboru SZDL Slovenije, tovariš Dušan Fortič (sedaj glavni urednik Ljubljanskega dnevnika) je dal prVc napotke in smernice novemu listu in tudi pomagal, da je za Novo leto 1948 zagledala luč "sveta pj-va številka »Zasavskega udarnika«. Led jc bil prebit, številka za številko lista je prihajala med vas, dragi bralci. Petnajst let je od lega. »Zasavski udarnik«, ki je imel vse do leta 1952 svoj Sedeji na upravi Rudnika Trbovlje-Hrastnik, sc jv pozneje preimenoval v »ZASAVSKI VESTNIK«. Po združitvi okrajev Trbovlje in Krško sta se združila oba lista »Posavski vc»tnlk« ih »Zasavski vestnik« v skunen list »ZASAVSKI TEDNIK«, katero line nosi naš tednik šc danes. Ko je bH pred petin)! leti okraj Trbovlje ukinjen. Je bU sprejet sklep, da list »Zasavski tednik« Izhaja šc nanrej. T.okrat ,so_ za list nastale velike težave, toda danes lahko po*ne(lh letih zanišemo, da so te ncprillke za nami. Naš list vseskozi tesno sodeluje 7 občinskimi odbori SZDI. in jc od zadnjih dveh let glasilo vseh štirih zasavskih občin Litija, Hrastnik. Zagorlc in Trbovlje. Brez dvoma jc tesna naslonitev našemi tednika na občinske odbore SZDL v Zasavju dala listu tisto vsebino In določene perspektive, da jc skozi vse viharje, pretrese In težave usnel obdržati svoja načela in v teh pchialstlh letih nostal glasilo vseh zasavskih delovnih l judi. Petna lit let živl jen ja sicer ne pomeni veliko, vendar lahko rečemo, da je naš 11*1 v teli letih storil na svojem področni mnogo. Živimo lahko v zavesil, da smo napravili nrav, da Ust ni prenehal Izlijall, saj njegovo delo šc ni končano. Ko v teli novoletnih praznikih pregledujete novo številko »Zasavskesa tednika«, vidite, da stoli na nlcgovl naslovni strani: Slcv. 1/2, telo 1963, In da list stopa z nlo v 16. leto svojega izhalanta. Kal želi uredništvo »Znsavskega tednika« ob 15-lelnicl llsla in kal ždite vi. dragi bralci? Ml pravimo samo lolc: VSAK NAJ NA SVOiFM MFSTU STORI SVOIO I>ot*nOST, KAKOR MU NAREKUJE NJEGOVA VEST! če to bo vsak poslušal In se po nlej ravnal — naš veliki Ivan Cankar le nekle pravilno rekel, da ,lc naša vest naš nalvlčll sodnik — potem se nam ni treba bati ničesar. Vse bo tedaj prav In dobro. Uredništvo Kako delamo in po kakšni poti Pri našem delu gre za staro pojmovanje in temo, ki jo je v določenih primerih izredno težko odpraviti, namreč kako delamo in po kakšni poti, s kakšnimi oblikami izvajajo naše osnovne organizacije in komunisti svojo vodilno vlogo in kako zagotavljajo izvajanje smeri, začrtane v programu ZKJ in pismu CK ZKJ. Marsikateri naš komunist še hrepeni po starih, preživelih oblikah dela, po neposrednem operativnem vodenju vsega samoupravnega, političnega in gospodarskega življenja rudnika. Brez dvoma je res, da se v načelu in besedah vsi strinjajo, da je treba metode dela spremeniti in jih prilagoditi novim razmeram — ko pa začenjamo neko akcijo, ko naj se neko delo učinkovito opravi, tedaj pa določeni komunisti običajno pozabljajo na oblike dela, omahujejo pri odločitvi, po kateri poti naj krenejo — ali pa stvari prepuščajo drugim, ki velikokrat vlečejo k starim metodam dela. Nekateri naši komunisti, tudi določeni sekretarji osnovnih organizacij in nekateri člani rudniških komitejev so bili, ko smo razpravljali o učinkovitejšem odpravljanju slabosti, o katerih je v letošnjem aprilu izvršil zelo negativne ocene CK ZKJ in opozoril komuniste na nujnost odpravljanja v našem družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju, za to, da ee v praktičnem uvajanju in izvajanju teh smernic in stališč spet vse koncentrira v osnovni organizaciji in komiteju. Tako so nekateri hoteli udomačiti prakso, da vsako stvar najprej obravnava rudniški komite in osnovna organizacija ter sprejme določene sklepe in stališča. šele nato pa naj bi o teh stvareh razpravljale politične organizacije ali samoupravni organi. Zahteva, da se ZK na rudniku še bolj ukvarja z življenjskimi problemi kolektiva, predvsem s proizvodnjo, seveda ni v nasprotju z vlogo organov upravljanja in njihovo samostojnostjo, vendar pa pri tem ne smemo zaiti v operativno poseganje v delo teh organov. Kljub temu jasnemu konceptu pa tu in tam naletimo na to, da osnovne organizacije žele razdeljevati naloge samoupravnim organom in včasih celo strokovnim službam. Tako pride včasih do tega, da cen. organizacije ZK k že dobrim sklepom organov upravljanje dajejo svoja priporočila in sklepie v zvezi z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov ne glede na to, da so to le priporočila, je takšen odnos med osnovno organizacijo in organom upravljanja neustrezen in vodi k pasiviziranju teh organov ter sindikalnih in mladinskih organizacij. Podobna priporočila in skle-p>e najdemo tudi drugje. Posebno so se razmnožili v teh mesecih in čeprav se manj uporablja beseda -mora- kot pa -predlagamo«, »priporočamo« in podobno, se zadeva bistveno ne spremeni mnogo. — Res je, ni vprašanja, o katerem partijska organizacija ne bi mogla razpravljati in kritizirati npr. delo organov upravljanja, lahko tudi zahteva, priporoča izpolnitev nalog, vendar ne kot nadrejen politični organ, ki določa naloge drugim, temveč organizacija, katere sklepi In priporočila so obvezni edino za komuniste. Zato je razumljivo, da se morajo komunisti v organih samoupravljanja boriti za izpolnitev sklepov in priporočil svoje cenovne organizacije, vendar ne z vsiljevanjem stališč, temveč z močjo argumentov in besed. Uvajanje konkretnih rešitev iz osnovne organizacije ZK ali komiteja lahko včasih postavi delavski svet pred dejstvo, lahko pa ga pripelje tudi do tega, da ta ali oni sklep sprejme brez potrebnega razmišljanja — poč zato, ker je tako sklenil komite ali osnovna organizacija. Ta sklep je lahko sicer dober, vendar ne najdejo posamezniki, ki ga ne razumejo, glasujejo po zanj, »ker je to priporočal komite ali osnovna organizacija«, in ga ne sprejmejo kot svojega, temveč kot formalno odločitev. Zato mora naša Zveza komunistov na rudniku skrbeti, da doseže ustrezno politično razpoloženje v kolektivu, v samoupravnih organih, v sindikatu in mladinski organizaciji, da bodo v vseh vprašanjih sami našli najboljšo rešitev. V takšnem ozračju odkritosti, kritičnega gledanja, p>oslovnih pobud, jasne perspektive in tovarištva ne bo nobenemu komunistu težavno, boriti se za tiste sklepe, o katerih je prepričan, da so najboljši. To je včasih težavno delo, ki p>a od komunistov zahteva veliko vztrajnosti in prepričljivega dokazovanja, mnogo politične širine in družbeno-ekonomske razgledanosti. Skratka — naši komunisti se morajo navaditi, da se bodo vztrajno borili za svoja stališča, če so pravilna, prav tako pa morajo biti pripravljeni, da se kdaj umaknejo od svojih predlogov in stališča, če argumenti pričajo o nasprotnem. TP Vhod v novi Dol Iz dela ZK v Hrastniku Konkretnejša in bolj življenjska merila pri sprejemanju in kaznovanju članov ZK Ze po III. plenumu, šc posebno pa po pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ so rudniški komite in osnovne organizacije ZK z vse večjo odgovornostjo in pozornostjo začele delati In določati merila za sprejemanje in kaznovanje svojih članov. O tem vprašanju so rudniški komite In osnovne organizacije razpravljali na osnovi analize, ki jo je Izdelala organizacijska komisija občinskega komiteja ZK v Hrastniku o politiki sprejemanja im kazno- vanja v letošnjem letu. — Zadevno gradivo je bilo predmet razprav na sestankih, ki so prinesli vrsto konkretnih sklepov in stališč za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Sprejemanje članov v ZK je sedaj bolj postopno, bolj skrbno in sistematsko, in tako bolj organizirano vgaja-mo in pripravljamo kandidate za sprejem. Stvameje in konkretneje ocenjujejo osnovne organizacije njihovo idejno Izobrazbo, dosedanje delo in druge lastnosti, ki morajo biti Stanovanjska izgradnja v letu 1963 PRIČETEK gradnje SEPARACIJE (b) TRBOVLJE - Med pomembnimi Investicijskimi deli na rudniku zavzema razen odpiranja novih polj predvsem začetek gradnje nove rudniške separacije. Investicijska sredstva ze novo separacijo v letu 1963 bodo znašala okrog 260 milijonov dinarjev. Z začetnimi deli bodo pričeli spomladi prihodnjega leta. Kakor vsa leta do sedaj bo kolektiv rudnika tudi v letu 1963 vlagal maksimalne napore za izgradnjo novih stanovanj in s tem za rešitev tega pereča problema. Kakor smo na tem mestu že večkrat pisali, se to vprašanje kljub dosedanjemu vlaganju sredstev ne zbal j šu je z gradnjo novih stanovanj. Razlogi za to sp različni, vendar je glavni vzrok tega zastarelost in izrabljenost obstoječega stanovanjskega fonda, zaradi česar je treba rušiti najsi abša stanovanja. Za rešitev tega problema je kolektiv podjetja v preteklih letih razen vlaganja lastnih sredstev v ta namen najemal tudi posojila iz republiškega in občinskega stanovanjskega sklada. To posojilo je do sedaj narastlo na preko ene milijarde din in eo anuitete za posojilo za podjetje in kolektiv veliko breme, saj znašajo za leto 1963 že preko 50 milijonov dinarjev. Da bo tudi v bodoče šc možna intenzivna stanovanjska graditev, bo moral kolektiv največji del skladov skupne porabe angažirati v ta namen in ee odre- ti marsikateri drugi, manj nujni stvari. — Predvidena sredstva sklada skupne porabe bodo v letu 1963 dopuščala udeležbo pri izgradnji cenenih stanovanj v Trbovljah in Hrastniku in graditvi 20 stanovanj normalnega tipa v Trbovljah oziroma v Hrastniku in na Dolu. Zarodi zgoraj navedenih obveznosti do posojil bo postalo v naslednjih letih nuno vprašanje najetja novih posojil v ta namen in bo treba v izgradnjo stanovanj iz lastnih sredstev šc več naporov, da se bodo lahko krile najnujnejše potrebe. KS značilne za komunista kot aktivnega družbeno-političnega delavca In borca za razvoj rudnika in komune ter za razvoj socialističnih družbenih odnosov. Po analizi organizacijske komisije občinskega komiteja, ki je bila izdelana na podlagi poročil osnovnih organizacij v letošnjem lelu, le-le niso več sprejemale novih članov na hitro In množično. — Vse naše osnovne organizacije teže sedaj po konkretnejši In bolj življenjski izbiri članov kolektiva - bodočih članov Zveze komunistov. — Sedaj Je osnovna naloga, da kandidate po daljšem In bolj organiziranem delu, z neposrednimi razgovori In z neposredno vključitvijo na družbeno-pollttčnem področju aktiviramo In usposobimo za sprejem v članstvo ZK. Potrebno Jih je vabiti na širše sestanke osnovnih organizacij In jih seznanjati s statutom In programom ZKJ. V tem smislu eo Imela poseben pomen posvetovanja, seminarji in predavanja za sekretarje osn. organizacij, ki so bila redno mesečno za celotno občino In tudi po poverjeništvih ZK. — Zarodi tega se tudi bolj pozna vpliv občinskega komiteja na politiko sprejemanja v osnovnih organizacijah ob stalnem spremljanju In usmerjanju, pravočasnem reagiranju In opozarjanju na nepravilnosti In napake. (Nudal^eianjc na 13. sir ) 12 D ZaauvsM tediilk as k« l/l I I !»(.