LETO XVL, ŠTEV. 88 LJUBLJANA. PETEK, 15. IFRILft 1955 PRVÄ Ceno 10 din SLOVENSKI Izdaja časoplsno-založniško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje 21-832 — Poštni predaj 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din Svoboda in samoodločanje glavni načel* konference v Bandungu Pripravljeni smo na sodelovanje, ne trpimo pa vmešavanja od zunaj, je dejal Nehru — Konferenca, upanje sveta — Ču En Laj v Rangunu zunanje zadeve Serdarju Mohamedu Naimu, da se bodo azijske in afriške države srečale v Bandungu ne s kakim slabim namenom do katerekoli države, pač pa s prijateljskimi čustvi do vsega sveta. Ko je pojasnil, kaj je napotilo afriške in azijske države, da so se odločile za sestanek v Bandungu, je predsednik indijske vlade dejal, da te države stoletja niso imele pravice do udeležbe pri opravljanju političnih, mednarodnih in gospodarskih zadev. Azija, še bolj pa Afrika, so bile pravzaprav zunanja meja Evrope. Sedaj pa so nastopile spremembe. katerih smisel je globok, globlji od izrazito političnih manifestacij. Te države so se začele zavedati svobode in hočejo same odločati o sebi. Azijske in afriške države so hotele sodelovati z drugimi, bile pa so nezadovoljne z vmešavanjem in pritiskom od zunaj. Ko je poudaril, da nobena država in nobena celina danes ne moreta živeti sami zase, je New Delhi, 14. aprila (AFP). Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser se je davi sešel s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Jutri bo Nehru odpotoval v Rangun, kjer bo imel pred odhodom na konferenco v Bandungu razgovore s predsednikom burmanske vlade IJ Nitjem. Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser je imel danes popoldne pred člani indijskega parlamenta govor, v katerem je dejal, da je poglavitno načelo egiptovske politike trden mir. Egipt se prav tako kot Indija bori za to, da bo sleherni narod imel pravico svobodno določiti si svoj politični in gospodarski sistem. Zavzemal se je za sodelovanje azijskih in afriških držav, ki je najmočnejše sredstvo za obrambo njihovih pravic, je dejal. Indijski predsednik Džava-harlal Nehru je izjavil na včerajšnjem sprejemu na čast egiptovskemu predsedniku Naserju in podpredsedniku afganistanske vlade in ministru za PRIPRAVE ZAHODA ZA KONFERENCO ŠTIRIH Prej ali potem? Washington, 14. aprila (AFP). Iz poučenih virov se je zvedelo, da so ZDA naklonjene misli, naj bi bil v kratkem sestanek strokovnjakov treh zahodnih držav, na katerem bi pripravili gradivo za konferenco štirih velesil. — Strokovnjaki bi izdelali okvir za skupno politiko zahodnih držav glede konference štirih velesil. Na ta način bo verjetno vplival tudi izid sovj etsko-avstri jskih razgovorov v Moskvi. Washington, London in Pariz so v mnogih diplomatskih stikih govorili o možnostin za sklicanje konference s Sovjetsko zve- Zasiopniki Zveze borcev LRS bodo prisostvovali odkritju spomenika padlim borcem JLA v Trstu Na vojaškem pokopališče pri Sv. Ani, nedaleč od Trsta, bodo 17. aprila odkrili spomenik borcem JLA, ki so padli v bojih za osvoboditev Trsta. Odkritju spomenika bo prisostvovalo tudi zastopstvo glavnega odbora Zveze borcev Slovenije s podpredsednikom Jožetom Borštnarjem na čelu. Spomenik padlim borcem JLA, za katerega je napravil načrt arhitekt in profesor Edo Mihevc, bo stal na kamniti podlagi v obliki obeliska, visokega 8 m, okoli katerega bo 6 manjših obeliskov. Na velikem obelisku bodo vklesane besede: »Borcem JLA, padlim za svobodo —hvaležna domovina«, na manjših obeliskih pa bodo vklesana imena okoli 70 padlih borcev. Posmrtni ostanki padlih borcev, ki so pokopani na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani, so bili prenešeni v skupno grobnico pri spomeniku. Obisk tujih prosvetnib delavcev Split, 14. apr. (Tanjug). V Split je včeraj prispela skupina 14 francoskih prosvetnih delavcev, ki bodo ostali v naši državi dva tedna. Pričakujejo, da bo prišlo še nekaj skupin profesorjev in učiteljev lz Francije, Nemčije, Anglije in drugih zahodnoevropskih držav. Inozemski prosvetni delavci prihajajo v našo državo na povabilo centralnih odborov združenj jugoslovanskih prosvetnih delavcev. V Split bo med turistično sezono prispelo tudi 7 skupin tujih študentov. Prva skupina 27 italijanskih študentov z univerze v Padovi se je mudila nekaj dni v Splitu in je v torek odpotovala v Dubrovnik. zo. Le-ti so omogočili francoski in britanski vladi, da je zmagalo njuno stališče, da sestanek strokovnjakov ne bi smel biti odvisen od položitve ratifikacijskih listin. Ameriška vlada pa bi želela prej, preden bi privolila na sestanek strokovnjakov, zvedeti za dan, do katerega je treba položiti ratifikacijske listine zahodnoevropske zveze. — Ameriški poučeni krogi izražajo upanje, da bi bili ratifikacijski instrumenti lahko deponirani pred koncem aprila. Poučeni krogi se strinjajo v tem, da bi bil sestanek strokovnjakov pred sestankom sveta ministrov Atlantskega pakta posebno koristen, ker bi ministrom za zunanje zadeve treh zahodnih držav omogočil dati koristna navodila za nadaljevanje priprav za konferenco štirih velesil. ATENE, 14. aprila (AFP). Sinoči je bil na Peloponezu močan potres, ki so ga čutili tudi v Atenah. Epicenter potresa je bil med Ka-iamato in Sparto. Poškodovanih je več sto poslopij, človeških žrtev pa ni bilo. Nehru dejal, da zahtevajo azijske in afriške države spoštovanje in pravico do samoodločbe. Mirno hočejo doseči napredek in prijateljstvo z drugimi državami. Nehru je pripomnil, da je ta želja tudi napotila te narode na sestanek v Bandungu. Damask, 14. aprila (AFP). Kaled Azem, minister za zunanje zadeve in vodja sirijske delegacije na azijsko-afriški konferenci v Bandungu je izjavil sinoči, da bo ta konferenca zgodovinski dogodek. Srečanje predstavnikov polovice prebivalstva na zemlji, ki se bodo posvetovali o skupnih problemih in proučili ukrepe za izpolnitev narodnostnih teženj in zagotovitev miru, sodelovanje in mirno sožitje med državami, je upanje sveta. Vodja sirijske delegacije, ki je sinoči zapustil Damask, je izrazil upanje, da bo na konferenci veliko število udeleženk dalo svoj glas za stališče Sirije do Palestine in Severne Afrike. Upa tudi, da bo prišlo do izraza sodelovanje arabskih držav, da se .na svetu ohrani mir na temeljih svobode, suverenosti in medsebojnega spoštovanja vseh narodov. Rangun. 14. aprila (Reuter). Predsednik kitajske vlade in minister za zunanje zadeve Cu En Laj, je danes na Dotu na bandunško konferenco prispel v Rangun. Tu bo imel razgovore z najvišjimi predstavniki burmanske vlade in bo ostal verjetno tri dni. Pred odhodom v Bandung bo imel kratek sestanek s predsedni- Trst zahteva pomorske proge Trst, 14. aprila (Tanjug). V generalnem sekretariatu italijanske vlade v Trstu so včeraj potrdili vest, da bo v nedeljo prispel v Tnst italijanski zunanji minister za trgovsko mornarico Tambroni, ikl bo imel razgovore s krajevnimi oblastmi in zastopniki tržaškega pomorstva. Tam-bromi naj bi v imenu italijanske vlade odgovoril na zahteve Tržačanov za razširitev pomorskih prog. Tržaški pomorski krogi zahtevajo uvedbo pomorskih zvez v NewYorkom, Južno Ameriko, Daljnim vzhodom, Južno Afriko in Severno Evropo. V teh krogih zahtevajo tudi ojačenje prog z Bližnjim vzhodom in črnim morjem ter uvedbo proge ob vzhodni jadranski obali in olajšave v železniškem blagovnem prometu s Srednjo Evropo. Sirijska delegacija je odpotovala VREME Vremenska napoved za petek: Se hladno, pretežno oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami. Se manjše kratkotrajne padavine v severni in osrednji Sloveniji zlasti v Jutranjih ln popoldanskih urah V višjih legah severne Slovenije nevarnost slane. Temperatura ponoči med —3 In +3. na Primorskem okoli 5, podnevi med 0 in 10° C V naslednjih dneh bo sprva še hladno in deloma oblačno vreme. V severni ln srednji Sloveniji Blasa. Beograd, 14. aprila (Tanjug) Po 14-dnevnem bivanju v Jugoslaviji je delegacija sirijskih parlamentarcev danes odpotovala iz Beograda. Vodja delegaci je g. Koudsi je izjavil pred odhodom, da je bila delegacija povsod toplo sprejeta. Uživala je vse olajšave, kar ji je omogočilo, da si je ogledala nagel napredek, ki so ga Gradnja jadranske avtomobilske ceste se nadaljuje Zagreb, 14. apr. Ob proslavi desetletnice osvoboditve Hrvatske bodo odprli novo asfaltno cesto Novi Vinodol — Senj, ki je del jadranske turistične ceste, ki bo važna tudi za zvezo Senja s Plitvičkimi jezeri čez Otočac. Kakor je izjavil direktor uprave za ceste LR Hrvatske ing. Lamer, bodo letos zgradili nad 70 km jadranske ceste od Karlobaga dalje. Ta cesta bo peljala neposredno ob morju pod Velebitom in se bo priključila cesti, ki pelje proti Zadru. M. B. Industrijska proizvodnja se je povečala v Zagrebu za 14% Zagreb, 14. apr. Na deseti letni skupščini mestnega sindikalnega sveta Zagreba, ki je zasedala včeraj in danes, so poudarili, da je v Zagrebu 31% industrijske proizvodnje Hrvatske. Po vojni so ustanovili v Zagrebu nad 30 novih tovarn s popolnoma novimi napravami. Gled na predlansko leto se je proizvodnja povečala Lani v me-»tu Zagiaba za 14%, M. B, kom indijske vlade Nehrujem in predsednikom egiptovske vlade Naserjem, ki bosta jutri prispela v Rangun. Rangun, l4. aprila (IIS). Po končanih razgovorih med burmanskim predsednikom U Nujem in namestnikom predsednika vlade ter ministrom za zunanje zadeve LR Vietnama Fan Vap Dongom je bilo izdano uradno sporočilo, da sta se državnika sporazumela, da je treba žrtvovati nadaljnje napore za izvajanje petih načel o mirnem sožitju med državami. Izrazila sta tudi soglasje z azijsko-afriško konferenco ter se zavzela za izvajanje ženevskih sporazumov. Pil Ivančni Gorici bo stekla avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb čez dolino po 184 metrov dolgem viaduktu Ofenziva monopolov Omejevanje pravic v ladjedelnicah CRDA je izzvalo ogorčenost tržaških delavcev — Za enoten nastop proti ofenzivi delodajalcev Trst, 14. aprila. Ravnateljstvo Združenih jadranskih 'adjedelnic CRDA je pred dnevi napovedalo vrsto ukrepov, ki pomenijo napad na svobodo in pravice delavcev. Med drugim je napovedalo ° jt ukrepe, po katerih bodo mo- Fiat v Torinu, rali delavci ob istih mezdah povečati storilnost dela, v podjetjih bodo zaprli trgovine, kjer so doslej lahko delavci •nabavljali potrebščine na obroke, nadalje ne bodo dovoljevali raznih sindikalnih zborovanj in starih tradicionalnih delavskih običajev ob tudi v drugih podjetjih po Italiji. Ta politika teži za tem, da se v podjetjih obnove stari reakcionarni delovni odnosi. Vse to spada v okvir ofenzive italijanskega monopola, ki ga ‘e opogumil uspeh v tovarni dosegli jugoslovanski narodi na socialnem, gospodarskem in industrijskem področju. Skoplje, 14. apr. Člani sirijska parlamentarne delegacije, ki so po dvetedenskem bivanju zapustili popoldne našo državo, so danes na poti v Damask obiskail glavno mesto Makedonije, kjer so po ogledu mesta imeli nekaj razgovorov z več ljudskimi poslanci makedonskega sobranja. Osnutki novih za socialno Beograd, 14. aprila (Tanjug). Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo pri zveznem izvršnem svetu je danes razpravljal o načrtu zakona o sodiščih socialnega zavarovanja in o načrtu nekaterih drugih pred- Nova aglomeracija v železarni Si$ak Zagreb, 14. aprila. V Sisku je začela obratovati najmodernejša aglomeracija v naši državi, kjer bodo pražili razdrobljeno železno rudo z drobnim koksom. Tako dobo dobili pečen konglomerat, s katerim bodo pri taljenju v visokih pečeh porabili mnogo manj koksa. Iz tako aglomeri-rane rude bodo dobili tudi do 20% več surovega železa kakor po dosedanjih starih metodah, dela. Zmanjšali se bodo tudi stroški. Po dosedanjih kapacitetah bo pridobivala železarna Sisak iz iste količine rude na dan 5 vagonov več surovega želeu* % ft . splovitvah ladij itd. Prepovedali so izobešanje rdečih zastav ob splovitvah, s čimer nameravajo ukiniti star običaj, ki je bil prepovedan samo za časa fašizma. Za ravnateljstvo Združenih ladjedelnic predstavljajo razne sindikalne pravice »motenje rednega dela in neredet. Brez dvoma gre pri vsem tem za pričetek uresničevanja reakcionarne politike v Združenih jadranskih ladjedelnicah, kot jo skušajo uvajati Sklicanje zvezne ljudske skupščine Beograd, 14. aprila (Tanjug). Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sklical seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev za 22. april ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu zasedanja zvezne ljudske skupščine bo razprava o več zakonskih predlogih, med drugimi o predlogih zakona o dedovanju, zakona o doktoratu znanosti, zakona o pospeševanju pravdnega postopka, zakona o davku na dediščine in darove ter zakona o izpopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in zgradbami. Pričakujejo, da bo zvezna ljudska Skupščina razpravljala tudi o izpremembah in izpopolnitvah zveznega družbenega plana za letos. Tu gre za nekatere manjše izpremembe. predpisov -zavarovanje pisov s področja socialne politike in ljudskega zdravstva. Razpravo o načrtu zakona o sodiščih socialnega zavarovanja je odbor odgodil, dokler ne bodo drugi zakonski predpisi o socialnem zavarovanju oziroma o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeti in dokler ne bo glede na bližnje komunalne ureditve izvršeno novo organiziranje zavodov za socialno zavarovanje. Predlagano je bilo, naj se prouči možnost odobritve predpisov o postopku zavoda za socialno zavarovanje v sporih z zavarovanci. Odbor je zatem sprejel načrt odločbe o zdravstveni zaščiti oseb, ki uživajo stalno državno pomoč, načrt o obveznem prijavljanju tuberkuloze, načrt uredbe o nadzorstvu nad proizvodnjo In prometom z opojnimi drogam’ in načrt priporočil o uporabi sredstev sklada za preventivno zdravstveno zaščito. Odbor bo načrte predpisov poslal zveznemu Izvršnemu svetu v proučl- Je*- . Delavstvo je zaradi teh ukrepov ogorčeno. V podjetju Združenih jadranskih ladjedelnic so se delavci zbrali na zborovanjih, na katerih so ostro obsodili ravnanje ravnateljstva, mnogo delavcev pa je zapustilo delo. Pričakovati je, da bo prišlo v podjetju Združenih jadranskih ladjedelnic do protestnega stavkovnega gibanja. Delavska zveza in razredni sindikati v Trstu so izdali proglas proti tem ukrepom ter pozvali delavstvo, naj enotno nastopa proti delodajalski ofenzivi. Boriti se za pravice delavstva pa pomeni hkrati tudi borbo za ohranitev pridobitev odporniškega gibanja. S. L. Italijanske in avstrijske oblasti so vrnile večje število beguncev Ljubljana, 14. aprila (Tanjug). Italijanske oblasti so včeraj ponovno vrnile jugoslovanske begunce, ki so nezakonito prešli čez mejo. Vrnile so na področju pri Sežani 16 Jugoslovanov. Italijanske oblasti so doslej vrnile že 249 beguncev. Tudi avstrijski obmejni organi vračajo jugoslovanske begunce, ki nezakonito prehajajo čez mejo. Doslej so vrnili iz Avstrije nad 60 beguncev. Kakor izjavljajo begunci, ki se vračajo, se njihova pot po prehodu čez mejo navadno končuje v begunskih taboriščih. Povečanje izvoza v letošnjem prvem tromesečju Beograd, 14. apr. (Taajug). Po najnovejših podatkih je Jugoslavija prodala letos v prvih treh mesecih na inozemskih trgih blaga za več kot 14.1. milijarde dinarjev. Ta to je bil najboljši Izvoz tobaka, in sicer z 48,5 odstotkov. Na drugem mestu je nafta z 39 ®/o premog s 27. 2 %, izdelki kemične industrije s 23 %, les z 20.7 »/o. industrija gradbene- številka presega za 19.5 odstot- ga materiala z 20.7 % itd. Gle-kov jugoslovanski izvoz, ki je de na letni plan v preteklem bil za 1. 1955 določen po planu, tromesečju je bil najslabši izvoz izdelkov industrije gume (0,4 °/o), nadalje izdelkov električne industrije (6,6 %) in izdelkov črne metalurgije 6.2 %. V istem tromesečju lanskega leta je prednost izvoza presegla 13.8 milijarde dinarjev, medtem ko je bil v istem času plan izvoza ustvarjen z 18 %. Jugoslovanska podjetja so prodala na tujih trgih raznega industrijskega blaga za več kot 8 milijard dinarjev, za 2 milijardi več, kakor je bila vrednost izvoza' kmetijskega in drugega blaga, ki ni bila na seznamu izvoza industrije. V prvih .treh mesecih letos je bila največja vrednost dosežena z izvozom lesa nad 3 in pol milijarde dinarjev, zatem izdelkov barvaste metalurgije nad 2 milijardi dinarjev, tobaka za 1,8 milijarde dinarjev, živinorejskih proizvodov za 1,6 milijarde dinarjev, izdelkov živilske industrije za 1,4 milijarde dinarjev itd. Glede na plan za celotno le- Predlog zakona o doktoratu znanosti izdelan Beograd, 14. aprila (Tanjug). Odbor za prosveto zveznega zbora je včeraj v celoti sprejel predlog o doktoratu znanosti. Odbor se je strinjal z nekaterimi izpremembami in izpopolnitvami, ki jih je predlagal zakonodajni odbor. S tem je predlog zakona o doktoratu znanosti pripravljen za dnevni red bližnjega zasedanja zvezne ljudske skuščine. Za poročevalca odbora o tem zakonskem predlogu v zvezni skupščini je bil določen dr. Ivo Babič. Čestitka predsednika Tita Beograd, 14. aprila (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Španije Diegu Marti-nezu Barriu brzojavko, v kateri mu čestita k narodnemu prazniku Španije 14. aprila. Diplomatska kronika Pariz, 14. aprila (AFP). Francoski minister za zunanje zadeve Antoine Pinay je včeraj sprejel na poslovilni obisk dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Srdjana Pričo pred njegovo vrnitvijo v Jugoslavijo. Norveška gospodarska delegacija Beograd, 14. aprila (Tanjug). Norveška gospodarska delegacija bo prispela 15. aprila v Beograd, da se bo seznanila z jugoslovansko industrijo aluminija in razvojem električnih central. Delegacijo bo vodil g. Odd Gethe, podtajnik v ministrstvu industrije Norveške. Novi prehodi za dvolastnike na jugoslovan-sko-italijanski meji Ljubljana, 14. aprila (Tanjug). Danes so na podlagi sporazuma med italijanskimi in našimi oblastmi odprli pri Gročani v bližini Sežane obmejni promet za dvolastnike. Ta prehod bo odprt začasno za določeno dobo. Jutri bodo v tolminskem okraju odprli na italijansko-jugoslovan-ski meji prehode za dvolastnike, o katerih so se že svojčas sporazumele italijanske in jugoslovanske oblasti. Na ta način bo ponovno dovoljen dvolastnikom zemljišč na obeh straneh meje prehod na določenih krajih, da bi mogli obdelovati svoja polja. Obmejni prehodi v tolminskem okraju so bili čez zimo zaprti. Obnovitev sladkornih tovarn Jugoslovanski filmi na Kitajskem in Japonskem Beograd, M. apr. (Tanjug). — Jugoslovansko podjetje za uvoz filmov »Jugoslav!) a-film« namerava poslati nekaj domačih umetniških filmov na Kitajsko ln Japonsko To bi bil prvi stik s filmskimi producenti ln filmskimi delavci teh dveh držav. V načrtu so tudi razgovori z zastopniki kinematografije na Kitajskem In Japonskem o zamenjavi . . . - ____________________ Beograd, 14. aprila (Tanjug). V kratkem bodo domače tovarne strojev dobavile stroje in druge naprave za rekonstrukcijo sedmih dotrajanih sladkornih tovarn. Strojna industrija bo izdelala 70% opreme, ki je potrebna za moderniziranje sladkorja, kakor so poudarili danes na sestanku zastopnikov strojnih in sladkornih tovarn, ki je bil skliean na pobudo Zvezne industrijske zbornice. Rekonstrukcija starih sladkornih tovarn, ki so bile zgrhjene pred štiridesetimi, pa tudi šestdesetimi leti, bo izvršena po programu Združenja industrije Sladkorja letos in v prihodnjih dveh letih. Vsi stroški bodo znašali nad 10 milijard dinarjev. Zastopniki finskih železničarjev v Beogradu Beograd, 14. aprila (Tanjug). Podpredsednik ljudskega odbora Beograda Ivan Jankovič je sprejel dopoldne zastopstvo pevskega zbora finskih železničarjev, ki so prispeli na proslavo Dneva železničarjev Jugoslavije. Sprejemu sta prisostvovala tudi Marcel Molion, predsednik kulturnega združenja Mednarodne federacije železničarjev. In Vlada Cošič, predsednik republiškega odbora sindikata železničarjev. člani zbora finskih železničarjev so danes obiskali tudi železniške transportno podjetje v Beogradu, kjer so jim priredili sprejem, jutri pa bodo Imeli koncert za delovni kolektiv tovarne »Ivo—Lola Ribar« v od česar bi šlo 30% za uvoz opreme iz inozemstva, računajo pa, da bo v enem ali dveh letih mogla domača industrija izdelati vso opremo za sladkorne tovarne. Na podlagi sklepov današnjega sestanka bo Združenje sladkorne industrije poslalo Narodni banki FLRJ elaborat z zahtevo, naj se ji odobre nadaljnji krediti za obnovo sladkornih tovarn. Po vojni sladkorne tovarne sploh niso bile obnovljene in so njihove naprave v takem stanju, da grozi nevarnost, da bi nekatere izmed njih, kakor n. pr. v Vrbasu, Osijeku in Belju, morale popolnoma ustaviti obratovanje. Po vojni je bila zgrajena na novo samo sladkorna tovarna v Županji. Letos bodo morale vse sladkorne tovarne izdelati 161.950 ton sladkorja (30.000 ton več kakor lani), kar bo precej odvisno od tega, ali bodo strojne tovarne pravočasno dobavile sladkornim tovarnam potrebno opremo in naprave. Obisk naših parlamen cev v Siriji Beograd, 14. aprila. (Tan, Kakor se je zvedelo v kr zvezne ljudske skupščine, 1 jugoslovanski ljudski posl vrnili obisk sirijskih parlar tarcev meseca junija. Jug< vanska parlamentarna delej ja bo obenem vrnila tudi o libanonski ljudski skupš katere člani so se prejšnji see mudili teden dni v Juge viji. Sestav