266- it, — 5- 'eto. poštnina pavšallrana. Posamezne številke 1 D.
V tjbianl, v soboto, 18. novembra 1922
Naročnin,-:) za kraljevino SHS
Mesečno 15 D Letno 180 a
inozemstvo:
Mesečno 30 D. Letno .360 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta Sokrat 50 para, večkrat popus
JUGOSLAVIJA
Uredništvo:
Woltova ulica 1 /L Telefon 30P
Uprava:
Marijin trg &	Tel Oton 40
Rokopisi se na vračajo.
Vprašanjem je nriložiti znamk*, za odgovor.
Radii gr® v Beograd.
RADlC SE HOČ EOSEBNO POGAJATI S SRBSKIMI POLITIKI.
Beograd, 17. novembra. (Izv.) »No- ske opozicije in predsednik hrvatskega
vosti* objavljajo vest, da pride Štjepan Radič v dveh do treh dneh v Beograd, da kot najpokiicanejši zastopnik hrvat-
bloka začne politiki.
pogajanja z beograjskimi
Debata o agrarni reformi.
Beograd, 17. novembra. (Izv.) Odbor 2a agrarno reformo je danes dopoldne razpravljal o agrarni reformi. Na zahtevo bivšega ministra za agrarno reformo dr. Križmana je minister za agrarno reformo Miletič podal ekspoze o tern vprašanju. Najprej je naglašal, da je imel pri izdelavi zakonskega načrta o likvidaciji veleposestev v misli Položaj, ki je nastal z začasnim agrarnim zakonom in da se določbe novega zakona nanašajo na finančno likvidacijo, na višino odškodnine in na način vplačevanja. Govori o kampanji, ki se Je vodila proti agrarni reformi. Agrarna reforma je koristna ureditev, katere se je bilo lotiti, ker je narodnemu osvo-bojenju moralo slediti gospodarsko. Agrarna reforma se nanaša na približno stoiisoč malih eksistenc in je bilo treba gledati, da ne škoduje produkciji, Ako se v prvetn času pojavljajo pogreške, niso ti nedostatki veliki. S časom bodo mala posestva bolje uspevala kakor velika. Nato je minister govoril o »reditvi agrarnih odnošaiev v posameznih delih države. V južnih delih je vprašanje kmetov v načelu rešeno S členom 42. ustave. Toda to načelo se mora izvesti z zakonom in določiti, katera razmerja je treba rešiti katera oblastva so za to pristojna in kakšna naj bo izmera odškodnine. Tozadevni Zakonski načrt je izdelalo ministrstvo sta agrarno reformo in pride v kratkem Pred ministrski svet. Pri kmetih se apaža težnja, da sami rešijo agrarno vprašanje potem direktnega sporazuma z lastniki zemljišč. Ta želja se rnora upoštevati in gledati je treba na to, da se 2 dodatnim zakonom dopusti taka Poravnava. V Bosni in Hercegovini je agrarno vprašanje urejeno, ker je bila likvidacijo razmerja kmetov izplačana doslej vsota 105 milijonov dinarjev, ostanek pa še nakaže te dni. Pre-ostajajo še obveznice, ki se imajo izrodit! lastnikom. Agrarna uprava bo obstajala le še za ureditev beglukov. Po tej naredbi se je doslej prijavilo okoli 36.000 sponrih vprašanj, od katerih še je doslej obravnavala nekako ena tretjina v prvi instanci. Stvar se bo hitreje reševala, ko se bo osobje, ki se sedaj bavi s finančno likvidacijo razmerja posestnikov do kmetov, uživelo v svoje delcu V Vojvodini, na Hrvatskem in v Sloveniji obstaja vprašanje veleposestev. Začasne določbe agrarne reforme In ustava so v načelu proglasile razlastitev veleposestev. Teh je vsega skupaj v teh pokrajinah 776 s površino S58.8i9 oralov zemlje. Za razlastitev veleposestev v korist samoupravnih teles In države le pristojno minstrstvo za lume in rude, ki bo izdelalo poseben
zakonski načrt, kateri se; nanaša na velika zemljišča. Od veleposestev je bilo do začetka jeseni razdeljenih 185.906 oralov družinam kolonistov in dobro-Voljcev. To razdeljevanje se bo končalo spomladi. V Vojvodini se je razdelilo približno 120.000 oralov zemlje, od katere so dobili dobrovoljci in kolonisti
74.000 oralov. Veliko število oseb se je obrnilo na ministra z zahtevo, naj se jim dovoli neposreden sporazum z veleposestniki. Ta zahteva je sicer upravičena, vendar pa ji minister ni mogel ustreči, ker nima zakonite podlage v dosedanjih začasnih zakonih. Minister smatra, da se bo na ta način lahko izplačalo 80% veleposestev. Določiti pa je treba gotovo mejo glede višine odkupnine, ki jo je spravil na tapet prejšnji minister za agrarno reformo dr. Križman.
Nato je podal minister Miletič obširen pregled o naseljevanju kolonistov. V Vojvodini je bilo doslej naseljenih 6000 kmetov in meščanskih dobrovolj-cev ter 12.000 dobrovoljcev-kolonistov. Letos se bo zemlja med dobrovoljce ta-k’6' razdelila, da pride še 20.000 oseb v poštev. Minister je te naselbine dobro* voljcev večkrat pregledal in pravi, da ti ljudje zelo dobro obdelujejo zemljo, da pa imajo velike težave z domovi. Vsem kolonistom je bilo odmerjeno stavbišče, tako da se bo spomladi začelo s pomočjo države z zidanjem hiš. Agrarnim zajednicarn v Vojvodini je bilo letos dovoljenih sedem milijonov dinarjev kot brezplačno posojilo. Te agrarne zajednice funkcijonirajo z malimi izjemami zelo dobro. Državni proračun predvideva postavko dvajset milijonov dinarjev za nova posojila tem zajednicarn ter 30 milijonov za zidanje hiš za koloniste. Govornik je urgiral pri finančnem ministru, da mu stavi te zneske na razpolago in bo s tem denarjem nabavil preko ministra za šume in rude stavbni materijal za zidanje
15.000 kolonistovskih hiš. V južnih krajih države je naseljenih 30.000 duš. Naseljevali so se po natančno določenem načrtu. Vsi kolonisti v južni Srbiji imajo dobre domove. Letos je ministrstvo dalo njihovim agrarnim zajednicarn 6 in pol milijona brezobrestnih posojil in stavbni materijal v naravi. Nasrečne premoženjske razmere so velika ovira za naseljevanje. To se bo moralo na pravičen način odpraviti Novi kolonisti se bodo nahajali v boljših razmerah kakor stari, ki so bili navezani sami nase. -*- Po tem ekspozeju ministra Miletiča je predsednik Davidovič zaključil sejo. Prihodnja seja bo sklicana pismeno, na kateri bo minister za agrarno reformo nadaljeval svoj ekspoze.
Preganjanje hrvatskih u&tejlev pred narodno skupščino.
Beograd, 17. novembra. (Izv.) Predsednik dr. Lukinič je otvoril danes ob 5. popoldne selo narodne skupščine. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki ie bil odobren, je prešla zbornica na razna vprašaoia. — Minister za javne gradbe Vukičevič sporoča, da bo odgovoril na interpelacijo posL Voje Laziča (zemijoradnika), čim dobi potrebne podatke. — Vojni minister general Pešič izjavlja na interpelacijo posl. Radoslava Agatonoviča (demokrata), da bo odgovoril, čim bo zbral potrebno gradiva. — Nato interpelira posl. Pavle Andjelič prosvetnega ministra Pribiče-viča zaradi preganjanja hrvatskih učiteljev in učiteljic. Pravi, da se premešča učiteljstvo na Hrvatskern iz strankarskih vzrokov. Minister Pribičevič odgovarja, da je premestil učitelje in Učiteljice zaradi tega, ker se zavzemalo za hrvatsko republiko in so prirejali ovacije Stjepanu Radiču. Za to svoje Postopanje je prosvetni minister upra-
SESTAVA NOVE NEMŠKE VLADE.