« Razveseljivi uspehiNovost v socialnem v jamskem obratu Trbovlje zavarovanju J ^ Od 1. julija 1962 že upe- tudi za kolektiv rudnika Tr- Jamski obrat Trbovlje je skušali pridobiti na spodnji tat: v »staro delo«. rahljamo nov zvezni zakon o bovlje - Hrastnik, je k temu doslej kljub različnim teža- cdkopni etaži. Učinki na pri- Meseca oktobra je odpadlo zdravstvenem zavarovanju, treba poudariti, kakšne zna-. Vam pokazal razveseljive us- dobivanju premoga pa so na široko čelo v Spodnjem 7. po- Ta prinaša nekatere novosti, čilne spremembe prinašata ta pehe. Proizvodnja premoga je ta način mnogo večji kot pri lju zaradi preslabe kvalitete ki so rezultat doseženega dva zakona, katera je prav,-do danes večja, kot pa je bila običajni širokočelni metodi, premogovega sloja. Sedaj bo družbenega razvoja pri nas in da spoznamo, posebno še za-lani v tem času. Stalež obra- Vendar je ta način odkopa- v kratkem steklo novo čelo, tudl p^edica sprememb na to, ker nam pojasnjujeta pra- se bistveno ni spremenil, vanja možen le pri tankih, venoar na drugem me^tu, področju zdravstva, ter do- vice zavarovancev, na drugi £rej je obrat draegel večjo strmo ležečih slojih z dovolj kjer je kvaliteta premoga ;njuje £3lošni ^ 0 or- strani v kakžne finančne Proizvodnjo zaradi povišane kompaktno pnhnbino. toljia. . ... , . „1]]4 . . ... , , ... storilnosti v letošnjem letu. Trenutno odkopavamo tudi V novembru smo končali f nizanji zdravstvene sluz; težave lahko zabrede podjet-Tudi poraba lesenega pod- Zgornje 7. polje. Tu imamo široko čelo v Kad u n jr. Pred ke. Zvezna ji.i-v.sj sKupsc.na je, če bi član: koiektiva tudi Por j a je bila v tem letu nekaj težav, ker se v sloju pričetkom odkopavanja na- -s sprejela isto-rsno tudi za- v todoje izkoriščali sprošče- znatno manjša kot lani. hitro menjava kvaliteta pre- slednje etaže pa je treba r:!>n ° organ zaaji in man nC5j že omenjenih predpi- Skoraj polovica proizvodmje mova. :Ted premogom so šle- urediti še nekaj novih jalo- ^5anj'J soc:a n-33 zavarova ^ Prihaja iz Plosko nolia. Tu Vilni talninski vložki, včesih vinskih prog, da bo potem n.a. imamo okrog 100 m dolgo ši- prerejšnje debeline, ki jih je manjše vzdrževanje etažnih Ker so te zakonske spre- Z razvojem komuna e, roko čelo ki” napreduje redno treba že na delovišču odme- prog. memfce zelo važnega pomena s stema, delavskega samou- vsak dan za 1,25 m. Premog je sicer talninski, drobljiv in slabo prenaša hribinske pritiske. Zaradi naglega napredovanja odkopne fronte se delovanje pritiskov na čelu ne izraža tako, kakor je etažnih progah. Potrebno je neprestano vzdrževanje in Iz dela ZK v Hrastniku (Nadaljevanje z 12. str.) Taka, v bistvu pozitivna usmerjenost, je vplivala na to, terih bodo or n ovne organiza- V letošnjem letu smo različ-cije vodile točno evidenco no kaznovali 57 članov ZK, predvsem o njihovi aktivnosti med katerimi smo jih 17 iz- pravlianja, zdravstvene službe in celotnega družbenega življenja se spreminjajo tudi principi organizacije in upravljanja socialnega zavarovanja. Ustanavljajo se samostojne skupnosti, ki jih bodo predstavljale tako imenovane __ da se ie Dvecej zmanjšalo 8 v' hitro na šele povcčaTo število za sprejem v vrste Zveze ko- je to trikrat več, kar pomeni v; E"™ "„:bk nsssnii **•»» bratimo ra nriSi teer.ega predvsem v prvih šestih mese- Vri kaznovanju so rudn.sk, dar smo kazn, pravdno m po-boZ™* Ti Jl da v =ih letošnjega ieta. V tem ob- komite in osnovne ergamza- stepra odmerjali. Prv>* po progah^ pravočasno posnema- dobju je bilo v primerjavi s cije v tem obdobju sprejele in osvoboditvi sc je zgodi1®, da mo8 Navadno stropmScTv tem prvim polletjem lansko leto napravile vrsto konkretnih smo vec članov izključili kot času še niso polomljeni, vča- število novosprejetih članov v ukrepov za odpravljanje na- pa sprejeli v Zvezo komuni te skupnosti predstavljali zavarovanci ra območju okraja s svojimi skupšč nami. S tem se je družbena služba soci.-iinega zavarovan'a približala neposredno zavarovancem, zato bo moral b'ti interes teh za to službo še večji. Komunalna skupnost postne samostojna organizacij večjimi eih so tudi stoike če cele in ZK za več kot polovico manj- pak in negativnih pojavov. - stov _ jih zato uporabimo za ponov- še, kar jc posledica resnejšega Razčistili smo PO_J™ planje bnM««k no Dretcsar-enic oroee Mimo sprejemanja kandidatov v vr- vprašanja, ki so v določenih sanje, ki ga j H sa Bsrt IeSEEE H53HHE z gospodarneje kot povzemanje Hrastniku in Trbovljah si bo- k,'‘? " ' ' (i NosPorno pa je. da bo treba pristojnostmi, kot so jih ime- 0==S£“ shes krat močnejše vodne vdore mcriw ^ejematiu in l^zn^ a|tUvn09ti „r mIa*_ izpolnjujejo niti osnovnih darBkega razvoja komune bo- z stropa. Tudi sedaj se od nosti in komodnosti. Vse to je obveznosti programa ZK ali vanih> ln iaklja- Do teh in dmgil, nesorazme- rovanj<2| smotmo bodo morali nižje drenažno progo proti k^*" ** \^tck lh čenih članov ZK. ki »o se s rij in napak jc prišlo, ker pri tro6itl 6redstva komunalnega raju vodnih vdorov ,10 • . .. . .. , svojim obnašanjem pregrešili tem delu nismo bili dosledni, 6kja ga leto« prvič odprti, precejšnje število članov ko-Pa sc je razvilo široko delo lckl'v.a zelo aktivno in uapeš-z nViontem vsega premoga iz no sodeluje v družbcno-poli-*rope. Na eni strani omejuje ličnem življenju, Zuto bndo Premogov sloj previden dolo- naše osnovne organizacije v 'hit, na drugi otroni pa strma najtesnejšem sodelovanju « •bojevita krovninn, l.| cer v temi tovariši, pomagale jim Višini e-n 10 do 13 m nnd bodo pri njihovem delu, jih Uemi odkopne etaže združi-' vabile na svoje sestanke In ‘e- Na tn način ostane sicer občasne razgovore, tako da h<*uj premoga neprldohlje- Isodo li tovariši v pravem po-ki gu bomo vsaj delno menu besede kandidati, o ka- Pravilnik o razdeljevanju dohodka mora zagotoviti socialistično načelo delitve Vsakomur po njegovem delu ■* Kako razdeljevati dohodek delovnega kolektiva med posamezne člane in kako uveljaviti način delitve, za katerega se kolektiv odloči — s to mislijo se danes ukvarjajo naši delavski sveti in ponekod celotni delovni kolektivi. In to je povsem razumljivo. V novih gospodarskih pogojih so se gospodarsko-upravna pooblastila organov delavskega upravljanja zelo povečala. Med pravicami teh organov je tudi ta, da sami razdeljujejo dohodek delovnega kolektiva med posamezne člane, seveda v okviru splošnih družbeno-gctepodar-skih načel in določil. Zato je povsem jasno, da veliko razglabljajo o tem vprašanju in so željni vsakega koristnega jiasveta. Pa se kar vprašajmo, kako je mogoče najbolje pomagati delavskim svetom pri tem delu. Osnovna misel vsakogar, ki hoče pomagati delavskim svetom, da bodo zrelo in preudarno razdeljevali dohodek med posamezne člane kolektiva, bi morala biti: Čimmanj iz pisarn in raznih uprav, do pikice in do zadnje možnosti predvidenih načinov razdeljevanja — pa dosti več, vse več skrbi za to, da bodo delavski sveti res do bistva spoznali družben o-gospodar-eka načela, po katerih naj se kolektivni dohodek razdeli med posameznike. Pri delitvi namreč ne gre za suhe obračunske operacije, ki jih strokovnjaki lahko prej ko slej izdelajo, čim so jasna načela za gospodarsko moralo, ki naj pride pri razdeljevanju dohodka do izraza. Delavski razred ima svojo določeno družbeno moralo, ki pravi, da naj v socialističnem gospodarstvu vsakdo dobi tolikšen delež, koli krčen je bil sorazmerno njegov prispevek k doseženemu uspehu. To je temeljno navodilo za vse organe delavskega upravljanja, ki ravno sedaj izdelujejo pravilnike, po katerih bodo delili dohodek kolektiva. Kako bodo znali to načelo vnesti v določila zadevnih pravilnikov, v tem ae bo v veliki meri zrcalila njihova družbcno-gospodarska zrelost. Od tega pa je tudi odvisno, ali bo za proizvodnjo koristen in priden delavec dobil za susje delo ustrezen delež od dohodka. To je osnovno načelo, ki ga mora vsak pravilnik o razdeljevanju dohodka uveljaviti. Da pa bo delavski svet mogel to napraviti, mora seveda temeljito proučiti vsa delovna mesta v podjetju in količino ustvarjenih vrednosti na posameznih delovnih krajih. In to Je tisto, kar gospodarstvo ne dovoljuje, namreč izdelavo vzornih šolski)!, ali kakor jih že imenujemo, pravilnikov, ki bi bili lahko vsem delovnim kolektivorh za vzorec. Enotno za vsa gospodarska podjetja je samo temelj- no načelo, ki ga mora pravilnik uveljaviti. Kako pa je možno to načelo izvesti, pa je resda stvar vsakega podjetja samega zase, ker je to odvisno od števila delovnih mest, od njihove razmestitve in od proizvodnih značilnosti in posebnosti teh mest in podobno. Vsak »vzorni« pravilnik, izdelan po principih konfekcije, to je primeren za vse in za nikogar, je torej v načelu zgrešen. Za pravilno izdelavo pravilnika je za delavski svet predvsem važno, da temeljito prouči 'organizacijo procesa proizvodnje v podjetju, ki ga opravlja, in da ugotovi delovna mesta, ki so v tem procesu neogibno potrebna. Seveda se pa delovna mes a med seboj razlikujejo in je tudi vrednost opravljenega dela na različnih delovnih mestih različna. Vse te posebnosti delovnih lest je treba nujno ugotoviti. Vsako zanemarjanje posebnosti delovnih mest je že lahko vzrok za nepravilno delitev dohodka. Kakor koli pa obstajajo različna delovna mesta, ki imajo različne zahteve, tako pa so tudi delavci na enakih delovnih mestih različni pri delu, pa četudi z enako kvalifikacijo. Nekateri so bolj uspešni, drugi manj. Nekateri so spet vestne.