jugoslovanske i gaci j e in točen rok njenega 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. ss — is. aprila i9ss DRUŽBENI PLAN LGMO KOPRA RAZPRAVA O DRUŽBENEM PLANU OLO V NOVI GORICI Povsod več Skrb za razvoj socialističnega obrtništva — 65 milijonov za stanovanja — Lani 41 milijonov, letos 98 milijonov v mestnem proračunu Kop«.., 14- apr. Uvodni del predloga družbenega plana T.O.viO Kop: a v letošnjem letu, o katerem bo razpravljala mestna skupščina jutri, ie ves v znamenju smernic za razvoj tistih gospodarskih panog, ki jih organi ljudske oblasti g postopnim prehajanjem na komune prepuščajo občinskim ljudskim odborom, to je obrtništva, gostinstva, turizma, trgovine in komunalne dejavnosti. Za razvoj obrtniške delavnosti je določenih 55 milijonov din. Ta znesek bodo porabili za razširjenje nekaterih že obstoječih delavnic, kakor vodnoinštala terske in splošne ključavničarske delav nice. Razen tega pa bodo na novo ustanovili več mizarskih delavnic gradbene stroke, elektroinštalatersko in tino-mehanično delavneo- Iz tega zneska bodo nadalje opremili tudi prepotrebni frizerski salon v novem stanovanjskem bloku. Za gostinstvo in turizem je namenjenih 35 milijonov din. Del teh sredstev je namenjen za ureditev restavracije v bivšem hotelu »Alle .bandiere«, za razširitev znane »Taverne« in ureditev moderne slaščičarne in kavarne prav tako v pritličnih prostorih novega bloka- To je precej obsežni program komunalnih del, a dediščina, ki so jo prevzeli na tem področju, je dokaj žalostna. Električne napeljave so dotrajale, higienske naprave so zastarele, trgi in cestišča slabi itd- Manjša sredstva bodo šla za končna dela na pralnici in kopalnici. V ta namen so že lani porabili 25 milijonov. Za ureditev tlaka na Trgu revolucije so določili 4 milijone, za modernizacijo električnega omrežja po glavnih ulicah 3-8 milijona, za vzdrževalna dela na letnem kopališču in stadionu 2 milijona, za- regulacijo ceste Manžan in Bertoki po 3 milijone in za tri mostove skupa: 3.2 milijona din. Za ureditev trgovskih lokalov, ki kljub lanskemu velikemu prizadevanju in tud: finančnim sredstvom v povprečju še zaostajajo za temi lokali v ostalih krajih Slovenije, so v kreditnem planu LOMO kot dopolnilna sredstva — (z 0-5% od prometa bo \ ta namen razpolagala trgovina sama) — 4 milijone din. Na področju stanovanjske gradnje, ki je eno izmed najbolj perečih, se bo iz sredstev LOMO dejavnost letos gibala v okviru zneska 65 milijonov din. S tem denarjem bodo začeli zidati sodobna stanovanja predvsem za potrebe uslužbencev mestnega odbora Ta znesek se poveča še za 10 -milijonov din, ki ga bodo uporabili za adaptacijo neporab-nih starih stanovanj. Za adaptacije in razširitve večjega števila italijanskih in slovenskih osnovnih šol ter otroških vrtcev je določenih skoraj 11.5 milijonov din- Končno naj omenimo še postavko 7.9 milijonov din za izdelavo urbanističnega načrta, ki ga Koper zelo pogreša Iz te vsote se bo finansirala tudi izdelava drugih načrtov, predvsem za gradnio v letu 1953. V celoti bo ljudski odbor mestne občine Kopra letos razpolagal z zneskom 293 milijonov 611.000 din dohodkov, ki se razdeie takole: na investicijski sklad 117,611.000, na sklad za zidanje stanovanjskih hiš 65 milijonov, na sklad za vzdrževanje stanovanj 10 milijonov, na sklad najemnin 3 milijone in na proračun ljudskega odbora mestne občine 93 milijonov din. Kakor druga mesta ima tudi Koper več finančno samostojnih zavodov, in sicer slovenskih in italijanskih otroških vrtcev, toda ti krijejo od letnih 3,258.000 izdatkov iz lastnih sredstev le 955-000 din, razliko krije ljudski» odbor mestne občine z dotacijo. Treba je omeniti, da določa predlog plana posebno stimulacijo za uresničenje prihrankov v teh zavodih. V kolikor namreč ustvarjajo ti zavodi s pametnim gospodarjenjem brez škode za kakovost storitev večje dohodke, gre polovica presežka dohodkov v sklad za nagrade osebja- Omejitev je le v tem. da ta znesek ne sme preseči 10% zneska posebnih izdatkov zavoda za vse leto, ostanek pa gre v sklad za nadomestitve in dopolnitve. Če primerjamo končno lanske proračunske izdatke z letos planiranimi, vidimo, da se povečajo izdatki za negospodarske investicije za 95.3%, izdatki za prosveto in kulturo za 47%, izdatki za socialno skrbstvo za 3-3%. za državno upravo (v glavnem .zaradi vključitve v proračun lani ločeno vodene uprave za vzdrževanje cest in ulic ter uprav za nepremičnine) za 9.7% in proračunska rezerva za 29.4% Tako se skupni proračunski izdatki ljudskega odbora mestne občine Koper povečajo od lanskih 41 milijonov letos na 98 milijonov din. fr Letos bo družbeni proizvod dosegel vrednost 1.311 milijonov Seja Sveta za prosveto in kulturo LRS V sredo doplodne se je Svet za prosveto in kulturo zbral k svoj.i 10. redni seji. Po vsebini obravnavanih problemov je bila seja v glavnem nadaljevanje razprave o nekaterih aktualnih prosvetnih vprašanjih, katerim Svet že nekaj časa posveča vso pozornost. Potem ko je Svet z nekaterimi manjšimi dostavki odobril nova navodila o šolanju v splošnoizobraževalnih šolah, ki prinašajo dijakom predvsem nekatere olajšave pri' polaganju mature, in potem ko je odobril poročilo komisije za sestavo predmetnika ter potrdil predlog predmetnika za gimnazije in klasične gimnazije, se je razvila izčrpna razprava o problemih vzgoje našega učiteljskega kadra. Osnovo za razpravo je tvorilo poročilo komisije za proučevanje šolstva, ki je predlagala ustanovitev pedagoških akademij in postopno preobrazbo vsega sistema šolanja učiteljskih kadrov. Člani Sveta so se v glavnem strinjali s to perspektivo, konkretna izvedba tega načrta pa zadeva zlasti v zvezi s splošno reformo šolstva na množico zamotanih problemov. tako da bo rešitev tega vprašanja terjala še mnogo intenzivnega študija. Seja okrajnega odbora SZDL Ljubljane Ljubljana, 14. aprila. Včeraj je bila plenarna seja okrajnega odbora Socialistične zveze za okraj Ljubljana, na kateri so obravnavali delo Socialistične zveze na vasi. Poročilo je podal Stane Keber. V razpravi, ki je sledila, je sodeloval tudi član izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj. Podrobneje bomo o tem še poročali. V nadaljnjem je Svet potrdil predlog uredbe o Višji šoli za telesno vzgojo, ki uvaja tudi v to ustanovo družbeno upravljanje, in razpravljal o predmetniku za ekonomske srednje šole ter o reorganizaciji tekstilne šole v Kranju. Posebna točka dnevnega reda je bila posvečena pravilniku k zakonu o Prešernovih nagradah, ki ga je Svet soglasno odobril. Prav tako je sprejel predlog za razpust komisije za poklicna gledališča in predlog za osnovanje inšpektorske grupe za poklicna gledališča. V to komisijo je nato imenoval dr. Franceta Koblarja. inž. Filipa Kumbatoviffa. Draga Šego. Miro Danilovo, Frana Albrehta in Janeza Jermana. Sledila so še imenovanja področnih komisij za Prešernove nagrade in šolskega sveta Višje gospodinjske šole. Na predlog sekretariata je Svet nazadnje še ustanovil komisijo za presojo šolskih učbenikov. Novo Gorica, 14. aprila. Dopoldne se je začela v Gorici seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. O delu okrajnega ljudskega odbora je poročal predsednik OLO v Gorici Mirko Remec. Navedel je, da je bilo delo OLO kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam vsestransko plodno, tako glede na razvoj splošnega gospodarstva kakor na področju komunalne dejavnosti, ki je bila lani še posebno razgibana. Pomemben uspeh so dosegli tudi na področju kulture in prosvete, socialne politike in zdravstva. Kot Rok za predložitev tarifnih pravilnikov Maribor, 14. apr. Okrajna komisija za plače v gospodarstvu je pozvala vsa podjetja, ki doslej 5e niso predložila svojih tarifnih pravilnikov v pregled ln odobritev, naj to takoj store. Skrajn* rok je določen do 16. aprila. Mnogo doslej predloženih tarifnih pravilnikov je bilo vrnjenih v izpopolnitev ln popravilo, ker se ponekod kljub ponovnim opozorilom niso ravnali po zakonskih določbah in navodilih. Zamudo je povzročilo tudi dejstvo. da so okrajni ljudski odbori zavlačeval! odločbe o povišanju plačnih skladov posameznim podjetjem, ki 90 do tega upravičena. JLA za omiljenje stanovanjske krize Maribor, 14. apr. — Jugoslovan- temno senco pa so v gospodarstvu zabeležili porast kriminala v nekaterih podjetjih, ki je po: vzročil skupnosti nad 99 milijonov škode. O družbenem planu za letošnje leto je poročal predsednik gospodarskega sveta Milan Vižintin. Iz poročila je razvidno, da je bilo vse povojno delo okrajnega ljudskega odbora v Gorici usmerjeno za obnovo in razširitev obratov za dvig družbene ravni. Družbena proizvodnja, vključno privatni sektor kmetijstva, v višini 7 milijard 553 milijonov 207 tisoč in skupna akumulacija v znesku 4 milijarde 295 milijonov 813 tisoč pomeni brez dvoma, velik napredek goriškega gospodarstva v povojnih letih, zlasti pa lansko leto, ko se je družbena proizvodnja povečana za več kot .14°/« v primerjavi z letom 1953. Letošnji plan izkazuje za 1,311 milijonov večji dobiček. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 18°/o, kmetijska pa za 11%. Izvoz naj b! se povečal za 29%, njegova vrednost pa naj bi znašala 1,275.900.000 dinarjev. Izvažali bodo dokončne lesne izdelke, opeko, tekstil, usnje in ovči-no, sadje itd. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju kmetijstva, ko bodo v okviru pooblastil državna posestva oproščena plačevanja amortizacije ln obresti od osnovnih sredstev in liudska r?s^a zaradi nekaterih drugih ugod- MLO v Mariboru, naj Ji nakaže .. _ ... .. 13 , ., “ . nekaj parcel na področju kata- nosti. Z ureditvijo posestnih od-strske občine Grajski marof, kjer nosov v Goriških Brdih, ki so namerava zgraditi več stanovanj- dokončno urejeni z ustanovit-skih blokov za potrebe vojske. Naši radijski sprejemniki na Zagrebškem velesejmu Izdelek »Iskre« železniška avtomatska telefonija in izdelek Telekomunikacij -radijski sprejemniki Ko sem se ustavil pred majhnim paviljonom, prebral na zidu napis: »Iskra - Kranj«, so me prijetni zvoki, ki so prihajali iz notranjosti, vabeče opozorili naj vstopim, ter pogledam tudi v ta razstavni prostor. Bil sem prijetno presenečen., ko sem gledal številne nove izdelke, ki so jih razstavljali ljubljanski Inštitut za elektro-zveze, Telekomunikacije ter »Iskra« iz Kranja. Zanimali so me predvsem razstavljeni radijski sprejemniki, izdelki Inštitut za elektrozveze. mofon, ki ga bodo začeli jeseni serijsko izdelovati, bo stal okrog 75.000 din. Skoraj nič manj lep pa se mi je zdel prototip »Vesne«, ki ima 4 elektronke in kakršnega bomo ob koncu maja, ko bodo začeli s serijsko proizvodnjo, lahko kupili za 40 tisoč din. Radoveden, kakšne radijske sprejemnike razstavljajo drugi, sem se odpravil v naslednji paviljon. Obstal sem pred vrsto lepo izdelanih radijskih aparatov, pogledal na napis nad razstavnim prostorom, ter videl. Industrije Beograd — Nikola Tesla« in se pogovoril z direktorjem podjetja, sem ugotovil, da so tudi v tem podjetju v pičlih povojnih letih dosegli tako velik razvoj in v tem kratkem času izdelali tako dobre izdelke, da se jim ni treba sramovati pred enakimi tujimi tovarnami. Poleg sprejemnikov navadnih velikosti sem tu videl velike, tako visoke sprejemnike, da so mi segali do pasu. Poleg njih so bili manjši, vendar še vedno veliki »Tesla RG 2«, ki so prav tako imeli vgrajen električni gramofon. Ko sem vprašal, če ti sprejemniki sploh gredo v promet, ker so tako veliki in dragi, sem zvedel, da se za nji- Zbor XVIII. divizije Pripravljalni odbor, M pripravlja svečan zbor XVIII. divizije dne 7. in 8. maja v Ljubljani, je s svojim delom zajel že vse odseke te slovenske partizanske divizije, ki je zmagovito vkorakala v Ljubljano 9. maja 1945. Na poziv pripravljalnega odbora so se javili že mnogi borci in kakor vse kaže, se bo zbora udeležila večina preživelih borcev divizije. Doslej je bil že točno določen ln sestavljen štab divizije, prav tako pa se pripravljajo za proslavo vsi njeni odseki, propagandni, gospodarski in drugi. Propagandni odsek pripravlja za proslavo partizanski miting ln zato naj se javijo vsi bivši član! propagandnega odseka divizije im njenih brigad v petek 15. t. m. ob 19. uri v srebrni dvorani »Uniona«. Vsi borci brigad XVIII. divizije, jurišnega bataljona ln diviziona naj se činaprej prijavijo ustno ali pismeno v Domu sindikatov v Ljubljani, Miklošičeva 22 — II. giadstropje. soba 155, kjer bodo dobili vse potrebne Informacije. Vsem bivšim borcem XV. divizijel Ob 10. obletnici osvoboditve Ljubljane bo 7. maja popoldne v Ljubljani zbor tuđi XV. divizije. Zato pozivamo vse pripadnike Gubčeve, Cankarjeve, xn. in XV. brigade, jurišnega bataljona, artilerije ln drugih edinic XV. udarne divizije naj takoj javijo svoje naslove in enoto v kateri so delovali na naslov: Stab XV. divizije, Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, Celovška 23. Pripravljalni odbor Pr.bližal sem se lepemu, velikemu radijskemu sprejemniku, iz katerega je prihajala glasba, ki sem jo bil že slišal, še preden sem vstopil. Čudno se m je zdelo, da vidim tu inozemski aparat. Toda — ne. Sele tedaj sem bil opazil, da je na tem lepem, elegantno izdelanem ohišju radijskega sprejemnika zaščitni znak Inštituta za elektrozveze. da je na spodnjem delu ohišja napis »Soča 66« in da je torej ta aparat domač izdelek. Prijazna tovarišica iz inštituta. ki je stala poleg, mi je pojasnila, da je to prototip našega prvega doma narejenega sprejemnika, ki ima poleg kratkih, srednjih-in dolgih tudi ultrakratke valove. Ta luksuzni 6 cevni anarot z dvema zvočnikoma ter s priključkom zs gra- ja tu razstavlja »Radioindustri-ja - Zagreb«. Tam je bil sprejemnik »Dubrava« - cena 35.001 din - poleg okusno izdelan 6 cevni sprejemnik »Maksimir« in nazadnje odličen, zato tudi najdražji »Jadran«. Tudi podjetje »Radio elektri Kragujevac«, kjer so lani izde lali že 5 tisoč sprejemnikov, s> ie to pot predstavilo s svojim izdelki. Pokazali so majhen ljubko izdelan, a dober spre jemnik »Sumadija 54«, za ka terega bi težko verjel, da im. 5 cevi ter »dve valovni dolžin Stane le 28 ono din. Maja bod začeli izdelovati tip večjeg: aparata »Kragujevac 55«. ki bc-«tail 40.000 din in bo zadovolji’ žeUe zahtevnejših poslušalcev • Ko sem se naposled ustavil na razstavnem prostoru »Radio- hov nakup posamezniki res ne zanimajo, pač pa jih precej rade kupujejo razne družbene organizacije, ki jih potrebujejo za opremljanje svojih prostorov. »Da pa ne boste mislili, da hočemo ustreči le tistim, ki majo dosti denarja«, je dejai iirektor, »naj povem, da bomo 'ačeli letos izdelovati tip majhnega dvocevnega sprejemnika i katerim bo mogoče poslušat-'rakih 30 postaj in ki bo stal -d 10.000 do 15.000 din«. Poslovil sem se od velesejma prijetnim vtisom, da je tud raša radijska industrija v povojnih letih dosegla velike uspehe ln da z- razstavljanjem na Zagrebškem velesejmu do stojno proslavlja desetletnico osvoboditve. frje Občni zbor Društva novinarjev Slovenije bo v soboto, 16. t. m. v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Kidričeva ulica 5, ob 17. in ne ob 19. uri, kakor je bilo napovedano. Pogreb zaslužnega hrvatskega novinarja Zagreb, 14. aprila. Danes so na Mirogoju pokopali Vleka Maslova, novinarja ln direktorja »Narodne štampe«. V predvojnem novinarskem delu, nato v partizanih in po vojni na področju novinarstva, v organih oblasti in izgradnji države, je delal pokojni Maslov z vsemi svojimi silami do zadnjega dne življenja. M. B. Domača proizvodnja margarine Zagreb, 14. apr. (Tanjug). Tovarna olja v Zagrebu je predložila Narodni banki FLRJ zahtevo, naj ji odobri olajšave za uvoz opreme za Izdelavo margarine. Uvoz naprav bi veljal okoli 35.006 dolarjev, začetna proizvodnja pa b! dala okoli 1500 ton margarine na leto. S to proizvodnjo bi do-segb letni prihranek 328.000 dolarjev. Ako bi tovarna delala » treh izmenjavah, bi mogla na leto izdelati 4000 ton margarine, kolikor jo sedaj povprečno uvažamo. V tem primeru bi se skupni prihranek dvignil na Dribllž-no 600.000 dolarjev. Anketa, ki Jo je tovarna Izvedla že 1. 1952, kaže, da bi moglo že tedaj 17 trgovskih podjetM v Hrvatski prodati 1700 ton margarine na leto Po oceni strokovnih krogov bo ootreba po margarini še nadalje naraščala, ker 1e margarina teže pokvarljiva in 1e 7^1o primerna za izdelavo raznih živil. V Veliki Britaniji na nrlmer porabilo mar-Sarine približno 42*4 vseh maščob, podobno pa je tudi v ZDA Franciji. Danski ta v drugih državah. ,So hrnijla zn ražo družino - ilustrirana revijo »TovariS«! Oficirje in podoficirje pogosto službeno premeščajo iz kraja v kraj in imajo največje težave s stanovanji. Z gradnjo lastnih stanovanjskih blokov se bo tako tudi vojska- vključila v napore mestnih podjetij in ustanov, ki nameravajo z gradnjo novih stanovanjskih hdš omejiti veliko stanovanjsko stisko. Razstava japonske umetnosti v Maribora Maribor, l4. apr. — Mariborska Javnost z zanimanjem pričakuje razstavo japonskih barvnih lesorezov, ki bo od 17. t. m. dalje odprta v umetniški galeriji. Razstave iz preteklosti likovne umetnosti so v Mariboru redke, vendar več kot potrebne, saj Je umetnost azijskih ljudstev širšemu občinstvu še vse premalo znana. V vrsti dosedanjih prireditev bo torej ta razstava v Ma-.riboru prijetna redkost. 100 japonskih lesorezov šole Ulciyo je našlo tudi v naših krajih številne občudovalce. Nd dvoma, da bo zaradi njihovega slovesa mariborska galerija v naslednjih dneh dobro obiskana. V. S. Slovo od Staneta Perca Radovljica, 14. apr. Včeraj so se Radovljičani poslovila od svojega dolgoletnega predsednika občine Staneta Perca. Nad 1000 Radovljičanov in okoličanov z nad sto venci, ki so jih položili na njegov grob delovni kolektivi, državne ustanove in družbene organizacije, je spremljalo pokojnega predsednika na njegovi zadnji poti. Ob grobu so se poslovili od pokojnega tova-■ risa podpredsednik občine Radovljice Alojz Kumar ln zastopniki množičnih organizacij. Četa JLA je izstrelila častno salvo. Tako so Radovljičani izkazali zadnjo čast svojemu priljubljenemu predsedniku. B. B. Ameriške investicije v tujini. Ameriške trgovske banke so v preteklem letu investirale v inozemstvu 400.000 milijonov dolarjev, s čimer so se njihove terjatve povišale na 1.7 milijarde dolarjev. V lanskem letu je bilo več Investicij kot pa v katerem koli drugem povojnem letu. Od skupno 400 tisoč milijonov dolarjev lanskih investicij odpade 300.000 milijonov na kratkoročne kredite, ostali znesek pa predstavlja srednjeročne kredite. vi j o novega kmetijskega posestva v Dobrovem, z boljšo organizacijo dela in z investicijami za kmetijstvo so okoliščine za izpolnitev piana v kmetijstvu dobre. Na povečanje kmetijske proizvodnje vpliva tudi razpis letošnjega natečaja za pospeševanje kmetijstva, za katerega se je prijavilo že nad 400 natečaj zaključnem računu za 1. 1953 in m drugih gospodarskih vprašanjih. . -jp- v»aku ieio ena Pretekli teden sta »Arbeiterzeitung« in celovška »Volks-zeitung« s člankom o »ujetem Avstrijcu, ki se ne sme vrniti domov, ker neki jugoslovanski komunist noče izgubiti cenene delovne sile« na nenavaden način oznanilu, da je nova turistična sezona pred vrati. Lani so avstrijski časopisi skoro ob istem času prisl na dan z zgodbo o voj hern zločincu Pernetu, letos pa so si izmislili drugo, ganljivejšo pripovedko o avstrijskem državljanu Jožefu Ogrisu, ki »je bil najprej v ujetništvu v Jugoslaviji, nato pa poslan k nekemu članu okrajnega komiteja partije, ki živi v Sloveniji, v nekem kraju, oddaljenem 20 km od avstrijske meje. Obupan nad svojim težkim življenjem je ta privatni jetnik hotel pobegniti od svojega mučitelja domov v Avstrijo, pri pobegu pa so ga ujeli in obsodili na šest mesecev zapora.