Berlin, 17. novembra. (Jzv.) Novi državni kancelar Cuno bo še tekom današnjega dne skušal sestaviti kabinet. Pri tem namerava prevzeti vse mi-fdstre Vvirthove vlade razen Giesberta, ki izstopa iz zdravstvenih razlogov. Za 'Ministrstvo za obnovo prihaja dr. Hilf-ftarding v poštev. Socijalni demokrati ft&tevate zvm 5* ooo rmisustm
vičen tudi v smislu ustave. Potem ministrovem odgovoru nastene v zbornici velik hrup pri opoziciji Posl. Andje-lič izjavlja, da se s tem odgovorom ministra za prosveto ne more zadovoljiti in Protestira proti takemu delovanju ministra, ker se na ta način uvaja policijski sistem med učiteljstvom.
Zbornica preide potem na dnevni red, t. j. nadaljevanje debate o vojni odškodnini. Poročevalec Nasta Petrovič prečita svoje poročilo, nakar govorita proti vladnemu predlogu poslanca Rista Gjokič in Voja Lazič. Po končani debati se odredi načelno glasovanje. Zakonski načrt je sprejet s 154 proti 32 glasovom v obliki, kakor ga je predložila vlada. — Zbornica preide nato v podrobno debato in na glasovanje o podrobnostih, pri čemer je bil vladni predlog sprejet brez izpremembe. — Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja jutri popoidne.
RATIFIKACIJA KONVENCIJE.
Beograd, 17. novembra. (Izv.) »Politika« poroča iz Aten: Danes je izšel ukaz, s katerim se ratificira konvencija z Jugoslavijo glede določitve svobodnega jugoslovanskega pasu v solunskem pristanišču. Ravnatelj v finančnem ministrstvu Kofinas odpotuje v Solun. da nadzoruje izvedbo to konvencij*.
Vežita manifestacila za Jugoslovansko zajednico.
Včeraj zvečer je sklicala »Jugoslovanska zajednica« svoj prvi volilni shod, ki se je vršil za dvorski okraj pri Mraku na Rimski cesti. Kot je bilo j pričakovati je bila udeležba ogromna. I Vsi gostilniški prostori, salon sosedne sobe in veža so bili nabito polni volil-cev. Shoda se je moglo udeležiti le 300 volilcev, dočim jih je moralo veliko število oditi, ker niso našli prostora. Volilni shod je otvoril imenom volilnega odbora za dvorski okraj učitelj Škulj. Prvi je govoril živahno aldamiran nosilec kandidatne liste »Jugoslovanske zajednice« dr. Vladimir Ravnihcu V svojem govoru je obrazložil preglas »Jugoslovanske zajednice« in v stvarnih razmotrivanjih obsodil današnje vlastodržce, ki vzdržujejo državi in ljudstvu škodljivi koruptni in partizanski sistem. Za dr. Ravniharjem je govoril za narodne socijaliste Ivan Tavčar, ki je obravnaval komunalni program s povdarkom na naloge občinskega sveta ljubljanskega v gospodarskem in socijalnern oziru. — Trgovec Ivan Jelačin je v markantnih besedah obsodil negospodarsko postopanje vladajočih, ki so glavni krivci današnjih desolatnih razmer v trgovini in obrti Vsi govori so bili sprejeti z burnimi in dolgotrajnimi odobravanji. Ko so se Izmed volilcev še nekateri oglasili k besedi, je predsednik učitelj Škulj zaključil sijajno uspeli shod. Že prvi shod »jugoslovanske zajednice« je dokazal, da lahko računa Zajednica na večino ljubljanskih volilcev in da ni nobenega dvoma, da zmaga pri občinskih volitvah.
IZ SEJE FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 17. nov. (Izv.) Danes dopoldne od 10—12 je bi a seja finančnega odbora, na kateri se je obravnavalo o davčnem zakonu. Opozicija je zahtevala, naj se o tem zakonskem predlogu ne razpravlja v skrajšanem postopanju, ampak naj se vrne zakonodajnemu odboru, ki naj ga potem predloži plenumu narodne skupščine. Ta predlog opozicije ie bil odklonjen z 11 proti 7 glasovom in mu je bila priznana nujnost. — Nato je bilo dovoljenih nekaj novih kreditov. Odobren je kredit v znesku šestih milijonov dinarjev za zgradbo ljudskih šol v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Prekmurju Posamezne občine dobe brezobrestno posojilo na dvajset let. Za zgradbo gimnazije v Kore ici je bil dovoljen kredit 5C0 000 dinarjev, za zgradbo pot! in cest v Bosni in Hercegovini pa 450.000 dinarjev. Nato je finančni odbor razpravljal o državnih izdatkih in dohodkih za meseca avgust in september. V teh dveh mesecih je bilo 1.082,034.923.24 dinarjev izdatkov, dohodkov pa 1.112,839.655.38 dinarjev, torej pribitka 80,804.733 14 dmarjev.
BEG TURŠKEGA SULTANA IZ CARIGRADA.
Carigrad, 17. novembra. (Izv.) Sultan Mehmed V. je pobegnil na krov angl !ške ladje, ki je takoj odplula na Malto.
Ho'-zn a poročila.
Curih, 17. novembra. Berlin 0.085, Newyork 543.75, London 24,31, Pariz 37.90, Milan 25.20, Praga 17.35, Budimpešta 022, Zagreb 2.16, Bukarešta 3.50, Varšava 0.0375, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.00075.
Berlin, 17. novembra. Dunaj 8.77, Budimpešta 274, Milan 31.171, Praga 209.47, Pariz 46.134, London 29.326.50, Newyork 6603.43, Curih 122.692, Beograd 9975.
Praga, 17. novembra. Dunaj 0.0.3185 Berlin 0.4425, Rim 147.75, avstrijske krone 0.03175, italijanske lire 1-.6.25, Budimpešta 1.235, Pariz 219.25, London 139.80, Ne\vyork 31.50, Curih 581.50, Beograd 49.25.
Zagreb, 17. novembra. Devize: Berlin 6.92—1.12, Budimpešta 2.40— 2.70, Bukarešta 38.75—40.25, Italija 288 —292, London 273.50—278.50, Newyork 61—62, Pariz 423.50—428.50. Praga 198 50—201.50, Sofija 40.75—0, Švica 1130—1140. Valute: Ameriški dolarji 60 —61, avstrijske krone 0.0845—0.0895, češkoslovaške kroue 195.50 — 158.50, francoski franki o — 420, nemške marke 1.05-—0, romunski leji 38.25— 39.75, švicarski franki 1115—1125, italijanske lire 284—288.
. Beograd, 17- novembra. Berlin 1, Budimpešta 2.60, Bukarešta 41, Milan 285, London 276.50, Newyork 61.50, Pariz 420, Praga 200, Sofija 46, Dunaj 0.0395.
Udarec v obraz.