ši, drugi manj. Vse to se pa odraža tudi na vrednosti, ki jo napravijo. Tudi te razlike je treba pri delitvi dohodka upo"tevati. Vse to dobro opraviti, pa nalaga c-bilo dela. Kako vsa ta dela uspešno izvršiti, za to ;e cela vrsta pobud in nasvetov. Najdragocenejši na- svet med vsemi je pa ta, da se delovni kolektiv o teh stvareh res temeljito sam pogovori. Vsak način ocenjevanja delovnih mest in vrednotenja, ki bi ne bil razumljiv delavcem, oziroma ki bi bil tako zamotan, da bi ostal samo v pisarnah, je danes lahko najnevarnejša zapreka za izdelavo pravilnika, dasi s tem ne mislimo podcenjevati pomena vseh tistih predračunskih opravil, ki jih pisarne morajo izdelati delav-sk m svetom. To so nekatera temeljna načela, ki naj bi bila ogrodje pravilnika o razdeljevanju dohodka. Brez teh načel bi bil sicer lahko še tako napisan pravilnik brez vrednosti, bi bil podoben peči brez ognja. Pravilnik mora biti torej tak, da bi vsak dober poznavalec nekega gospodarskega pod- Mladi rudar jetja, ne da bi na pravilniku videl ime podjetja, zlahka povedal, od katerega podjetja je. To pa je mogoče samo, če bo pravilnik res izdelan na osnovi temeljite gospodarske analize podjetja. Janez Levičar Novo v socialnem zavarovanju (Nadaljevanje s 13. str.) pravi j ati o pokritju izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje, ki lahko načne tudi osebne dohodke delavcev in sklade rudnika, kadar sklad postane premajhen za kritje potreb v zdravstvenem varstvu. Zato naj bi bila ena izmed glavnih nalog vseh organiza- cij v podjetju, v HTV službi in kadrovsko-socialnem sektorju, da temeljito seznanijo člane kolektiva z novimi predpisi, ki so bili izdelani v dobri veri za socialističnega človeka. Vemo pa, da je še dosti takih, ki skušajo in tudi uspejo izkoristi*! sproščenost že omenjenih predpisov. Nujno bo treba poživiti preventivno delo na rudniku, da se odpravijo nepotrebne nezgode in preprečujejo druga obolenja — tistim pa, ki jim je potreben bolniški stalež za obdelavo posestva in za druga zasebna opravila, pa onemogočiti nadaljnjo zaposlitev V podjetju. Ce bomo v tej smeri zastaviti vse sile. smo lahko Dva gospodarja Pred leti je Veliki gospodar sklenil urediti veliko gospodarstvo, na katerem bo delalo sto in še več mož, fantov, žena in deklet. In naredil, da se je gospodarstvo razvijalo in krepilo, začelo je pridelovati razne dobrine in imelo je dobre letine. Nikoli ni bilo preveč suho niti mokro, vedno ravno prav, tako da so kar bogato obirali. In so radi »rotirali«, enkrat takole, drugič takole, pa spet sem in tja. Veliki gospodar je puščal posestvo na miru in jemal najemnino in mitnino. Zanimaj se je, kako mu gre, dobro ali slabo Pa je bilo po potrebi dobro ali pa slabo. Dolgo tako. Vse do takrat, ko je Veliki gospodar ugotovil, da je še eno posestvo, katero hi rabilo malo več zemlje, da hi lahko zadovoljevalo in širilo krog potrošnikov. Njegove dobrine so bilo cenjene, ravno tako kot dobrine prvega gospodarstva. Dolgo je premišljeval, kaj in kako. Končno jih je poklical in dejal: »Ko sem gledal v stare koledarje, sem uvidel, da vas je rodila ista mati...« »Da, Veliki gospodar«, sta mu odgovorila oba in začela premišljevati vse mogoče. »Torej, to sem ugotovil. In ti prvi gospodar, ko si mi zadnjič dal na vpogled tvoje dnevnike, delovne in tržne, sem uvidel, da imaš preveliko gospodarstvo in premalo ljudi. Torej, preveliko hišo in za tako malo ljudi...« Veliki gospodar jc umolknil in ju napeto opazoval. P ."vi in drugi gospodar sta na vedela, kam meri V^ki gospodar. Načelno sta sc oba strinjala. Pa kaj sc tudi ne bi saj sta pridelovala skoraj enake pridelke. Bila sta pa tudi dobra gospodarja In skrbela sta za blagor svojih ljudi in tudi drugih, pa vseeno .. Veliki gospodar ju jc. nekaj časa opazoval, nato pa povzel: »Po moji presoji bomo veliko pridobili; če bosta sodelovala z drugim gospodarjem. Iz svoje družine bom lahko zaposlil veliko ljudi na vajinih gospodarstvih in tudi poznalo sc bo v vaših blagajnah. Pa tudi drugi gospodar pravi, da nima denarja za nove stavbe. Kaj praviš, prvi gospodar?« Prvi gospodar je nekaj časa premišljevat, nato pa dejal: »Sklical bom svoje ljudi, pa sc bomo pogovorili, kaj in kako.« Se dolgo v noč po lem pogovoru Veliki gospodar ni mogel zaspati, premleval in premišljeval je, ali bo vse dobro ali ne. Vzel je marjetico in začel trgati listke: Bo, ne bo, bo .. .« in tako do »bo«, pa mu je ostalo le pol listka, tako da ni vedel, ali je to polovica od bo ali ne bo. 1/ negotovosti ga je zdramil prvi gospodar: »Moji ljudje so rekli: ne!« Drugi gospodar: »Sklenili smo: da!« Veliki gospodar pa jc sklical veliko posvetovanje, kier so razpraviiali, analizirali, racionalizirali in prišli do zaključka, da jc umestno, da se zedinita prvi in drugi pospodar. Dokazovali so jima kaj bosta imela, kako je sedaj, in kako bo in zakaj tako in ne drugače. Pa ne in ne; prvi gospodar je govoril: »Ne, ne, ne!« In ostalo je pri: ne! Veliki gospodar je pa prcmišljoavl: »Oh, kako težko jc, če ctrovi delajo po svoji glavi. Le kaj bo z njimi?« prepričani, da bodo odobreni sredstva komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v našem podjetju za pokritje hra-j n arine do 30 dni bolezni ali' odsotnosti od dela zaradi nezgode zadoščala. Komunalne skupščine socialnega zavarovanja bodo sprejele svoje pravilnike o pogojih za uporabljanje pravic zdravstvenega zavarovanja. Ti pravilniki bodo določati tudi pogoje oz. možnosti za svobodno izbiro zdravnika, nujno pa bo treba določiti tudi, kateri zdravniki naj bi bili pooblaščeni za odreditev boln^kega st a leča. Prav tako bodo pravilniki vsebovali določila, kako sc bodo uveljavile posamezne vrste zdravstvenega varstva. Vsem članom kolektiva na- ‘ šega rudnika je verjetno že, znano da je v Zr.savtu en komunalni zavoj s sedežem v Trbovljah, s svojimi podružnicama v občini Hrastnik In Zagorje. Volitve zn v ta nntrn potrebne organe so bile že izvedene. Kot Že omenimo, bo. pcd|e1 'e iz svojih Jstev izplačevalo nndomo tMo za Cisebn! dohodek vsem bolnikom za prvih 30 dni nezmožnosti za delo. Za nen-c 'e pri delu pa bo morala gcimodar-eka organ'zaelJu prevzeti še stroške zdravljenja v bolnicah. Da pa dosedanjega gospodarjenja v podjetju pfi Inko zadovoljivi proizvodnji ne bi slabili še z v sok im odstotkom bolnikov in nezgodni kov na račun sproščenosti določenih predpisov v zdravstvenem zavarovanju, bodo morale bili določene službe In organizacije v podjetju bolj zainteresirane kot doslej rti vprašanju — zakaj toliko nesreč in drugih obolenj? t S. F. J 10 let »MEHANIKE« Trbovlje V torek, 1. januarja bo minilo ravno deset let od začetka delovanja samostojne gospodarske organizacije »Mehanike« iz Trbovelj. Doseženi uspehi v prvem desetletju podjetja so več kot zadovoljivL Podčrtati velja, da je doba desetih let lahko zelo, zelo dolga, ali pa kratka, pač z ozirom na dosežene rezultate. Jasno je, da bi nam kateri koli član tega kolektiva odvrnil, če bi ga vprašali, ali je bila zanj doba desetih let dolga ali kratka: »Glede na težave in še večje uspehe še kar nekam kratka.« In to bi tudi držalo oziroma popolnoma drži. Ob desetem, jubilejnem letu smo obiskali direktorja »Mehanike«, tov. Slavka Raspotnika, ter se pozanimali in ga zaprosili, če bi nam lahko povedal kaj o tem desetem, jubilejnem letu. ter o uspehih, težavah in perspektivah delovnega kolektiva. ZAČETKI DELOVANJA »MEHANIKE«________________ »1. januarja 1953. leta se je na predlog nekaterih odgovornih občinskih forumov takratni finomehaničnl obrat STT izločil iz tega kolektiva in se je ustanovilo samostojno podjetje »Mehanika«. Njegova prva naloga je bila: razviti tovarno kovinako-pro-delovalnega značaja, tako da bi se laiiko zaposlilo čimveč-jc število nekvalificirane ženske delovne sile. Prvo leto smo začeli s proizvodnjo,« nam jo pripovedoval tovariš Ras potnik, .laboratorijskih artiklov, ki smo jih izdelovali že v bivšem nesamostoj-lera obratu, To skupino proizvodnje smo skušali razviti, oda ugotovili smo, da je j iv :oslovansko tržišče premajhno za industrijsko proizvodnjo teh artiklov, tako da smo io proizvodnjo z letom 1961 okrnili, razen tistih artiklov, ki so serijskega pomena, kot npr. košarico m stojala za epruvete. V prvem letu je bila realizacija ob' povprečnem številu 29 zaposlenih 13 milijonov din,- ISKANJE SEKIJ8KK PROIZVODNJE_______________ Prva tri, štiri leta je podjetje iskalo primemo serijsko proizvodnjo, tako da sc je začelo ukvarjati s pohištvenim okovjem, s čimer pa ni doseglo lakih uspehov, kot so želbli. Najmarkantnejšl njihov proizvod Je postal vsekakor proizvodnja električnih varovalk — serijska proizvodnja, ki so jo nenehno širili. Velike težave v tej proizvodnji pa imajo zaradi pomanjkanja prclskovališča, ki ga dosl«] v državi pravzaprav ni. Pri tej proizvodnji je potrebno preiskovati sproti vsako serijo, zato se je delovni kolektiv odlbčil, du bodo žo v naslednjem lotu zgradili lastno proi/.kusevalnivo, ki jo bodo lahko uporabljala tudi °*tatn podjetja in mod njimi tudi Mektro tehnična zvem Slovenije. Zn idejni projekt Jo podjetje žo dobilo dotacijo It sklada -Borisa Kidriča« ter tudi brezobrestno podojilo za d«dno kritje etra#- "'v. I-*reizkujcvolnicm bo ve- ljala 18 milijonov din, od tega bo pa podjetje samo prispevalo okoli 10 milijonov lastnih sredstev. Podčrtati velja, da podjetje s to skupino izdelkov sodeluje s 50 odstotki na jugoslovanskem tržišču. VKZALNI MATERIAL Z drugo skupino proizvodnje: vezalnim materialom za proste vode in kable so se v podjetju začeli ukvarjati in jo razvijali že pred prvo skupino in jo razvijajo še sedaj. Tako so osvojili v letošnjem letu najpomembnejši artikel, ki ga vse bolj iščejo v zahodnem svetu: gnetljivi kabelski čevelj, Iti nadomešča klasičen kabelski čevelj za Sedanji upravni in obratni prostori »Mehanike« ob 10-letnicl spajkanjc. S sedanjo proizvodnjo komaj zadovoljujejo potrebe kot npr. »Rade Končarja«, »Hima« itd. K tej skupini izdelkov morajo pa proizvajati sami tudi primerno orodje, kar je dokaj trdo delo. OKOVJA Tretja skupina artiklov so: okovja za aluminijasta in lesena vrata in okna. To skupino razvijajo in izpopolnjujejo od leta 1960 namesto la- boratorijske, opuščene skupi- (indeks) povečanega dohodka ne, ki jo je opustila ludi to- na zaposlenega, vama »NIKO« iz Železnikov, yse to je pa vsekakor reki jo je, mimogrede povoda- zujtat nagrajevanja po učiti- no, začela tudi kasneje pro- jJU izvajati. Povedati moramo ‘ , tudi, da je bila doslej ta sku- V teh letih je podjetjeresi.-pina artiklov izključno veza- 1° problem obratnih sredstev, na na izvoz. Zaradi velikih 6aJ imajo lastna sredstva za potreb po tem artiklu bo še obratna 100 nuhjonov m rav-večja tudi proizvodnja, upo- *» toliko za osnovna Prav rablja ga pa med drugim v tako je podjetje ze tud, posloveni ji tudi »Konstruktor« polnoma dograjeno, tako da iz Maribora, »Alpos« iz Seni- kolektiv odplačati v na- jurja pri Celju ter še neka- slednjem !etu le še 4 milijone teri drugi. Glavna ovira za še ™ enuitct. hitrejši razvoj te skupine je Mimo ostalega je podjetje pa pomanjkanje visoko kva- posvetilo potrebno skrb tudi Iifieiranega ter inženirskega stanovanjskemu vprašanju kadra, ki bi lahko pripravil zaposlenih. Tako bo v na-serijsko proizvodnjo za žen- slednjem letu kupilo oziroma sko, nekvalificirano delovno Pe zagotovilo tri slanova-silo.« »Kot značilno osvajanje v skupini varovalnega materi- rešeno najbolj^ pereče stano- ala je treba vsekakor omeniti vanjsko vprašanje v ped- nja,. tako da bo imelo skupno 23 stanovanj, s čimer bo varovalke za železnice, ki so jih doslej izključno uvažali, izdelovati pa jih bo začel naš delovni kolektiv,« je ponovno povzel besedo tov. Ras-potnik, »že v naslednjem letu. Omeniti moram tudi, da je zelo veliko zanimanja za ta jelju. KADRI Kljub večkratnim razpisom za nova delovna mesta in razpisom za štipendije podjetju ni uspelo dobiti ustrez- , , „ __, .... -___nega vitiokokvalificfcaneg*. material pri naših železniško- ^ ^ letos 6G j€ javil transportnih podjetjih.