« Tako nekako pišeta »Arbeiter Zeitung« in »Volkszeitung«. Obiskal sem Ogrisa, ki živi v Tržiču. Star je 36 let in duševno nekoliko zaostal. Po koncu vojne se je sam odločil, da bo ostal v Jugoslaviji. Ni bil vojni ujetnik in ga tudi ni nihče zadrževal, da bi ostal pri nas. V tem času, ko je živel v naši državi, je bil uslužben v tovarni kos ih srpov, nato v trgovskem podjetju »Naproza« in končno pri sedanjem gospodarju, kjer je nikov. Milan Vižintin je pred- plačan kot vsi delavci in tudi lagal obema zboroma, naj sprejmeta družbeni plan, ki obeta tudi razvoju obrti, gostinstva in turizma, lepšo perspektivo. Zatem je tajnik OLO Gorica Joško Kumar poročal o letošnjem okrajnem proračunu, ki izkazuje 477,547.000 dinarjev Izdatkov in prav toliko dohodkov. Sledila so poročila tajništva za notranje zadeve, tajništva za socialno zavarovan. Službe je menjal po svoji želji in izbiri. Naše oblasti so ga zadržale le tedaj, ko je hotel brez dokumentov čez mejo v Avstrijo. Ze davno je Jožef Ogris dobil jugoslovanski vizum za potovanje v Avstrijo, kaže pa, da se mu ni mudilo, ker je zamudil rok, do katerega je bil vizum veljaven. Družina, pri zdravstvo in socialno politiko kateri je zaposlen, mu je po-ter sveta za kulturo in prosve- magala, da je dobil nov vizum, to, nakar so prešli na poročilo ki je veljaven do 24. aprila o zaključnem računu za 1; 1953. ' 1935. Jutri bodo na ločenih sejah, nadaljevali razpravo o predlogu odloka o družbenem planu in proračunu za letošnje leto, o To sp dejstva, iz katerih so avstrijski časopisi skovali pravljico o »vaškem paši in njegovem jetniku«. -žek. Domača vozila za mestni promet Mestni promet že dolga leta povzroča v vseh naših mestih velike težave. Številčno naraščanje prebivalstva ni bilo spremljajo z ustrezajočim povečanjem voznega parka in tako zdaj mestna prometna podjetja vedno težje zagotavljajo prebivalstvu prevoz, zlasti v času, ko odhajajo ljudje na delo ali domov. Da bi vprašanje nekako rešili, je bilo že lani v Beogradu na pobudo stalne konference mest sklicano posvetovanje predstavnikov naših velikih mest, prometnih podjetij in industrije za proizvodnjo vozil, na katerem so pregledali možnosti proizvodnje trolejbusov in avtobusov v domačih tovarnah. Podobno posvetovanje je bilo med predstavniki mestnih prometnih podjetij in industrijo za proizvodnjo vozil tudi v Sarajevu. Rezultat teh posvetovanj je sodelovanje domače industrije v planu proizvodnje vozil za mestni promet. Turistična hranilna služba za poživitev domačega turizmu Mestna hranilnica ljubljanska in turistično podjetje Slovenija »Putnik« sta napravila važen korak za poživitev domačega turizma. Vsi vemo, da si je tež- obresti in tudi brez stroškov. Kdor misli, da je za letos že prepozno, da bi začel varčevati, si lahko prihrani denar za prihodnje leto in mu bodo prav-tako že od prve vloge priznane 10% obresti. Ravno tako se ko naenkrat odtrgati večji zne- lahko v,oge na navadne hranil- sek za dopust in tako večina ljudi ostaja doma, ker jih težijo drugi trenutno važnejši izdatki. Zaradi tega sta Mestna hranilnica In »Putnik« vpeljala takoimenovano turistično hranilno službo. Z manjšimi mesečnimi odtegljaji si državljani lahko prihranijtf v določenem času potreben znesek za. oddih. Vse poslovalnice »Putnika« v Sloveniji in Mestna hranilnica ljubljanska so že začele sprejemati te vloge In ugodnosti? Za razliko od drugih hranilnih vlog se te vloge obrestujejo z 10%, seveda pod pogojem, da se vloženi denar res izkoristi v namen, za katerega se nalaga. Ko se bo vlagatelj odločil za izlet ali dopust (za bivanje v hotelu najmanj 5 dni), bo prejel pri »Putniku« že zagotovljeno nakazilo za uslugo, ki jo bo hotel izkoristiti. Ce bo hotel dvigniti gotovino, mu Jo bodo Izplačali brez ne knjižice, ki se sedaj obrestujejo po 5% prenesejo na turistično hranilno službo. Precejšnje število interesentov je že z zadovoljstvom začelo s tem novim načinom varčevanja in pričakujemo lahko, da se bo iz leta v leto širil krog vlagateljev turistične hranilne službe. B. S. V sklopu te kooperacije v proizvodnji tramvajev, trolejbusov in avtobusov bo sodelovalo pet domačih podjetij — »Dragoslav Djordjevič — Goša« v Smederevski Palanki, ki je že prej proizvajalo tramvaje, podjetje »Sever« iz Subotice, »Ikarus« iz Zemuna, Tovarna avtomobilov v Priboju in »Djuro Djakovič« v Slav. Brodu. Ta podjetja bodo letos izdelala 158 vozil, od tega 30 tramvajev, 55 trolejbusov in 73 avtobusov, katerih vrednost bo preko 2 in pol milijardi dinarjev. Največ vozil bo dobil Beograd, kjer je problem mestnega prometa najtežji. Po podatkih mestnega prometnega podjetja prevozi vsako vozilo v Beogradu vsak dan preko 2000 potnikov. Domača industrija bo izdelala za Beograd 10 tramvajev, 40 trolejbusov in 30 avtobusov. Na drugem mestu dobave je Ljubljana, ki bo dobila 28 trolejbusov in 10 avtobusov. Sarajevo je naročilo 10 tramvajev in 15 avtobusov, Zagreb 10 tramvajev in Dubrovnik 5 trolejbusov. Zaradi relativno visokih cen vozilom, nastaja tudi vprašanje cene prevoza, saj bo amortizacija za vozila precej visoka. Mestna prometna podjetja so mnenja, da bi morale komunalne skupnosti nujno taka podjetja oprostiti številnih obveznosti, da bi lahko tudi nadalje zagotovila prevoz potnikov po obstoječih tarifah. Doma izdelana vozila bodo tipizirana in pravočasno preskrbljena z rezervnimi deli. Zdaj je namreč precej primerov, da so mnogi vozovi izločeni iz prometa, ker za popravilo nimajo rezervnih delov. Teh tudi ne morejo nabaviti v inozemstvu, kjer takih tipov vozil ne proizvajajo več I- S. Sporočamo žalostno vest, da nam je za zavratno boleznijo umrl naš predragi sin, brat, ■ stric in svak ALFONZ LOVŠIN Pogreb bo danes, 15. aprila, popoldne na domačem pokopališču v Vinici pri Črnomlju. Žalujoče družine: Lovšin, Kravos, Tihelič ter ostalo sorodstvo. Vinica. Ljubljana. Beamswille, Canada ST. 8S — 15. aprila 1955 j SLOVEHSKl P0B0CEYALEC J str. 3 1 MOSKOVSKI POGU1NJA Otipljiva stvarnost Formoza pred OZN? Kaže, da je demokratski prvak Stevenson dregnil republikansko vlado v živo, ko je v torek govoril o .ameriški politiki na Daljnem vzhodu in predlagal, naj bi o položaju v formoški ožini razpravljala OZN. Dulles je takoj odgovoril, da je to že namen ameriške vlade, obenem pa pokaral Stevensona, da je z omalovaževanjem govoril o iskrenem ameriškem zavezniku Cangkajšku, ki ZDA nanj ne vežejo samo sentimentalni spomini, ampak tudi še sveži pakt o medsebojni pomoči. Kar verjetno je, da s» namerava ameriška vlada 'M obrniti na Združene narode. Ne glede na ukrepe ameriškega zunanjega ministrstva, ali pa prav zaradi njih, uhaja Ameriki položaj na Daljnem vzhodu vedno bolj iz rok. Rezultat njene beločrne politike je vedno ožje povezovanje velikega števila azijskih držav s KUtajsko, ali pa vsaj vedno večji odpor do ZDA. Ni nova ugotovitev, da so ZDA na Daljnem vzhodu že zdavnaj izgubile svoje dobro ime, ki se vztrajno slabša z raznimi akcijami kakršna je SEATO, vmešavanje v indokitajsko vojno, da ne govorimo o tem, kako so države, kot sta Burma in Indija sprejele pogoje, ki so jih postavljale ZDA obenem s ponujeno gospodarsko pomočjo. Še bolj grenka je za Američane verjetno zavest, da njihovo politiko obsojajo — nekateri glasno, drugi potihem — tudi njihovi evropski zavezniki, ki jo podpirajo samo zato, ker jo morajo. Zato bi bilo verjetno Wa-shingtonu prav, da bi njihovo stališče sprejela OZN in bi tako postalo mednarodno, nekako uzakonjeno. Seveda je treba sklep, da naj se rešuje vprašanje Formoze na miren način, z diplomatskimi pogajanji, pozdraviti — vendar pa ni pomirjujoče ameriško prepričanje, da se lahko reši samo na en način, na njihov, ali z drugimi besedami, da se LR Kitajski odreče njena pravica do Formoze. Po resoluciji, kakršno si želijo v Washingtonu, bi vsak korak Kitajske za priključitev Formoze pomenil agresijo in s tem sprožil ves mehanizem, ki ga za takšne primere določajo statuti OZN. V luči izjav, ki jih še vedno dajejo vidne ameriške osebnosti — zadnja je Van Fleeto-va zahteva, naj se na vsak napad vn otoka Kvemoj in Macu odgovori z atomsko bombo — je torej upravičeno nekoliko pesimizma v komentarjih o dobronamernosti Wa-shingtona. -alf Diplomatski krogi v Moskvi so optimistično razpoloženi — 17. aprila bo izredna seja avstrijske vlade — četverna konferenca samo za Avstrijo? MOSKVA, 14. apr. (AFP). — Avstrijsko-sovjetski razgovori v Moskvi so pred zaključkom. Danes opoldne so imeli zastopniki obeh držav četrto sejo. Strokovnjaki pripravljajo sedaj skupno izjavo, ki bo objavljena še danes. V moskovskih diplomatskih krogih sodijo, da je treba gledati na moskovske razgovore o Avstriji optimistično. Med diplomati se večkrat sliši beseda »olajšanje«. Opozorili so, da sovjetski diplomati jasno izražajo svoje mnenje. Kaže pa, da so Avstrijci za odtenek večji optimisti. V Moskvi menijo, da je sporazum, ki bi ustrezal zahtevam zahodnih sil, že »otipljiva stvarnost«. Preprečiti bi ga mogel samo nenaden preobrat, v katerega pa v Moskvi le malokdo verjame. Podoba je, da se tudi zahodni diplomati v Moskvi strinjajo z ugotovitvijo, da »rezultati, doseženi v Moskvi, močno presegajo zelo optimistične napovedi«. Razgovori bodo danes končani. Predsednik vlade ZSSR maršal Bulganin bo drevi priredil velik sprejem na čast avstrijski delegaciji. Za 17. aprila je sklicana izredna seja avstrijske vlade, na kateri bodo poročali člani avstrijske delegacije, ko se bodo vrnili iz Moskve. Kancler Raab bo poročal narodni skupščini 27. aprila. London, 14. apr. (Tanjug). Po mnenju diplomatskih krogov v Londonu, pričakuje britanska vlada, da bo sovjetska vlada po končanih razgovorih z avstrijsko delegacijo poslala povabilo za četverno konferenco, na kateri bi se pogovorili o podpisu avstrijske državne pogodbe. Preden bodo privolile na morebitno konferenco, bodo hotele zahodne sile nadrobno zvedeti za uspeh poslanstva kanclerja Raaba v sovjetski prestolnici. V Londonu pravijo, da razgovorov o avstrijski pogodbi ne bo, če ne bodo dana poroštva, da bo dobila Avstrija popolno neodvisnost in suverenost. Diema ne dajo Trenja med Francijo in ZDA okrog vladne krize v Južnem Vietnamu Washington, 14. apr. (AP). Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Lincoln White je izjavil včeraj, da ZDA niso sklenile nikake-ga sporazuma s Francijo o tem, da bi morali najti namestnika za predsednika ju-žnovietnamske vlade Din Dietna in da so poročila iz Pariza v tem smislu brez podlage. ZDA in Francija se glede podpiranja Den Di amove vlade, ki se sedaj bori za oblast proti vojaškim poveljnikom južnovietnamskih ločin, ne strinjata. ZDA podpirajo sedanjega predsednika vlade, Francozi pa delajo to le neradi. Francozi bi baje želeli vlado s afiršim predstavništvom. v kateri bi bile zastopane vse skupine, ki se sedaj bore proti Diemu. Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je dejal, da se glede južnoviet-namske vlade pogajajo v Parizu in Washingtonu. PARIZ, 14. aprila (AFP). Danes se bodo v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve sešit francoski in nemški strokovnjaki, ki bodo pripravili gradivo za francosko-nem.ška pogajanja, ki naj privedejo do sklenitve trgovinskega sporazuma. Jutri popoldne se bodo tudi nadaljevali francosko-posar-ski razgovori za sklenitev konvencije o gospodarskem sodelovanju. CONSTANTINE, 14. apr. (AFP). Alžirski gverilci so v torek napadli trt vojaške kamione, jih zažgali in ujeli osem vojakov. V torek ponoči je 20 gverilcev obkolilo neko vas. SAIGON, 14. aprila (AFP). Posebni odposlanec predsednika Ei-senhowerja v Južnem Vietnamu general Collins bo ostal v glavnem mestu Južnega Vietnama, dokler ne bo rešena sedanja vladna kriza, se pravi še nekaj tednov. Davi je poveljnik ločine »Hoa Hao« Bakut dal bombar- Poriški sporazumi v danskem parlamentu Kodanj, 14. aprila (DPA). Danski parlament je danes začel debato o ratifikaciji pariških sporazumov. Danska DAMASK, 14. aprila. 2e v nedeljo je radio poročal, da Je bil brat jemenskega kralja imama Ahmed.' bivši zunanji minister princ Salf Al Islam Abdulah obsojen na smrt zaradi upora proti vladarju, ni pa znano če je bila smrtna kazen že Izvedena. Po vesteh iz Kaira pa Je imam Ahmed pc uporu svojega brata imenoval za prestolonaslednika svojega starejšega sina Saif Al Islam el Badra, ki je po Abdulahovem uporu zbral gorska plemena in rešil svojega očeta iz oblegane trdnjave ter zadušil Abdulahov upor. Po petdn e vnem jetništvu se je imam Ahmed ponovno vrnil na prestol. — Na sliki ga vidimo ko prisostvuje paradi čet, ld so ga osvobodile. Ureditev brez nasilja dirati mesto Sadeka, 120 km • i j jo* TT »e a Ličili rta m -L stranka sta predlagali parla- granat in rani r lo e padlo na glavni trg 16 ljudi. Bakut je prvič, odkar so v Južnem Vietnamu nastali spori, napadel mesto. Verjetno gre bolj za osamljen napad po nalogu krajevnega poveljnika kot za začetek splošnih sovražnosti v zahodnih pokrajinah. BBITINSKI KONSERVATIVCI in socialno liberalna E mentu, naj bi s plebiscitom odločili o ratifikaciji pariških sporazumov, predsednik vlade Hansen pa je bil proti temu. Tri največje danske politične stranke bodo v parlamentu glasovale za ratifikacijo. Predlog o plebiscitu bo po vsej verjetnosti zavrnjen. Dulles o možnosti za pomiritev v formoški ožini — Evropska združitev in sprememba Ustanovne listine OZN Washington, 14. aprila (USIS). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je izjavil sinoči v razgovoru z uredniki časopisne skupine »Associated Church Press«, da se ZDA na več načinov trudijo Brez voditelja Konec otroške paralize? priložnosti javnosti sporočil dan volitev. Ce bodo volitve 26. maja, se bo volilna kampanja začela prve dni maja, ko bodo razpustili parlament. Vodja konservativne stranke vodi predvolilno kampanjo. Objavlja volilni razglas ln vsa predvolilna kampanja je v njegovem imenu. Prav zato bo morala konservativna stranka glede na predvolilno ozračje v državi nujno imenovati svojega voditelja. Spletke London, 14. aprila (Tanjug), za sestavo nove vlade, Cham- Glasilo levega krila laburistič-berlain pa je še nekaj časa ostal ne stranke »Tribune« trdi, da vodja konservativne stranke. je bil eden izmed vzrokov za Iz vrst konservativne stranke odstop Winstona Churchilla se je zvedelo, da bo Eden for- spor med njim in Anthony malno določen za strankinega Edenom. MadVIillanoon in lor-vodjo verjetno prihodnji teden dom SaiesbuTiyjem glede sena sestanku, na katerem bodo stanka šefov vlad velesil. »Tri-navzoči vsi konservativni poslanci in člani lordske zbornice, vsi kandidati za parlamentarne volitve in izvršni svet stranke. Pričakujejo, da bo Eden ob tej London, 14. aprila (Tanjug). Britanska konservativna stranka je ostala brez svojega uradnega voditelja. Anthony Eden je po odstopu Churchilla dobil soglasno podporo stranke za mandat predsednika vlade in šefa parlamentarne skupine, ni pa še uradno imenovan za strankinega voditelja. Značilno je, da je postopek glede tega odložen, ker je bilo v konservativni stranki doslej y navadi, da so imenovali voditelja tisti dan, ko je postal tudi predsednik vlade. Izjema od tega pravila je bil edino Winston Churchill, ko je 1940 dobil .mandat šali z njegovo zamislijo. Časopis trdi. da bo Churchill v kratkem izdal javnosti »splet- za ustavitev sovražnosti v formoški ožini. Vendar pa pri tem nacionalni smotri ne smejo biti pozabljeni. Ureditve nasprotujočih si teženj Kitajcev po našem mnenju ne smemo doseči z nasiljem, ki bi utegnilo privesti do nesrečne vojne, je pripomnil Dulles. Ameriški minister za zunanje zadeve je nato govoril o evrop-*kih vprašanjih In dejal: »Smo pred izpolnitvijo velikega smotra — združitvijo Zahodne Evrope, kar pomeni združitev držav, ki so se v preteklosti večkrat vojskovale med seboj.« Ko ke, ki so pospešile njegov od- se je dotaknil mnenja, da po-stop« ......... - bune« piše, da je Churchill tik pred odstopom še zadnjič brezuspešno zahteval tak sestanek. Njegovi sodelavci v britanski vladi pa niso soglar Washington, 14. aprila (AFP). Predsednik Eisenhower je zahteval sinoči od ministrstva za zunanje zadeve, naj seznani vseh 75 držav, s katerimi imajo ZDA diplomatske zveze, s formulo novega cepiva proti otroški paralizi, imenovanega »Salk« po imenu iznajditelja. Te države bodo dobile tudi podatke o učinkovitosti tega zdravila. Dr. Salk je pred kratkim objavil podatke iz raziskavanja o uporabi in izpopolnitvi novega cepiva, ki je, kakor so pokazali poskusi, zelo uspešno. Ameriški minister za zunanje zadeve Foster Dulles je izjavil sinoči, da bo na osebno zahtevo predsednika Eisenhowerja poskrbel, da bo poslano poročilo o odkritju cepiva »Salk« »prizadetim državam na vsem svetu«. Na predsednikovo zahtevo bo s pristojnimi vladnimi organi ugotovil, koliko tega cepiva bo mogoče izvoziti. Kakor pravijo poučeni, je treba razumeti pod izrazom »prizadete države« ves svet, vštevši Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države. Ameriško ministrstvo za trgovino pa je včeraj sporočilo, da cepiva Salk ne bodo mogli izvažati brez dovoljenja, dokler ne bo na razpolago dovolj cepiva za potrebe ZDA in tujih držav. Raab: Herr Figi, kaj pa misli Molotov s tem »še na mnoga leta«? (Karikatura: B. Kos) Preiskava bo ugotovila vzrok New Delhi, 14. aprila (AFP). Indijski minister za promet Džagdžlvan Ram je danes v parlamentu ponovil izjavo, da je indijska vlada imenovala posebno anketno komisijo, ki bo preiskala zadevo s ponesrečenim letalom »Constellation«, ki je pred tremi dnevi treščilo.' v morje in na katerem so bili tudi člani kitajske delegacije za Bandung. Indijska vlada Je pripravljena nuditi svoje popolno sodelovanje, da se ugotovi vzrok te nesreče. Ko je neki poslanec omenil obtožbe LR Kitajske, da Je letalo strmoglavilo zaradi sabotaže, je speaker Indijskega spodnjega doma odgovoril, da bo te trditve proučila anketna komisija. Indijski komisar v Singapuru Tanden je izjavil danes, da indijska vlada ne bo branila zastopnikoma tiska razgovora s potniki, ki so preživeli letalsko nesrečo. Sirile so se namreč vesti, da bo indijska vlada, ker se boji diplomatskih zapletlja-jev, prepovedala sleherni razgovor s preživelimi, ker je Kitajska obtožila »ameriške agente«,, da so povzročili padec letala. Preživeli potniki bodo lahko dali tisku poljubne izjave, čeprav smejo funkcionarji britanske mornarice ali zastopniki indijske letalske družbe preprečiti take razgovore dotlej, dokler imenovani ljudje ne bodo dali oblastem podatkov o padcu letala. meni združitev Evrope predvsem oborožitev Nemčije, je Dulles dejal, da je nemška oborožitev, čeprav je pri sedanjem svetovnem položaju važna in potrebna, samo manj pomembno dejstvo v veliki nalogi — združitvi evropskih držav, predvsem Nemčije In Francije, v okviru nove Evrope. To bo velik prispevek k miru in je mnogo važnejše kot skromen nemški prispevek k Zahodni Evropi. Dulles 6e je nato pomudil pri vlogi ln pomenu Združenih na- rodov, rekoč, da bodo ZDA še naprej podpirale to organizacijo. Sodijo pa, da so Združeni narodi pokazali nevarne napake, med katerimi je tudi pomanjkanje univerzalnosti. Mnogo je govorjenja o tem, da kitajski komunisti niso člani. Toda vprašati se je treba, če ustrezajo zahtevam Ustanovne listine, ki določa, da mora dati dokaze o miroljubnosti, kdor hoče postati član Združenih narodov. Razen zastopnikov pekinške vlade pa ni v Združenih narodih še mnogo držav, med katerimi so Zahodna Nemčija, Japonska, Italija, poleg teh pa še 12 manjših držav. Dulles je dejal, di. bodo ZDA podprle sklicanje konference za revizijo Ustanovne listine. Ena izmed najvažnejših točk dnevnega reda take konference bo po njegovem mnenju sprejem novih člane-ter iskanje načina, kako spre jeti vrsto držav v Združene na rode, ker je sovjetski veto v Varnostnem svetu doslej oviral njihov sprejem. Ce bo veto še naprej hromil organizacijo, bomo postavljeni pred nevarnost bitke za utrditev vpliva na svetu ter možnost, da bodo Združene narode nadomestile drug regionalne organizacije, je dejal na koncu ameriški minister za zunanje zadeve. TELEGRAMI BAGDAD, 14. aprila (Reuter). I* Bagdada je odpotovala v Ankaro parlamentarna delegacija Iraka, ki bo v Turčiji gost turške vlade. Vodi jo predsednik iraške narodne skupščine Abdul Vehab MSrdžan. MANILA, 14. aprila (AP). Zunanjepolitični odbor filipinske narodne skupščine je sprejel resolucijo, ki protestira proti temu, da bi ZDA vrnile Japonski Okinavo in Bon inske otoke, češ da bi izročitev teh otokov Japonski pomenila nevarnost za Filipine. NEW VORK, 14. aprila .•* •••«••. darski in prometni stroki, v tovarnah celuloze, v strojni lesni tako posrečeno izbrani, da ta- sko družino, Ljubljančanom Š?h “hirtrocentraiah1 v^htdrouhni- fco rekoč ne 'Vrai°> Pač Pa ie Pa se oheta zanimiva gledali- ki, pri parnih kotlih ali ki ima doslej vsakdo izmed njih dal ška predstava drame, ki jo j • opraviti s kurišči. Se več, vsehi- na oder le samega sebe. Na ta letos igrala vrsta poklicnih in raTitT vsaj® do° pol*pot!’ nasprotT. 