že večkrat *mo ožigosali cinično Igro, k! fo igra današnji režim i uradniško bedo In uradniškim vprašanjem sploh, toda vkljub tetnu se »državotvorni, listi In »državotvorne.. klike niso sramovale izdajati kot edine zaščitnlco in prijateljice sestradanega, raztrganega in do grla zadolženega uredništva. Nerestano so nam peli o »velikopoteznih« akcijah, ki jih pripravlja ta ali ona demokratska korileja. gospod Reisner pa krošnjar! z uradniškim vprašanjem križem Slovenije že do malega dve leti in ob-ljubuje zlate gradove vsakemu, kdor ga hoče poslušati.
Ni ga dsnes več v državi, ki bi ne vedel, da je današnje stanje popolnoma ne-vzdržijivo, kajti uradnik še nikdar v vsej svoj! preteklosti ni sta! nižje, kot stoji danes. Prvič so njegovi prejemki taki, da ne more ne živeti ne umreti In odveč bi b'io o tem govoriti še kaj več, saj je znano to že vsem In vsakomur. Drugič je pa danes uradnik popolnoma brezpravna raja, kajti vladajoči režim počne z njim kar hoče. Celo za hlapca ali deklo velja gotov odpovedni rok in velja gotova pravna zaščita, uradnika pa brcnejo lahko In jih tudi brcajo vsak trenutek na cesto ne glede na službena leta, rodbini In podobne stvari. Z eno besedo: če kdo. čnti danes baš uradnik, da živimo v popolnoma brezpravni državi in če kdo, je danes baš uradnik edino in samo hlapec političnih šarlatanov, ki vodijo danes to nesrečno državo.
Pravna slgumosi In zaščita, to ie pragmatika ter vsaj na pol človeška eksistenca, to je regulacija denarnih prejemkov uradni-šiva, je torej dartes neodložljivo vprašanje, ki jo v najtesnejši zvezi s kdnsoi!dacijo raz* rnvanih notranjepolitičnih razmer sploh, kajti brez dobrega uradništva ni dobre uprave, brez dobre uprave pa ni urejenega državnega življenja.
To, kaiior rečeno, čutijo bi vedo prav vso stranko v državi, zato so pa tudi ope-tovaro že napele vse sile. da se vendarle žs reši to vprašanje. Edini, k! se je temu dosledno in z vso vehemenco upiral, je bila ! demokratska sranka, s svojima voditeljema j Kumanudijem lo Pribičevičem ra čelu, če-i prav je uganjala baš ta sranka z uradn'š-klm vprašanjem največjo demagogijo. Le spomnimo se na pomladanski boj uradništva za zvišanje doklad, kako trdovratno se
jim je upiral demokrat Kumasudl tu kaliv, trdovratno je zahteval Pribičevič kot predpogoj zvišanja teh doklad redukcijo uradni-šiva, o kateri je danes že vsakemu otroku jasno, da se je Izvršila samo zato, da se je preskrbelo korit nekaj tisočem strankarskih protežirancev.
Ko je priklpela uradniška kriza do vrhunca, se je radikalno-demokratska vlada vdala toliko, da je začela pretresati uradniško pragmatiku Kako je ž njo, vemo vsi. Prvotni, še dokaj sprejemljivi načrt so razni odbori, pododbori, odseki iri pod odseki ter skepi ministrskega sveta pokvarili te-ko, da je vredno ogledalo režima v katerem živimo, vendar si je marsikdo mislil, boljše nekaj kot nič. Stali smo torej neposredno pred rešitvijo uradniškega vprašanja, čeprav ničvredno. Pozneje bi se dalo vendarle še marsikaj Izprcmenltl.
Včerajšnji listi so nam pa prinesli naravnost neverjetno vest. Na četrtkovi seji ministrskega sveta so namreč zahtevali demokratski ministri, da se ustvari med uradniškim In davčnim zakonom junk-tim. to se pravi, da brez enega ni dragega in da je za njihovo uveljavljenje predvidena doba enega leta.
To je čin, ki je tako ciničen In tako provokatoričen, da bi moralo vse državno uradnišivo slatl danes že v najostrejšem boju proti stranki, ki ga je zmožna.
Res, neverjetna je drznost teh ljudi In neverjetno je njihovo zaupanje v uradniško kratkovidnost, kajti »Jutro« se ni sramovalo pri tem poročilu trapiti uradništva z »energičnim nastopom dr. Žerjava la Prt-bičeviča za uradniške zahteve«, To je cinizem In demagogija brez primere v našem javnem življenju ki Je sicer kaj bogato na neverjetnostih- Stali smo vkljub odporu demokratske stranke tik pred vsaj delno rešitvijo uradniškega vprašanja, a sedaj seje pa tel stranki vendarle posrečilo preprečiti to rešitev Se v zadnjem momentu, take da se nradnlštvo danes lahko prime le še za svoje — dolge nosove.
Kaj pravi poslanec Reisner? Prepričani smo, da je v tem trenotku že Izstopil lz stranke, ki je zmožna takih delanj! Kaj pravi na vse to ono uradništvo, ki se je še vedno obešalo na demokratske škrice? Kako bo reagirala na to cinično provokacijo uradniška organizacija?
Nacisti ivanle debat« o uradniškem
zakonu.
ZAKONSKI PREDLOG O SODNIKIH IN ODVETNIKIH ODLOŽEN. — KONTROLA O PREMOŽENJSKIH RAZMERAH DRŽ. URADNIKOV.
ZAČASNA SLUŽBENA DOBA SKRAJŠANA NA ENO LETO.
DEMONSTRATIVEN ODHOD OPOZICIJE.
Beograd, 17. novembra. (Tzv.) Zakonodajni odbor je imel danes dopoldne sejo, ki se je začela ob 10.45. — Pred prehodom na dnevni red protestira po-
slance Magovčevič proti temu, da je prva točka dnevnega reda poročilo pododbora o zakonskem predlogu glede sodnikov in odvetnikov In predlaga, naj se ta točka odstavi z dnevnega reda. Predsednik Trifunovič izjavlja, da se je na prvi seji sklenilo, da se predlog pravosodnega ministra razoravlja kot prva točka dnevnega reda. Minister za pravosodje dr. Markovič je delal, da se nahaja posl. Magovčevič v zmoti in da se morajo prošnje nasloviti na plenum zakonodajnega odbora, ki jih potem od-kaže pododboru. Predsednik odredi nato glasovanje o predlogu posl. Magov. čeviča, ki je s 17 proti 15 glasovom sprejet. Po glasovanju izjavlja minister dr. Markovič, da pomenja izid glasovanja izvedbo prozornega namena in da je ta čin smatrati kot postopanje opozicije proti zakonskemu predlogu. Zaradi tega umakne svoj predlog. — Nato preide odbor na drugo točko dnevnega reda: razprava o uradniškem zakonu. Poročevalec Reisner naznanja, da so se v člene, ki so bili že sprejeti, vrinili nekateri tiskovni pogreški in da Je treba zaradi tega besedilo primerno popraviti.. Potern se razpravlja o tretjem poglavju predloga, členih 12 do 23. Posl. Gjonovič (republikanec) predlaga, naj sc pripravljalna doba za državne nameščence zniža od treh na eno leto. Zahteva pojasnila o členu 18, ki govori o dokazilu splošnega zadržanja. Vprašuje, kaj je razumeti pod splošnim za-
držanjem. Posl. Jovan Jovanovič stav-lja nekatere opazke in predlaga, naj s* začasna službena doba zniža od treh, na dve leti. Posl. Vidanovič se v svojih izvajan iih mudi posebno pri členu It in predlaga dopolnilo, po katerem najf kandidati pri vstopu v državno službo doprinesejo dokaz o svojih premoženjskih razmerah. Na ta način bi se dali odpraviti slabi zgledi, da državni uradniki stopijo revni v službo, zapuste jo pa bogati. Posl. Vujičič predlaga, naj s$ poskusna državna služba zniža od treh na eno leto. Končno izjavlja minister za izenačen, e zakonov Trifkovič, da sprejme predlagana dopolnila in Izpremembe. — Nato se odredi glasovanje. Clem 12 je sprejet z dopolnilom posl. Vidano-viča, člen 13 pa v stilizaciji načrta. Prt členu 14 se glasuje o predlogu posl. Vujičiča, ki je sprejet. Po glasovanju O tem členu nastane z vseh strani prerekanje, čeč, da se ne ve, o čem se je sploh glasovalo. Posl. Simonovič zahteva, naj se še enkrat glasuje. Opozicija pa se s tem ne strinja, češ, da se je že enkrat glasovalo. Ker hoče predsednik staviti predlog ponovno na glasovanje, zapusti opozicija demonstrativno dvorano. Po kratkem odmoru nadaljuje predsednik Trifunovič sejo brez opozicije. Navzočih je od 35 le 15 članov zakonodajnega odbora. Posl. Magovčevič protestira proti temu predlogu in zapusti sejo tudi on. Nato so sprejeti še ostali členi tretjega poglavji uradniškega zakona po predlogu pododbora. — Seja je bila potem končana, Prihodnja seja jutri dopoldne.