« M Mzpis 011 metahtrSki m- ' „ I ETA v , ETO nm iSe žcn!r> primanjkuje mu pa še I/ LETA V LETO BOLJŠI. vodno opodjftrjev> strugarjev. »Cc sc povrnemo na zače- skratka kadra za razvojno tek, ugotovimo, da je bilo službo. V zvezi z 42-bdstot- povprečno zaposlenih 29 ob 13-milijonski realizaciji. Le- no za -'dbb prostprsklh kana-citct pa v podjetju pou dar- tos je povprečno število za- Jajo, da jo lahko z ozirom posl enih 147, realizacija bo na predpis, da ženska delov-pa za 14 odstotkov večja kot fa sila ne sme delati V tretji lani, ec pravi, da bodo letos smetil, izkoristijo le s 60 od-reollzirall 450 milijonov din. Ktolki. Po analizi bruto in neto pro- »V nascldnjc desetletje dulcta v komuni je delovni svojega delovanja in zlasti v leto 1963 gre podjetje Urez bojazni, saj je plan prodi« kolektiv »Mehanike« na 3. mostu, saj Izpolnjuje plan s 3,2 milijona na zaposlenega, kar je zelo visoko v kovin- vodnje za naslednje leto po-skl Industriji z ozirom na dve slavljen na realnih osnovah tretjini polkvalificlranc delovne sle. in je za 15 odstotkov večji kol letos. Za proizvodnjo s* pa zagotovljeni tudi novi pro« Delavka pri štancanju V primerjavi z letom 1953 sc Jo indeks staloža povzpel m, 506, celotni dohodek pa ec Izvodi,« je ob zaključku de« bo letos povzdignil na 3.400 jal lov. Raspotnik. , KADROM - VSA POTREBNA SKRB___________ Ker se je v tovarni spremenil način proizvodnje, Je bilo potrebno za spremenjeno proizvodnjo tudi usposobiti proizvajalce. V hrastniški Tovarni kemičnih Izdelkov so se odločili za prekvalifikacijo kadrov, ki so Jo deloma opravljali doma s pomočjo tečajev, na katerih so proizvajalce seznanjali z osnovami nove oroizvodnle: OBDOBJE OBNOVE Takoj po osvoboditvi, 1945. leta, so začeli v Hrastniku z obnavlja n fem Tovarne kemičnih Izdelkov in vzporedno tudi s proizvodnjo. Dejstvo je, da je tel tedaj proizvodni program tovarne neustaljen, ker so ga narekovale naše trenutne potrebe. Bistvenega napredka v letih po osvoboditvi tovarna ni dosegla, saj so bIH stroji |n . ostale naprave povsem Iztro- 061 novega obrata za proizvodnjo tripolifosfatov 1962. leto pomeni pomembno prelomnico v nad stoletnem obstoju TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK. Na sam praznični dan 29. novembra — ob dnevu republike smo izpolnili 1957. leta sprejeto nalogo: dokončati I. fazo izgradnje in modernizacije tovarne, se pravi zgraditi nova obrata elektrolize in fosforne kisline ter tripolifosfatov. Nova obrata elektrolize in fosforne kisline ter tripolifosfatov v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku sta nedvomno spet dokaz več naše ustvarjalnosti in razvoja, saj sta bila zgrajena ob neznatni pomoči tujih strokovnjakov in ob precejšnjem deležu naših delovnih kolektivov, pri čemer ne gre izvzeti tudi delovnega kolektiva same Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. ZAČETEK 1860, LETA Začetki Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik segajo v leto 1860. Proizvodni program je bil tedaj skromen, saj so na začetku proizvajali le kalijev soliter, pozneje pa so začeli tudi s proizvodnjo kro-movih soli, tako kromovega kalija in natrija — amonijač-ne sode. Izbor proizvodov se je sčasoma večal, saj so se dotedanjim proizvodom pred letom 1899 pridružile še žveplena kislina, zelena galica in železooksidne barve. 1890. leta so pa v Tovarni kemičnih izdelkov začeli še s proizvodnjo superfosfalov. V tem času se je delovno področje tovarne iz Hrastnika razširilo še r.a Celje, saj je bil tam postavljen obrat za proizvodnjo žveplene kisline. Do spremembe v lastništvu tovarne je prišlo med prvo svetovno vojno, ko so postali solastniki tovarne tudi Slovenci, leta 1925 pa je kupil tovarno Westen. Obseg proizvodnje se je pozneje povečeval, v letih 1938 In 1939 pa je obsegal program proizvodnje 2.400 ton žveplene kisline, 800 ton solne kisline, 500 ton kalijevega in natrijevega solitra, 1.000 ton kristalne sode, 400 ton pralnega praška, 400 ton Glauberjeve soli, 400 ton zelene galice, 400 ton železo-oksidnih barv ter 1.500 ton euperfosfatov in drugih umetnih gnojil. V letih 1938 In 1939 so dosegli v Tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku v vsem času obstoja do začetka druge svetovne vojne največjo proizvodnjo. Med drugo svetovno vojno je začela proizvodnja v tovarni zaradi pomanjkanja surovin in zaradi odhoda delavcev v partizane upadati. Pred koncem vojne so pa sploh prenehali v tovarni z delom. šene. Tako je bil delovni kolektiv tovarne postavljen pred odločitev, ali prenehati z obratovanjem ali pa začeti z rekonstrukcijo. In kolektiv se je enoglasno odločil za drugo možnost — za rekonstrukcijo. 1957. leta so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku začeli razpravljati o rekonstrukciji in v tem letu so organi delavskega samoupravljanja tudi sprejeli prvi sklep o rekonstrukciji. Pozneje so začeli s pripravami za izdelavo programa rekonstrukcije. Izmed vseh predlaganih in obravnavanih variant za rekonstrukcijo je bil 1958. leta sprejet sklep o rekonstrukciji tovarne po varianti, ki je predvidevala proizvodnjo klora, solne kisline, natrijeve lužine, hipoklorita, tripolifosfatov in raznih oksidov. Po predvideni rekonstrukciji bi se v tovarni povečala proizvodnja od skupno 7.800 ton pred drugo svetovno vojno na približno skupno 29.000 ton. 1962. leta sta bili zaključeni prva in druga etapa I. faze izgradnje oz. rekonstrukcije Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in je bil tako spuščen v poskusno obratovanje v februarju nov obrat elektrolize, 29. novembra pa nov obrat za proizvod- Iz novega obrata elektrolize njo fosforne kisline in tripolifosfatov. II. faza 1958. leta osvojenega programa rekonstrukcije pa predvideva po investicijskem načrtu še ureditev obrata za proizvodnjo železooksidnih barv. NOVI PROIZVODI - IZREDNO INTERESANTNI__________ Z rekonstrukcijo se je v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku asortiment izdelkov precej razširil, novi proizvodi so pa postali za tržišče izredno interesantni. Doslej smo morali v Jugoslavijo tri-polifosfate — ki so potrebni za proizvodnjo detergentov — v celoti uvažati. Z zmogljivostjo novega obrala za proizvodnjo fosforne kisline in tripolifosfatov — ki je predvidena na okrog 6.000 ton letno — bo pa mogoče zadostiti vsem našim potrebam po tri-polifosfatih, nekaj pa jih celo izvažali. V Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik je ustanovljen tudi razvojni oddelek, ki ima nalogo, da med drugim prouči tudi možnost za predelavo klora za potrebe jugoslovanskega tržišča. Zato ni čudno, če bo naslednje obdobje v delu v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov posvečeno prav razglabljanju o teh vprašanjih, tudi v želji, da bi dosegli boljše prodajne pogoje za končne izdelke. V tovarni tudi računajo, da se bo v istem razmerju (za 4-krat) kot količinski obseg proizvodnje po rekonstrukciji povečal bruto dohodek. Pri tem se bo pa število zaposlenih povečalo samo malenkostno oz. točneje: v primerjavi s porastom obsega proizvodnje in bruto dohodka se bo število zaposlenih povečalo le za okrog 70 do 80«/,. Vzporedno z rekonstrukcijskimi deli so morali v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov reševali tudi nekatera vprašanja okrog energetskih virov, industrijske vode in parnega kotla. Precejšen del tega so opravili v tovarni z lastnimi sredstvi, tako n. pr. parni kotel; verjetno pa je, da bodo morali Iz lastnih virov reševali tudi vprašanje energetskih virov. Iz Tovarne kemičnih Izdelkov Hrastnik so doslej Izvoziti tudi že nekaj klora In drugih izdelkov, v teku so pa dogovori za Izvoz nekaterih drugih Izdelkov Iz te lovar le. Pri delu v ',(Rn’ obratu zraven ief z,t>a Usposabljali zapos'^ del<> v novih pogojih nekaterih jugoslovan^^^Ulli, največ v Bari' IJ ti rn llilli J-a ** hnrlrk več v Banr ’ Računali L ■' da bodo iov obrat ' bratov 'zro^m nov obrat ,*e broti>i poskus®', ns, ™VanJe že 1. 1962. * > Pa so ga i- ir. fetr.."' K inu mu so P*, ohfc,. ni leln' plan v : c ^ “ elektrolize ,, C d» so U-ko kader vT**brat trl- poli fosfat . kemič- nih IzdeJJJg * deloma usposablja j h ’ odloma v večjih ‘»V«*** (t ne jc tudi kvaliteta izdelkov. Seveda pa se z doseženimi uspehi v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku ne bodo zadovoljili, pač pa bodo v prihodnje sami prirejali vrsto tečajev za nadaljnje strokovno usposabljanje kadrov. Omeniti velja, da so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku vzporedno z načrtom rekonstrukcije izdelali tudi načrt šolanja kadrov. Tako jc tovarna v letih 1957 in 1958 podelila več štipendij za šolanje na srednjih In visokih šolah. Se zdaj šolajo okrog 15 štipendistov, ki bodo končali s šolanjem v naslednjih letih. Zato je razumljivo, da ob dograditvi dveh novih obratov ni bilo problemov okrog zasedbe posameznih mest v novih obratih. Sicer je pa med člani delovnega kolektiva v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku opaziti precejšnja prizadevanja po nadaljnjem izobraževanju, saj je npr. trenutno najmanj 5 članov kolektiva, kj so vpisani kot izredni slušatelji na višjih in visokih šolah, na kemijskih in elek-tro oddelkih. Dejstvo pa je tudi, da zaposleni v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov čutijo, da je potrebna za delo v novih obratih večja izobrazba, zato se je npr. tudi nekaj kvalificiranih delavcev odločilo za nadaljnje strokovno usposabljanje. Vsem tem članom kolektiva, ki se žele še nadalje izobraževati, pomagajo v tovarni v okviru možnosti. POMEMBEN USPEH TUDI PRI ZDRUŽEVANJU SREDSTEV_______________ Med izvedbo predvidenih rekonstrukcijskih del so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku nastopile težave zaradi tega, ker tovarna sama ni imela na razpolago zadosti sredstev za izvedbo rekonstrukcijskih del (podražitve, spremenjeni devizni tečaji in carine). Ob tem so pokazali nekateri delovni kolektivi visoko zavest in pripravljenost pomagati. V Hrastniku so se bili namreč ob pomanjkanju zadostnih sredstev za rekonstrukcijo odločili za namensko združevanje sredstev gospodarskih organizacij, pri čemer so se še posebej izkazali med dru-dimi delovnimi kolektivi Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, Steklarne Hrastnik ter Tovarne doku- Del Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik mentnega in kartnega papirja Radeče, ki so skupaj z ostalimi politično-teritorialni-mi enotami omogočili izvedbo I, faze rekonstrukcije. PRED DECENTRALIZACIJO SAMOUPRAVLJANJA Delavski svet Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku šteje zdaj 20 članov; v komisijah, ki delujejo pri delavskem svetu, pa jc še nadaljnjih 30 članov kolektiva. Zdaj, z zaključkom I. faze rekonstrukcije je v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov dana možnost za začetek decentralizacije delavskega samoupravljanja, V dosedanjih pogojih decentralizacija ni bila mogoča, ker so tovarno rekonstruirali Iz skupnih sredstev in bodo tako za čas, dokler ne bodo poravnane vse obveznosti iz rekonstrukcije, skladi morali biti centralizirani. Ker zdaj še ni decentraliziranih organov samoupravljanja, probleme posameznih obratov obravnavajo na sestankih sindikalnih pododborov. Z ozirom na rekonstrukcijo pa je mogoče računati, da bodo v prihodnjem letu dani — kot že omenjeno — vsi pogoji za izoblikovanje sistema ekonomskih enot, ki naj bi bile v