5» tnaSnJifedaaoJl10ručit^?fnain ie njihova igra tako pri- amaterskih gledališč, medtem Brez najnujnejšega ža to potreb- vzgoliteJji, da bi znali tudi naši rodna, da gledalec sploh nima ko sta bili v samem središču nega bleska v orkestraciji in mladini vcepiti ljubezen do na- občutka, da je v gledališču, Ljubljane odigrani samo dve brez intenzivnega 'zp 11 ših gozdov. temveč doživlja resnično in predstavi celjskega oziroma pri poročamo. Založna jo je in pretresljivo mladinsko razpra- kranjskega poklicnega gleda- prodaja Jo uprava »Nove proiz- vo pred sodiščem, ki ga za lišča v pretekli jeseni. Obe- vodnje«, Ljubljana, Trubarjeva tfve popolnoma pritegne nem s »Svobodo« v Zgornji i j an a go- k B -1142, ’ poceni 150 din nase. Od vsepovsod, kj r je Šiški je to tudi uspeh c elot- za i izvod. gostovala ta družina, so zato nega amaterskega gledališke- Tako je uredništvo časopisa prihajale izključno le pohvale, ga udejstvovanja v naših Z^eze đruštev^inlenirjev6 in'Teh- največ uspeha pa so igralci »Svobodah«, ki se čedalje lep-nikov LRS, z izdajo in založbo želi ravno med preprostimi se razvija in dosega tu in tam te knjige napravilo zopet nepre- delavskimi in kmečkimi ljud- že zavidljive uspehe, s tem v cenljivo uslugo vsemu našemu gospodarstvu. mi, ki iz tega ali onega raz- zvezi pa je potrebno izreči Ko smo ob koncu lanskega lata potovali po Jugoslaviji, da bi se seznanili s šolstvom v Hrvatski, Srbiji in Makedoniji, smo se razgcvarjaii tudi s predstavniki prosvete. Sekretar SPK Hrvatske tov. Leko je v razgovoru z nami nakazal med Izpopolnjevanje učiteljev »zfiudišče za šol Tega vprašanja ne bo mogla reševati sama Ljubljana, rešljivo pa bo ob pomoči in sodelovanju republiških in okrajnih činiteljev, kd so za njegovo rešitev zainteresirani v enaki meri. Okrajni sveti za prosveto Na kratko bi jih lahko ozna- lahko v nekaj letih v bistvu pravilno in v skladu s potreba- j-,0cj0 morajj tudi pomagati pro- Sili tob«, U« c7___J :______: __.1___tl ____t_;__ :______i__i. __: .t------ _i_« T7« c* o t* drugim tudi smernice in osno- čili tako, da bo Zavod izpopoi- preobrazil vsebino in metode mi naše stvarnosti. Vendar pa metnim delavcem ki jih bodo v« prosvetne politike v LRH. njeval pedagoško in strokovno našega šolstva ter mu dal nov, pri tem ne bo smel zanemariti pošilja 1 i na tečaje' seminarje in posvetovanja, prav tako pa bo- Po njegovih besedah je izpo- izobrazbo učnega in vzgojnega sodobnejši in življenjski ton in tudi ostalega pedagoško-vzgoj polnjevanje učiteljskega kadra osebja s tem, da ga bo sezna- značaj. Kako in v koliki meri bo Za- eenstralno vprašanje in izho- njai z naprednimi idejami, me-diščma točka za reformo šoi- todami in oblikami dela, ki naj- stva. Do podobnega prišlo Združenje učiteljev LRS bolj ustrezajo zahtevam zaključka je socialistične stvarnosti. nega področja: predšolske vzgoje, problematike naših vzgoj-vodu to uspelo, je seveda vpra- nih domov, višje gimnazije in naše šanje. Prvi delovni sestanek je posebnega šolstva. Vse to so ugotovil, da bomo morali naj- naloge, ki stojijo pred njim in do morali skrbeti tudi za pravilno razvrstitev učnega kadra v svojih okrajih. Več razumevanja bodo morali pokazati tu- Težišče dela bo seveda mo- prej v vsakem okraju republi- Idbodozahtevaleod vodstva ™ -ojih ogledmh- že na predlanskem občnem ralo biti najprej — vsaj v za- ke ustvariti vsaj po eno sre- zavoda in strokovnega sveta .... ajn:|s. T. . s sodobnimi zboru, ko je postavilo zahtevo četku — na osemletnem ob- dišče, ki bo nekako žarišče pe- velike napore in ki mu nala- 1 jizmeami, de avmeam po ustanovitvi pedagoškega veznem šolanju. Če pogledamo dagoško-vzgojne dejavnosti za gajo težko odgovornost. Kakšen n °ru§'‘mii učnimi pripomočki postopoma šolah. pa v vseh svojih centra za nadaljnje izobraže- naloge, ki si jih je Zavod za- svojo bližnjo in širšo okolico, bo uspeh? vanje učiteljstva v Sloveniji, stavil, lahko ugotovimo, da bo To bi bile ogledne ali hospi- Težko bi bilo govoriti o uspe- Na Hrvat-skem so to zamisel pomagal učiteljem in vzgojite- tacijske šole, sprva > redkejše, hu že danes, toda eno je go- To so samo nekateri proble- 'uresničili že lani, ko je začei Ijem pri njihovem praktičnem pozneje pa bi se razraščale in tovo. Ce je kjerkoli naša ce- mi, ki so naši skupni, lahko bi delovati njihov »Center« v Za- delu, t. j. pri pouku in vzgoji pritegovale vedno več sosednih lotna družba soodgovorna in rekli — družbeni. Se vedno grebu. Idejo in predlog Zdru- mladine. Siril bo učitelju nje- šol, dokler ne bi zajele v svoj zainteresirana za uspeh, je pri vlada med nami vse preveč raz- žeoja učiteljev je tudi pri nas govo pedagoško in strokovno krog slehernega učitelja-vzgoji- novorojenem Zavodu za peda- širjeno mišljenje, da je šola za oevojil republiški SPK. S tem obzorje, seznanjal ga bo z na- telja. Zavod bo pri tem poma- j* SPK potrdil in podprl pred- prednimi idejami, metodami in gal največ s tem, da bo prire- Icg našega naprednega učitelj- oblikami dela, tako doma ka- jal za učiteljstvo tečaje, orga- «tva, da z nadaljnjim izobraže- pedagoških delavcev- udariti posebej, saj je znano. pra5stik»v začne odločno in da pedagoški delavci v mar-BEfeKovito prizadevanje za dvig sičem poznamo bolje prizade- gölko izobraževanje. Saj bo za- družbo sicer potrebna, toda ne-vod zajel v svoje območje ves rentabilna — težko breme. Isto-naš učno-vzgojni kader. Tru- Jasno pa ugo'ovijamo, da daje kor v tujini. To moramo po- niziral seminarje in posvetova- dil se bo, da bo dvignil njegov mladim premalo, da je zasta-—;« —s j» -------- nja poleg tega bo sodeloval s —1----------'—* — ---------“**■’ — hospitacijskimi in poskusnimi bo za boljše, kvalitetnejše učno-šolami (ki jih zaenkrat v Slo- vzgojno delo. Na tem pa smo izobrazbeni nivo, usposabljal ga r6la ln neživljenjska. Zahteva- Ka — — U.liž« 7-— - «.» - 1 - - »*- ..Xm a mo od nje več in boljšega zna- nja. To je pravilno in družba pouka in vzgoje v šolah indru- vanje pedagogov v tujini, ka- veniji še nimamo, kar je vse- zainteresirani vsi: sleherni oče postavlja to zahtevo upraviče-gfb vzgojnih ustanovah. kor delo, rast in napredek šol- kakor škoda za razvoj naše in mati, naša podjetja, tovarne no Toda ; tem mora golj _Q_ Dre 9. aprila se je sestal stva v naših bratskih republi- teoretične in praktične peda- in ustanove, ki želijo in zahte- ' „ . . ajiilin ni svet Zavoda za pe- k ah. Zavod se bo tudi trudil, gogike in psihologije), s stro- vajo dobro vzgojene in uspo- m ^ flagoško izobraževanje na svo- da bo dajal pedagogom-prakti- kovnimi organizacijami in dr» J« prvo delovno zasedanje. Po- kom za njihovo delo najboljše sobi j ene mlade delovne ljudi. Ia "pr^,na in *>?. izvedljiva Ta živa zainteresiranost nam Tako bo ob P0™"" vse naše ___________________,—štvi. K sodelovanju bo priteg- _________________________________________ . ten, ko si je za predsednika kar najbolj ustreza zahtevam nil tudi priznane pedagoške tudi vsem nalaga dolžnosti. Za- Javnost! postalo šolstvo živi in (abral znanega pedagoga in šol- naše socialistične stvarnosti. Ce teoretike in praktike ter pre- vod stoji danes pred težkim piftra tov. Šiliha, je začel takoj vse to zdražamo in povzame- našal njihove izsledke v prakso predka. Vsekakor pa smo s i resnim delom. Najprej moral dobro razčistiti v: nje, kakšne bodo naloge »ve- mo, bi lahko rekli z drugimi besedami, da bo pomagal naše- ttčttelju-vzgojdtelju pri ob- predvsem na osnovno, t. j. ob novega duha, ki bo --- ----- --------- ------ problemom, kako rešiti v Ljub- . Rekli smo, da bo zavod v za- ljani vprašanje nastanitve te- pričetkom delovanja Zavoda za četku usmeril svojo dejavnost čajnikov, kje najti primerne pedagoško izobraževanje^ korak prostore: za predavalnice, ka-vezno osemletno šolanje, To je banete, delavnice itd. bliže k uresničitvi šolske reforme. V. C, likovni gradnji ne gre. Da pa tvorec v svojih prvencih pomanjkljivosti občuti, za to je ^potrebna kontrola ob praktični izvedbi dela. Prav zato bi bilo organiziranje poizkusnih izvedb novonastalih domačih del prepotrebno torišče za Društvo slovenskih skladateljev. Koncert za fagot in godalni orkester s harfo L. M. Škerjanca dela kljub svojemu naslovu in koncertantnim kadencam nemalokrat vtis komorne glasbe. Avtor se je v 35 letih svoje intenzivne in bogate skladateljske dejavnosti razvil v mojstra, čigar kompozicijska žetev je neobičajno enotna po vsebini in frakturi. Tudi najnovejši opus, koncert za fagot, nikjer ne preseneča po kakšni bistveno novi koncepciji v izražanju ali obdelavi glasbenih zamisli. Tembolj pa čutimo, da avtor tonski material, s katerim že desetletja operira, do potankosti obvlada. Prav tako ga odlikuje bister pregled čez tema-tično obdelavo vsakega posameznega stavka. Od tod ^ logika glasbenega toka in oblikovna od-tehtanost. — III. gtavek koncerta, interludio sentimentale, ^ je tisto sentimentalno - romantično polje muziciranja, ki je Škerjančevi tvornosti najbolj vtisnilo svoj pečat. Svarova »Valse interrompue« je baletna skladba, namenjena odru. Bahaško-razuzdan motiv jo uvaja, živo razigran ritem Jo nosi do srednjega dela, ki je zamišljen in tožeč. Ko se razigrani prvi del ponovi, skladbo zaključi učinkovita koda. Ta Svarova muzika, nastala pred več kot 23 leti, druži salonski valčkov polet s prvimi skladateljskimi drznostmi mlađega avtorja in ni brez pristnega zanosa. Zaradi svojega pretežno bučnega in zafrkljivega značaja ter svetle Instrumentacije je bila žal po komornem zvoku Škerjančevega koncerta za fagot kar preveč kričeč kontrast. K. Pahorja »Scherzo pastorale« Je bila edina skladba tega večera, ki nosi v sebi kali folklorne ritmike in melodike, in to v ne-šablonski obdelavi. Iz Igrive, prozorno In lahkotno instrumen-tlrane sličice veje prijetna domačnost. Ker je delce za samostojni simfonični stavek prekratko, hi ga kazalo družiti s sorodnimi stavki v primerno ciklično obliko. — Nasprotno pravkar omenjeni glasbi so Cigličeve »Tri pesmi za visok glas in orkester« nasičene, kar prenasičene gostih zvočnih kombinacij v orkestru in napetih vzponov v solističnem pevskem partu tja do najvišjih možnih leg tenorja. Poltenost giasbenega izraza je avtor s tem nedvomno stopnjeval; lirizmi se pa pri tem mečno dušijo. Koncert je zaključila Arniče va obsežna simfonična pesnitev »Zapeljivec«, komponirana in edino-krat izvajana še pred zadnjo vojno. Lahko bi bila zaključena glasba k filmu, tako nekomorna, nekoncertantna in nesimfonična je; tembolj pa je ilustrativna, programska. Statična, ritmično in motivično enolična mesta se — presekana z rezkimi prelomnicami v dinamiki in tempu — menjavajo s silnimi dinamičnimi vzponi. Oboja pa poslušalčevo fantazijo naravnost dražijo h konkretnim predstavam in tako si oko kar želi ob poslušanju Še spremljevalnih dogodkov na platnu ... Ni torej slučaj, da se je Arnič uveljavil s filmsko glasbo k resnim snovem. — Kar pri poslušanju Zapeljivca moti, je preočiten naslon na ruske vzornike. Kar imponira, je razbrzdana zanesenost, s katero to delo na viških kipi. Fagotist prof. I. Turšič je vložil v težavni part Škerjančevega koncerta vse svoje izredno tehnično znanje in muzikalni čut. Mestoma je poudaril plastičnost solističnega parta s tako neslute-nimi dinamičnimi in tonskimi senčenji, da si ne moremo zamisliti bolj izrazite in smiselne igre na njegovem instrumentu. Operni tenorist M. Brajnik pa je razvil v Cigličevih pesmih svoj itak prodorni, nadvse simpatični najvišji pevski register do take sile, da je čutnost verzov prišla polno do izraza. Le njih razumljivost je požirala v nemali meri redko zasedena dvorana. Ves spored je dirigiral B. Leskovic. S svojo pronicljivostjo je izluščil vsaki skladbi bistvo, ga posredoval s točno in razumljivo kretnjo ter s tem storil avtorjem in poslušalcem veliko uslugo. Orkester je bii med izvajanjem resnično zavzet za svojo nelahko vlogo. Drugi orkestralni koncert slovenskih skladb je kljub pisanemu sporedu pokazal le eno daljše delo najnovejšega datuma, Škerjančev koncert za fagot, povrh pa je pustil odprto vprašanje, ali imamo v vrstah domačih glasbenih tvorcev talent, ki bi bil že prepričljivo prelomil z načini starejšega, tradicionalnega izražanja, pri tem pa nakazoval z lastno glasbeno govorico in vsebino še neizhojena, a zanesljiva pota k novim ciljem. P. Sivic Proslava desetletnice slovenskega iihna Kakor smo že poročali, bodo r Ljubljani od 17. do 24. aprila razne prireditve v proslavo desetletnice slovenske kinematografije. Proslave se bodo začele v nedeljo dopoldne s svečano sejo kolektiva slovenske kinematografije v dvorani kina Komuna, kjer bodo tudi razdeljene plakete in diplome zaslužnim filmskim delavcem. Istega dne opoldne bo v beli dvorani hotela Union odprta razstava jugoslovanskega filma. V nedeljo zvečer bosta predsednik MLO Marjan Der-mastia in predsednik filmskega sveta Tone Fajfar priredila slavnostni prejeifl’ v stekleni dvorani hotela Union. V ljubljanskih kinematogra. fih bodo ves teden na sporedu domači filmi. Posebno pozornost bo gotovo zbudila premiera Krvave poti, na sporedu pa bodo še filmi Koncert. Jara gospoda Čudotvorni meč. Zastava. Slavica, Nevihta. Kekec. Plavi 9. Barbare Žvane, Na svoji zemlji, Pot miru, Sinji galeb in Svet na Kajžarju. Popravek Tiskarski škrat je v članku »Na višini čitalniške dobe«, objavljenem v zadnji številki našega lista, v §estd vrstici zadnjega odstavka spremenil »vzgojno sredstvo« v »splošno sredstvo« ln se stavek pravilno glasi: »... saj ja zborovsko petje silno važno vzgojno sredstvo in še posebej patrioti čno vzgojno sredstvo ...« j Obiščite pomladanski Zagrebški velesejem ! od 8. do 17. aprila 1955 i Popast: 25*/» na teteznlet. 25*/t oa letalih In 50*/« na ladjah. St. «« — is. aprila 1955 J SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / kU. 5 Ob občinskem prazniku v Središču Razstava obrtniške in kmetijske dejavnosti Počastitev spomina žrtev narodnoosvobodilne vojne Občin;,. ljudski odibor v šču in Ormožu sta naredili ve-Sredižču je določil 11. april za lik raizvoj v sadjarstvu, ven pacije, iz življenja preseljen-cev in borcev. Posebno zanimanje so zbudile slike skupine, ki je bila preseljena v Srbijo, kjer jo je vodil znani bo- Da se oddolžijo spominu žrtev, so se Središčanj. ob svojem občinskem prazniku zbrali pred spomenikom, pred katerega so položili Več vencev. Tu je govoril prvoborec in ljudski poslanec Milko Goršič, ki je orisal težavno pot NOB in OF v Središču. Po svečanosti pred spomenikom je bila Nova turistična na Pohorju postojanka rec Ivan Hanželič kovač iz , " - ,. , , - , , . Središča Dalje so razstavljali f'fvn°clna seja V“.dsk^ga od* tudi letos prvič, praznoval. S radi kaparja obnoviti. Čebe- slike vseh padlih borcev, tal- Jpriw!w »vojim praznikom so Središča- larska organizacija ima 40 če- cev in tistih^ ki so umrli po j k “ dseto obletnico osvobo-ni pokazali, da so velika, na- belarjev s 362 panji, ki so dali taboriščih. Tudi pisma talcev, 1 jV. „oj <*an* g. d.rbpneb»»d».d™vi.„. Sred«..C's"i £i? n deseto obletnico osvobo- so Središčani počastili tudi z vrsto kulturno-prosvet-nih prireditev. Med drugim je kulturno-prosveino društvo >Jože Filipič« uprizorilo igro »Talci«. Tudi slavnostna akademija. pri kateri so sodelo-. vale vse organizacije, je lepo uspela. Uspeh knjižne akcije v Ajdovščini Knjižna akcija je zaradi popustov, ki jih nudi, razgibala mnogo ljudskih knjižnic in šol, da so začele iskati sredstva za nabavo knjig. Tako je tudi šolski odbor osnovne šole v Ajdovščini zaprosil razna podjetja za podpore. Uspeh ni izostal. Ljudski odbor mestne občine je nakazal za vse osnovne šole svojega področja 90.000 din. Tekstilna tovarna je dala 10.000 din, Kmetijska zadruga 8000 din, Elektro-podjetje 2000 din, oficirji ajdovske garnizije pa so zbrali 4580 din. Iz teh sredstev so bile že nabavljene tako potrebne knjige, ki bodo služile mladini v pouk in razvedrilo. Ob svečanostih pred spomenikom predna in vsestransko se raz- lani kljub slabi letini nad 3300 ki so jih pisali tik pred ustrezajoča občina. To svojo de- kilogramov medu. Kmetijsko litvijo, so si gledalci lahko gospodarstvo je pokazalo svojo dejavnost v živinoreji. Na živinorejski razstavi je bilo razstavljenih 196 glav živine pincgavske pasme. Za najboljšo živino so razdelili 240.000 dinarjev nagrad. Prvo nagrado je dobil bik »Nil«, last kme- javnost so lepo pokazali na veliki razstavi. Številnih razstavljenih predmetov je bilo toliko, da so jih komaj utesnili v vseh prostorih gimnazije. Na razstavi so se videli izdelki srediških obtrnilkov. Razstavljal je tudi 761etni sodar Mar-čec. katerga izdelki so zbudili tijske zadruge v Središču. Sre- prebrali. Še in še bi lahko navajali s ie razstave, kar je jasno dokazovalo, da je tudi Središče odigralo osvobodilni borbi vlogo. v narodno-potneimbno Na južnem pobočju Reškega vrha 1156 m v mariborskem delu Pohorja se je razvilo lepo število planinskih in turističnih postojank v pravcato turistično kolonijo, ki ji odgovarja na severni strani pogorja zimsko-športni center pri Koči ob žičnici. (900 m.) Oni koloniji se je sedaj pridružil nov plan-insko-turistični obrat »Dom oddiha Zarja«, tako imenovan po istoimenskem mestnem trgovskem podjetju v Mariboru, ki je novi o-bjekt dogradilo in ga bo odslej tudi upravljalo. V višini 1100 metrov, torej više kot Mariborska koča in za 150 m niže od Ruške koče. stoji dom sredi sklenjenega gozda, ki nepretrgano pokriva sončna pohorska pobočja od turistične kolonije na Reškem vrhu prek Perkovega vrha do Ruške koče 1250 m. Ko dospemo po pohorski avtomobilski cesti, ki je sedaj speljana do Ruške koče, do cestnega odcepka, ki vodi k domovom na Reškem vrhu, zagledamo prvič tudi novi dom v zahodni smeri iik nad zadnjim koncem ceste pod Ruško kočo. Dom je torej, kakor vsi domovi mariborskega Pohorja. neposredno povezan z mestom Mariborom in njegovim industrijskim bazenom, ki mu je v prvi vrsti namenjen. Posebnost novega doma sta njegova sijajna lega in prekrasen pogled na najlepše, dobro ohranjene sklenjene pohorske gozdove in ves po- krajinsko zelo razgibani gor-sik svet med Reškim in Velikim vrhom 134" mv Mnogo potokov in voda je ta svet razsekalo v zverižene hladne jarke in sončne, rodovitne obronke ob njih. Te obronke pa poživljajo svojevrstne samotne kmetije kakor svetli okraski sredi zelenega gozda. Fram-ščica. Polskava. Devina in Bistrica vabijo v vročih poletnih dneh k hladni kopeli ali prhi, koče iu do Ruške koče skoro enako daleč namreč približno eno uro hoda. Višinsko, sonce, gozdni vonj in zrak, lahno hlađenje ozračja prek prelaza Sedovec 1196 m, ki pelje od Zarje v Dravsko dolino, potem pa ti prekrasni razgledi čez pohorske gozdove' do strmih in grebenastih gor južnih apnenčastih Alp (Konjiška gora, Boč, Donat) so velike privlačnosti novega doma. Poleti dozoreva v bližini v gozdovih, ob njihovih robovih in fratah mnogo rdečih jagod, mnogo malin, robidovja, črnic in pa tudi k bistrim slapom ki se brusnjc tudi mnogo užite -»k Visoko ležeče dcma- Rovtartov Šum Bistrice pod latenskim Ančnikovim gradiščem, Sum Framščice pod Mariborsko kočo ter Suma Polskave in Devine. Na svetlem oblem obrastku Žigartovega vrha 1335 m, segajočega do Dravskega, polja, počiva, lasta vičjemu gnezdu podobna, sklenjena vasica Šmartno 1815 metrov visoko. Skoz njo pelje čije. vse v rožah in sadovnjakih, kličejo izletnika kakor stalnega gosta na njegovem sprehodu na obisk in počitek. Ce pa se zanima za stare' spomenike, s: lahko ogleda pri Ruški koči »Arehov grob«, na Šmartnem marmornate plošče z reliefi in latinskimi napisi, v jarkih Polskave in Bistrice metrov visoko. »Koz njo pene stanke siaro-rimskik kam-druga pohorska avtomobilska cesta iz Slovenske Bistrice in njenih vinogradov pod Veliki Dom stoji na umetno nasuti vrh. Tako bi bilo treba samo še nekaj kilometrov nove avtomobilske ceste skoz kata-stralni občini Smrečno in Bojtina in kraji Maribor, Ruška planici z odprtim razgledom na tri strani; na tri strani, proti jugu, zahodu in vzhodu so obrnjena tudi okna njene velike svetle obednice. Tudi mnogo zanimanja med ljudstvom. Tudi obrtniki Josip Borovinšek. Feliks Trstenjak in Ivan jaki so svojimi izdelki dokazali, da se lahko kosajo z velikimi obrati. Mizarska delavnica, krojaška delavnica. mlin. žaga in oljarna so pokazale uspehe v industriji in obrti, ki se v Središču prav dobro razvijata. V kratkem bodo ustanovili še več polindu-strijskih socialističnih obratov. Kmetijski zadrugi v Sredi- diška občina ima najboljšo živino pincgavske pasme v Sloveniji. Ker bodo v bodoče zgradili v Središču plemenilno postajo in ambulanto, se bo tu živinoreja še bolj razvijala. Ker so slavili prvi občinski praznik v okviru desete obletnice osvoboditve, so priredili tudi razstavo gradiva iz NOB, Tu je bilo videti, da je terjala narodnoosvobodilna borba v občini 76 žrtev. Razstavljene so bile razne slike iz oku- Od blizu in daleč K DNEVU ŽELEZNIČARJEV želimo vsem železniškim kolektivom Slovenije obilo delovnih uspehov in uspehov pri utrjevanju delavskega samoupravljanja na železnici. MARIBORSKI ŽELEZNIČARSKI KOLEKTIV. 3031-A ŽELEZARNA ZENICA ZEN CA obvešča svoje potrošnike, da bo v mesecu maju SKLEPALA POGODBE za svojo proizvodnjo zaf material veje 114 za II. polletje 1955. — Pozivamo vsa zainteresirana podjetja, da takoj, toda najkasneje do 20. aprila dostavijo železarni svoje potrebe za material veje 114, specificirane po balansnih skupinah, da bi lahko pravočasno pripravili elaborat za predhodno sklepanje. Za sklepanje za betonsko jeklo dostavite potrdilo investitorja. Zakasnele specifikacije ne bomo mogli obravnavati. MARIBOR Klub prosvetnih delavcev v Mariboru bo priredil 15. aprila v svojih prostorih v Orožnovi ulici predavanje o angleškecn kiparju Henry Mooru, Iti je zadnja leta s svojimi deli zbudil v svetu veliko pozornost. Predaval bo regionalni direiktor konzulata Velike Britanije v Zagrebu g. Thompson ob spremljavi skioptičnih slik. Mestni odbor Zveze borcev v Mariboru je obljubil, da bo dal vsem otrokom padlih borcev — članom Počitniške zveze v Mariboru dnevnice po 300 dinarjev, da se bodo lahko udeležili letovanj, ki jih pripravlja glavni odbor Počitniške zveze Slovenije. To moramo z veseljem pozdraviti, ker bodo omogočene počitnice še večjemu številu mladine. Ker mestni odbor PZ zaradi skromnih sredstev ne more.„.pomagati vsem potrebnim, bi bilo prav' ako bi tudi druge organizacije pokazale takšno razumevanje za mladino. Pri prodaji srečk II. loterije Počitniške zveze Slovenije se je najbolj izkazal Maribor Od 15. januarja do 2. aprila je bilo prodanih 30.000 srečk. Samo družina I. gimnazije je prodala čez 8000 srečk Tudi klasična gimnazija se je izkazala. Izmed okoliških družin pa je na prvem mestu Lovrenc na Pohorju, ki je prodal čez 700 srečk. Glavno zaslugo za dober Izid loterije ima predsednik mestnega odbora Počitniške zveze v Mariboru prof. Gruntar, ki je za to žrtvoval ogromno dela. pa tudi številni dijaki in dijakinje zaslužijo pohvalo, sai so se izkazali kot zavedni člani PZ. IZ TRBOVELJ Te dni poteka 18 let. odkar je bil v hiši posestnika Barliča na Čebinah nad Trbovljami prvi kongres KPS. V počastitev te obletnice in hkrati desete obletnice osvoboditve Zasavja bo v nedeljo. 