VELIKA ANTANTA PROTI KITAJSKI.
Pariz, 17. novembra. (Izv.) »Chicago Tribune« javlja iz New Yorka: Iz Pekinga se doznava, da so Zedinjene države, Anglija, Francija in Italija izročile kitajski vladi ultimat, v katerem
zahtevajo, da se tekom enega tedna izpusti deset inozemcev, ki se nahajajo v rokah kitajske tolpe, sicer bi morale velesile javno žigosati Kitajsko kot neodgovoren narodi, ki ga imajo roparji v svoji oblasti.
TJPGUSLAVOa* is. novgffipfa 'la«.
I1BV. OST
Bol za pravice uradniitva,
Beograd, 16. novembra.
V	pondeljek in torek se je bil v plenumu zakonodajnega odbora hud boj za pravice uradništva. Vlada je od početka insistirala, da se § 5 glasi: »Ne može postati ni biti državni službenik lice, koje ispoljava načelo nasilne promene državnog poretka.«
2e v pododboru je ta predlog bil predmet hude in ogorčene borbe. Centralni Savez javnih nameščencev je isto tako odločno in energično nastopil proti. Vlada je premišljala in dala izjavo, da hoče popustiti. Šele po zaključnem pretresu v načelu celega zakona, je prišla nova redakcija, kjer je vlada izpustila § 5, a zato dodala v členu 4 novo
7.	točko in sicer pod pogoje za sprejem. Točka 7 še glasi: »koje ispoljava načelo protivpravne promene državnog poretka.«
Ta uprav klasičen manever vlade je seveda bil takoj predmet hude borbe.
V	pondeljek so ostro proti tej točki nastopili v zakonodavnem odboru. Ker je predsednik odbora g. Miša Trifunovič videl, da je večina proti, ie kratkomalo brez pristanka večine odbora zaključil sejo, da reši vlado nezaupnice. Tudi ni povedal, kedaj bo nova seja. Seja je bila potem sklicana za torek dopoldne.
Na to sejo je vlada poslala vse svoje poslance In tri ministre: Trifkoviča, dr. Laza Markoviča in Pribičeviča. Seia je bila zelo burna že od početka. Predsednik zakonodavnega odbora je moral priznati, da je zaključil sejo, da reši vlado, ker je vedel, da vlada odločno stoji za to točko in dela lz tega »vpra-Sanje«.
Debata o 7. točki § 4 je bila tudi ze-
lo	živahna. Ministri so odločno izjavljali, da ne popuste in uprav gorostasno zagovarjali to nad vse reakcionarno določbo. Laza Markovič je na dolgo pojasnjeval, da poslanci ne razumejo prav pravni smisel te določbe. Istotako je Trifkovič uporabljal vse mnsroče izgovore. Najboljše se je odrezal Pribičevič, ki je Izjavil, da ne more biti državni uslužbenec ne republikanec, ne socija-
list, niti klerikalec, ako propagira repu-bliku. Podkrepljeval je svoje stališče s sodniki, vzlic temu, da ta zakon za sodnike ne bo veljal ker ti zahtevajo poseben zakon in je tudi vlada mišljenja, da je to potrebno. Ne vem, ali je Pribičevič res trdno uverjen ali pa zlobno pretkan, da se upa s takimi argumenti nastopati.
Po hudi borbi je bil sprejet predlog, da se ta član vrne pododboru.
Simptomatično pri celi stvari je, da je vlada poslala tri najbolj rcakcijonar-ne svoje ministre, da prisili poslance vladnih strank, da se uklonijo njenemu diktatu. Čudno, da ni smatral za potrebno tudi iti na sejo naš državotvorni minister socijalne politike dr. Gregor Žerjav, katerega dolžnost je vendar, da ščiti pravice uradništva. Kaj bodo rekli njegovi zvesti v Ljubljani? ' V »Jutru« se dnevno poje slava, koliko dela za uradništvo. V resnici pa sedi v vladi in soglaša z vsemi reakcionarnimi in srednjeveškimi namerami Pašičeve vlade pri uradniškem zakonu. Ono, kar so sprejeli v ustavi glede uradništva, to hočejo ti gospodje sedaj potom zakona še poostriti in res državnega uslužbenca narediti za popolnoma brezpravnega »kulija« in slepo orožje v rokali partizanskih veleumov — ministrov. Dr. Žerjav to prav dobro ve, a molči in smatra za svojo glavno na’ogo z raznimi mahinacijami o pobijanju draginje, zlati valuti, sladkorju iz Belja itd., še enkrat preslepiti sestradano državno uradništvo.
V	koliko mu bo to uspe’o, je drugo vprašanje. Državni nameščenci pa naj se zavedajo svoje dolžnosti ne samo napram samim sebi, ampak predvsem napram svojim naslednikom in državi kot taki. Gorje narodu in državi, ki ima partizansko-korumrirano uradništvo, ki mora biti slepo orožie v rokah vsakokratnih vlastodržcev. Mi smo po zaslugi te vlade in tejja režima na poti, da to naredimo iz naše države — tega ovreči ne moreio še tnko lepo zaviti izgovori in še tako velike obljube. D.
Načrti fašistov.
Trst, 15. novembra.
številna premoč Slovencev na Primorskem dela Italijanom preglavice. Sami ne vedo, kako bi Slovence zatajili in jih porazdelili, da bi jim ne bili nevarni. Pri ljudskem štetju so sleparili Italijani kar na debelo. Tako so čisto slovenske vasi postale po Izkazu zadnjega ljudskega štetja pretežno italijanske in v Trstu in okolici so našteli komaj 20.000 Slovencev! Kljub sleparijam (saj imajo vendar Italijani v rokah škarje in p’atno in je vsaka pritožba in revizija Izključena) kljub sleparijam, vendar ne morejo pogoltniti kar čez noč velike slovanske večine na Primorskem.
In neprestano študirajo, kako bi razpršili slovansko večino na Primorskem, kako bi slovanski živelj v tej pretežno slovenski deželi razdelili, zatrli in zadušili.
Najprej so nameravali odtrgati od Primorske Goriško in Gradiščansko ter Ju priklopiti k videmskemu okraju. Ta predlog je sprožil videmski mestni svet, bržkone po navodilih, ki so prišli od zgoraj. Temu pa se je odločno uprl go-riški mestni svet. ki je enoglasno glasoval za resolucijo proti priklopljenju Goriško-Gradiščanske k videmskemu okraju.