podjetju tri, in sicer za clektrokcmijski obrat (elektroliza), kemijski obrat (tripolifostati in oksidi) ter apnenice s kamnolomom. Nagrajevanje zaposlenih temelji v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku na točkovnem sistemu in so delovna mesta na podlagi analitične ocene ovrednotena s točkami, osebni dohodek oz. vrednost točke pa je odvisna od dosežene realizacije. Delavski svet tovarne vsak mesec sproti odloča o vrednosti točke, in sicer na podlagi posebej za to pripravljene analize. V zadnjih dveh letih so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku vzporedno z rekonstrukcijskimi deli reševali delno tudi stanovanjsko problematiko. V tem času je bilo pridobljena okrog 25 stanovanj. Vendar pa to ne zadošča za rešitev perečega stanovanjskega problema. Se vedno imajo v hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov nad 30 prošenj za stanovanja; zaradi pomanjkanja sredstev pa nastopa vprašanje, kdaj bo mogoče rešiti najbolj pereča stanovanjska vprašanja. Z delovnima zmagama pri izgradnji novih obratov elektrolize ter fosforne kisline in tripolifosfatov se TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IZ HRAST-NIKA uvršča med največje bazične kemične tovarne v Jugoslaviji. Delovni kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik je praznik republike in sploh 1962. leto proslavil v zavesti, da je prispeval svoj delež k skupnim naporom za nadaljnjo izgradnjo socializma pri nas. Hkrati s tem pa velja tudi poudariti, da bosta nova obrata in sploh Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku močna opora za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj komune. SSČ&TS "Ih >1',dnev- no prak*" < itio, ''‘tovrstno j, «t,, “‘"Ivo. V tovarni P* l$Do«1JfIrn,<* v.a nadalinJIri,; „a •blj»nJ(,m delavcev, ,"®l*vo'ugod- Prostorov in razvitja eindi- Prizadevanja za uveljavitev ne rezultate, tu se razpresti- L.A.£?. $° ra Ta obrat ima vse perspektive, da se razvije. Raziskovalna dela v polju B na ko- torej sestavni element boja za humanistične ideale in socia- opravljenem delu zbirali, raz- ukom apnencu na koti 403 v pravljali in reševali svoje srednjem sektorju, kjer do-prohleme, se izobraževali in segajo pri prodiranju proge razvijali kulturno-prosvetno zelo lepe uspehe. V januarju dejavnost itd. Dokončni sklep 1963 bodo pa začeli odpirati o nujnosti Izgraditve klub- vzhodno Kotno polje na skih prostorov so vsi z nav- koti 250. Zahodni sektor bodo dušenjem pozdravili. S skup- prihodnje leto Začeli odkopanimi finančnimi sredstvi po- vali s sodobno odkopno me-samcztMh kolektivov so v a v- tolo, t. J. z odkopavanjem gustu 1962 začeli s to grad- etaž višine 6 m po predhod-njo, zn katero je bilo veliko nerr. polaganju mrež na zgor-zanimanje ter Je v njej sode- nji etaži. S tem načinom dela sloj visokokvalitetnega ulal stanovanjski blok, ki je V septembru * HHV2 ^so ^UStiL stanovanjci znatno prispeva'* listtčnc družbene vrednote, ni-z odpiralnimi deli v lltvan- la k nadaljnjemu razvoju ob- kakor pa »enekajvzpored- rata Dol. nega ali samo navrženega. Kulturno doživljanje ni le iz- lovalo tudi mnogo prostovoljcev. Zato je razumljivo, da so celokupni stroški gradnje precej manjši kot planirani. Klubski prostori obsegajo dve veliki, lični in svetli predavalnici ter dva manjša prostora, ki služita za dejavnost političnih in družbenih organizacij Dola. Učilnica, v kateri je nameščen televizor, je vsak večer polna, posebno se bodo na obratu Dol občutno povečale storitve in znižali pribitvcni stroški premoga. Predvsem bodo s to metodo odkopavanja prihranili mnogo lesa, čigar poraba je za zdaj relativno še veliko. Obrat Dol se razvija, saj bo v letu 1262 dal 22.500 ton l>remogn reč kakor v 1. 1961. Ta uspeh je pripisati boljšim Polru dvorana v Delavskem popolnitev prostega časa, ne le rekreacija po delu, ne le nabiranje novih moči za delo, pač pa ob vsem navedenem rekreacija človeških in družbenih vrednot. Krepitev kulturnih dejavnosti je namenjena ustvarjanju bogatejših življenjskih možnosti za slehernega posameznika in za celotno družbo. Clede na vse to 'e kulturno delo absolutno treba uveljaviti kot izredno pomembno področje, k; je odločilnega pomena za celotni družbeni razvoj. Uveljavitev teh načel je že od nekdaj bila pobuda za bogato kulturno doživljanje in ponazarjanje v revirjih. Nikakor ne smemo mimo dejstva, da je bogata kulturna osnova bila važen delež pri uspešnem izvojevanju naše socialistične revolucije. S tem pa ni rečeno, da sedaj lahko križem rok gledamo kulturno aktivnost naših ljudi jn se mirno štejemo za kulturni narod. Tudi zdaj, kot že uvodoma povedano, v dobi tehičngea napredka mo-, ra v nas živeti občutek, da, je reševanje kulturnega vpra-, šanja neposredno družbena naloga, ali če hočemo, naloga vsakega delovnega kolektiva* Če ugotavljamo, da deluje lepo število članov delovnega kolektiva rudnika Trbovlje — Hrastnik v kulturno-umctni-aktivno sodelujejo v pevskih ških društvih in Svobodah, da glasbenih, dramskih in drugih sekcijah kot kulturodajalci, ne smemo mimo druge, številnejše skupine ljudi, kult^rojemal-cev, ki kulturne prireditve obiskujejo. Skupen cilj obeh pa je izobraževanje in dviganje kulturnega nivoja, ne zgolj iz razvedrilnih in rekreativnih namenov, na nivo svetovnega kulturnega povprečja. Seveda pa ne smemo videti rešitve vprašanja kulture zgolj v kulturnih društvih. Film, televizija, radio, knjižnice in drugo so prav tako sodobna izrazna sredstva množičnega kulturnega živi en a, kier ne moremo na prste preštevati pripadništva. Statistične številke nam povedo, da vidi vsak Slovenec na leto povprečno 19 filmsko) predstav, da ima vsaka četrta družina radioaparal in da raste število televizorjev kot gobe po dežju, da za zdaj ni mogoče ugotoviti povprečka. Torej se vsi državljani iz dneva v dan boli intenzivno vključujemo v kulturno življenje. Važno ie le, kako ie to kulturno življenje organizirano, kakšne so perspektive kulturnega razvo a, število članstva kulturnih društev ter kvaliteta in usposobljenost kulturnih delavcev v teh ustanova1’. 7. aktivnim vključevanjem in sodelovanjcjn v k-hurni > društvih, z zavestnim da an cm materialnih osnov in cmttrem kulturnih ponudb bom': Širilt in poglab! ali kulturno življenje do takih možnosti ■ ' Potreb. kot iih zahteva na;1 družba in čas, v katerem živimo. Tif Delo in življenje na šoli »Ivana Cankarja« v Trbovljah V šolski nalogi je učenka 4. razreda napisala: Najlepši dan svojega življenja sem doživela, ko sem prvič sedla v šolsko klop. Takrat sem videla, da se bo treba učiti in da to delo ne bo lahko. Toda le tako postane človek koristen.* Desetletna učenka je spoznala bistvo in rezultat učno-vzgojnega procesa nove šole. Šola nekaj let več ne koraka za razvojem časa in družbe. Te spremembe in zahteve skuša šola čimhitreje uvajati v svoje delo. To ji je uspelo z družbenim upravljanjem šole, i procesom šolske reforme itd. Vse to je na šoli ustvarilo drugačne pogoje, tako družbene kot materialne, za vzgajanje in izobraževanje vsestransko razvitih socialističnih osebnosti. Pa šolski kolektiv lahko ugodi tem zahtevam in le v rednem delovnem času? Veliko je stvari, ki jih učenci ne zapisujejo v zvezke, spozna van je prirode, družbe in drugih predmetov, in vendar prav po njih ocenjujemo delo in življenje na šoli, prizadevanje učiteljev in rezultate celotnega učno-vzgojnega procesa. Pionir ti so vključeni po zanimanju in nagnjenju v različne izvenšolske dejavnosti — krožke, ki jih vodijo v presežni meri učitelji. Na vseh šolskih proslavah nastopajo trije pevslei zbori. V učilnici — telovadnici se vrstijo člani šolskega športnega društva po večkrat tedensko pri namiznoteniškem krožku. (Oh, če bi nam dedek Mraz prinesel veliko telovadnico, o kateri razpravlja in išče sredstva pri delovnih kolektivih in LO Trbovlje šolski odbor že več letf). Planincev je več kot sto. V taborniški organizaciji srečamo vode. Ostronogih jelenov, Rjavih medvedov. Pridnih čebelic in Pikapolonic. Tehnični krožek dela v treh skupinah, foto krožek v dveh. Dvakrat na teden se snidejo šahisti. Literarni krožek je že izdal prvo številko »Iskric• in uredniški odbor že zbira prispevke za drugo številko. V folklorni skupini pleše 14 pionirjev. Dramska skupina pripravlja za Novo leto novo spro »Cenček* in »Dedek Mraz*. številne družbene organiza-c‘je, tako taborniki, planinci. Svobode. Partizan, Rudar itd., sp poskrbele za rast svoje delavnosti na šoli. Prav je, da se v soli razvijajo družbene delavnosti, ni pa prav, da sta nclo in uspeh odvisna le od fsizadevania učiteljskega zbo-Ta in vodstev šolskih organi-tacij. Konkretno pomoč nudi-/° le člani Svobode U in od-bor RK Trbovlje. I Občinski odbor Rdečega kri-'a nam je pomagal organizi-r“ti tečaj prve pomoči, ki 4(1« po učnem načrtu za osnovne šole. Okoli 25 pionirjev iz 7. razredov posluša v večernih urah predavanja. Poslušalci so zadovoljni in tečaj bo v polni meri dosegel svoj namm. Šolski kolektiv nima dovolj možnosti, da bi vse otroke pritegnil in vključil v izven-šolsko delo in jih tako družbeno koristno zaposloval po šolskem pouku. Vemo pa, da imajo isto nalogo, namreč organizirati in voditi izvenšol-sko dejavnost otrok, tudi hišni pionirski sveti, stanovanjske skupnosti, društvo prijateljev mladine in še drugi. Več kot obljub in »polnega koša* nasvetov nismo bili deležni. Najvažnejša družbena naloga šole pa je redno izobraževanje. Ob prvi redovalni konferenci so na šoli posamezni lazredi dosegli naslednje rezultate: 1. a: 30 učencev 90 % pozitivno ocenjenih; 1. b: 28 učencev — 92,86 °/o; 1. c: 28 učencev — 92,86 "/•; — 2. a: 31 učencev — 93,54 %; 2. b: 32 učencev — 87,50 %; 2. c: 32 učencev — 88 %. — 3. a: 33 učencev — 87,88 %; 3. b: 33 učencev — 90,90 %; 3. c: 35 učencev — 82,86 %; 4. a: 28 učencev — 64,30 %; 4. b: 29 učencev — 82,76 %; 4. c: 28 učencev 82,11 %; 5. a: 31 učencev — 64,53 %; 5. b: 31 učencev — 61,24 %; 5. c: 31 učencev — 64,52 %; 5. d: 30 učencev — 60 %; 6. a: 24 učencev — 66,44 %; 6. b: 25 učencev — 76 %; 6. c: 24 učencev — 58,33 7«; 6. d: 25 učencev — 56 %. — 7. a: 32 učencev — 62,50 %; 7. b: 31 učencev — 58,56 •/«; 7. c: 30 učencev — 83,33 °/o. 8. a: 31 učencev — 54,84 •/.; 8. b: 35 učencev — 62,85 %. Rezultati niso najboljši. Niso pa pritegnili k razmišljanju in iskanju vzrokov le učitelje, temveč tudi pionirske in mladinske razredne skupnosti od 1. do 8. razreda. Kaj so za izboljšanje učnega uspeha napravili učitelji? Razen kvalitetnega rednega pouka nudijo slabšim učencem pomoč v dopolnilnih urah, dajejo nasvete staršem na roditeljskih sestankih in govorilnih urah. Strokovni aktivi nižje, srednje in višje stopnje skrbe za strokovno izpopolnjevanje članov kolektiva. Za izboljšanje uspehov so poskrbele tudi razredne skupnosti. Bol)ši učenci vodijo krožke, organizirajo pomoč slabšim učencem na domu, žele in zagovarjajo javno ocenjevanje. Težje vzgojne probleme, ki jih ne morejo rešiti šolska in razredne skupnosti, niti