24. aprila, na Čebinah veliko slavje, pri katerem bo sodelovala tudi delavska godba na pihala »Svobode Center« :'z Trbovelj Ta dan bodo v ta krai pohiteli Hudle iz Za*?or1a. Trbovelj in Hrastnika. PudarH upajo, da bodo lahko tdkrat zopet pozdravili v svoji sredi tudi predsednika Ljudske skupščine LRS tov. Miho Marinka. • V trboveljski dolini se že nekaj tednov vrstijo razne kulturne in druge prireditve v počastitev največjega letošnjega praznika, desete obletnice osvoboditve. Zadnja taka prireditev je bila v torek, 12. aprla, priredilb pa jo je Planinsko društvo iz Trbovelj v dvorani Delavskega doma. Tovariš Janko Blažej je predaval o lepotah v gorah. Predavanje so izpopolnili s skioptičnimi slikami. * V tem tednu je bila v Trbovljah razstava otroških slik. Za razstavo, ki je bila v zgornjih prostorih restavracije »Turist«, je bilo še posebno veliko zanimanje med mla-dino. Šole so priredile kolektivne pgiede. Nekaj dni prej je bila racava tudi v Zagorju. ■ ■ * Po vojni število gostiln v Trbovljah "Äiätno zmanjšalo. Vsi sedanji gostinski obrati so v veliki večini lepo opremljeni in skrbijo za kulturno postrežbo gostov. 2al pa moramo ugotoviti, da v Trbovljah doslej še nimajo niti ene brezalkoholne restavracije, ki bi bila vsekakor potrebna. —Jk. IZ SEVNICE Pretekli teden so se zbrali pionirji _ šahisti iz vseh sosednjih šol na šahovskem tekmovanju. Tekmovali so v treh skupinah. V prvi skupini je zmagala Frančiška Božič, dijakinja gimnazije v Sevnici, v drugi Miha Kranjc, učenec osnovne šole v Sevnici, v tretji pa Angela Jurman, dijakinja ie Sevnice. Ti se bodo v nedeljo pomerili na okrajnem tekmovanju, ki bo na Vidmu. * Turistično olepševalno društvo je že začelo s svojim delom, in sicer z urejevanjem nasadov in drevoreda. Namestili so tudi napise, ki opozarjajo ljudi, naj čuvajo nasade, kajti taka opozorila so v tem kraju za sedaj še nujna. Upamo, da se bodo ljudje po teb opozorilih ravnali. Pionirska knjižnica na osnovni šoli zelo dobro dela, žal pa ji primanjkuje knjig, posebno slikanic. Ta knjižnica obstoja že več let, vodijo pa jo sami pionirji pod vodstvom tov. Simončičeve. Posečajo jo učenci tretjega in četrtega razreda, pa tudi mlajši. — Vseh izposojevalcev je 148, knjig pa samo 152, tako da so skoraj vedno vse knjige izposojene. * Vodstvi kmetijsko-gospodarske šole in tečaja Rdečega križa, ki sta uspešno zaključili pouk že pred mesecem, organizirata za obiskovalce šole in tečaja poučen izlet v tovarno aluminija v Kidričevem. Vsi se izleta, ki ga bodo priredili 21. aprila, zelo veselijo. -ko. Novo mladinsko vodstvo goriške komune Te dni je bila v Novi Gorici prva mladinska konferenca bodoče goriške komune, ki se je je udeležilo okrog 50 delegatov iz občin Nova Gorica. Grgar, Cepo-van in Šempas. O delu v preteklosti Je poročal predsednik začasnega odbora Alojz Leban. Sklenili so, da bodo utrdili mladinske organizacije in tudi politično usmerjali dejavnost mladine v mestu, na vasi in v delovnih kolektivih, v okviru športnih in te-lesnovzgojnih društev pa bodo praznovali prvomajske praznike. Dne 5. maja bodo nastopili tudi na centralni proslavi desete obletnice osvoboditve v Ajdovščini. — Končno so izvolili enajstčlanski komite LMS za novogoriško komuno. Za predsednika so izvolili Alojza Lebana, za sekretarja pa Željka Kumarja. -Jp. Dom oddiha »Zarja« na Pohorju (1108 m) koča, vas Martin in Slov. Bistrica bi bili med sabo povezani po moderni prometni zvezi. Od Zarje je do Mariborske lepo opremljene sobe nudijo E ogled na tri strani, kakor no-ena druga turistična postojanka na Pohorju. Dr. Fran Mišič 0 preskrbi z vodo v Ilirski Bistrici in okolici V Ilirski Bistrici in okolici je preskrba z zdravo pitno vodo zelo pereča. Na področju bodoče komune je sicer 14 vodovodov, ki oskrbujejo z vodo 52.8 odstotkov prebivalcev, toda izmed teh vodovodov jih je bilo 10 zgrajenih že pred prvo svet. vojno, ostali pa so prav tako stari že nad 25 let. Vsi so v glavnem že dotrajali, še posebno za-zaradi tega, ker jih med minulo vojno in prva leta po njej nš nihče vzdrževal. Tako morajo v vasi Dolenje kljub vodovodu LETOŠNJI SEJEM TEKSTILA IN TEKSTILNIH STROJEV bo v Leskovcu od 17. do 24. Julija. Sodeluje vsa domača tekstilna industrija, tuji in domači proizvajalci tekstilnih strojev, barv, untenzilij, kemikalij, itd. Bok prijave za razstavljalce je 15. maj. H€lu$ iršvf orri tipkani „Poročevalec" im üumijskvm Konec leta 1943 so Nemci razpisali 30.000 RM nagrade tistemu, ki izsledi tiskarno, v kateri je zagledal beli dan prvi tiskani »Slovenski poročevalec« na Gorenjskem. Nemcem ni šlo v glavo, kako se je moglo to sploh pripetiti, saj so bili na višku svojih moči in prepričani, da bodo tako kakor Rusijo tja do Moskve, Stalingrada in Krima obvladajo tudi sleherno gorenjsko vas. Razumeli so, da je mogoče na skrivaj razmnožiti kak izvod partizanske literature, toda, da je mogoče tiskati časopis kljub njihovi budnosti, ne, tega niso mogli razumeti. Toda »Poročevalec« je resnično ležal pred njimi in treba je bilo nekaj ukreniti. Zato so razen tega, da so razpisali tako visoko nagrado, vtihotapili med partizane vohune, ki naj bi poizvedeli za tiskarno. Vendar je bila partizanska čuječnost tolikšna, da so bili izdajalci zasačeni že na kurirskih zvezah. Nemci so jim namreč vedeli povedati le približen kraj, kjer naj bi bila tiskarna, in 30 se vohuni v stikanju za njo k sreči sami razkrinkali. Kje pa je bila pravzaprav ta tiskarna, ki si je drznila sredi okupirane in strogo nadzorovane Gorenjske tiskati narodnoosvobodilno besedo? Ali so jo ilegalni partizanski tiskarji namestili v kakem mestu, trgu, Nemcem prav na očeh? Težko boste uganili; tiskarna je bila skrita v opekarni v Radomljah, tičala je globoko v ilovici. Če smo že povedali, kje je bila tiskarna, pa je treba povedati še vhftnejžo stvar, nanireč, kje so Doliskali so ga partizanski tiskarji v radomeljski opekami ob koncu 1. 1943 Legalni partizanski tehniki dobili tiskarski stroj! Najprej je treba omeniti, da je bila kamniška okrožna tehnika, v okviru katere je delala tudi omenjena tiskarna v Radomljah, ustanovljena marca 1943. Ustanovil jo je tedanji sekretar okrožja tov. Marjan, vodil pa tov. Zun. Kot tehnika sta v njej delala tov. Hrast in Zan, kurirsko službo pa sta opravljala Srečo in Branko. V tistem času je okrožna tehnika razmnoževala »Slovenskega poročevalca«, »Kmečki glas« in vseh vrat letake, sčasoma pa so vse tb delale številne rajonske tehnike, ki je bil zanje odgovoren rajonski sekretar, kasneje pa so bile podrejene organizacijskemu vodji, tov. Hrastu. Tov. Hrasta je tedaj v okrožni tehniki zamenjal tov. Samo, po poklicu tiskar, ki pa se že spočetka ni mogel sprijazniti s ciklostilom. Venomer je sanjal o tiskarskem stroju, o pravem pravcatem stroju in dokazoval tovarišem, kaliko manj papirja bi porabili, če bi imeli tak stroj. Nato je nekega dne dejal, da ve za tiskarski stroj, vendar ni povsem gotov, če je še tamkaj, kjer ga je pred leti videl. Tiskarji so sevč takoj pograbili za besedo, tov. 2an pa se je odpravil h Kocjančiču na Vir, kjer naj Di bil po Samovem pripovedovanju stroj. In res: stroj je bil tam, vendar je bil tako težak, da ni kazalo drugega, kakor da ga tiskarji razstavijo in po delih znosijo v svoje skrivališče. Rečeno, storjeno; tiskarski stroj, težko iin široko napravo, so demontirali in jo skrivaj po kosih znosili v bližnjo vas, kjer so jo začasno skrili v slami. Janče Sraj je nato privolil, da so strojne dele prenesli v radomeljsko opekarno, oziroma v luknjo, ki so jo prej izvrtali v ilovico. Gradnja bunkerja in druge priprave za tiskanje so se tolikanj zakasnile, da je prvi tiskani izvod »Slovenskega poročevalca« uzrl beli dan kasneje, kakor so to nameravali ilegalci, vendar dovolj zgodaj, da je ta edinstveni dogodek zbudi) hudo jezo tistih, ki nanj niti v sanjah niso računali. Konec decembra je skrivna partizanska tiskarna stekla, za svoj rojstni dan pa dobila tudi že omenjeno visoko ceno, 30.000 RM. Kakor pa je bilo že rečeno, nemški vohuni in visoka nagrada niso mogli nič opraviti, tiskarna se je nenehno razvijala in izpopolnjevala. Ko je bila v polnem obratu, tov.. Samo že ni zmogel več dela in morali so vskočiti tov. Domen kot stavec, nato pa še dva tovariša in sicer Maks za strojnika in Živko za stavca. Roman in Vido sta bila tedaj kurirja, obenem pa še intendanta. Tudi za kolportažo je bilo poskrbljeno, malone kakor v vsakem pravem časopisnem podjetju. Zanjo je najprej skrbela tovarišica Katja, po njenem odhodu pa dekle z imenom Pikca. Tudi kuharico so imeli kamniški ilegalni tiskarji. Ker svojih delovnih mest niso zapuščali oziro-ma, ker bi bilo to nespametno in nevarno, je za njihove želodce marljivo skrbela tovarišica Vejca. Kakor vsaka partizanska zakonspirirana postojanka, je tudi kamniška okrožna tiskarna imela svojega obveščevalca v osebi prizadevnega Krta, za nekakšnega šefa transporta v današnjem pomenu besede pa so tiskarji postavili tov. Jesena, ki je skrbel za brezhiben dovoz materiala. To je bilo v kratkih besedah vse osebje tiskarne 7-A, ki je bila pripravljena sprejeti vsa naročila in jih sevč, tudi v najkrajšem času izgotovila. Vendar so potrebe stalno naraščale in je bilo treba misliti na razširitev obrata, oziroma na ustanavljanje novih tiskarn. Pred tehniki so se odprle nove možnosti, kakor hitro so zvedeli za stroj na električni pogon (avtomat), ki ga je premogel tov. Veit na Viru. Treba se je bilo dogovoriti z gospodarjem, če bi ga prostovoljno odstopil, kar pa ni šlo povsem gladko. Končno, ko so vse ovire padle, so tehniki stroj odpeljali in ga namestili v Celerjevo hišo pri Sv. Trojici. Smola je bila le v tem. da ta hiša, kakor tudi vsa vas, ni- sta imela elektrike in potemtakem stroj ni mogel delati. Višek drznosti in preziranja vsakršne nevarnosti je bil potem dogovor med tiskarji, gospodarsko komisijo in električarjem, da bodo v dve vasi napeljali elektriko, ki vaščani o njej niti niso vedeli, za kakšne namene bo uporabljena. Elektrika je bila tu, tiskarska domiselnost pa si je pred tem priskrbela še en tiskarski stroj iz Jubove tovarne v Dolu pri Ljubljani. Tega so prenesli k Sv. Trojici, da bi zabrisali sled za električnim avtomatom. Skrbi za stroje je bilo s tem konec, vprašanje je bilo zdaj, kje dobiti črke. Tov. Veit je preskrbel mnogo tega materiala, tako da se je moral zelo omejiti v delu, ki ga Je imel doma. Kljub temu črR hi bilo dovolj za dva stroja. Ni kazalo drugega, kakor obrniti se po pomoč v Kamnik, k tov. Vodniku. Ta je po končnem prigovarjanju material obljubil, vendar s pripombo, naj pridejo tiskarji sami ponj v Kamnik. Hočeš nočeš so se le-tl res podali v sredo švabskega gestapovskega gnezda, dvignili črke tn jih srečno pripeljali na dogovorjeno mesto. Preostala je še dobava materiala: tega so tiskari! dobili v Bonačevi tovarni 10.000 kg ga je bilo! Zaloge so bile dopolnjene, ko je prispela še barva in drug material. Tega sta priskrbela tov. Veit in Vodnik, fiekaj pa so ga dobili tiskarji-ilegalci celo iz Maribora, od tovarišice Toske. Kaj pa kadri? Teh se Je v kratkem nabralo dovolj, tako da sta v začetku mala stekla oba tiskarska stroja. Delo tiskariev iz kamniškega okrožja je bilo celo razstavljeno na prvem kongresu novinarjev v Metliki. Centralna partizanska tiskarna na osvobojenem ozemlju je bila o delovanju te gorenjske tiskarne dokaj slabo obveščena. Za njen obseg delo gorenjskih tiskarjev tudi ni utegnilo mnogo pomeniti, toda med pogoji njenega delovanja in njenimi uspehi ter okoliščinami, v katerih je poslovala kamniška okrožna tiskarna je bila velika razlika! Kmalu zatem, ko je bila omenjena centralna tiskarna obveščena o delu gorenjske okrožne tiskarne, je bila slednja priključena Centralni tiskarni na Dolenjskem in njej neposredno podrejena. Poslej so naročila in potrebe stalno naraščale, zaradi česar je. Gorenjcem v pomoč prišel tov. Gojmir, ki je kot strokovnjak mnogo prispeval k Izboljšanju gorenjskih tiskarn In kasneje prevzel tudi vodstvo nad njimi. Končno so se vse partizanske tiskarne preselile na osvobojeno ozemlje, v Gornji grad. Pri nabavnem oddelku so bili zaposleni tov. Ivo, tov. 2an, tovarišica Toska, članica Centralne tehnike, Trbovc kot kurir in Marta kot kuharica. Vsi ti so zalagali s papirjem tiskarne v Gornjem Gradu in tehnike v kamniškem okrožju, presežke pa so pošiljali na Dolenjsko. Tako so tjakaj poslali okrog 10.000 kg tiskovnega papirja. 50.000 cigaret, več sodov bencina, 500 kg barve za tisk, mnogo sanitetnega materiala in končno še 10 konj. (Iz spominskega gradiva tov 2ana povzel in prikrojil N. 2.) uporabljati vodo iz močno onesnaženega potoka, ker je vodovod v razpadajočem stanju. Le malo na boljšem so tudi v drugih krajih, kjer imajo vodovode. Tudi mestni vodovod v Ilirski Bistrici bi bilo treba čimprej obnoviti, ker so cevi že zelo slabe in ponekod položene pod kanalizacijo. Res je, da lahko postanejo slabi vodovodi mnogo bolj nevarni kakor pa slabi vodnjaki ali kapnice, ker se vodovoda pač poslužuje mnogo več ljudi, in če nastane okužba vodovoda, oboli neprimerno več prebivalcev, kakor pa pri okužbi posameznih vodovodnih naprav. Nič manj rožnato ni stanje po vaseh, kjer niihajo vodovodov. V Novokračinah uporabljajo vodo iz treh potokov, ki tečejo skozi vas in so zato seveda močno onesnaženi, in so v tej vasi nastala vsako leto obolenja. Zaradi neurejene preskrbe z vodo se na tem področju že vsa leta po vojni pojavljata tifus in paratifus, celo v obliki manjših epidemij, ki so jih s skrajnimi napori zdravstvene službe vedno uspešno zatrli. Zato je naša oblast v mnogih krajih posvetila posebno pozornost ureditvi preskrbe z vodo in so tako predvsem lani dosegli prav lepe uspehe. S pomočjo Rdečega križa in sanitarne inšpekcije so popolnoma prenovili vaški vodovod v Trpčanih, napeljal: vodovod v naselje na Briščah pri Podgraiah in v vas Rečico, podaljšali vodovod po Rozmanovi ulici v Ilirski Bistrici itd Po raznih vaseh so popravili :n uredili tudi več javnih vodnjakov. Letos se obeta na tem področju prav tako precejšnja dejavnost, saj nameravajo poleg manjših asanacij napeljati tudi vodovod v Sela pri Zavičaii, podaljšati vodovod v Jelšanah in drugod. V občini Jelšane nameravajo začeti gradnjo vodovodov za vas Novokračine in Dolenje, za kar pa mora tudi okraj priskočiti na pomoč s potrebno dotacijo. Z republiškimi sredstvi bodo nadaljevali pripravljalna dela za gradnjo vodovoda Ilirska Bistrica — Starod, ki bo dajal zdravo pitno vodo tudi nekaterim vasem v okolici Ilirske Bistrice. P- P. IZ RADOVLJICE Na pobudo mestnega odbora Socialistične zveze pripravljajo v RadovlUci ustanovitev Društva prijateljev mladine. Društvo bo ob sodelovanju staršev in vzgojiteljev vplivalo na vzgojo mladine. Društvo bo tudi skušalo pridobiti člmveč praktičnih in vzgojnih sredstev, vso skrb pa bo posvetilo tudi Izobraževanju pošol-ske mladine, družinski Vzgoji in tisti mladini. Id živi v moralno in socialno ogroženem okolju. Ustanovitev Društva prijateljev mladine v Radovljici narekuje nujna potreba po usmerjanlu «niške in pošolske mladine. M« S« Mnogo, a še premalo Nad 37 milijonov za socialno ogro žene in onemogle — Več socialnih delavcev — Ozdravljeni alkoholiki ne dobe zaposlitve Človek počasi ostari, postane nadložen, izgubi prožnost duha in telesa. Ce ima gmotna sredstva, laže prenaša nadloge in težave, ki jih prinaša neizbežna starost, drugače pa je za tistega, ki tega nima. Toda, pri nas je skupnost poskrbela tudi za take ljudi, za izvendomsko zaščito starih, onemoglih in socialno ogroženih oseb. Tako je svet za socialno varstvo MLO v Ljubljani izdal lani samo za socialno podporo 37,974.000 din, medtem, ko je 862 podpirancev dobilo izplačanih 24,692.000 din. Toda ne samo stari, onemogli ljudje, temveč tudi otroci in bolniki, ki boluje,o na TBC, a nimajo zadostnih sredstev za zboljšanje hrane, so deležni skrbi in podpore socialnega skrbstva. Tako poskrbijo njegovi organi za tiste otroke, katere niso zmožni preživljati starši sami. Za te vrste podpor je svet za socialno skrbstvo pomagal lani v 167 primerih, ko je izplačal 7,690.000 din. Prav tako je svet priskočil na pomoč posameznim abonentom, ki se hranijo v zdravstvenih menzah MLO tako, da je menzam izplačal 12,200.000 din. Kljub vsem uspehom je v okviru dela na socialni zaščiti cu. oslih oseb še vedno vrsta pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Pokazalo se je, da bo treba čim več delati na terenu samem in ne toliko v pisarni. Poseben problem predstavi,ajo mlajši ljudje, ki pridejo po prestani kazni znova v prostost. Kijub temu, da so polnoletni, so vendar v teh letih potrebni posebne pozornosti in vzgoje. To so večidel otroci iz raznih moralno ogroženih družin ali pa sirote brez staršev. Ko se znajde - i 'i ’•' ‘-•’•-ir iim- nikogar, h kateremu bi se zatekel, nima kaj jesti, kaj obleči. Za tako mladino bi bilo nujno potrebno neko zatočišče, kjer bi znova našla pravo pot, saj bi ji tamkajšnji vzgojitelji poiskali tudi zaposlitev in dali nadaljnje smernice za pot v pošteno življenje. Tako je s fanti in dekleti, le da se ta ob takih razmerah vdajajo prostituciji. Posledica tega so pogosto nezakonski otroci. za katere je treba spet plačati v dečjem domu težke denarje, kajti mati navadno izgine ali pa nima zaposlitve. Tako žensko se tudi marsikdo boji sprejeti v službo zaradi njene preteklosti. Prav tako se branijo razna podjetja sprejeti v službo ozdrevlienega pPanca, čeprav se ne vdaja več pijančevanju. Njegovi znanci, poklicni tovariši in f’-’odalaVi eledajo v njem še vedno notoričnega pijanca, kar Aluminijasto posodo osnažimo s presejanim pepelom od drv. Kadar začutimo, da se nas loteva nahod, močno nadišavimo žepni robček s parfemom ali s kolonjsko vodo. Večkrat Je ta ukrep za preprečitev nahoda uspešen. Lepo operemo volno, če skuhamo 100 gr bršljanovega listja v 101 vode. Tekočino pred uporabo precedimo. vzbuja v njih nezaupanje do njegovega dela. Toda prav pijančevanje se vedno bolj širi zlasti med mladino, ki postane alkoholu podvrženim ljudem že vsakdanja potreba. Potrebno bi bilo, da bi se taki ljudje obvezno zdravili, po njihovem ozdravljenju pa jim bilo treba preskrbeti primerno zaposlitev, kar zopet spada v okvir dela socialne zaščite odraslih oseb. Doslej se je pokazalo, da so metode dela na tem področju socialnega varstva še prepogoste, saj razen podeljevanja socialnih podpor še nismo prešli na uspeš- nejše preventivne ukrepe. Socialna zaščita takih oseb bi se znatno zboljšala, če bi bilo več socialnih delavcev, ki bi delali na tem področju. V sedanjih razmerah pa je to delo dokaj težavno, kajti vsak primer zase zahteva mnogo časa, za kar pa ni dovolj strokovnih uslužbencev. Kljub vsem pomanjkljivostim in težavam pa je vrsta ljudi v Ljubljani, ki najdejo v težkem položaju razumevanje in podporo pri svetu za socialno varstvo in ki nedvomno tudi znajo ceniti to dragoceno pomoč. Kako šivamo perlon Za šivanje tovrstnega blaga uporabljamo zelo tanek perlon sukanec. Važno je, da so vsi deli šivalnega stroja, ki pridejo v dotik s tkanino, gladki. Ko nehamo šivati, ne smemo nit odtrgati, temveč jo poševno odstrižemo. Niti tudi ne smemo močiti ali vrteti. Spodnja nit naj bo finejša in ne preveč napeta. Perlon tkanino nikdar ne kombiniramo z drugim materialom. To največ zaradi tega. ker se perlon hitro posuši, drug material pa počasneje in bi ga morali potem še likati. Kadar operemo obleko ali bluzo iz perlon tkanine, jo obesimo še čisto mokro, ker se s tem bolj zravna. Ce je pa res treba likati, potem uporabljamo zmerno topel likalnik Med likalnik in samo tkanino pa položimo navlaženo krpo. Perlon tkanine ni treba pred pranjem namakati. Zadostuje hladna ali mlačna voda in dobro pralno sredstvo. Ni ga tudi treba preveč namiliti, temveč ga v vodi samo splakujemo: Nato ga dobro izperimo in iztisnimo. Perlon tudi ne smemo ožemati in ne sušiti na soncu ali pri peči. P. H. 3CvacQanu m..; S;A Na spodnjih skicah bo prav gotovo vsaka izmed vas, drage bralke, našla tudi kaj za svoj okus in postavo. Za preveč vitke postave je primerna ta obleka, s pelerino. To je pravzaprav ovratnik, ki istočasno služi za rokave. V pasu tesno oprijet ži votec se z nabranim šivom razširi v bogato krilo, ki daje videz močnejše postave. Če ste morda premajhni, potem si izberite tole obleko iz lahke tkanine. Kaj vas bo v njej napravilo višje? Podolgovate črte in vrsta spredaj zapetih gumbov. Posebno mikaven je preprosi ovratnik z žametasto pentljo- I li Tako ukrojeno obleko pa si lahko privošči tista, ki misli, da ne spada k nobeni zgoraj omenjeni vrsti. Morda vam dela vaša teža preglavice pri izbiri oblek. Odločite se za obleko takega kroja, kot jo vidite na zgornji sliki. Ravno rezana jopica z velikim ovratnikom, prostornimi žepi in tričetrtinskimi rokavi vam bo zakrila morda preveč poudarjene boke. Če ste malce preveliki, je poleti za vas najbolj priporočljiva šantung obleka eery barve. Dvakrat prekinjena linija gornjega dela ter široko plisirano krilo vas napravijo manjše. Priporočljiv je tudi žep na eni strani. Tale Učna kvačkana bluza bo prav gotovo marsikateri bralki všeč. Ni samo zelo lična, temveč tudi zelo praktična. Dobro se pere in prav lahko zlika in Ima še to vrlino, da sl jo lahko napraviš sama s prav