Ker se ta namera torej ni posrečila, kakor so mislili, so pričeli nanovo preudarjati.
Ravnateljstvo tukajšn:ih fašistov je naložilo posebni komisiji, da študira, kako bi se dalo najboljše rešiti ta problem — problem razdelitve in potlače-nja slovenskega življa na Primorskem.
V	to komisijo so bili imenovani inženir Manesini, advokat Picrl, knjigovodja Lupetina in prof. Conforto.
In fašistovska komisija je prišla po temeljitih študijah do sledečih sklepov:
1. Julijsko Benečijo je treba razdeliti v tri province: v Goriško, Tržaško in Istrsko, ki naj postanejo popolnoma samostojne;
2. a) Goriška naj obsega sedanje meje s Trbižem in Idrijo, a brez Postojne, Bistrice, Senožeč in Sežane;
b) Tržaška	provinca	naj obrega
Trst, Postojno,	F;strico,	Senožeče in
Sežano ter obbrežno Istro: od Milj do rtiča Salvore, s Koprom	In Piranom;
c) istrska provinca naj obsega ves ostali istrski polotok z otoki.
3. a) videmski provinci naj se priklopijo vse slovenske občine zgornje soške doline;
b) goriška	provinca	naj obsega
vzhodno Furlanijo, okrožje Palmanove, Idrijski in vipavski okraj;
c) kokor pod točko 2. b);
t) kakor pod točko 2 c);
4. Ustanovi naj se enotno Julijsko Benečijo s Trstom kot glavnim mestom;
5. Ustanovi naj se enotno provinco lz Livence in Kvarnera, s Trstom kot glavnim mestom;
6.	a) furlanska provinca (slavno mesto Videm), naj obsega sedanji videmski okraj, goriški in gradiščanski, rn?en Tržiča (Monfnlconc), Postojne, Bistrice, Senožeč in Sežane;
b) Istrska provinca (glavno mesto Trst) naj obseda Trst in okolico, Istro, tržiški okraj (Monfalconc), postojnski, bistriški, senožeški in sežanski okraj.
To so torei načrti fašistovske komisije, ki so bili objavljeni v fašistovskem glasilu. Poleg načrfov so bile objavljene tudi statistike, ki naj jasno pokažejo slovensko nevarnost. Statistike so sicer krivične, vendar bo morda koga zanimalo vedeti, koliko Slovencem so še blagovolili eksistirati na Primorskem.
Goriško-Oradiščansko, z okupiranim delom Kranjske, brez tibiških Nemcev, šteje 114.000 Italijanov in 200.000 Slovencev.
Trst 214.000 Italijanov in 20.000 Slovencev.
Istra 1(10.000 Italijanov in 200.000 Slovencev
To statistiko je objavil tudi današnji »II Piccolo« in dostavlja: »Na podlagi gornjih številk je zelo jasna neproporč-nost med Italijani in Slovani na Goriškem, ki bi bila zadušena. — Vsako besedovanje je odveč, da je taka siste-macila v obmeini provinci, nedavno priklopljeni k Italiji, nevzdržna.«
In dalje piše »II Piccolo«:
»Tudi rešitev, ki jo nakazuje 2. načrt, bi ne koristila mnogo. Izkazovala bi:
V Goriški-Gradiščanskl 114.000 Italijanov in 150 C00 Slovencev.
V Trstu 254.000 Italijanov in 100.000 Slovencev.
V Istri 120.000 Italijanov in 160.000 Slovencev.
Na podlagi te statistike bi imeli Savani v dveh provincah izmed treh večino 40.000 duš. v proporciji: 10 Italijanov proti 14 Slovencem.
Slovanska večina, posebno pa na Goriškem, bi bila zagotovljena, posebno pa z upeljavo italijanskega volilnega reda.
V Istri bi bil ta problem nekoliko drugačen, vendar tudi tam niso perspektive posebno rožnate «
Nadalje kritizira »11 Piccolo« (seveda braneč italijnnsko korist!) načrt, ki naj M sklopil Trst, Sežano, Senožeče, Bistrico, Postojno ter Koper in Piran v eno provinco. Taka delitev, pravi »II Piccolo«, bi bila nenaravna, brez vsakega kriferja; rušila bi zcmltepisno, zgodovinsko in ekonomično enoto istrske deže’e. Posebno se zgraža »II Pic-co'o« nad združenjem kranjskih okrajev z Istrskimi.
Tudi tretji načrt kritizira. Res je, pravi »11 Piccolo«, ^a bi prineslo prikloni jen je slovenskih občin ob srornii soški dolini k videmskemu okraju občutno razbremenienie za Italijane na Goriškem, ali priklopltev Palmanove h Gorici je neumestna. Palmanova je ve-
zana že stoletja na Videm, obe mesti imata isto zgodovino, isto slavo, isto usodo itd. Sicer pa bi ostala Trst in Istra po tem načrtu pod neizpremenje-nem slovanskem pritisku.
4.	načrt govori o enotni Julijski Benečiji. O tem načrtu ne govori »11 Piccolo« ničesar, pač pa pravi, da je faši-stovsko glasilo proti nedotakljivosti Primorske — ker je ta dežela avstrijsko stvorilo, ki — diši preveč po Avstriji. Treba je napraviti kako drugače!
Tudi za zadnja dva načrta se »II Piccolo« ne navdušuje. Pravi, da so razni vzroki, ki govore proti realizaciji teh projektov.
In dalje pravi:
»Pomisliti je treba, da bi bilo Slovanov v enotni provinci 420.000, Italijanov Pa le 488.000. (Kje so jih vzeli?!) Slovani bi zasedli polovico sedežev v deželnem svetu in bi volili z običajno kompaktnostjo, medtem ko bi bili Italijani razdeljeni v različne stranke.«
M koncu pravi omenjeni list: »Lokalni interesi se morajo podrediti sploš-
nlrr>, Ali z ustvaritvijo enotne province
—■S ulijske Benečije — ne samo, da škodujemo nacijonalnim interesom, temveč tudi ne bi zadovoljili Poreča in Gorice, ki bi ostala v poslednji rešitvi
podrejena Trstu.«
Kakor vidimo, delajo Slovani na Primorskem Italijanom veliko preglavico. Sami ne vedo, kaj storiti z nami! Naredili bi radi tako, da bi bil volk sit in da bi ostala ovca cela — ali to je nemogoče!
Vemo že vnaprej: oprijeli se bodo pač načrta, ki bo za Slovane pač najbolj uničujoč! Imajo pač v rokah škarje in platno in pri vezanju jih ne bo nihče oviral.
Pol milijona Slovencev bo zopet — daritveni kozliček In Slovenci onkraj meje morajo mirno gledati to italijansko pojedino na Primorskem!
Treba je pač stisniti zobe in delati, delati! Ne pozabite na nas, delajte za nas doma in v svetu, morda pride tudi za nas kdaj ura združitve, ura, ki jo čakamo že tisočletje!
Razde itev Avstrije.
Mussolinijevo glasilo »Popolo d’ Ita-lia« je prineslo pred nekaj dnevi senzacionalni članek o razdelitvi Avstrije. O tem bi naj obstojal baje med Bene-šem in italijansko vlado že definitiven dogovor. Avstrijsko časopisje je na članek že reagiralo in sicer neenotno. Dunajsko časopisje je enoglasno proti razdelitvi, medtem ko je nekaj provincialnega časopisja za razdelitev.