učiteljski zbor, skuša rešiti šolski odbor. Člani šolskega odbora se redno udeležujejo redovalnih konferenc ter pomagajo učiteljskemu zboru pri delu. Novo vsebino v pouk socialistične morale v z* in .8, raz- Zazrli so se v Novo leto redu prinaša razpravljanje o predosnutku nove ustave. Učenci kažejo veliko zanimanje za naš družbeni razvoj, za ocenjevanje kvalitete dela ter pri vsem tem odkrivajo lastne pomanjkljivosti. V leto 1963 stopamo z željo, in tovariško pomoč in mu klU da bi ob pomoči upravnih in čemo: SREČNO V LETU političnih organizacij dosegli v 1963! prihodnjem letu boljše uspehe. Delovnemu kolektivu Rud- Šolska skupnost osnovne nika Trbovlje — Hrastnik se šole 1. Cankarja, zahvaljujemo za razumevanje Trbovlje ] Prve kilovatne ure električne energije na rudniku Trbovlj e-Hrastnik Začetek rudarjenja v trboveljski dolini je dokaj temeljito obdelan in tudi večinoma poznan. Prof. Janko Orožen je v svoji »Zgodovini Trbovelj« zbral dragocene podatke, ki bodo še našim poznim rodovom pripovedovali o življenju in delu prvih trboveljskih knapov. Manj znano je, kdaj je v kraju zasvetila prva električna žarnica, kdaj je rudnik pričel z elektrifikacijo. Pri prvih kilogramih in tonah pridobljenega premoga električna energija ni Imela nobenih zaslug. Po raznih nenapisanih podatkih sega začetek 'elektrifikacije na trboveljskem rudniku v leto 1903. Takrat so bila izvedena prva elektrifikacijeka dela za jamski ventilator pri nekdanjem rovu Ferdinand, ki je stal na zahodnem ozir. južnem delu sedanjega rudniškega horizonta Gvido. Tam so postavili manjši generator, čigar montažo Je vodil Ivam Kraner, ki je prinesel nekaj znanja iz elektro-stroke iz vojske. Istega leta je pričela tovarna Siemens-Schuckcrt z Dunaja z montažo prve elektrarne na rudniku, im to na prostoru pod nekdanjo »glažuto«, v stavbi, kjer je danes materialna uprava in skladišče rudnika. V letu 1905 so sc prvič zavrteli trije generatorji. Dva sta bila moči po 500 kW, eden pa 1000 kW, to je skupaj 2000 kW, kar je za tiste čase pomenilo lepo moč. Generatorji so obratovali z napetostjo 3000 voltov, ki sicer danes ne spada več med odobrene nominalne napetosti, vendar jo rudnik še vedno uporablja. Vodja prve elektrarne je bil Joeef Prugger, stikalca sta bila Povše im Tanc, paznik Franc Stepišnik, strojnik pa Zupan. Iz približno iste dobe datirajo tudi najstarejše stikalne sheme, ki jih hrami v arhivu rudniški el ek tro-obrat, in to: shema rudniškega omrežja iz leta 1908, načrt priključka daljnovoda v Zagorje iz leta 1909 ter shema rudniškega omrežja iz leta 1910. 2c omenjena povezava med Trbovljami in Zagorjem je bila vzpostavljena leta 1911. V ta namen je bila pod rudniškim kamnolomom nad hišami naselje »Za cesto« zgrajena transformatorska postaja, ki je transformirala napetost 3000 voltov na 10.000 voltov, e katero se Je prenašala energija po daljnovodu v Zagorju. Transformator je bdi zgrajen za 1000 kVA. Vzporedno s postavitvijo prve elektrarne na trboveljskem rudniku se je naglo razvilo tudi 3000-voltno omrežje. Tako je bilo že v letu 1908 v obratu deset visokonapetostnih razdelilccv, med katerimi so bili pomembnejši: žaga (na prostoru sedanje STT), Gvido, Posetje, Karolina, zahodno okrožje, cementarna, Dobrna in Neža. Seveda je ta mreža potekala največ le po zunanjih predelih rudnika in je napajala večinoma le 7"-—-------------- stroje, črpalke, kompresorje in drobilce za zasipni material, ker je rudnik v tistih letih uvedel v svojih jamah namesto ročnega zasipanja jamskih praznin mehanično zasipanje s pomočjo vode. Nagel razvoj rudnika in povečana proizvodnja premoga, zlasti še odkopavanje na dnevnem kopu Dobrna z električnimi bagerji, gradnja jaškov v jašku na električni pogon, gradnja separacije ob Savi in še drugih strojev na električni pogon pa so zahtevali večjo proizvodnjo električne energije in razširitev omrežja tudi na jamske predele rudnika. Prva zahteva je bila izpolnjena z gradnjo nove termoelektrarne ob Savi, ki je stekla leta 1915, druga zahteva pa s položitv jo ustreznih jamskih kablov in elektro-opreme, katere uporaba je varna in zanesljiva tudi v tistih predelih jam, kjer se pojavlja eksplozivni plin metan. V letu 1963 bo torej poteklo 60 let, odkar je prva kWh električne energije stekla po žicah na rudniku. V tej dobi se je elektrifikacija rudnika zelo razmahnila, saj danes vsak najkrajši čas v dobavi električne energije odločilno vpliva na pridobivanje premoga. Temu se končno niti ne moremo čuditi, saj je elektrika na rudniku potrebna za preskrbo vseh mogočih potrošnikov, od naglavne svetilke s tremi vati do pogonskega stroja za prevoz eJektroldkomotiv z 680.000 vati. B. J.’ Novoletne žrtve -davno, danes Dolga bi bila pripoved in naprositi bi morali številne zgodovinarje, arheologe in nu-rodopisce, da bi mogli posredovati vemejšo podobo o tem, kako so ljudje začeli praznovati novoletne praznike v tisočletjih, kako jih še praznujejo na naši zemeljski obl:. Praznovanje novega leta pa brezdvomno začenja v davnini pri ljudstvih, ki so iivc.a v ostrejših vremenskih razmerah, ki so častila Sonce kot najvtsje božanstvo. Zakaj Sonce je jasno, saj /e zanje pomenilo vir življenja in toplote. V hudih zimah so ljudje trpeli lakotol doživljali so nesreče, bolezni in podobno. Težko je bilo loviti divjad, v zamrzn e-nih rekah ni bilo lahko loviti 'ribe, zaloge hrane so hitro pošle.... Novoletni dnevi pa so pomenili prihod. Najkrajši dan v letu so ljudje vsekakor tudi brez ure izmerili. Ko pa se ;e začel dan daljšati, ko je Sonce napovedovalo spet svoj prihod, se je Hudem vračalo veselje nad bližajočo se pomladjo. Novoletni prazniki pa so bili povezani z različnimi ritualnimi obredi. Primitivni ljudje so si hoteli na različne načine zagotoviti naklonjenost sončnega božanstva, zalo niso bile redke tudi krvave žrtve ob ceremonijah novoletnih praznikov. Kelti, stari prebivalci evropske celine, ki so naseljevali tudi naše kraje, so žrtvovali žive ljudi. Običai’10 so tv bile ženske, ki so jih žive sežgali, da bi preprosili Sonce, naj vrne Zemlji svojo plodno toploto. Ko je potem tudi mnogoboštvo zamenjala nova vera, krščanstvo, so novoletne praznike, ki so bili globoko zakoreninjeni v ljudstvih, obdržali in jim dali novo v.-cbino — rojstvo odrešenika. Toda odmaknimo sc od prazgodovine. Novoletni prazniki so domala vsakemu ljudstvu dali številne običaje, ki sc prepletajo t verskimi obredi in podobnim. Krvavih žrtev seveda ni več. Prevladuje pa še vedno vrsta običajev, ki simbolizira veselje. Ponekod imajo naravnost presenetljive koristne navade. Tako na primer v nekaterih predelih Azi e velja zakoreninjena navada, da je treba do novega leta poravnati vse dolgove. Te navade se še vedno držijo in dolžnikov ni treba posebej opozarjati. Kot rečeno, novoletni prazniki so malone pri vseh ljudstvih najvažnejši. Ker pa veselje in žalost hodita skupaj, so tudi novoletne žrtve zelo številne. Moderne oblike novoletnih žrtev so avtomobilizejn, po boji zaradi alkoholizjna, požari itd. Znano je, ds Ameriki vodi v številu žrtev. Med 91.000 žrtvami nesrcč v lanskem letu je okoli 5 % tak:h ki jih prištevajo k novoletnijn nesrečam. Tu j e seveda govora le o smrtnih prmerib. bo-škodbe pa bi nanesle številke ki bi šle v sto tisoče. Ko smo že bri tem. da tud’ pri nas ne hodimo več peš, sc v novoletnih prar.nik:b izogiba 'mo tradicije, da splošno veselje poraia posamezne trafike — tako nekoč, kot dane> RTTSKA TROJKA Trojka — starodavna rutka vprega jo 7.a širne ruske stepe prav takšna z’m.ska idila, kot pri nas Bloška planota V'-er v rimi staro in mlado smuča. Trite konti vpreženi pred živopisno pobarvane sani. — Kra "ul toki na loenlei komata. minj«n-Moj naj lepši pogled »c >c združil z nebom. V glavi «■!.. i. mi 11 -i««' \\ liki črni luknji, ln to nts° ® * le sanje, to sem bil Jaz, to J bilo moje mrtvo telo, moj nP spoznavni obraz. Prevedel S. Športniki ob novem letu V tej številki smo namenili običajen prostor za športna poročila intervjujem z znanimi zasavskimi športniki. Na tej strani vas bomo seznanili z vprašanji in odgovori športnikov, z njihovim delom, uspehi in problemi ter novoletnimi željami. Rokomet, košarka, atletika — tri športne panoge, ki imajo iz leta v leto vse več gorečih pristašev in ki povzročajo precej razburjenja in zagrizene komentarje. Dve veliki želji Kljub temu, da je MIRO ŠKRINJAR eden najbolj znanih zasavskih športnikov in eden najboljših rokometašev trboveljskega RK »Rudar«, je bilo naše vprašanje prvo: »Prosim te, če se predstaviš našim bralcem!« »Rojen 11. 9. 1938 v Trbovljah in tu tudi vseskozi stanujem, razen,« je ob smehu nadaljeval, »minulih dveh let, ko je bil moj naslov: JLA Beograd oziroma Naši ce.« »Koliko let se že ukvarjaš s športom?« »Avgusta 1963. leta bo minilo ravno 10 let, odkar se udejstvujem na športnem področju oziroma v rokometu.« »Kako si se začel ukvarjati z rokometom?« »Opazoval sem treninge rokometašev »Rudarja«, ki so trenirali za veliki rokomet ter jim pobiral in vračal žoge, ki so zašle z Igrišča. In tako me je nekoč ob opazovanju in metanju žog na treningu vprašal Ing. Cveto Majdič, če bi se jim žele! pridružiti. »Seveda sem se jim, in še kako rad!« Zc na prvem treningu sem dobil opremo in tako tudi postal prvi pionir pri rokometaših. Nekaj dni pozneje je bila ustanovljena rokometna pionirska sekcija. V tej ekipi sem odigral tri tekme: Rudar : Krmelj* Rudar : Svoboda ter povratno srečanje s slednjo ekipo. Vsa tri srečanja smo odločili v svojo korl,»t.« »Katerega leta »1 prvič zaigral v prvem moštvu?« ••Leta 1954 v tekmi proti Proletarcu. To je bil veliki rokomet. Zmagali smo s 27:1 in enega cd 27 zadetkov sem drsegel tudi jaz. To je bil moj -ognjeni krst« na rokometnem polju In v prvem močtvu.« »Kliko st se počutil po teknil?« »To je pa malo težji odgovor. Spominjam se, da sem bil pravi začetnik in ec v moštvu nisem oočutll kaj preveč trdnega. Zlasti sem se bal in se nikakor nisem mogel odločiti za metanje na gol. lmjnzen mc je spremljala nekaj mesecev, kasneje som "v pa kar udomačil,« »Kdo Je bil takrat tvoj ■Porini ideal?« »Vsekakor Maks Radej, ec-pa Kurldža.« »Od koga sl se največ na-u&l v rokometu?« »Od vseh dosedanjih trenerjev in opazovanja iger nekaterih rokometašev. Menim pa, da mi je največ pripomogel k še večjim realizatorskim sposobnostim ter mi dal največ rokometnega znanja naš novi trener Bašič.« »Katera tekma ti je ostala najbolj v spominu in zakaj?« »Srečanje z renomirano ekipo Hasslocha iz Nemčije, ki smo jo v lepi in požrtvovalni tekmi tudi premagali.« »Katerega od soigralcev najbolj ceniš?« »Ačkuna. Zelo se ujemava v igri. Zdi se mi pa tudi, da brez njega ni tiste živahnosti in elana v moštvu, kot mora biti. Je odličen soigralec.« »Kako ocenjuješ moštvo Rudarja kot celoto?« -Smo zelo homogeno moštvo. Sedaj ne poznamo nobenih prepirov in razprtij, in želim si, da tako tudi ostane. Poudarjam pa, da je to tudi ena izmed zaslug trenerja Bašiča.