malo truda In veliko dobre volje. Potrebuješ bel kvač-kanec št. io ali kvačko za bombaž št. 9. Kvačkaš bluzo v enotnem vzor- fb 10 Sfi BLUZA vrsti toliko časa, da Imaš v sredi še 10 cm. PREDNJI DEL: (zunanji del). Nasnuješ 50 verižnih pentelj in delaš v vzorcu 8.5 cm visoko. Takoj v naslednji VTSti dodaš porazgubljeno še 8 vzorcev, skupno ■ Afc 2Đ :« 6,5 \6> >7 8.S rr J>5 S h a. sr cu, le prednji del ima na vsaki strani kvačkano čipkasto borduro. OPIS VZORCA: Ena verižna, en stebriček zaboden v šesto verižno pentljo, en stebriček zaboden v tretjo verižno pentljo, dve verižni, en stebriček zaboden v isto pentljo kot zadnji stebriček, en stebriček zaboden v tretjo verižno pentljo, dve verižni, en stebriček zaboden v isto pentljo kot prejšnji stebriček. To se ponavlja v vseb vrstah. Pri vsaki drugi vrsti pa moraš paziti, da vzorec začneš tako, da bosta oba stebrička, ki Jib zabodeš v Isto pentljo zabodena tam, kjer sta tudi v spodnji vrsti skupaj. OPIS ČIPKASTE BORDÜRE: 9 verižnih pentelj združi v krog, napravi 4 verižne pentlje, delo obrni in zabodi v ta krog 24 stebričkov, nato 4 verižne in obrni. V vsak drugi stebriček napravi en stebriček in l verižno, to ponavljaj 12 krat, delo obrni, kvačkaj tri verižne in zabodi v spodnji prostor med obema stebričkoma z gosto pentljo; to ponavljaj 9 krat. Sedaj napravi 9 verižnih pentelj ln jib vbodi v skrajni stebriček, V ta nastali krog ponavljaj vzorec od začetka. ZADNJl DEL: Nasnuješ 177 verižnih pentelj t. j. približno 35 cm. Delaš v vzorcu 22 vrst t. j. ca 8.5 cm. Nato dodaš takoj, v eni vrsti porazgubljeno 19 vzorcev. Naraščaš tako, da vbodeš po dvakrat v eno verižno. Naraščaj še na vsaki strani zadnjega dela tako, da vsakih 4 cm dodaš na konca vrste po 1 vzorec. Pri višini 43 cm začni s snemanjem za ramo. Snemaš tako, da v 10 vrstah na vsaki strani rame pustiš 1 vzorec, delo obrneš in kvačkaš nazaj. Snemaš v vsaki PREDNJI DEL (srednji del). Nasnuješ 44 verižnih pentelj in kvačkaš 8.5 cm za rob v vzorcu. Takoj v naslednji vrsti dodaš porazgubljeno še S vzorcev. Notranja stran, kjer pridejo gumbi oz. gumbnice ostane ravna brez na- Zdravnik svetuje M. M. Maribor. Izvenmatemič-na nosečnost lahko nastane na način, kakor ga omenjate, vendar so to tako redki primeri, da na splošno ne pridejo v poštev. Brez kakih vnetnih sprememb ali prehodnih katarjev v jajcevodih lahko pride do izvenmatemdčne nosečnosti tudi v manj razvitih jajcevodih ali če so ti dolgi ali močneje razviti kakor navadno in je zaradi tega prehod jajčeca oviran. V večini primerov, gotovo v več ko 90*/*, pa je iskati vzrok izvenmatemične nosečnosti v vnetju jajcevodov ali v vnetnih spremembah v okolju, ki pritiskajo na jajcevode in jih tako napravijo teže prehodne. Vaše pripombe izvirajo gotovo še iz časa, ko je prevladovalo mnenje, da je večina primerov izven-matamične nosečnosti posledica gonoroičnega vnetja rodil. Se pred dobo antibiotičnih sredstev je bil ta odstotek res visok, do 70*/a. Zato je razumljivo, da so mnoge osebe, pri katerih se je ugotovilo, da gre za izvenmater-nično zanositev, čutile prizadete in so na vse kriplje skušale dokazovati nespecifičnost vzroka za ŠOLA ZA STARŠE Prellen si oprta torbico... Znano je, da se začne vzgoja otroka že prvi dan njegovega življenja. V prvih treh letih obstoja vzgoja pravzaprav v tem. da navajamo otroka na red. Dojenček dobi ob določeni uri hrana, ob določeni uri aa previjamo in kopamo, peljemo na sprehod, ob določenih urah spi. Ko malo odraste, mu določimo tudi čas, ko se z njim ukvarjamo itd. Z vsem tem uravnavamo otrokovo življenje po nekem redu in s tem ga vzgajamo Ce je vzgoji otroka v prvih letih predvsem v tem, da ga navajamo na red — ker v tej dobi je o.rok še premajhen, da bi ga mogli vzgajati v pravem pomenu besede, to se pravi, da bi mu dopovedovali in ga prepričevali — postane vzgoja triletnega otroka še zahtevnejša. V razdobju od starosti kakih treh let pa do dne, ko gre otrok v šolo, mora družina otroka toliko vzgojiti, da je pripravljen za sistematični razvoj. ki mu ga nudi šola. Predvsem jr seveda dolžnost Staršev, da poskrbe za to, da je otrok zdrav, kr.-.tfik in vsestransko telesno razvit. Popolnoma ja+io je, da ima krepak in zdrav otrok tudi večje du- ševne sposobnosti kot bolehen in slaboten otrok. To je zu otrokov uspeh v šoli zelo važno. V zvezi s tem je treba po udariti, da je zelo zgrešeno ravnanje staršev, ki silijo otroke prezgodaj r šolo. Pri nas je bilo že mnogo razprav o tem, kdaj naj bi otrok začel obiskovati šolo. V raznih deželah na svetu je to različno urejeno. V Angliji n pr začno lalček otroci hoditi v šolo s petim letom. Toda ne smemo pozabiti, da imajo v Angiiji drugačen šolski sistem kot pri nas. Prva dva razreda sta pri njih pravzaprav to, kar so pri nas vrtci Ker mi še nimamo dovolj vrtcev, ne moremo predpisati šolske obveznosti s petimi leti. Zato je pri nas v veljavi zakon, po katerem začne hoditi otrok v šolo s sedmim letom starosti. Psihologi so tudi ugotovili, da je otrok šele s sedmim letom dozorel za sistema- Kam bo rf''- tično delo. S tem seveda ni rečeno, da ni izjem. Tudi s šestimi leti so nekateri otroci tako telesno in duševno razviti, da zlahka delajo v šoli. Vendar pa splošno velja, da je za otrokov razvoj in uspeh škodljivo, če ga prezgodaj pošljemo v šolo. Poleg tega, da mora imeti otrok za učenje neko telesno kondicijo, mora prinesti otrok v šolo že tudi osnovne pojme kulturnega obnašanja in življenja. Starši na to mnogokrat premalo pazijo. Sedemletni otrok se še ne zna sam oblačiti in slačiti, ne zna uporabljati robca, ni navajen na umivanje rok itd. K temu spada tudi navajenost otroka na pozdravljanje, na uporabljanje besedice »hvala« in »prosim« in vse tisto, kar je nujno za življenje otroka v družbi svojih sošolcev. Življenje otroka v razredu, to je v kolektivu, postavlja predenj že precejšnje zahteve. Družina je tista, ki mora otroka oborožiti, da bo tem zahtevam kos, da bo njegovo obnašanje tako, da bo med svojimi tovariši priljubljen. Zato je prav, da navajajo starši otroka na življenje v družbi že precej prej, preden se vključi v šolski kolektiv. Družba otrok primerne starosti je otroku potrebna tudi za ringov umstven razvoj. V družbi začne otrok opazovati, čustvovati in razvijati svoje sposobnosti s tem, da se vključi v igro. Opazovanje pojavov oko-<-ohp rja navaja na razmiš- ljanje in vpraševanje in s tem ko otroku odg war jamo, mu bogatimo znanje in domišljij o. V družbi se otrok tuii nauči podrejati in uveljavljati, nauči se tovarištva in prijateljstva. Vse to mu je za življenje potrebno. Dolžnost staršev je tudi, da otroka že v predšolski dobi navajajo k delavnosti. Otroku je treba od časa do časa dati kako delo in ga učiti odgovornosti za to, da tisto delo opravi. Delo mora biti seveda v skladu z otrokovimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi: Ko hodi otrok v šolo, mora biti že toliko navajen k delavnosti, da sam skrbi za svoje šolske potrebščine, da se zaveda dolžnosti, ki jih ima do šolskih nalog, da sam vzdržuje red v svoji torbici in predalu. Seveda je pri vsem tem potrebna kontrola staršev, toda nič več kot to. Otrok naj sam spiše nalogo, si pripravi stvari za v šolo itd. Pri vsem tem mora otrok samo čutiti, da se oče in mati zanimata za to, ali je svoje dolžnosti opravil v redu ali ne. Ne sme se pa zanašati na pomoč mamice ali očeta. Le tako se bo otrok razvil v samostojnega človeka, ki bo znal tudi brez pomoči staršev opravljati svaje dolžnosti Poleg dolžnosti do šole, je prav, da Ima otrok tudi neke dolžnosti do doma. Ce hočemo, da bo doma prijetno in lepo, morajo k temu nekaj prispevati vsi člani družine. Naj se že otmk navadi na to. da za Imaš 24 vzorcev. Sedaj kvačkaš tako, da na vsakih 4 cm na zunanji strani dodajaš po l vzorec. To naraščanje ponoviš 6 krat. Za ramo snemaš kot pri hrbtu. izvenmatemično zanosite v. Dandanes pa vemo, da so lahko tega pogosto krivi čisto nedolžni prehladi in katarji najrazličnejše vzročnosti, bodisi, da imajo svoj izvor v nezadostni pozornosti in higieni tako rekoč pubertetnih deklic ali pa so prehladi v poznejši dobi posledica nezdravega življenja žena. TONE o. IZ LJUBLJANE. Opisane motnje so znak neke vrste seksualne nevrastenije. Zdravljenje je navadno uspešno, če ne gre za osebe, ki so že po konstituciji živčno preobčutljive. Taka nevrotična stanja zdravimo s psihoterapijo, z raznimi zdravili, s fizikalnim, klimatskim zdravljenjem, predvsem pa s spremembo okolja itd. Zdravljenje nevrotičnih stanj mora biti individualno, ker sestoji iz zdravljenja najvažnejših znakov, razen tega pa je v veliki meri odvisno od splošnega telesnega in duševnega stanja. Svetujem Vam, da se obrnete na posvetovalnico za duševno higieno v fužinskem parku pred vhodom bolnišnice v Polju. raščanja. Na nasprotni strani pri vložku pa začneš pri višini 17 cm s snemanjem. Snemaš na vsakih 2 cm 1 vzorec. Pri višini 41 cm pa snemaš za vratni izrez. Snemaš tako, da v vsaki drugi vrsti spustiš l vzorec na koncu vrste tako dolgo, da nimaš več pentelj. OVRATNIK Za ovratnik nasnuješ verižne pentlje iz vratnega izreza in kvačkaš goste pentlje 16 vrst. Delo izgotoviš tako, da ob rokavnem izrezu obkvačkaš 5 vrst gostih pentelj. Na strani, kjer pridejo gumbnice oz. gumbi, obkvačkaš z gostimi pentljami dve vrsti, nato napraviš porazgubljeno 13 gumbnic. Te napraviš tako, da kvačkaš 5 verižnih pentelj, preskočiš 5 gostih pentelj spodnje vrste. V vrsti nazaj grede kvačkaš zopet goste pentlje čez vse pentlje. Na nasprotni strani prišiješ 13 gumbov. Čipkasti vzorec kvačkaj v dolžini bluze, nato ga zašiješ med prednje dele. Zašiješ še stranske šive in robove na ramenih. Martina Otroška paraliza ni več neozdravljiva V našem listu smo že pisali o zdravilu proti otroški paralizi, ki ga je izumil ameriški znanstvenik dr. Jonas Salk. Številni poskusi so pokazali, da je zdravilo zelo učinkovito in ga bodo začeli proizvajati v večjih količinah. Računajo, da bo količina cepiva, proizvedena v letošnjem letu, zadostovala za cepljenje 30 milijonov otrok, ki jih bo zaščitila pred to strašno boleznijo. Tudi v Evropi so začeli izdelovati serum proti otroški paralizi in sicer v Franciji. Predstojnik virusnega oddelka v Pasteurjevem zavodu dr. Lepine je izdelal tak serum, ki je nastal v tesnem sodelovanju z ameriškim znanstvenikom, le da je prilagojen pogojem, v katerih se razširja otroška paraliza v Evropi, ki so malce drugačni kot v ZDA. Tu je tudi otroška paraliza mnogo bolj razširjena bolezen kot v Evropi, saj je n. pr. v Franciji zbolelo leta 1953 na otroška paralizi 1834 ljudi na 42 milijonov prebivalcev, med-.tem ko jih je v ZDA isto,leto obolelo kar 58.090 na 150 milijonov prebivalcev. - Z novim serumom bo človeštvo zavarovano proti tej bolezni, ki si izbira vedno večji krog svojih žrtev. prijeten dom ni dolžna skrbeti samo mati, ampak da mora po svojih sposobnostih k temu doprinesti tudi on. S tem, da navajamo otroka k delavnosti, mu krepimo tudi njegovo voljo in samozavest, razvijamo njegovo osebnost. Kadar naložimo otroku kako delo, ne smemo pozabiti, da je otrok tudi človek s svojo voljo in hotenjem, da se že pred-šolsl ’ otrok zaveda svoje osebnosti in ga prav tako kot odraslega boli, če jo žalimo. Naj opravi kako delo po svoje, ne natančno tako kot bi hotela mamica. Otrok je vsak zase svoja osebnost in to v raznih razdobjih različna osebnost. Ce bi hoteli starši ali vzgojitelji otroka v šoli dobro poznati, bi ga morali opazovati in študirati v vseh njegovih razvojnih dobah. Za to imamo eni in drugi žal premalo časa, čeprav bi bilo za pravilno vzgojo to nujno potrebno. Dolžnosti staršev do svojih otrok so torej že v predšolski dobi precejšnje. Čeprav daje tudi šola otroku neko vzgojo, vendar je v vzgoji otrok važnejša družina kot šola. Sola daje otroku predvsem znanje, ki mu je za življenje potrebno. Toda sanio znanje ni dovolj. Potrebna je tudi vzgoja. Vzgoja pa je še vedno predvsem d rokah staršev, saj ni noben vzgojitelj tako blizu otrok kot oče in mati, ki ga spremljata od rojstva do dne, ko se vključi s svojim delcnn v družbeno stvarnost. ibshušitb Ribe v marinadi Tri četrt kilograma rib, 10 dekagramov olja, 1 velika čebula, 1 koren, 1 gomolj zelene, korenino peteršilja, lovorov list, vršiček rožmarina, 2 žlici paradižnikove mezge, pol limone ali žlico vinskega kisa, lahko dodamo tudi četrt litra belega vina in 3 dekagrame moke. Sardele, sardine, osliče ali katero koli ribo očistimo, operemo, osolimo, pomokamo na obeh straneh in opečemo na vročem olju. Zelenjavo očistimo in jo nastrgamo na strgalniku kot repo za kisanje. V olje, ki nam je ostalo od pečenja rib, stresemo zelenjavo in jo nekaj časa pražimo. Dodamo še rožmarin, lovorov list, poper, paradižnikovo mezgo in na rezine narezano limono. Vse skupaj zalijemo z vinom in prevremo. Prilijemo še 2 del vode in kuhamo 5 minut. Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za imenovanje direktorjev pri okrajnem ljudskem odboru Koper mesto DIREKTORJA obrt. podjetja »Sok« v Pirana — izdelovanje brezalkoholnih pijač. — Pogoji: srednja strokovna izobrazba s prakso v izdelovanju brezalkoholnih pijač. Plača po tarifnem pravilniku. — Kolkovane ponudbe dostavite komisiji za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Koper. « Kino Union, 16. IV. Riše MIKJ MUSTER Trgovinska zbornica za LRS v Ljubljani, Odbor za založništvo, podaljšuje razpis za sestavo in splsanje šolske učne knjige za predmet »Blagoznanstvo« za potrebe vajenskih šol trgovinske stroke do 30 Junija 1953. Novi pogoji so interesentom na razpolago pri Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani. Odbor za založništvo pri TZ za LRS. SLOVENSKI P0E0CEVÄLEC /«*•»] Indifuuske zgodbe & COOPRA mm___i __TZ za Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje jugoslovansko-norveškega filma KRVAVA POT Milan Miloševič, Milivoje Zlva-"j Ule Isene, Tom Telefsen, Adreas Bjarke' Distribucija: Vesna film, Ljubljana i fansni •UNION«: premiera jugoslovan- skega filma •Koncert«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl, vlogi: Nada Škrinjar In Miroslav Petrovič. v soboto ob 22 bo premiera Ju-goslov.-norv. filma »Krvava pot«, »KOMUNA«: amer. film »Najboljša leta našega življenja«. Tednik. Predstave ob 15, 18 in 21. V gl. vlogi: Myrna Ik>y in Frederic March. po 89. in 90. členu Uredbe o usta- ( .sluga*, ital. film »Bandit Mu Velika Kača je nato povedal, da je slučajno odkril dove Mingov in jim nato sledil do njihovega taboriš, a. Potem se je potikal okrog jezera, dokler ni zagledal barke in prepoznal na njej Ostrostrelca. Nenadni n. pad Indijancev pa je tndi njega presenetil ln sklepal j da morajo biti zelo številni. Natty ga je vprašal, ali je v taborišču videl kakšne ujetnike. Velika Kača je povedal, da je Vah-ta-vah, svoje dekle, samo slišal, tlel pa da je enega starejšega in enega mlajšega f,'ega ujetnika, g katerima so Mingi še kar lepo ravnali. 38. Mirno so Se vozili dalje proti Tomovi domačiji, tedaj pa so iz teme nenadoma zaslišali pljuskanje in takoj nato so zagledali obrise čolna. V njem je sedela Hetty in se kljub vsemu klicanju naglo oddaljevala. 9e preden so lahko okrenili težko plovilo, je že dosegla breg, skočila iz čolna in ga potisnila nazaj na jezero. Sestra jo je rotila, naj se vrne, Hetty pa je le zaklicala, da rre reševat očeta, In izginila v gozdu. Natty je šel po njen čoln, nato pa se se težkega srca vrnili v Tomov grad, saj ga niso mogli pustiti brez obrambe. 39. Hetty je tačas pogumno prodirala skozi obrežno goščavje in bila je že precej daleč, ko je nenadoma začutila na rami lahen prijem, prijazen dekliški glas pa jo je sočutno vprašal: »Kam greš? Rdeči možje so neusmiljeni!« Bila je Vah-ta-vah. Prijela je Hetty za roko in jo odpeljala vstran, da ju ne bi kdo zasačil. Kmalu sta se sporazumeli. Hetty je z grozo Izvedela, da je njen oče prejšnji večer napadel ravno Vah-ta-vah. Toda Indijanka je bila vseeno pripravljena pomagati pri njegovi osvoboditvi, ko je slišala, da je njen ljubi na Tomovi barki. nEvni vesti UMRLI KOLEDAR P£iiLjx, Lo. aprila: Helena. •:ies poteica 14 let od dneva, j .e viaoa jtraljevine Jugoslavije . . :uiuaia piea tiaisticn-au na-. —ci m skupaj s üraijtin po-..;a iz ae^cie. Kraljevska voj-:.va j c odložila orožje, ooj za svo-pa je začelo neoooioženo -lOStVO. * .5. aprila 1452 se je rodil veliki . Janški sUkar Leonardo da \ mci. * ' Ur. Kocijančič Marju, ki je kon- . . siudij na medicinski faucuiteti. Čestitamo prijatelji. Združenje rezervnih oficirjev, coaDor Zg. Siska, sporoča vsem . jiiom, da je redni letni občni •or zaradi tehničnih razlogov -lažen na prihodnji petek, dne aprila t. 1. Zbor bo v dvorani ua: uzana« Zg. Si6ka ob 19. uri j mm. v okviru desetletnice Osvobo- ilne ironte bo v Celju od 16. do • v..;učno 22 aprila razstava slik v -riškega impresionista Matije . Razstava bo odprta dnevno oc : ao 18. ure v prostorih Mest- ic t muzeja Dela Matije Jame c . ,di naprodaj. Oivorjena je letalska zveza z Ceograuom. — Vozne karte prodaja Putnik Ljubljana. — Rezervirajte sj. mesta pravočasno. Botanični večer do v petek, 15. t. m., ob 20. uri v Botaničnem inštitutu. Dr. Maks VVraber: Razvoj fitosociologije in njen položaj v biologiji in Franc Sušnik: FitogeogiaiSfte razmere Vzhodnih Karavank — Vabljeni! v počastitev spomina Borisa Kidriča in namesto venca na grob ’ov. Francu Černe — Klemenu poganja Sindikalna podružnica SLOVENIJA AVTO« 5.000 din za Zci.uženje slepih, za kar se iskreno zahvaljujemo. Podjetje Elektro Slovenj Gradec eša vse odjemalce električne energije iz območij: Podkraj, St. Andraž, Lokovica. Pesje, Druž- • je, Šoštanj in Topolšica, da bo v edeljo, dne 17. IV. 1955 od 5. P '2 ure zjutraj ustavljena do- a električne energije vsem od-;znalcem iz teh območij zaradi .uh popravil na daljnovodu. — 'se odjemalce opozarjamo, da i' tudi v času izklopa električne ‘Sergije smatra, da so vse elek-A i ne naprave pod napetostjo. — Ribiči! Ribiško društvo Ljubija. ~ i vabi članstvo na skupen ogled f At vene ribogojnice v Povodju Tacnu, ki bo v nedeljo, 17. • a dopoldne Ob 10. uri bo v t bogojnici strokovno predavanje ° vzg oj: salmonidov, nato pa o- ed posameznih ribogojnih objektov. TeKenovaLcI na.1 prinesejo s se-tekmovalni pribor, ker bo po °? au prvi trening za letošnje r p Ako športno tekmovanje. Vabljeni v čim večjem številu! Društvo ljubiteljev psov ptičarjev v Ljubljani' opozarja in vabi a o e člane ter ostale lovce na Pomladansko vzrejno in ptmladan-tekmo ptičarjev, ki bosta v soboto, dne 16. IV. in nedeljo, dne IV. 1955 na ljubljanskem po-■ ' Sestanek tekmovalcev in pre-? °d psov je v soboto ob 15 uri popoldan ln v nedeljo ob 7. uri Z’ut raj na vrtu gostilne »Kačič«. T tova cesta Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica sporoča: Zaradi popravila ^•ostu na cesti Domžale—Ihan preko reke Bistrice je od 15 apnila 1F5 do nadaljnjega ustavljen na to cesti ves promet z vozili vOd tega dne naj vozila uporabno samo cesto Vir—Ihan Klub damskih frizerjev Ljubija prireja pod pokrovitelistvori) kn/metičneea oddelka »Narta« tovarne kemičnih izdelkov »Ilirija« ;b!iana — Vič ob 10-letnld osvoboditve Ljubljane In 20-oblet-n ce obstola kluba prvenstveno tekmovanje frizerske stroke Slovenije 2 revijskim friziranjem domačih ln inozemskih gostov Zagreb, Beograd. Dunaj. Graz. Celovec. Trst, Torino Pariz Prireditev bo aprila v vseh prostorih na Taboru Oglejte s! pri Vaših dobaviteljih kozmetike kremo odlične kvalitete »POUR VOS* v sodobnih škatlicah iz PLASTIKE! Krema »POUR VOUS« prodira globoko v kožo. Jo hrani in poživlja! Novost na našem trgu je »JELA« sol za kopeli Osvežuje. Jača in krepi živce Dobi se v drogerijah in parfumerijah Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih Izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali Izbornega coffee cocktaila »MARKlC-SPLIT« in Markičevih priznanih sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! Tel 22-165. PUTNIK SLO VENU ^ PUTNIK v Ljubljani organizira v nedeljo. 17. aprila, Izlet v Zagreb na pomladanski velesejem Izlet bo z motornimi vlaki. Prijave sprejema PUTNIK v Ljubljani. GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Petek, 15. aprila ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Abonma T. (Caletti — Jurij Souček). Sobota, 16. aprila ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven ln za podeželje (Caletti — Anton Homar). Ob 16 in 20: Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Idriji. OPEKA Petek, 15. aprila „ jo s^.-uss Nekdanje ivečauu.u Stravinski: Lunja zvitorepka. Gotovac: Simfonično kolo. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 18. aprila ob 19.3»; Strauss; Kavalir z rožo Abonma red E. Nedelja, 17. aprila ob 19.30: Donizetti: Luota Lammermoorska. Izven tn za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 15. aprila ob 20: C. Odets, Srečni fant Abonma red Petek. Vstopnice šo v prodaji. (Loma — Slavka Glavinova). Sobota, is. aprila ob 20: John van Druten, Grlice glas. Izven Nedelja, 17. aprila ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Dveh. (Štirideseta predstava). Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 16 aprila ob »: Dobriča-nin: »Skupno stanovanje«, komedija Izven. Nedelja, 17 aprila ob 16: Budak: •Klobčič« ljudska veseloigra. izven. Ob 20: Dobrlčanin: »Skupno sta-novanje«. komedija, Izven. Prodaja vstopnic od petka dalje v Mestnem domu. Rezerviranje tel št. 82-860.. OBRTNISKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 Sobota, 16. aprila ob 20: »Poslednji mož«, veseloigra. Nedelja, 17. aprila ob 16: »Pastir Peter in kralj Briljantin«, bajka v štirih slikah Prodaja vstopnic v petek od 19. do 20. In dve uri pred pričetkom predstave. SKUD »TINE ROŽANC« LJUBLJANA gostuje v Trbovljah — Zasavje. Petek, 15. aprila ob 20: Dobriča-nin: »Skupno stanovanje«, veseloigra. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Petek 15 aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček*. Sobota, 16. aprila ob 17: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. Nedelja. 17. aprila ob 11: Taufer-Novy: »Mojca ln živali« Prodaja vstopnic na dan predstave od U—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi telefonlčno vsak dan od 8. do 10 ure na št. 32-020 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota. 16 aprila ob 20: Claude Andre Puget: »Dnevi naše sreče« Gostovanje v Radovljici. Nedelja. 17 „aprila ob 16: Sarovan Sartre: »Glejte Amerika« Zadnja nedeljska predstava Izven in za podeželje Torek. 19 aprila ob 16; Oskar Wüchner: »Pastirček Peter in krali Briljantin» Za osnovne šole Predoslje In Naklo pri Kranju MFOTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 16 aprila ob 19.30: Herbert' Vsakih sto let rrlera Red premierskih Nedelja 17 aprila ob 19.30: Herbert: Vsakih sto let. Red I Režlla tn scena Bojan Čebulj Vstonnire za obe predstavi so le na razpolago MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 15 aprila Ob 16.90 ■ Friedrich Forster: Sivec Zaključena predstava za železničarje, sobota. 18 aprila ob 20 Jan de Hartog Zakonska postelja liven abonmaja Nedelja. 17 aprila ob 15 Fnedrtcb Forster: Sivec Gostovanje v Slovenskih Konjicah. Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama, babica, prababica, teta. tašča in svakinja FRANJA KUMELJ, roj. VARSEK kije zatisnila svoje mile oči dne 13. IV. 1955 ob 5. uri zjutraj. Po-. greb nepozabne mame bo danes, dne 15. IV. 1955 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: hčerka Vika, sinovi Gašper. Otmar m Silvo, vnuka Stanko in Zdenka, snahe Pepca, Anica in Zivka ter ostalo sorodstvo. Umrl Je naš dobri in nepozabni oče, brat. stari oče, tast in stric FRANC JOVAN upokojeni železničar. Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 15. aprila ob 15.30, uri iz hiše žalosti, Glinica št. 6, na pokopališče v Šentvidu. Žalujoče družine Jovanove, Kunstelj, Novak. Trümmer. Glinica. Tacen. Ljubljana, Rochester (USA), Graz, 14. IV. 1955. Nenadoma je preminul moj ljubljeni mož ALBERT GABRIČ upokojenec Pogreb pokojnika bo danes, 15. aprila; ob 'ltf. uri iž hiše žalosti ng'. Jesenicah. Žalujoča žena Minka. Nenadoma je umrl v sredo zvečer ANTON KOVAČIČ duhovnik Pogrebno opravilo bo v soboto, 16. aprila, ob devetih dopoldne na Bregu pri Kranju, pokop pa isti dan popoldne ob petih v Mirni peči. Naj počiva v miru! Zaluioči: sestra, brat in ostali sorodniki. Breg, Mirna peč. 14. aprila 1955. Dotrpela Je naša mama, babica, prababica, tašča, teta in botrca v 76. letu starosti IVANA RAKOVC, roj. JEREB Pogreb drage pokojne bo danes, dne 15. aprila 1955 ob 16 uri izpred križišča na mestno pokopališče. Do pogreba leži v hiši žalosti, Tomšičeva ulica 6. Kranj Ljubljana. Buenos Aires. 13. aprila 1955 Žalujoče družine Kušar. Rakove. Cimperc. USTANOVE, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, HIŠNI SVETI IN POSAMEZNIKI, n a b a v i t e si pravočasno nove zastave za svečanosti 27. aprila, 1. maja in za tO. obletnico osvoboditve! VELEBLAGOVNICA Tlama LJUBLJANA »Pred pošto« PRODAJA v počastitev {$, obletnice osvoboditve po znižanih cenah slovenske, jugoslovanske in partijske zastave 3 m dolge po 2000 din 5 m dolge po 5000 din Zastave izdelujemo v najkrajšem Sasu tudi po dogovoru. ZAHVALE naša ljuba mama, prababica sestra. iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega moža in očka JUSTINA UBALDA spremili v tako častnem številu do preranega groba. Prav prisrčna hvala ravnateljstvu in pof. zboru Srednje vzgojne šole ter V. gimnazije pevskemu zboru »Kajuh« ter ‘zboru SVS, govornikom tov. direktorici Smaskovi, tov. prof. Kalanu in gojenki SVS za poslovilne besede. Darovalcem cvetja, dijakom VII.-b razreda poljanske gimnazije ln vsem, ki ste z nami sočustvovali, se zahvaljuje družina Justin. »Komaj že čakam zeleno po- Dotrpela Je stara mama, teta FRANČIŠKA JESIH roj. SKRJANC _____ ______________________________ Pogreb drage pokojnice bo da- mlad«, so zadnje besede, ki jih je s petjem _ «V «nr» «V. «e .»«>4 !•< •» nal/\(TI nanicol POČ S/,«». F H Pre- F H nes, 15. IV 1955 ob 15 uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: hčere in sinovi z družinami, sestri, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. Dotrpela je v 79. letu naša preljuba mamica, babica In prababica ANGELA PEHANI, roj. HOČEVAR Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 15. IV 1955 ob 10.30 uri z Zal — Marijine mrliške vežice. Ljubljana. Beograd, 13. IV 1955 Žaluj očt ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem sporočamo žalostno vest. da je danes dopoldne po hudi bolezni umrla naša draga mama stara mama. tašč» ln teta MELITA STEPIC, roj. JUREJ vdova po davčnem inšpektorju v pokoju PogTeb drage pokojnice bo v v soboto, 16 aprila ob 15 uri na pokopališče v Šmarju pri Jelšah Žalujoča Hčerka Slavica por Plut in sin Tonček, zet . Janko svakinja iva. vnukinje Marta Saša In Marija in vnuk Topček Šmarje pri Jelšah. Nazarje Celje. Laško. Domžale. 14 TV 1955 v nalogi napisal naš MIHEC Vsem, ki so mu darovali Ob scvrti nad vse ljubljenega moža profesorja dr. PAVLA LUNACKA-IGORJA se za vse številne dokaze toplega sočutja v svojem imenu in ’ v imenu družine prisrčno zahvaljujem Predvsem se iskreno zahvaljujem predstavnikom ljudske oblasti, ustanov in družbenih organizacij, zastopnikom JLA, pokojnikovim poklicnim in vojnim tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem za vse, kar so storili, da bi dragemu pokojniku olajšali zadnje mesece in dneve njegove bolezni, da bi s cvetjem, s častno stražo, s poslovilnimi besedami, ali na drug način sve- po- miadno cvetje na prezgodnji gro-bek, vsem, ki ste nam v teh bridkih dneh stal) ob strani in vsem, ki ste našega fantka Imeli radi, prisrčna in lepa hvala. Joštovl. V Medlogu, 12. IV. 1955. V ponedeljek. 11. aprila 1955, smo položili v prerani grob našega ljubega moža in ateka KONRADA KLINGER Vsem darovalcem cvetja ln vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti prisrčna hvala. Globoko žalujoča žena Neža, sin Franci, hčeri Mgričk» ln Jožica z družinama, brat Simon ln sorodstvo Ptuj. 12. aprila 1955. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sinčka DRAGCA HAREJ z nam) sočustvovali, nam osebno ali pismeno izrazili sožalje poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Žalujoča družina Harej ter ostali sorodniki. čano počastili njegov spomin na zadnji poti in da bi hudo prizadeti družini pomagali prenašati nenadomestljivo izgubo. Žalujoča žena Anica z družino. RAZPISI navijanju podjetij in- obrtov (Ur. list FLRJ št. 51/53) mesto poslovodje samostojne trgovine »Glinica« v Slivnici pri Celju. Pogoji: Za navedeno mesto se zahteva 8-letna komercialna praksa in po možnosti izpit za gospodarskega poslovodjo. Vse ponudbe pošljite kolkovane Z obširnim življenjepisom, opisom kvalifikacij, dosedanjih službenih mest in potrdilo o nekaznovanju na Tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila ob: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—3.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11-00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! (Je- lenček — zlatorogec); 11.30 Drobne skladbe velikih mojstrov (Domenico Scarlatti,'L. van Beethoven, Jan Sibeliiis, Camille Saint-Saens, Paganini); 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 20 minut z našimi prijatelji (Priredbe Franceta Marolta poje pevski zbor »Bojan« iz Zalega hriba p. v. Ceneta Matičiča); 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.00 Želeli ste — poslušajte! 13.30 Križem skozi operete, filme in glasbene revije; 14.30 Novi filmi; 14.40 Pisan spored slovenskih zborovskih in solističnih skladb; 15.15 Zabavni zvoki — vmes ob 15.30 Tečaj angleškega jezika — 126. lekcija; 16.00 Za pionirje — ing. M. Šušteršič: Svatje s krivci; 16.30 »Za prijetno P9-poldne« (pisan spored domačih pesmi, sodelujejo solisti, zbori in ansambli); 17.15 Koncert po željah; 17.15—18.00 UKV program: Od Montmartra do Broadwaya (chansoni, ritmi in melodije); 18.00 Domače aktualnosti — Mirko Jamar: Okrajni družbeni plan; 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 18.30 Psihologija in ljudje — prof. Frane Pediček: Človekova osebnost; 18.45 Vedre melodije; 19.00 Radijski dnevnik: 19.80 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.15 »Prireditelji slovenskih narodnih pesmi« Prekmurje v slovenski narodni pesmi« (Prekmurske narodne pesmi v priredbi Daniela Gruma poje zbor »Svobode« Iz Murske Sobote p. v. A. Moča-na); 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 21.30 Igra plesni orkester Radia Ljubljana, p. v. Bojana Adamiča, poje Ljubo Kobal; 22.15— 23.00 Nočni koncert — Marijan Lipovšek: Prva suita za go» dalni orkester — Bela Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 3; 22.15— 23.00 UKV program: Po svetu jazza: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). MALI OGLASI PODJETJE »ZMAGA« — čevljarstvo, Ljubljana, Igriška ul. 3 — sprejme knjigovodjo, za vsa knjigovodska ter pisarniška dela. Plača po dogovoru. Nastop s prvim majem. MU2-1 MODNA TKANINA pri panku, Nova Gorica sprejme v službo poslovodjo s predpisano prakso. Plača po tarifnem pravilniku. 6360-1 10 STROJNIH ključavničarjev. '6 železostrugarjev in 3 nekvalificirane delavce sprejme takoj »Indes«, Ljubljana-Moste, Ob železnici 6284-1 POUČUJEM ANGLEŠČINO za I. in H. razr. gimnazije. Naslov v ogl. oddelku 6371-2 MOŠKO KOLO, italijansko, športno, s prestavami in radio prodam, Naslov v ogl. odd. 6412-4 OKVIR za žensko kolo prodam. Naslov v ogl oddelku. 6386-4 RADIJSKI APARAT prodam. — Ogled od 10. ure dalje. Petrovčič, Celovška blok 5-III. 6383-4 3 ELEKTROMOTORJE »Rade Končar« tipa A 7 n-4, 380-220' Volt, 20.2 Antp., 50 per., 1430 obr./min., 10 kw — vertikalne proda Pivovarna UNION Ljubljana. 6400-4 PRODAM popolnoma ohranjen ženski pogrezljiv šivalni stroj »Singer« Ogled: Rudnik' 80. VESPO, LAMBRETTO kupim. — Sporočite: Telefon: 30-914. 6414-5 KOTEL (alfa) .rabljen in elektromotor 1 KŠ, enofazni, kupim. Lavrenčič, Dobrunje 6405-5 PERESA in črpalke za ublažilce (amortizerji) za avto Fiat 1500 kupim Naslov v ogl. odd 6378-5 TRAVNIK na Viču prodam, eventualno samo košnjo. Ponudbe v Ogl odd. pod. »Vič«. 6409-7 NOVO HIŠO z vrtom ob glavni cesti med Hruševjera ln ■ HTa-ščami pri Postojni prodam. Interesenti naj se-, oglasijo na naslov: družlpa Volk. Dilce št. 31, p Hruševje. 6408-7 TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v sredini mesta poceni . naprodaj Naslov O oglasnem oddelku. 6372-9 solino«. Tednik: Film. nov. IS. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V gl. vlogi: Silvana Mangano in Atnadeo Nazari. Ob 10 je matineja istega filma. »SOCA«: amer. barvasti film »V vrtincu«. Brez tednika. Predstavi ob 15 ln 19. V gL vlogi: Vivien Leigh in Clark Gable. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. DOM JLA: ameriški barvasti film »Proti vsem zastavam«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: ameriški fUm »Žongler«. V gl vlogi: Kirk Douglas. —« Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Samo danes in jutri. »TRIGLAV«; angleški barvasti fnm »Melba«. V gl. vlogah: Patrice Munsel in Robert Moriey. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: italijanski film »Figaro«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom) predstave. DOMŽALE: jugoslovansko-nemškl film »Greh«, ob 20. BLED: indijski film »Dva hektarja zemlje«, ob 20. BREZICE: francoski barvasti film »SužnJ.1 mamil« in tednik. KRANJ »STORŽIČ«: premiera ameriškega filma »Kapitanov raj«, ob 16. 18 ln 20. JESENICE »RADIO«: amer. Ilira »Zopet sva tu«, ob 18 In 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »Vrnitev na Brodway«, ob 18 m 20. TRGOVSKO PODJETJE V LJub- Nasiov v »454-1 KONCERTI Boge Leskovic dirigira na današnjem koncertu za zeleni abonma. Solista sta Vilma Bukovčeva in Miro Brajnik. Na sporedu Beethovnova VII. simfonija ln Brkanovičeva kantata »Triptihom. Zbor naštudiral Jote Hanc. Vstopnic« so razprodane. Vsem mame Zahvala ste ob prebridki Izgubi najine ljubljene J0SIP1NE JESIH t nama soču*tvovall ln jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujeva. . Posebno se zahvaljujeva za darovane vehe# ln Šopke ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoča hčerka Tinea Dollniek, sin Ing. Stane fesih hu sorodstvo. Dekanat medicinske fakultete — računski oddelek v ■ Ljubljani sprejme: uslužbenca za posle likvidacije osebnih' prejemkov in obračunavanje socialnih dajatev ter honorarnega uslužbenca za splošne računovodske posle. Ponudbe pošljite na Dekanat Medicinske fakultete — Vrazov trg 4 • RAZPIS za sprejem v Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Domžalah. Višja gospodinjska šola v Grobljah bo sprejela v šolskem letu 1955156 30 novih slušateljih. Prednost pri vpisu imajo učfteljlcč osnovnih šol z opravljenim učiteljskim strokovnim izpitom: do starosti 30 let. - Sola Je internatsko urejena m traja 2 leti — Po opravijenjgn diplomskem Izpitu Imajo' slušate-IJtce pravico do naziva predmetna , učiteljica. — Natančnejša navo- lepo SOBO v centru Iščem dam dila so objavljena v »Objavah« visoko nagrado Ponudbe v ogL Sveta za prosveto in kulturo LRS —- ■»»--»— ♦ c.n>_n štev 2 z dne 20. ni 1955. ki Jih dobite pa vsaki šoli. RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnika kmetijskega posestva Druž-mtrje razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij, in obrtov . - m sat o n p r a v ni k a kmetijskega posestva Družmirje, p. Šoštanj Pogoji: kmetij*! tehnik s 3- tetno' prakso; absolvent nižje kmetijske šole z najmanj 6-letno prakso Ponudbe dostavite najpozneje do 25. aprila 1955 na tajništvo Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj. Odd pod »Nujno«, . * 6418-9 ZA PRAZNO ali opremljeno sobo a posebnim vhodom nudim visoko nagrado, denarno ali v naturi Plačam dobro, pismene ponudbe pod »Vojvodjanln* v ogL Oddelek. 6411-9 INDEKS na Ime Vultč Milovan, Izgubljen od Univerze do Študentskega naselja, vrnite v ogl. oddelek, -U KDOR POSODI 20.000 din na mesečno odplačevanje 16 y *-000 din. Ponudbe v ogl, oddelek pod .»Nujno«. 6387-11 SPREJMEMO takbj 20 delavcev v 'priiičitev zS takojšnjo zaposlitev ln korespondentko z znanjem stenografije ln po možnosti z znanjem tujega Jezika. — »TOS«, Ljubljana, Metelkova 15. ve skladiščne ueiavce. ogl. odd. KMETIJSKA ZADRUGA Mislinje, pošta Mislinje, išče samostojnega knjigovodjo (knjigovodkirajo). Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. interesenti naj se zglasijo osebno ali. pismeno v Kmetijski zadrugi Mislinja. 6452-1 CESTNI NADZORNIK z nad 20-letao prakso, verziran v vseh cestno-vzdrževalnih delih in cestnih novogradnjah^ želi takoj zamenjati službeno mesto. Ponudbe pod »Samostojen-149« _ v oglasnem oddelku. 6447-1 UPOKOJENKA dobi zaposlitev v gospodinjstvu en dan v tednu. Naslov v oglasnem oddelku. 6341-1 PRODAMO Werthelm ognjevarno blagajno velikost 1.15m X 0.86 m X 0.72, teža 600 kg, v zelo dobrem stanju. Ponudbe v oglasni oddelek Slovenskega poročevalca Celje pod »Wertheim blagajna«. 64ol-4 MOŠKO KOLO prodam. Vrbje 85, Žalec. 6448-4 RADIO »Philips«, 5-cevni, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled od 11. do 15. ure. 6444-4 JEDILNICA, lepa, modema, zaradi selitve poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd, 6432-4 AVTO, štirisedežni, prodam. Stroj generalno popravljen. Naslov v ogl. odd. 6420-4 KUHINJSKO OPREMO, novo, po-. ceni prodam. Pleskarstvo, Hrenova 8. 6426-4 ZENSKO KOLO, »Styria« takoj prodam. Naslov v ogl. odd. 6421-4 MOTOR DKW 200 cm» od motornega kolesa z menjalnikom ih sklopko, prodam. Uporaben tudi kot stabilen. Borštnikov trg 2-L Surlan. 6406-4 KOLARSTVO v likvidaciji proda elektromotor »Motor Ig«, 300 V, 10 A, 5.16 KS, 1400 ob., v uporabnem stanju, po primerni ceni. Poizvedbe in pogoje dobite pri likv. komisiji kolarstva Loče v Ločah. 6438-4 TELICO. 7 mesecev in pol brejo, 460 kg težko, in 95 strešnih modelov, p/odam. Koselj, Miša če št. 11, p. Podnart, Gorenjska. ŠIVALNI STROJ »Pffaf«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 6467-4 DAMSKO KOLO v odličnem stanju prodam. Naslov v ogl. odd: 6468-4 ZADRUŽNO POSESTVO Kmetijske zadruge Pišece ima še na. 'zalogi trsni material po ugodni ceni. Trzne cepljenke Laški rizling L razreda na podlagi Kober 5 BB in korenjake Kober 5 BB. Pohitite z naročili. 6456-4 KUPIMO: Kari Marx: Kapital, L knjiga. Knjižnica Ekonomske fakultete v Ljubljani, Gregor-čičeva ul. 27. 6459-5 POSESTVO z goepodarzkim poslopjem to 2 ha' 50 a zemlje v Slovenskih Konjicah, stavbno parcelo, vodovodna in električna napeljava rim zemljišču, oddaljeno od mesta (želez, postaje) 6 minut.. Vprašati: Pogorevc, Maribor, Ulica heroja Šercerja 39. 9446-7 KMEČKO DOMAČIJO blizu Mokronog« prodam. Zraven hiše ja električna napeljava, njive, v ravnini, vinograd, skupno 4 ha, tar 4 glave živine. Naslov r ogi Odd, 9446-7 SOBO, prazno, s posebnim vhodom Iščem, sem vet dan odsoten. Ponudbe pod »Bežigrad — Kolodvor«, v ogl. odd. 9463-9 novo štirisobno stanovanje v Kranju, z vzemi prMHtU-nuni zamenjam z« droakS S kabinetom v Ljubljani, po možnosti v Duklčevcm bletab fo* nudbe pošljite pod »MbQBoa ns TNZ, Kranj. -0 IZGUBLJENO DENARNICO e < - k umen tl na ime Dragan Jo vrnite prosta»; Savlje 48, Velike potrebe bodoče ajdovske komune MARIBOR V bodoči komuni v Ajdovščini bodo poleg ajdovske še ' občini Col (razen vasi Samobor) in Črniče ter vasi Šmarje, Gabrje, Zavino in Brje iz braniške občine. Komuna bo štela okrog 15.500 ljudi. Sedanji narodni dohodek v ajdovski občini znaša nad 800,000.000 din na leto, bodoča komuna pa bo imela manjši dohodek zaradi pasivnosti v ostalih, priključenih krajih. — Največ bodo donašali komuni tekstilna tovarna, lesno-indu-strijsko podjetje, ki prerašča že v tovarno pohištva, sadno-liker-ski kombinat »Flores« in še nekatera druga podjetja. Velik delež bo imelo tudi kmetijstvo. Pred bodočo komuno so zelo velike naloge in potrebe. Med prvimi bo gradnja upravnih prostorov, saj lastnih tudi sedanja občina nima. Potrebovali bodo tudi prostore za sodišče, kataster in zemljiško knjigo. Dograditi bodo morali osnovno šolo v Ajdovščini, ki je že pod streho, delo pa so ustavili zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Dograditi bodo morali še novo gimnazijsko poslopje in dijaški dom. Nujna bi bila tudi nova telovadnica, kopališče in bazen, pa tudi na športno igrišče ne bi smeli pozabiti. Načrti za gradnjo kulturnega doma so že gotovi. Zaradi razvijajoče se industrije in ustanovitve komune bo treba samo za kritje najnujnejših potreb najmanj 70 novih stanovanj. Poleg tega pa čaka na rešitev še 260 prošenj za stanovanja na občini. Nadalje bodo morali v komuni preurediti sedem šolskih poslopij in zgraditi tri nova, za katera so načrti že gotovi. Tudi na lastna predilnico, ki naj bi bila v sklopu sedanje tekstilne tovarne, že mislijo. LIP pa bo moral svojo proizvodnjo zaradi pomanjkanja surovin preusmeriti v dokončne proizvode. V komuni bodo morali začeti male asanacije, predvsem pa gradnjo vodovodov in večjih vodnjakov. Svoje bo terjala tudi kanalizacija. Bodoča komuna bo morala pospeševati tudi kmetijstvo. Pospeševati in uveljavljati bodo morali rejo živine sive pasme, ki se v tej krajih najbolj obnese. Razširiti in utrditi bodo morali vinogradništvo, predvsem v zahodnem in južnem de- lu bodoče komune, kjer so za to vsi pogoji. Pospeševati bi kazalo tudi sadjarstvo. Koristno bi tudi bilo ponovno razviti socialistično obrt, ki je v tej krajih že skoraj povsem izumrla. Potrebni bi bili tudi manjši industrijski predelovalni obrati. Videm-Krško za deseto obletnico osvoboditve V Vidmu-Krškem so že precej razpravljali o deseti obletnici osvoboditve in o prireditvah v njeno počastitev. Tako bo glasbena šola priredila koncert. Mladinski pevski zbor bo sodeloval pri proslavi s celovečernim programom, gostoval pa bo tudi na Raki in v Zdolah. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« bo v okviru proslave izvedlo kulturni teden. V tem tednu bo med drugim premiera igre »Krapi«, ki jo bodo pripravili mladinci. V okviru kulturnega tedna bodo tudi pevski in glasbeni koncert, filatelistična in fotoamaterska razstava, razstava knjig in slavnostna akademija. »Svoboda« bo gostovala. tudi v bližnjih krajih. V načrtih pa imajo tudi izmenjavo obiskov s »Svobodami« v trboveljskem okraju. Videmski gasilci bodo proslavili deseto obletnico osvoboditve z veliko parado in gasilskimi vajami. Ob tej priliki bodo razvili tudi prapor in odkrili spominske plošče šestim padlim gasilcem. V Leskovcu bodo kakor vsako leto proslavljali Dan vrnitve izseljencev. Kmetijsko posestvo v Leskovcu, ki bo imelo na svojih sadnih plantažah letos prvi pridelek, bo priredilo gospodarsko razstavo. — Društvo »Partizan« v Krškem bo v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredilo slavnostno akademijo, na sam rojstni dan pa bodo tudi pionirski festivali. — Poleti bodo na Stadionu »Matije Gubca« motorne dirke. Na sestanku, ki so ga imeli TOVARNA IGEL V KOBARIDU razpisuje mesto RAČUNOVODJE z najmanj 5-Ietno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nnjne ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. 