Kljub temu, da prihaja vest iz povsem merodajnih virov, je vendar absolutno neverjetna. Doživeli smo pa že toliko neverjetnosti, da ni izključeno, da se vsaj ne razpravlja ne o tej blazni ideji na povsem merodajnih mestih. Zakaj imenujemo to idejo blazno, blazno vsaj v tej obliki, ki se nam je servirala?
Prvič bi pomenjala razdelitev Avstrije bistveno izpremembo pariških mirovnih pogodb, tako bistveno, da jo imenujemo lahko že uničenje teh pogodb. Ali bi bilo za tako idejo danes mogoče pridobiti najbolj merodajni sili svetovne, predvsem pa evropske politike, to je Anglijo in Francijo? Mislimo, da lahko tako vprašanje kategorično zanikamo, kajti vsakemu površnemu opazovalcu evropskega političnega življenja je jasno, da je sploh vsa francoska politika danes zgrajena samo na idejo nedotakljivosti in popolne izvršitve mirovnih pogodb. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je danes na taki radikalni »rešitvi« avstrijskega vprašanja preveč direktno zainteresiran francoski, angleški in amerikanski kapital, ki je pokupil do malega že vse avstrijske materijalne vrednote. Taka
ideja je torej popolnoma neverjetna že v principu, še preden pogledamo interesente, med katere naj se razdeli.
Kdo so pa ti interesenti? »Popolo d’ Italia« pravi, da Italija in Češka. Ali je to verjetno? Tudi ne! Češkoslovaška republika ima že danes z narodnimi manjšinami, zlasti z Nemci, katerih je v državi okroglo tri milijone, toliko posla, da si gotovo ne more zaželeti, da bi se te manjšine še okrepile z novimi milijoni, kajti v tem slučaju bi utegnili priti Čehi (brez Slovakov) v svoji lastni državi v manjšino in kaj bi bilo potem z njeno eksistenco, si lahko mislimo. Prepričani smo torej, da ga danes na Češkem ni državnika, ki bi sploh hotel sprejeti kaj bankerotne avstrijske dedščine.
In Italija? Gotovo, o tej smo prepričani, da bi pograbila raje danes kot jutri par avstrijskih dežel, kajti njen im-perijalizem in njena domišljavost ne poznata meja, a k sreči njena volja danes vsaj v zunanjepolitičnih vprašanjih še davno ni merodajna.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da bi sprožila in načela danes taka razdelitev toliko novih, najtežjih in najbolj zamotanih političnih in gospodarskih vprašanj, da bi jim Evropa glede na težko krizo v Nemčiji in v Orijentu nikakor ne bila kos.
Glede na vse to smo torej prepričani, da nima misel o razdelitvi Avstrije nobene konkretnejše podlage, vsaj
v	tej obliki ne, v kakršni se je sprožila, čeprav ni dvoma, da se bo moralo avstrijsko vprašanje prej ali slej rešiti na en ali drug način.
Politične vesti.
Društvo »Soča« prosimo pojasnila!
Neki primorski volilni odbor sklicuje na raznih krajih mesta sestanke, na katerih redno poroča g dr. Puc. Ker so do malega vsi Primorci včlanjeni v društvu »Soča« in ker je g. dr. Puc predsednik »Soče«, se nam vsiljuje sa-maposebi domneva, da vrši omenjeni primorski volilni odbor svojo agitacijo za bodoče občinske volitve pod pokroviteljstvom in v sporazumu s »Sočo«. Vsako vmešavanja v vprašanja uievne politike bi biio za naše društvo, ki je tekom zadnjih let tako lepo zrasto in vzcvetelo, pogubonosno. »Soča« je bila do sedaj strogo nepolitično cruštvo in pri tem naj tudi ostane. Naprošamo društvo »Soča«, da se jasno izjavi, ima
li	s primorskim volilnim odborom kake zveze a.i ne.	Več »Sočanov«.
Klerikalci priznavajo.
Očitali smo klerikalcem, da so hoteli iztisniti iz mestnih blagajn stotiso-čake za klerikalne zavode. V včerajšnjem »Slovencu« klerikalci priznavajo, da je to res. Sicer so svoje priznanje okrasili s frazami socijalne brige, a kaj ko pa Ljubljana ve, da je smoter klerikalcev tuai pri tem fabriciranje svojih somišljenikov. Ulede očitka, da so hoteli importirati svoje politične priganjače na magistrat, se še zaenkrat izmikajo. Ker so pa doslej lepo priznali Vie naše trditve, upamo, da tudi import klerikalcev na rotovž v kratkem priznajo in brez izkrivljenega očitka z nekim rač. uradnikom. O importu klerikalnih politikarjev na rotovž torej ni izrečena zadnja beseda, tudi z naše strani ne. »Slovenec« obeta nadalje o nekih razkritjih in pogubonosnih načrtih narodnih socijalistov. Izvolite! Bomo vsaj zvedeli zan e, smo čisto nepoučeni. Samo, da ne bodo taka razkritja kot so bila glede Deržiča in Zaloške ceste ter glede Mestne hranilnice.
Sestanek zaupnikov »Jugoslovanske zajednice«.
V	četrtek zvečer se je vršil v restavracijskih prostorih »Narodnega doma zaupniški sestanek »Jugoslovanske zajednicc««. Sestanka se je udeležilo nad 350 zaupnikov iz posameznih okrajev. Sestanek Je otvoril Rudolf Juvan
in poročal o organizacijskem delu centralnega volilnega odbora. Govorila sta na sestanku tudi nosilec liste dr. Vladi-* mir Ravnihar in Ivan Tavčar. Oba govora sta bila sprejeta z velikim odobravanjem. Po sestanku so se konstituirali volilni odbori za vsa volišča in razdelilo delo.
Klasičen odgovor ministra pravde.
Poslanec Ivanič Je nastavil ministru pravde dr. Markoviču vprašanje o za-tvorjenih komunističnih poslancih in ali bodo deležni pogojnega odpusta prisojene jim kazni. Dr. Markovič je poslancu odgovoril v narodni skupščini, da še ni prejel od podrejenih organov kakega predloga o pogojnem odpustu zatvorje-nih komunističnih poslancev ter da zato tega vprašanja ni še mogel rešiti iz stališča oportunosti in kriminalne politike. Na vprašanje poslanca Ivaniča, kako bo opravičil ev. negativno rešitev, pa je odgovoril na sledeči način: »Ker še nisem rešil, ali ta predlog sprejmem ali pa ga odbijem, ne morem odgovoriti vnaprej, kako bom svojo rešitev opravičil«. Boljše bi že bilo od g. ministra pravde, da poslancu odgovori z blagohotnostjo napram nedolžno zaprtim poslancem, kakor pa s sofističnim argumentom.
V Beogradu na dvoru, v Splitu v za-
poru.
Nedavno je kralj sprejel deputacijo dalmatinskih Seljakov, katerim so na dvoru celo priredili zakusko. Splošno so smatrali, da bodo prenehala prega-janja dalmatinskih zemljoradnikov. Pokrajinske oblasti v Dalmaciji pa se niso zmenile za pojave v Beogradu ter so nadaljevale z aretacijami tamošnjih Seljakov. V Splitu so celo zaprli dva delegata iz Kastela, ki sta bila v avdienci pri kralju. Odgnali so jih v zapore, čim sta se iz Beograda vrnila v Split.
V Beogradu na dvoru, v Splitu v zaporu!
Kaj Jugoslavija SHS...