« »In še tvoja največja novoletna želja?« »Pravzaprav imam kar dve. Eno iz zasebnega življenja: da bi čimprej dobil stanovanje, in drugo: športno: da si priborimo vstop v I. zvezno rokometno ligo.« Eden od najboljših Igralcev trboveljskega »Rudarja«, rokometaš Škrinjar v akciji Še več mladih V Zagorju ob Savi smo obiskali znanega košarkarja Proletarca Jerneja Stvarnika. Pred šestimi dnevi je praznoval svoj 19. rojstni dan. Zaradi višine —/Visok je 186 :m — ima prav gotovo lažjo nalogo od ostalih. Kot drugim zasavskim športnikom, smo tudi njemu zastavili nekaj vprašanj: Od kdaj se ukvarjaš s košarko in kako si se navdušil za to panogo? »Košarko sem začel igrati 1958. leta. Za to športno panogo so me navdušili sošolci. Se posebej sem se odločil za košarko iz razloga, ker sem bil nekaj višji od ostalih.« Ali se ukvarjaš še s kako drugo športno panogo? »Z rokometom.« Katerega dogodka s športnih igrišč se najbolj spominjaš? »Najbolj živo se še spominjam tekme s SkSofjo Loko. Domačini so vodili že z 18:0. To nam je vlilo poguma in do konca tekme smo rezultat uspeli izenačiti, v podaljšku pa zmagati.« Kako sj zadovoljen z uvrstitvijo KK Proletarca v zadnjem tekmovanju? »Osebno z uvrstitvijo Proletarca nisem zadovoljen. Po kvaliteti bi morali zasesti mesto nekje pod vrhom!« Morda vodiš evidenco o doseženih koših? »Te evidence ne vodim, ker je to precej težko. Pač pa vodim statistiko o tem, koliko košev dosežem na eni tekmi. Doslej sem postavil ta »rekord« na tekmi sloven- ske lige s Škofjo Loko. Ta« krat sem dosegel kar 47 ko-l šev.« 1 In želje ob Novem letu? I »Osebno si želim kar naj-4 več zdravja in uspešnega do4( končanja Srednje tehnične šole, ki jo obiskujem; pri' športu pa, da bi košarka pri«J tegnila še več mladih ljudi#, iz katerih bi vzgojili k vali«! letne košarkarje, ki bi uspeš« j no zastopali barve Prolelar-1 ca. Zraven tega bi pa sam rad dodal dosedanjim uspe« hom še novih — večjih!« Želim doseči čim boljše rezultate Za atletiko ne pravijo zastonj, da je kraljica športov. Koliko mladih fantov in deklet se je že s telesom in dušo predalo tej naporni, toda užitka polni športni panogi. Nekateri so Izbrali lahko, drugi težko atletiko, in vsi sl na skrivaj, četudi ne priznajo, želijo doseči čim boljše rezultate. Vsem atletom je pa skupno to, da brez trdega in nesebičnega dela — treninga — ni pričakovati na-benlh, niti najskromnejših rezultatov. In zato se zavedajo, da je njihovo delo lahko uspešno le takrat, če trenirajo, trenirajo in zopet trenirajo. Ena Izmed takih požrtvovalnih In znanih zasavskih tekmovalk - atletinj je tudi Milena Vidmar ir Litije, dijakinja I. razreda trboveljske gimnazije. Povabili smo jo v uredništvo ter jo zaprosili za več odgovorov. »Koliko časa sc ic ukvarjate z atletiko?« »Štiri leta, torej • od leta 1958, ko sem vzljubila kraljico športov.« »Vaša pot na atletsko stezo?« »Cisto slučajna. Nekatere moje kolegice so se ukvarjale z atletiko, ln tako sem tudi sama začela obiskovati njihove treninge.« »Katera je bila vaša prva atletska disciplina?« »Skok v višino, do katerega sem čutila posebno nagnjenje Ln katerega sem tri leta izpopolnjevala ln gojila z vso prizadevnostjo in požrtvovalnostjo.« »Vrvi rezultat v skoku v višino?« »Slabih 105 cm, ki so mi pa vlili precej poguma in mi bili pravzaprav odskočna deska za kasnejše, boljše rezultate.« »Kdaj ln kje sle prvič nastopili?« »Prvič sem nastopila prod tremi loti na klubskem tekmovanju v Litiji, kakšen rezultat sem dosegla, se pa ne spominjam več.« »Kdo Je vaš trener In kdo Je bil vaš prvi trener?« »Moj prvi in tudi sedanji trener Je pr o les or Kukoviča, ki mi je dal tudi prve atletske lekcije in ki me tudi sedaj uspešno vodi ter mi daje vsestranske napotke tako pri treningih kot tudi pri tekmovanjih.« »Kateri je bil vaš prvi večji nastop In kakšen rezultat sle dosegli?« »Večji nastop je bilo tekmovanje za slovensko mladinsko prvenstvo, kjer sem nastopila v mladinski vrsti, kljub temu, da sem bila še pionirka. Nastopilo je pri- bližno 15 tekmovalk iz cel« Slovenije, jaz sem pa zasedla prvo mesto z rezultatom 140 centimetrov. Prav tako večje tekmovanje, ki sem se ga udeležila, je bilo v Celju, kjer sem z rezultatom 138 cm zasedla II. mesto.« ,; »In ostali nastopi?« »Lani na pionirskem republiškem prvenstvu v Celju# kjer sem osvojila prvo me-1 sto s 141 cm ter republiško j člansko prvenstvo v Ljubil ljani, kjer sem osvojila Vl#: mesto s 135 cm.« »Vaše večje tekmovanje ln rezultat na tekallšču?« »Nastop v Novi Gorici lani na republiškem tekmovanju1 za mlajše mladinke, kjer šemi! v teku na 400 m dosegla IV? mesto s časom 1:04,1.« »Katerega tekmovanja s« najraje spominjate in zakaj?« »Tekmovanja v Celju, verjetno zato, ker sem dosegla I. mesto« »Novoletna želja?« »Doseči čim boljše rezultate na tekmovanju ter d ZaiAV.ikl tednik 0 it. 1/2 0 1. I. 1963 29 Želimo vam obilo sreče in Obrtno mizarstvo Zagorje ob Savi se priporoča ie v prihodnje za naklonjenost in naročila Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski ljudski odbor odbor SZDL komite ZKS sindikalni svet komite LMS odbor ZB NOV RADIO CENTER Zagorje ob Savi obvešča da se ■ 1. 1. 1963 priključi k ELEKTRO - Trbovlje. Zahvaljujemo ee sa dosedanjo naklonjenost in se še nadalje priporočamo sa naročila ter ostale družbeno - politične organizacije občine ZAGORJE OB SAVI KMETIJSKA ZADRUGA Zagorje ob Savi Obrtno komunalno podjetje MESO Zagorje ob Savi Obiščite raže poslovalnice! Turistično gostinsko podjetje MEDIJSKE TOPLICE Izlake Obiščite nas! Presenečeni in eadovoljni boste Čestitkam za novo leto 1963 se z najlepšimi željami pridružuje kolektiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI Čestita vsem delovnim ljudem, posebno Se posle vi im sodelavce m Priporočamo našo reno-mirane kuhinjske elemente, kakor tudi kvalitetni rezan les Iglavcev in listavcev. Pri nakupu naših finalnih izdelkov posvetite pozornost našemu zaščitnem1! znaku, ki jamči kvaliteto! LE M E NTI KUHINJSKE OPREME uspehov v novem letu 1963 Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi Organi samoupravljanja, delovni kolektiv in sindikalna podružnica Zavod za zaposlovanje delavcev Zagorje ob Savi Komunalno podjetje Zagorje ob Savi SPLOSNOKROJASTVO Zagorje ob Savi Priporočamo se še nadalje za naročila! Nudimo razna volnena in konfekcijska oblačila — Na svidenje, Izidora! Odšel je do Tab&reua in nadzornika, ki sta ga nekoliko oddaljeno čakala. - Odpeljite me ven! je prosil. — Kaj, vi že odhajate, milostljivi gospod? ga je vprašal Tabareu. Ali vam pri nas ni kaj všeč? — Lahko bi vam pokazal še mračne celice, je — Dosti mi je tega, kar sem videl... nadaljeval nadzornik, kjer boste lahko videli besne ženske. Teh ne pokažemo vsakomur, to rol smete verjeti. Renč ni mogel skrivati odpora, ki sc mu je bral z obraza. Nagradil je oba vodnika in odšel iz te grozne hiše. Zunaj na ulici je spet zajahal konja in z njim odvihral do svojega stanovanja. Stopil je v sobo, kjer se je po navadi zadržala Ferina. Zamisel Perinc Pozno zvečer se je vrnila Perina In je s sočutjem poslušala Renejevo pripovedovanje o žalostni nsodi Izidore. — Joj, kakšna nesrečnica sem! je šepetala Perina. Kam so privedle moje spletke tega nesrečnega otroka. Uboga mučenica! Ali mi bo kdaj Odpustila neizrekljivo revščino, katero sem povzročila jaz! XAVIER DE MONTEPIN 58 Maščevanje in ljubezen — Odpustila vam bo, če jo rešite. Najprej jo moramo rešiti iz tiste strašne hiše, v kateri trpi In gre v smrt. — To ne bo težko, pripomni Perina. Vi se poznate s prvimi družinami naše kraljevine. Prosite gospoda de Sartinesa, naj vam da pismo za ravnatelja zavoda. Minister policije vam ne bo odrekel te usluge. Renč je zmajal z glavo. — Ne morem prositi gospoda Sartinesa. — Zakaj ne? — Zato, ker bo gospod Sartines hotel vedeti vzrok za to. On bi me vprašal za razlog in če ne bi mu hotel povedati resnice, bi me dal opazovati po svojih agentih in zvedel bi vse. — Pa kakšrtn škoda bi tedaj nastala za vas in Izidoro? — Nihče razen nas ne sme slutiti, da je Izidora de Simcuse znorela, žrtvoval bi tudi polovico svojega premoženja, da lo skrivnost oču-vam. Spomin na to bi ji zagrenil celo življenje. Osvoboditev Izidore in maščevanje proti Qcur-jcanu morava izvesti samo midva. — Dobro, potem bova delala sama, pravi Perina in sc globoko zamisli. Renč Je ni hotel motiti s kakšnimi pripombami. Kmalu nato Je vstala in veselo vzdignila glavo ter rekla zmagoslavno: — Na pamet ml jc prišla dobra misel. Izidora je rešena. Rotim vas pa, gospod markiz, da me ne vprašujete, temveč da Izvršujete moje želje. Renč se ni upiral tej ženski. Upal Je, da se ji bo njeno dobro delo posrečilo. — Da naše delo srečno Izpeljeva, jc nadaljevala Perina, nam Je potrebna cela noč. Eno izmed teh sob moramo spremeniti v laboratorij. — Ali bo ta soba za to zadostovala? — Zadostovala bo. Hočem namreč popisati neke stvari, ki so nam potrebne. Naročite slugi, naj drži kočijo pripravljeno In ml prinese vse te stvari. Gospod de Rlcux Je odšel In sc kmalu vrnil. Medlem Jc Perina napravila seznam raznih mineralnih, kemičnih In rastlinskih snovi, ki Jih Jc polrcbovala za svoje delo. Na tem spisku so bile tudi ndrese trgovin, kjer Jc bilo mogoče dobiti vse te stvari. — Sobar čaka na vaša naročila, pravi markiz. — Dajte mu te papirje In recite mu, naj pobiti! naroči Perina. Markiz Jc odšel s papirji Iz sobe. Kmalu zalem Jc bilo slišati kočijo, ki Je pri-•pcla In tako) nato odpeljala. Perina Jc celo noč delala v laboratoriju. Zgodni zjutraj nato je kočija odpeljala markiza In Pcrlno v Snlpctrlčrc. Perfna je bila oblečena v temno obleko. Gosta *oprcnn ji jc zakrivala obraz. V tej čml obleki Jc bila Perina videti kot odlična dama. Rekla Jc markizu, da mora za izvedbo svojc-8» načrta videli dvorišče prvega oddelka, da se •pozna z ureditvi |o tC velijo' bolnišnice. "" Brž ko Je vratar opazil markiza, se mu Je globoko priklonil. Spomnil se je darežljivostl tega gospoda In mu je takoj odprl vrata. Za ustrežljivost Je vratar zopet dobil zlatnik. Pohitel je, da je obvestil nadzornika, da je bil že prejšnji dan vodič tega gospoda in da tudi sedaj rad opravi ta posel. Nato je povedel markiza in Perino v prvi oddelek. Ko je Perina zagledala Izidoro, ki je ni več videla od tiste nesreče, katera jo je zadela v rdeči hiši, je vztrepetala po celem telesu. Vendar se ji je posrečilo obvladati svojo vznemirjenost ter začela gledati okoli sebe, da si ogleda ureditev zavoda. To jc bil tudi namen njenega obiska. Kmalu je opazila, da je visoki zid dvorišča mejil na drugi strani na neko neobdelano polje. Perina je želela, da vidi tudi spalnice v pritličju in podzemeljske celice. Tabarcau je ponižno izpolnil njeno željo. Perina je pazljivo poslušala pripovedovanje nadzornika ter previdno vprašala, kake navade vladajo v zavodu. Tabareau je uslužno odgovarjal na njena vprašanja, tako da je Perina kmalu vedela vse, kar je bilo potrebno za njen načrt. Potem je d-Va Reneju znamenje in jc odšla z njim z