3045-A Republiška komisija za Izbiro direktorja podjetja, imenovana z odločbo Izvršnega sveta LB Makedonije razpisuje natečaj za DIREKTORJA FABRIKE ZA STEKLO - SKOPLJE ^POGOJI: 1. EKONOMIST z ekonomsko fakulteto, s 5-letno prakso v nemetalni, prvenstveno v steklarski industriji in 2-letno vodilno prakso. 2. INŽENIR-TEHNOLOG s končano fakulteto, s 5-letno prakso v nemetalni, prvenstveno v steklarski industriji in 2-letno vodilno prakso. 3. EKONOMIST s trgovsko akademijo, 7-letno prakso v nemetalni, prvenstveno v steklarski industriji in 2-letno vodilno prakso. Plača po sporazumu, stanovanje zagotovljeno, nastop takoj. — Pismene ponndbe z osebnimi dokumenti dostaviti komisiji v 1 mesecu po objavi natečaja v tisku na gornji naslov. Informacije: teL: 24-85. pred kratkim, so poudarili, da morajo organizacije in društva misliti tudi na kraje, kjer ne bodo mogli prirediti samostojnih proslav. Pozdravili so tudi pripravljenost Ljudske prosvete iz trboveljskega okraja, da pošlje v podeželske kraje krškega okraja potujoči kino, ki bo predvajal razne filme. -nc. IZ CELJA V občini Strmec pri Celju je padlo v boju za svobodo 22 borcev. Vsem tem pripravljajo spomenik, ki ga bodo odkrili 4. julija, ko bodo v Strmcu prvič slavili svoj občinski praznik. * Na Resevni pri Šentjuriju je padlo 18. aprila okoli 100 borcev Kozjanskega odreda. 16. in 17. aprila se bodo zbrali na Resev-niških hribih prebivalci okoliških vasi, predvsem pa mladine. Okrasili bodo grobove padlih borcev in obiskali družine, ki so dajale zavetje našim borcem. Ob tej priliki bo priredil Okrajni komite LMS tudi partizanski tabor. Taborniki bodo noč od 16. na 17. april preživeli ob grobu Cvetke Jerinove in Dušana Laha. V nedeljo 17. aprila bodo pohitele množice iz Celja in drugih krajev na Resevno, kjer bodo prisostvovale žalnim svečanostim. * Zdravstvena zavoda bodo ustanovili v Rogaški Slatini in v Dobrni. V teh zavodih se bodo zdravili zavarovanci socialnega zavarovanja, ki bodo pod stalno zdravniško kontrolo. * Kmetijski zadrugi v Gotovljah in na Frankolovem sta lani dobro gospodarili. Prva je imela nad pol milijona dinarjev dobička, ki ga bo uporabila za nabavo škropilnic, druga pa ima kar okrog 7 milirjonov dinarjev dobička, ki ga bodo v glavnem namenili za napredek kmetijstva. M. C. | Dežurna lekarna: Studenci, Gorkega 18. NARODNO GLEDALIŠČE Petek: Anderson: »Ivana Loreine« za red LMS UL KINO PARTIZAN: argent, film »Oneča-ščena« « UDARNIK: ameriški fiin »99, ulica« STUDENCI: zaprto. POBREŽJE: zaprto. MURSKA SOBOTA KINO »PARK«: »Važno Je imenovati se Ernest«, ameriški barvni film. RADIO MARIBOR Od 5.-8 ure prenos iz Ljubljane; od 8.—10. ure domača poročila In objave; od 8.10—8.30 igrajo »Štirje flosarji«, pojeta Mija in Stane; od 11.—23. ure prenos iz Ljubljane. IZ POLJČAN Letošnja dolga zima je zelo za-vrla delo v sadovnjakih, zđto sedaj sadjarji na vso moč hitijo, da bi nadomestili zamujeno. Skoraj po vseh sadovnjakih pridno škropijo sadno drevje in uporabljajo škropilnice poljčanske kmetijske zadruge, ki jih posoja svojim članom pa tudi nečlanom za malenkostno odškodnino. Kmetijska zadruga pošilja na teren tudi svoje delavce, da bi pomagali tam, kjer je premalo delovnih moči. Ker so vsi pri delu marljivi, upajo, da bodo le zatrli kaparja, ki je v teh krajih uničil že mnogo sadnega drevja in povzročil občutno škodo. E. S. Umrla je naša srčno dobra in ljubljena mati IVANA, vdova JENKO, roj. GB0ŠELJ upokojenka Tobačne tovarne Pogreb bo danes, 15. IV. 1955 ob 15.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči otroci: Leopold, sin; Iva por. Hojak in Slavka, hčeri; zet Rafko, in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 13. IV. 1955. RUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRUA potrebuje za svoj izvozni oddelek v Ljubljani 1 poslovni prostor v centru mesto« Podjetja in ustanove, ki bi bile pripravljene odstopiti 1 sobo, lahko tndi prehodno, naprošamo, da nam to sporoče na naslov: Rudnik živega srebra, Idrija, izvozni oddelek, Ljubljana, pošt. predal 421, telefon 22-402. RUDNIK ŽIVEGA SREBRA, IDRIJA Izvozni oddelek — Ljubljana. Bepubliška komisija za izbiro direktorja, imenovana z odločbo Izvršnega sveta LB Makedonije razpisuje natečaj za DIREKTORJA PBEDUZEČA »ALKALOID« V SKOPUO POGOJI: 1. INŽENIR-TEHNOLOG s končano tehnično fakulteto, 5-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 2 leti na vodilnem položaju. 2. INŽENIR KEMIJE s končano fakulteto, 5-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 2 leti na vodilnem položaju. 3. FARMACEVT-MAGISTER s 5-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 2 leti na vodilnem položaju. 4. EKONOMIST s končano ekonomsko fakulteto, 5-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 2 leti na vodilnem položaju. 5. TEHNIK KEMIJE s srednjo strokovno izobrazbo, 8-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 3 leta na vodilnem položaju. 6. Osebe s 6-letno prakso v farmacevtski ali medicinski industriji in 3 leta na vodilnem položaju. Plača po dogovoru. — Nastop takoj. — Pismene ponndbe z osebnimi dokumenti dostavite komisiji v 1 mesecu po objavljenem natečaju v tisku na gornji naslov. Informacije: tel.: 24-85. ZA ZAKLJUČEK SMUČARSKE SEZONE še dva nenavadna tečaja Pretekli teden so se zbrali jugoslovanski smučarski trenerji v Kranjski gori, kjer so analizirali uspehe v letošnji sezoni in izdelali načrt teh ničnih priprav za udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Cortinl. V vsem se je zbralo v Porentovem 28 smučarskih strokovnjakov, zastopane so bile vse republike. Prva dva dni so porabili za šolo smučanja. £e pri tem so ugotovili, da ta ali oni, ki se bavi s treningom tekačev ali skakalcev, ne ob vlada osnovne šole smučanja, kar je seveda velika pomanjkljivost. štafeta LR Slovenije 1 s Triglava Ljubljana, 14. apr. Štafeta slovenskega ljudstva za rojstni dan predsednika republike Josipa Broza-Tita pojde 20. maja s Triglava. V Štafeti bo sodelovalo okoli 100.000 oseb. Letos v Sloveniji ne bo posebnih štafet posameznih društev in športnih organizacij. Pomožne štafete bodo šle iz Dolnje Lendave, Železnih dveri, Kopra, Bovca in Črnomlja. Po prvih dveh dneh skupnega dela so se trenerji razdelili v oddelke za teke, alpsko smučanje in skoke. Pod vodstvom Knifica, Čopa in Klančnika ter ob sodelovanju drugih strokovnjakov so predelavah tekmovalno tehniko, kakor tildi metodo treninga. Vsak dan so bili po 4 ure na snegu, po 3 do 4 ure pa so potem poslušali referate in izmenjavali izkušnje. Športni inštitut ZšJ iz Beograda, ki je organiziral ta posvet, je poslal v Kranjsko goro tudi filmskega operaterja, ki je posnel smučarsko tekmovalno tehniko nekaterih olimpijskih kandidatov. Tako bomo dobili kratke kontrolne filme, ki bodo znatno pomagali trenerjem in tekmovalcem pri odpravljanju napak Skoda pa je, da se pozivu za fil-manje niso odzvali vsi povabljenci. Ob sodelovanju strokovnjakov beograjskega in ljubljanskega inštituta za telesno vzgojo so trenerji izdelali smernice za izven- sezonsko vadbo vse od maja do zime. Ne glede na to, da bodo imeli olimpijski kandidati možnost tekmovanja na smučeh vse do junija, bodo morah dvakrat tedensko trenirati tudi atletiko, športne Igre, talno telovadbo in plezanje. Junija bodo poklicani v Ljubljano, kjer bodo zdravniško pregledani in ocenjeni glede organske zmogljivosti. Takrat bodo tudi tekmovali v posebnem mnogoboju za tekače, skakalce in alpske smučarje. Trenerji so . sklenili predlagati Komisiji za tekmovalno smučanje pri SZJ, da bi vse tiste tekmovalce, ki se ne bi načrtno pripravljali že v poletju, črtali iz seznama olimpijskih kandidatov* Po prvi kontroli organske in športne zmogljivosti, ki,-bo, kakor je že omenjeno, junija v Ljubljani, bodo dobili olimpijski kandidati individualne naloge. Druga kontrola bo v oktobru. Smučarski trenerji so se odločno zavzeli za to, da bi tudi njihovi tekmovalci bili deležni pra- vočasne preskrbe z materialnimi sredstvi, kakor so smučarske maže, tekmovalna oprema in hrana-rina. Da bi dosegli kar najboljše uspehe, bodo vrhunskim smučarjem prepovedali tekmovanje v lahki atletiki in drugih športih, ker jih v obdobju, ko bi morali nabirati novih moči za zimsko sezono, preveč izčrpuje. Tudi tako imenovani »B« reprezentanci bi morah posvečati veliko več pozornosti. Predavatelji in referenti B. Polič, D. Ulaga, inž. Pohar, B. Kobal, M. Jeločnik, Fr. Medija, Iv. šafar, Fr. Cop, J. Knific, L. Ženiva, Fr. Smolej in K. Klančnik so vsak po svoje doprinesli k uspehu prvega posveta smučarskih trenerjev Ob zaključku so se udeleženci toplo zahvalili Športnemu inštitutu Zveze športov Jugoslavije, ki je dal pobudo in gmotna sredstva 'za ta tečaj. Te dni pa je bil tudi na Komni nenavaden smučarski tečaj. Priredil ga je ELAN, tovarna športnega orodja v Begunjah v proslavo svoje 10-letnice. Razen tekem, o katerih smo že poročali, so imeli tudi 10-dnevni smučarski seminar za uslužbence proizvodnih in prodajnih kolektivov. Borovo v Ljubljani V nedeljskem III. kolu hrvat-sko-slovenske lige se bosta v nedeljo srečala v borbi za točke drugoplasirani te lige Borovo in 2NK Ljubljana. Po zmagi nad Branikom v II. kolu se je Borovo učvrstilo na drugem mestu prvenstvene tablice z enakim šter vilom točk kakor prvoplasirana Rijeka, toda slabšo razliko v golih. Moštvo Ljubljane se bo moralo pošteno potruditi, da bosta ostali obe točki doma. Ljubljančani bodo zopet nastopili s popolnim napadom s Perharičem kot vodjem. Tekma bo na stadionu v Šiški ob 15.30 uri s prvenstveno predtekmo med Mengšem in Ljubljano »B« ob 13.45 uri. Veleslalom za Dularjev memorial Smučarski klub Krim razpisuje za nedeljo, 17. t. m., s pričetkom ob 10. uri na Lipanci nad Pokljuko svoj tradicionalni Veleslalom za Dularjev memorial. Prireditev je v okviru ostalih v počastitev desetletnice osvoboditve in tudi klubovega obstoja. Tekmovanje je odprto za vse člane in mladince, ki so registrirani pri SZS ali pri pristojni podzvezi. Tekmuje se ekipno, in sicer s po. tremi člani ali mladinci. Pokal osvoji najbolje plasirana ekipa. Tekmovalci na prvih treh mestih prejmejo diplome in častne značke. Pr jave sprejema prireditveni odbor na Lipanci do 16. t. m. ob 21. uri. Tam bo tudi žrebanje startnih številk. Prenočišča so za tekmovalce zagotovljena v domu »Toneta Dularja« in v Blejski koči na Lipanci. Prav tako je poskrbljeno tudi za prevoz z Bleda, in sicer v soboto ob 15. uri izpred hotela »Jelovice« do »šport hotela« na Pokljuki. Košarkarji AŠK v Franciji Predsinočnjim so se vrnili v Ljubljano košarkarji ljubljanskega ligaša AŠK, ki so bili na 14-dnevni turneji po Franciji. Ljubljanski igralci so na tej turneji dosegli niz presenetljivo dobrih rezultatov, boljše kakor lani in zopet osvojili že drugič zapovrstjo prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Montbrisonu. Največji uspeh je seveda osvojitev prvega mesta v Montbrisonu, kjer je bila letos konkurenca hujša kakor lani. V tamkajš- III. mednniverzitetni orientacijski pohod PD Univerza organizira v počastitev X. obletnice osvoboditve od 5. do 10. maja III. meduniver-zitetni planinski orientacijski pohod. Ta prireditev ima namen seznaniti študente planince med seboj, jim pokazati lepote naših gora, a hkrati preizkusiti njihovi orientacijske sposobnosti v tej športni panogi. Izvedba tega pohoda je bila zaupana ljubljanskim študentom za vso državo. Prizorišče prireditve bo v območju Kamniških planin, pohod pa se bo verjetno zaključil v Logarski dolini. Iz vsake republike sta povabljeni po dve petčlanski ekipi, tako da bo tekmovalo vsega skupaj okrog 100 študentov. Vsi udeleženci morajo biti vajeni hoditi tudi po zasneženem svetu in biti zato primemo opremljeni. Vsi stroški tekmovanja gredo na račnn pd Univerze, ki bo za udeležence priredilo še vrsto filmskih predstav, planinskih predavanj itd. Prepričani smo, da bo mlado društveno vodstvo v celoti kos tej častni nalogi. TELOVADNI DVOBOJ SRBUA - SLOVENIJA V nedeljo, 17. t. m., bo telovadni dvoboj med reprezentančnimi vrstami Članov in članic I. r. med Srbijo in Slovenijo. Člani bodo tekmovali v nedeljo dopoldne na krogih in preskoku ob 9.30 uri v študijski telovadnici v Tivoliju, ob 14.30 uri pa na Vrhniki v kino dvorani. Popoldanska tekma bo dopolnjena z nastopom članic zveznega razreda, ki bodo nastopile na dvovišinski bradlji in v vrhunskih prostih vajah. Dvoboj med članicami, prav tako dopolnjen z nastopom članov zveznega razreda, pa bo v nedeljo popoldne v Stražišču pri Kranju ob 14. urL Vsi ljubitelji orodne telovadbe vabljeni» njem finalu so se srečali z reprezentanco Bruslja in jo premagali 53:46 (22:19) in si s tem priborili naslov prvaka na X. jubilejnem turnirju. Tudi vsa ostala srečanja, ki so jih naši košarkarji odločili v svojo korist, so pomembna ne samo za Ljubljano in Slovenijo, temveč tudi za Jugoslavijo. Rezultati posameznih tekem sc tile: AšK : Roanne 61:57 (28:30), ASK : Tours 47:46 (18:24), AŠK : Boen 62:39 (28:22), AŠK : St. Etienne 44:51 (24:26), AŠK : reprezentanca Švice 49:35 (20:16), AŠK : Bruxelles 53:46 (22:19), AšK : CS Amplepuis 66:58 (29:32;. V teh tekmah so AŠK zastopali in dali koše: Miler 79, Šerbec 70. Lokar 64, Debevc 42, Poljšak 42. Kandus 29. Pavlovič 28, Bajec 12 ter Dermastia, Pertot in Supan-čdč po 4. * Povratno srečanje med rokoborskima reprezentancama Grčije in Jugoslavije je bilo preteki torek v Zemunu. Dvoboj se je končal neodločeno 4:4. Na svetovnem prvenstvu v rokoborbi v grško-rimskem slogu, ki bo od 21. do 24. t. m. v Karlsruhe, bo nastooild nad 160 rokoborcev iz 22 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Zenska reprezentanca Haaga je v Borovu premagala domačo žensko vrsto 3:2, medtem ko je moška ekiipa Borova z enako razliko zmagala nad moškimi izbranci tega mesta. Tretja partija med Čiričem in CrepinŠkom za mladinsko šahovsko prvenstvo FLRJ. ki je bila predsinočnjim prekinjena, se ie včeraj doooldne brez nadaljevanja končala z zmago Čiriča. Zdaj vodi le-ta 2:1. Tudi peta nartija v matchu za šampionat SZ v šahu med Smi-slovim in Gellerjem se je enako končala remi, talko da imata oba kandidata tudi zdaj enako število točk: 2.5. Mestni šahovski odbor Liublja-na-mesto in okolica razpisuje odprt ženski turnir za prvenstvo mesta Ljubljane 1955. Vabimo vse šahistke in mladinke, ki imajo veselje do š*ha. da se prijavijo dne 18. aprila ob pol 17. uri v šahovskem domu, Cankarjeva 1, kjer bo turnir tudi izveden. — MŠO Ljubljana. 0RJAVA »TBANSTUBIST«, Škofja Loka, sporoča, da bo s 16. aprilom 1955 uvedel DODATNE AVTOBUSNE ZVEZE V SELŠKO IN POLJANSKO DOLINO Sob., ned., prazniki, dnevi pred prazniki - Vsak dan Proga Sob., ned., prazniki, dnevi pred prazniki Vsak dan Ob delavnikih 20.10 8.30 f Škofja Loka t 18.50 10.50 21.00 9.20 J Železniki i 18.00 — . 10.00 20.10 — f Škofja Loka t 18.55 5.40 21.18 — 1 Žiri 17.45 4.30 — 30. aprila, 1. in 2. maja 1955 bodo ojačane vse avtobusne zveze od vlakov v Selško in Poljansko dolino. Opozarjamo, da bomo s 30. aprilom voziU dnevno do Zalega loga v Selški dolini, nekajkrat tedensko pa tudi do Podporezna (Zgaga). Jambomica je bila zasidrana v odvetmem zalivu med vfečjimi in manjšimi otoki, na katerih hrbtu se je nadaljeval temni plašč gozdov s kopnega. Kakor velika morska ptica, ki se za kratek počitek spusti na vodo, je bila zganila svoje bele peruti. Spala je na sidru nemirno kakor ptica; poplesavala je na pol čuječa na verigi, prav tako, kakor da bi vedela, da bo kmalu spet izročena vetrovom in enoličnemu, utrujajočemu hrepenenju. čolni so viseli pripravljeni, da jih spustijo v Vodo. Čisto blizu je ležal največji izmed otokov pred očmi posadke; cedre in topoli so šelesteli, cvetlice so žarele iz pisanega mahovja, ptice so prepevale v žvrgolečih, vznemirljivih glasovih. »Voda,« je prikimal Kitrov. »Tam so studenci. Mislim, da jih slišim žuboreti.« »Mi smo torej potovali okrog pol sveta, samo da bi se napili ameriške vode,« je izustil Steller ves zagrenjen. Kitrov je pritaval do njega. Njegove roke so bile oprte v boke. Iztegnil je glavo in pogledal Stellerju režaje v lice. Ti pisač, je menil, ti sanjač, kaj te pa briga naša odprava? Nato se je dražeče počasi obrnil, pokazal Stellerju hrbet in se vrnil k dolgemu čolnu. Steller je stojal brez miru kakor ujeta žival po krovu. Prestopal je razno vrvje, obhodil topove, ki so topo bolščali iz svojih plaščev iz jadrovine, taval skozi skupino mornarjev, ki so vlačili sode, in opazil, kako so se vojaki po Rosselijevem nalogu oboroževali in pripravljali za pohod in poizvedbo Plenišer, Ovcin in Jušin so stali na zadnjem krovu, opazovali širinsko stanje in skicirali obalo. Pomignili so mu k sebi. Kartografu se je smilil globoko razočarani raziskovalec in začel je pripovedovati o svojih izračunih, o izmeritvah, o astronomskih tabelah in zemljepisnih točkah. »Ne povešajte glave, Steller! Poglavitno je doseženo: zdaj vemo, kaj je s to deželo in kje leži. Bobrovo morje je izdalo svojo skrivnost. Naslednje vožnje s Kamčatke v Ameriko bodo za nas otroška igrača.« Steller je zmajal z glavo. Ni se mogel ubraniti vtisa, kakor da je to bivanje v neznani Ameriki zadnja priložnost, da osvoji novo obalo v Leibnizovem duhu. Poznejših voženj si ni mogel predstavljati niti v mislih. Koprene so se vrivale vmes, brezoblične megle so zakrivale prihodnost. Zdaj — zdaj je bil trenutek. BO je vreden, da zastavi življenje zanj. »Ali menite resno, Plenišer, da bomo prihodnjič zraven?« »Poveljnik si bo moral opomočL Morda je to njegova zadnja vožnja. In če bodo pozneje na čelu odprave ljudje kakor Čirikov ali Waxell...« Ovcin je zaripel od jeze. »Brez Vas seveda ne pojde, ka-li? Vi se imate za najvažnejšo osebo na krovu? Spametujte se, Steller. Mi ne maramo zaradi Vaših prekletih živali in rastlin poginiti!« Steller je prestrašen odskočil. Ta torej tudi? Iluzije je gojil in pestoval v svojih prsih, sanje o neki skupnosti junaških mož, ki hočejo kakor on raziskovati, odkrivati in naslikati mogočno podobo Terra nove. Kopica pomešanih tovarišev — to je bila resničnost. Malovemeži in pohlepneži, skeptiki in suroveži, srečolovci in domotožci... Tudi Ovcin ... Tpda ni se dal ugnati. Če nihče noče sodelovati, tako je premišljal trmasto, bom to opravil sam. Stellerjeva dežela... tako je prav... vi tako nočete drugače. Navodila senata je imel natančno v glavi. Čeprav je čutil; da vznemirja svoje tovariše, je začel razlagati: »K našemu naročilu spada, da vzpostavimo zveze s španskimi kolonijami Amerike. Zahodna smer ne ustreza tem navodilom. V smeri vzhod-jug bi se morali držati Zakaj ne bi tukaj prezimili? Naši možje bodo ozdraveli, stranske stene ladje bomo izboljšali, luknje obili. Podnebje je tukaj prijetnejše kakor na Kamčatki. Zdi se mi, da bomo navodila, v celoti izpolnili šele tedaj, če bomo poznali celotno ameriško obalo od Kalifornije do Severozahodnega rtiča. In ne samo obalo. Tudi notranjost čaka nas, gorovje, reke, gozdovi...« Govoril je v prazno. Nihče ga ni več poslušal. Plenišer ' je mežikal v svoje zemljevide. Ovcin se je obrnil in odšel na spodnji krov, Jušin pa je nemo stal za kartografom, siv v obraz, kakor zlobno, Smehljajoče se strašilo. Nespametno je, da vas tako dražim in izzivam, je mislil Steller, saj tako ne morete ničesar spremeniti. Povelje poveljnika... Težko je zasopel. Kitrov je dal spustiti dolgi čoln in ladjico na vodo. Rosselius je stal z oboroženimi vojaki ob ograji, iskalci vode so se bili pripravili za odhod, Saša je pridirjal, v živalski toposti kakor vedno. Taki so bili torej ti možje, ki naj bi kot prvi stopili na novo deželo; preklinjajoč tesar, okorel narednik, nekaj pustolovskih in žensk željnih vojakov, nekaj mornarjev, bolnih in neveščih ter ubog korjaški suženj. Kaj bodo tam videli in izvedeli? Ničesar. Prav ničesar. To je bilo neizpodbitno kakor smrt. 13 Kitrov je čakal nestrpno, da bi se pokazal poveljnik in dal povelje za odhod. V ladjici so se namestili iskalci vode. Na velikem otoku naj bi bili iskali studence in napolnili sode. Sam je nameraval z dolgim čolnom preiskati ves zaliv in poiskati sledi za domačini. Najmočnejše vojake si je bil izbral za to. Dolgi čoln je bil poln orožja in streliva. Nagel sunek, nenaden prepad — to je moralo uspeti. In — konec koncev — ali ni imel pravice, pleniti? Oči Kitrova so zasijale mačje zeleno v migotajočem soncu. V tem trenutku se je sam sebi zdel kot pravi poglavar odprava On, graditelj obeh ladij, gospodar nad tesarji in jadrarji, osvajalec Kitrov, ustanovitelj ruske Amerike... Zmagoslavno je pogledal proti Waxellu. Ne Danec ne Šved, ne tujec ni prvi stopil na deviško ameriško zemljo, temveč on, tesar Kitrov, poročnik mornarice njenega veličanstva carjce. Zdaj ga je potipala roka. »Hej, prekleto, Steller, kaj bi Vi? Jaz ne utegnem.« »Kaj bijaz? Z Vamfcbi se peljal!« .