S kakim jugoslovanstvom razpolaga sedanja vlada, kaže drastično incident, ki se je dogodil v narodni skupščini povodom govora demokratskega poslanca Angjcliča, ki pripada Da^ido-vičevi skupini. Govoreč o zakooskem
račrtu vojne odškodnine Je Angjelifi
predlagal, naj se vojna odškodnina izpla* Č3 samo odškodovancern Iz Srbij* ia Črne gore, ter se js protivil temu, da bi te dve pokrajine odplačale odškodo* vance iz cele Jugoslavije. Pri besedah »iz cele Jugoslavije« so poslanci iz cen-truma klica.i: »Kaka Jugoslavija! To ie kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev!« Poslanec Angjelič: »Ne vem, zakaj boli nekatere, kadar čujejo ime Jugoslavija ...« Značilen incident, ki dovolj osvetljuje »Jugoslovansko« mišljenje današnje skupščinske večine.
Sardinija za regionalizem.
Na Sardiniji obstoja že dolgoletni politični pokret, ki stremi za tem, da iz-vojuje Sardiniji posebno avtonomijo. Rimska vlada namreč ni posvečala temu otoku tiste pozornosti, da bi zadostila vsem upravičenim zahtevam te pomorske pokrajine. V poslednjem času so se razmere na Sardiniji tako poostrile, da so bili krvavi izgredi na dnevnem redu. Kakor drugod, so bili glavni činitelji teh izgredov fašisti, ki so nastopali proti Sardincem z obtožbo, da zasledujejo potidržavne cilje. V. glavnem mestu Sardinije Cagliariju so se pa te dni razmere poostrile tako, da J® vlada morala odposlati posebnega odposlanca. Na konferenci, ki so jo imeli sardinski politiki z odposlancem rimske vlade, je narodni poslanec Lussu tolmačil stremljenja Sardincev tako-le: »Mi se ne potegujemo za obliko vlada* vine, marveč samo za obliko državne uprave. Smo za decentralizacijo, nismo pa separatisti. Nečemo irlandizma, nege regionalizem, to se pravi, pravilno ocenjevanje regionalnih interesov. Zavarujemo se proti trditvi, da smo buntov-niki. Zahtevamo, da se v novi Italiff spoštujejo naši interesi in pravice. To smo upravičeni zahtevati od vlade, ki sedaj oborožuje v Sardiniji svoje pri* stalice. Želimo, da v miru delujemo za razvoj Itlaije in Sardinije«. Nato Je mi* nistrski predsednik Mussolini izdal odredbe, glasom katerih izgleda, da bo 1 Sardiniji fašistovska akcija ustavljena.
Gospodarstvo
ZNIŽANJE CEN PREMOGU NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Z dvigom češkoslovaške krone na tujih trgih je nastala v premogovni Industriji huda kriza, ker se cene premoga spremenjenim valutarnim razmeram v sosednjih državah niso moglo tako hitro prilagoditi kakor bi bilo želeti. Sledilo Je, kar je moralo slediti: eksport premoga je skoraj popolnoma zastal. Ker je pa tudi druga industrija prestajala nenadno krizo in je tudi ona morala svojo produkcijo znatno omejiti, je to seveda nanovo vplivalo na produkcijo premoga, ker je tudi doma povpraševanje po premogu vsled manjše uporabe ponehavalo. Najbolj je zadela kriza ostravsko-karvinski pre-mogovoni okraj, kojega premog so l* med vojsko in še. bolj po vojski mo5-neje obdavčili kakor pa severozahodne češke revirje.
Zato je hotela tamošnja uprava od letošnjega avgusta naprej cene premoga izdatno znižati; zato je bilo pa treba znižati vse komponente premogovnih cen.
Znižanje delavskih plač ni bilo mogoče v tem obsegu kakor so nekateri mislili, ker cene živil doslej niso šle V taki meri nazaj, ki bi odgovarjale povečani vrednosti krone; tudi so morali uvaževati dejstvo, da delavci niso delali v polnem obsegu, s čimer Je bil v zvezi manjši zaslužek. Znižanje plač se je moglo gibati torej le v gotovih mejah in zato so bili prisiljeni upoštevati druge komponente v dosti večji izmeri.
Po teh načelih so delodajalci svoj« predloge takole formulirali: 1. Delo oh sobotah se podaljša pri obeh vrstah delavcev — onih, ki delajo zunaj onih, ki delajo v rovih — od Sest n* ria osem; 2. delavni čas se za delavce zunaj uredi tako, da delajo pet ur zJn-traj in tri ure popoldne z najmanj enourno pavzo opoldne; 3. odpravijo f* družinske doklade delavcev z enim otrokom ali dvema, pri drugih se P* znižajo za 7.50 do 11.10 kron za delavni čas; 4. obligatni poprečni dela se zviša od sedem stotov na za delavni čas; 5. plače se znižajo ** delavce v rovih za 20 do 25 odstotkov-za delavce zunaj pa za 30 odstotkov* če je pa poprečno delo pod 7.57, ** plača odstotno zniža, kolikor Je delo pod 7.57; 6. minimalna plača KOjj
pača se zniža od 45 čeških kron na
o c z.11 iz.u uu vrcaivm ivi v*- —	.
—	pomisliti moramo, da odgovarja te 29 kron nekako 240 našim —» sečna množina deputatnega prem°*b se zniža za tri do triinpol zmanjšanem delovnem času za veC*n K temu bi bilo pripomniti to-le: v lodajalcem ni šlo samo za resul_ plač in delovnih pogojev,	„r.
za dalekosežno sanacijsko akcijo:	^
vi	vrsti naj bi se odstranili 05 dijr. vojnega in še bolj povojnega g°sp stva v jamah in zlasti naj bi g, seglo to, da se plača le delo
••Pri določitvi plače ne oziramo 'Karo1 doslej na okolnostl, ki z delom sa« ®»® nimajo nič opraviti. — To je ne-J*J> o Čemer bi se dalo mnogo dispu-®*ti in kar je bilo že predmet mnogoštevilnim razmotrivanjem.
Kot eden najbolj škodljivih ostankov povojnega časa je smatrati šest-delo ob sobotah. Pod pritiskom delavstva je po končani vojski mini-■trstvo za javna dela provizorično pridalo šestumo sobotno delo, ki ga je ®*lo delavstvo samovoljno vpeljalo, in |6 Priznalo tudi polno plačo za ta skrajšani gas. Delavstvo je videlo v tem ^istrskem odloku naredbo, po kate-Jl se sine delati ob sobotah sploh samo •est ur, in to šesturno delo se je uveljavilo.
+ Industrija Jugoslavije. Te dni je ®Ba strokovna knjiga pod naslovom •Industrija Jugoslavije«, ki jo je uredil “rednik »Jugoslavenskcga kompasa« Vladimir Pavlakovič, založil pa »Jugo-*lovenski Lloyd« d. d. v Zagrebu ter obsega 500 strani. Materijal industrije « razdeljen v 18 glavnih oddelkov z »eitevilnimi pododdelki. Pri vsakem Podjetju je navedena delniška glavnica ® rezerve, člani ravnateljstva in nadzornega odbora ter poslednja bilanca. Poleg tega je tudi naveden namen podala, tovarne, podružnice in skladišča. ^ to prvo delo, v katerem je zbran ®*terijal industrije za vso našo kra-Ifevino. ter sistematično obdelan. Knjiga stane 150 Din, s poštnino 10 Din Naročila sprejema »Jugoslavenski *Joyd« d. d. Zagreb, Marovska ul. 21.