dvorišča. Ail namesto da takoj odide h kočiji, ki je čakala, sta se markiz in Perina obrnila proti polju in prišla k zidu Salpetričra. čez pet sekund sta bila pri tistem delu zida, kjer je v njem manjkal kamen. Perina je že prej videla tisto mesto zidu. — Ali ne greva dalje? jo vpraša Renč, ko je njegova spremljevalka naenkrat obstala. — Ne, je rekla Perina, in pokazala na zid. Ni potrebno. Tu je gosnodična de Slmeuse, samo nekai korakov je od nas in če bi govorila, bi jo slišali. Nato je vzela iz žepa rdeč svinčnik in napravila na zid križ. — S svetilko, nadaljuje Perina, boste lahko poiskali ta križ, ne bo ga težko najti. Potem me morate ročakati na tem mestu. — A kdaj? je nestrpno vprašal Renč. — Danes zvečer. Upam, da bom nocoj uspela. — Upajmo! je vzkliknil markiz. — V času, ko bo zvon v Saloetričru odbil deveto uro, morate biti tu, je rekla Perina. Pazite dobro na dogovorjeno znamenie. Brž ko se o<*la-si, ne izgubljajte časa in izvršite mole naročilo. Zaupam vam. Perina, je dejal Renč, ko mu jc ta razložila svoj načrt, ko sta se peljala v Sal-petriere. Sedaj se moramo ločiti. — Da. Moram se pripraviti. Ostanite zdravi, gospod markiz, kmalu sc bom spremenila v noro potepenko! čez kakšno uro po razhodu Reneja in Perine, se ie valjala v cunje oblečena beračica v strašnih krčih na pločniku bulvarja de PHonital, in ko so krči pomislili, so se na njej opazila znamenja blaznosti. Usmiljeni mimoidoči so Jo vzdignili In jo kljub njenemu odporu odnellnll v Sainetribre. Obraz le ženske Je bil Izmaličen s strašnimi brazgotinami, ki jih človek ni mogel gledati brez usmiljenja. Blaznost je bila očitna In nesporna. Nova številka Jc bila vpisana v register žalostnega zavoda. Perina je trepetala od veselja, ko Jc slišala naročilo, naj Jo odneljejo v prvi oddelek, kjer je prišla pod nadzorstvo Tabnrcaua. Nekaj ča^a pozneje Je Perina žc drugič tega dne prestopilo prag dvorišča. Takoj ko so sc vrata zanrla, je nehala besneti. Bila je spet mirna bolnica. — Vraga! Je spregovoril Tabacau, to le ženska, na katero Je moj pogled napravil globok vtis. človek bi mislil, kakor da vd, kako nosto-pam s svojimi ljudmi. Hu, kako Je grda! Kje Jc dobila to mrtvaško glavo? Prav glotovo jc pred ogledalom znorela, sal Je Imela za to vzroki Ko Jc tako govoril sam s seboj ta mož, je Perina stopila na tla in odšla v neki kot dvorišča. N|cj Jc bilo do tega, da sc približa gospodični de Simcuse. Ko jc prišla do nje, ki jc stala tiho naslonjena na zid, Jc Oprtna padla pred njena kolena, kakor da Je zaspala ali kakor da jc m* tva. Zvon Slpetrlčrn Je u„uril osmo uro. Po na-redhl zavoda so morali vsi bolniki umobolnice tedaj oditi Iz Jedilnice, kjer so večerjali, In iti v svoje spulnice, (Dalje prihodnjič) N. Tata« Ukleti partizan — Tudi jaz eem imela otroka, je rekla j žena. Umrl je, ko smo šli čez Neretvo. Tudi j moj mož je padel. In sedaj takole brez vsa-j kogar... je pripovedovala z nekakšnim čud*1 nim glasom, odrevenelim od žalosti. Zraven ostankov neke kolibe, kjer je stal Komncn in neznana žena, je šla kolcrna bori cev. .! — Pohitite! Prihajajo Nemci! je zavpil nekdo. . i Tedaj je bila žena tik zraven KomnenaJ Zvijala je svoje roke. Hotela je govoriti, e ni našla besed. Končno se je odločila: — Daj mi ga, tovariš... Kaj ee boš tij ki se boriš, mučil še z otrokom... Moj je bil ravno takšen. Približno leto dni... Komnen jo je pogledal. Videl je njend slabotno pestavo in suhe roke. — Ne boš ga mogla nesti. Pojdi za nami, pa ga btiš vzela, ko pridemo na osvobojene ožemi le. -- Daj, da ga previjem in uredim. Ženske roke, veš... je zaživela žena in iztegnila roke proti dojenčku. Bajo jo je nekaj trenutkov gledal in po^ tem spregovoril tisto besedo, ki je najlepša za vsako mater: — Mama... mama ... Otrokov glas je drhtel. Njegove ročice ob se premikale in iskale, in ko so se dotaknile njenega obraza, je žena zajokala in vzela dete v svoje naročje. Komnen je gledati kako sta žena in otrok naenkrat zrastla T nerazdeljivo celoto. Njene oči so s strahom gledale moža, boječ se, da ji bo otroka o*i vzel. Trušč borbe je postajal vse glasnejši, vsak j strel je bil bliže. Na robu gozda so sc po* kazali Nemci. -j — Naprej, žena! je vzkliknil Komnen in pohitel na griček za kolibo. Zgoraj se je obrnil in poklical Ranka. —] Fantek se je povzpel k njemu in ee vleg«4 zraven. Streli so švigali nad njima. — Teci dol za tisto žensko. Bodi ob njefl. Jaz vas bom dohitel... Nej ti bo Bajo brati Pazi in pomagaj ji! mu je naročil. Ttanku je bilo težko pri srcu, ker je žele® ostati pri njem. Toda v Komnenovih očeh je bral drugo, veliko večjo prošnjo. Ničeser 1 ni rekel. Samo objel je človeka, ki mu je postal tako domač. In potem je stekel, dušefi ; v sebi jok. Komnen si je obrisal oči, da M ostreje videl Nemec, ki so prihajali. Usekal je v najgostejšo skupino. Tam na rob boste je prišla skupina partR' zanov. Jurišali so na Nemce z boka, ti so pa pustili mrtve in ranjene ter sc umaknili glot> Ije v boste. Komen jc počakal borce in odšel za kolo no. Za njim ie prispel ostanek bataljona. F.na četa jc nosila pet ranjencev. Na prvih no-: šilih je ležal komandant bataljona. Komnen« ga jc poznal še izza dne vstaje. Čestital mu je in pa vprašal če so rane težke. — Ravno toliko, da ne bom izšel, mu je smehljaje odvrnil komandant. — Prenesli te bodo tovariši, ga jc tolažil Komnen. — In kdo bo nje? sc je ponovno nasmehnil komandant. Toda Komnen, kje so tvoji ljudje? — Ni več živih... Ostal sem samo jaz^.1 uklet in ubog, mu je odgovoril Komnen. — Potem te bom nekai prosil, je nadalio. val komandant. Zberi batalion! Vsi komandir«.; ji in komisarji so padli. Jaz sem četrti ko- i mandamt tega bataljona v enem mesecu. Ti sl izurjen. Izvedel boš, kar je še ostalo od ba- , taljona. — Nc, teea ne morem! Z menoj, kot da I gre smrt! Nihče nc ostane živ* ie potožil | Komnen in vzdignil roke, kakor da se brani. — Ti moraš! je zavpil komandant. Ti sl komunkt! Dokler ie kai živih borcev, moraš! Komnen je molčal. Borci so vzdignili nosila in se začeli počasi in težko vzpenjati.' Nemške enote so prihajale. — To jc vaš komandant! se jc zaslišal vzklik z nosil. (Nadaljevanje sledi) J* 31. december 1944. Suha Krajina. — Večer je bil. Pričii smo e položajev v Mali Lipovec. Vas z nekaj bornimi kočami, požganimi domačijami, na« je toplo sprejela. Pomislili smo, da bomo tu lahko mimo preživeli po partizansko Silvestrovo. Komisarji smo dobili še nalogo tz štaba, da med borce porazdelimo nekaj vina, ki so ga nekje iztaknili. Veselje in dobra vdja |ned nami ,,u naraščal* Tu in tam so narahlo zapeli, sc pomenkovali In mislili na domače. Bilo je prijetno. Nenadoma, kot strela z jasnega, jo prišla komanda: »Spretna za pok ret!« V trenutku smo pozabili na Novo leto in se spraševali, kam? »Na položaje!« Kolona za kolono Je zapustila vas. Korakali smo v snegu proti Novemu mestu. Noč je bl- Ive Šubic: POHOD la čudovita in čutili smo, jo vsi. Kdaj se je kazalec na uri za trenutek ustavil na dvanajsti, nismo vedeli. Le tu in tam smo si stisnili molče roke, pa v.endar smo dobro vedeli, kaj si želimo. Nekje proti" jutru smo se utrdili ob cesti, ki je držala proti Novemu mestu z nalogo, da napademo belčke, ki so ščitili na drugih položajih nemške kolone, ko so se pomikale po cesti. Novoletni dan petinštiridesetega smo pričeli z borbo. Tri dni smo se tolkli nepretrgoma s trdovratnimi belč-ki, je končal pripovedovanje Pavle Kovač. Pravzaprav ne. Se je pripovedoval, zapisal pa sem lahko le njegovo novoletno noč. • — 31. december 1944. Kozjansko. Zastoj, ki ga je decembrska ustaška ofenziva povzročila v razvijanju ljudske oblasti, smo v rajonskem odboru Jurkloštcr - Lnško počasi odstranjevali. Na Silvestrovo je bila naša skupina med St. Lenartom in St. Jur-jem ob »Južni železnici«. Mlinar, kot smo ga klicali zaradi njegovega mlina, nas je povabil, da praznujemo prehod starega na novo leto pri njem. Polom, ko smo so prepričali, da je naokrog vse v redu, smo v temi vstopili. Bil je to prijeten večer. Zunaj mraz in debela snežna odeja, v izbi toplo In veselo. Novo leto sfno dočakali z upanjem, da bo. kmalu konec vojne. Zjutraj smo odšli natovorjeni z nahrbtniki iz mlina. Tistikrat še nismo vedeli, v kakšni nevarnosti smo bili. Aktivist Jože nam je pozneje pravil o nemški zasedi nekaj sto metrov od mlina. Njemu in nahrbtnikom se imamo zahvaliti, da niso Nefrici streljali na nas. Jože, je ravno takrat, ko smo zapuščali mlin, prišel do Nemcev, pa jim rekel, da smo kmetje, ki neso moko iz mlina. Na novoletni dan smo pa res poceni odnesli zdravo kožo, ne da bi vedeli v kakšni kaši smo bilt. Urednik Stane Šuštar se je nasmehnil, ko mi je povedal svojo novoletno zgodbo. e Novoletna noč 1944-45. Taborišče Ravvenebrtick. — Bilo mi je 17 let. Imela sem tifus in štirideset vročine. Lež-ala sem v »revirju« (bolniški blok) v drugem »štuku« z dansko komunistko Marjano Ibsen. Na sosednji postelji pn sta bili Ukrajinka in Poljakinja. To so bile prve besedo Hilde Boletove, proden je najin pogovor prešel na njen zadnji Silvester v taborišču. — To noč smo dolgo bedele. Čeprav otopele, smo vendar čutile ta večer šc posebej, da bo kmalu konec tega življenja v taborišču, konec vojno. Iz domovine smo dobile v pecivu zgrnjon pergamentni listič s sporočilom, da je Beograd žo osvobojen. V tem trdnem prepričanju smo zaspalo. Novoletno Jutro 1945. Mračno, enako kot ostala jutra v taborišču. Na sosednji postelji je to noč umrla Ukrajinka. Čutila sem, da me ob pogledu nanjo ni več stfah, da se v meni bnd| želja po življenju. Ko sem prilezla do »umivalnice« in zagledala skladovnico človeških trupel, sem trdno sklenila, da moram in moram ozdraveti in živeti. In ta trdna volja do življenja me je rešila, da me nekega dne niso odnesli kot stotine drugih. Biba, ko so klicale Hildo Boletovo taboriščne tovarišice, je preživela težke dni Rawensbriicka in se vrnila domov. Toda ostali so živi spomini, ki jih ni moč pozabiti. Zadnji večer 1944. leta. Koroška. • Zadnje dni decembra so aktivisti pričeli prinašati v bivak okrožnega komiteja novoletna darila številnih kmetov s Koroške. Darila smo skrbno zbrali in jih zadnji dam razdelili na enake dele. Takrat smo sc odločili, du aktivisti preživimo konec starega in začetek nove a leta med okoliškimi kmeti in jih enkrat za spremembo tudi mi obdarimo. Ko je legla no Uršljo goro noč, smo odšli vsi, ki smo delali v okrožnem komiteju, vsak k svojemu kmetu. Ko smo so naslednji dan vračali v komite, je vsakdo vedel povedati svojo zgodbo. Ena izmed njih: Stari, ki Je živd sam s svojo ženo na samotni kmetiji, je ravnokar povečerjal kuhano, nezabeljeno kaše, ko ga Jo obiskal naš aktivist. Krompirja ni Imel več. Zadnjega Je dal partizanski patrulji, ki so je mimogrede ustavila pri njem. Solze so se ulile Sln"cmU ln njegovi ženi, ko sta tavti-tila, dn tudi purliztinl n.->J pozabili nanju. To pa Je bila tudi l*>-mombnn politična akcija nu tem področju Koroške, jo rut kraju razgovora dejal D°* Jan.