+ Modernizacija ljubljanske plinar-
V	Uradnem listu z dne 14. t. m. je Uglašena naredba pokrajinske upra-v*. da sme ljubljanska mestna občina ^eti posojilo v svrho modernizacije testne plinarne. Posojilo v znesku ^800.000 K se bode moralo odplačati v 10 letih iz dohodkov plinarne same. Iz jjarodno-gospodarskega ozira je modernizacija plinarne zopet korak naprej
* zmanjšanju uvoza v našo državo, *ar moremo le pozdraviti. Mestna plinarna bode po prenovitvi postala neodvisna od uvoza tujega premoga in bo mogla poceniti svoj obrat. Ko postanejo draginjske razmere le nekoliko boljše, bode mogla plinarna tudi znižati Cene plinu. S tem bode dana možnost vsakemu, da si poceni in izboljša svoje domače gospodinstvo, ker je znano in dokazano, da je kuha s plinom čistejša in cenejša, kot pa kuha z drugimi kurivi. Ko bode modernizacija plinarne dovršena, ne bodemo smeli pogrešati Plinskega štedilnika ali plinskega kuhalnika, plinske kopalne peči, plinskih likalnikov in drugih plinskih aparatov v nobenem prevdarnem gospodinjstvu j)«Šcga mesta, kot je to že v vseh velikih mestih v navadi. Pri nas je še Vse premalo znano, kako je napredovala na tem polju tehnična izraba plina Sploh. Tudi pri nas se na tem polju le obrača na bolje, kar dokazuje že to, da je v skoro vseh novih stavbah upe-Uan plin v kuhinje in kopalnice in deloma tudi v sobe za kurjavo. Zalibog Pa je le preveč še razširjena neutemeljena bojazen pred plinom. Mestna plinarna tudi danes že lahko oddaja plin
* Večji meri in so vesti, da plinarna ne “Pelje vsakomur plin, popolnoma brez Podlage in neresnične. Vendar pa ji bo Jiožno znižati ceno plinu šele po izvršni preureditvi plinarne, ki se bode izvršila že tekom prihodnje pomladi.
+ Vozni red na progah sarajevske direkcije državnih železnic ostane nespremenjen. Glasom obvestila Direkcije državnih železnic v Sarajevu tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici ostane sedanji vozni red na njenih progah, koji je stopil v veljavo 1. junija Uv celoti neizpremenjen tudi v zim-skl seziji 1922/23.
Konsumentom bosanskega in slovenskega premoga. Glavna rudarja direkcija v Beogradu je obvestila ‘nkajšnjo trgovsko in obrtniško zbornico, da je minister za šume in rudo-kope 7. rešenjem z dne 25. oktobra f922, P. Br. 8738 ukinil vsakršno izdajanje odobrenj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov, ker Imajo le-ti zadostne zaloge okrog 3000 vagonov, ivonsumenti bosanskega premoga naj se obračajo v bodoče za nabavno dovoljenje na Glavno rudarsko direkcijo, ki pa bo dajala prednost dobavam za Promet (saobračaj). Za vrdniški premog naj se obračajo konsumenti naivnost na upravo premogovnika Vrd-*"ka, za premog iz slovenskih državnih Premogovnikov Pa na Oddelek za pre. £°« pri pokrajinski upravi za Sloveni-,0» kakor je bilo to doslej.
. Tečaji na novosadski produktni
orzl dne 15. novembra: pšenica bač-383, sremska 385, rž bačka 300,
Ves bački 257. sremski 260, moka št. 0 za kuho 525, št. 6 475, pšpnični j, r°bi 153, svinjska mast 27, bačko ze->e, v glavah 100, bosanski orehi 425, ^bula 320.
+ Povišanje davka na sladkor v
°uski. Ministrski svet je povišal kontni davek na sladkor od 20 do 30 .^oč poljskih mark za q. Pri sladkorju, j* iz države izvaža pa se more ta
Vek znižati ali popolnoma odpraviti
Volilni shodi »Jugoslovanske zalednke
IS
V SOBOTO, DNE 18. NOVEMBRA:
Gostilna »pri Kačiča«, Dunajska cesta 58 (ob 8. zvečer), govore Rupnik, Pustoslemšek, Ambrožič.
Gostilna »pri Anžoku«, Vodnikova cesta. Sp. Šiška (ob 8. zvečer), govore dr. Ravnihar, Podbevšek, Juvan.
Gostilna »pri Pavšku«, Martinova cesta (ob 8. uri zvečer), govore dr. Vodušek, Fakin, Ferant.
V NEDELJO, DNE 19. NOVEMBRA:
Gostilna »pri Ribiču«, Dolenjska cesta (ob pol 10. dopoldne), govore Škulj, Rupnik, Jelačin.
Gostilna »pri Sokliču«, Pred konjušnico (ob 10. dopoldne), govore Pu* stoslemšek, Stane Vidmar, Juvan,
V PONDELJEK, 20. NOVEMBRA:
Gostilna »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica (ob 8. zvečer), govore dr. Ravnihar, Ivan Tavčar.
Gostilna »pri Flegarju«, Zaloška cesta (ob 8. zvečer), govore dr. Hacin, Stane Vidmar, Rupnik.
VOLJLCl! UDELEŽUJTE SE SHODOV V NAJVEČ JEM ŠTEVILU I
Maribor.
Dnevne vesti.
— Vojaški krogi se bodo gotovo zanimali za oficijelne publikacije avstrijskega generalnega štaba o vojski na Balkanu leta 1912 in 13. Nekaj publikacij lista Strefflerss Mintarzeitschrlft (1913, 1—5 in 11—12) je naprodaj. Ogledajo se lahko vsak dan ob desetih pri gimnazijski slugi Ludviku Vohanu v poslopju I. državne gimnazije poleg Narodnega doma. Tam so tudi druge vojaške itd, knjige na ogled. Opozarjamo tudi na Rdečo knjigo o razmerju med Italijo in Avstrijo 1. 1914 ter o zbirki tozadevnih dokumentov.
— Ugotovitev I Gospod Vladimir Kravos ni nikak funkcijonar »Jugoslovanske zajednice«, kot pisarniški uradnik tajništva NSS pa zapusti svoje mesto s 1. decembrom. Toliko v odgovor na neokusne izpade »Jutra«, ki vlači privatne zadeve v javnost, brez ozira na socijalno in gospodarsko stanje uslužbenca, ki že zdavnaj več ne posega v javno življenje. Javnost si bo pa o »Jutrovski« taktiki volilne borbe napravila svojo sodbo!
— Notarsko mesto je razpisano v Ribnici. Prošnje je vlagati do dne 5. decembra.
— Državni cestarji. Gradbena direkcija razpisuje v namestitev 50 službenih mest državnih cestarjev. Interesente se opozarja na tozadevni razglas v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo, štev. 118.
— Železničarji dobe obleko. Končno je ministrski svet vendar sklenil, da dobe železničarji predpisano obleko in obutev. V nekaj dneh bodo krojači po večjih postajah jemali mero. Obleko bo izdelala železniška zadruga.
— Povišanje doklad pravoslavnim svečenikom. Ministrstvo za vere je sklenilo povišati doklade družinam padlih in v vojni umrlih pravoslavnih svečenikov za 600 dinarjev na mesec in za 50 dinarjev za vsakega otroka.
— Sprejemni Izpit dramatične šole-kateri se Je vršil v nedeljo dne 12. t. m. v dramskem gledališču v prisotnosti gg. članov uprave Narodnega gledališča, predavateljev in funkcijonarjev »Udruženja« je uspel v vsakem oziru zadovoljivo. Priglašenih in sprejetih je okroglo 60 gojenk in gojencev in sicer
14	v specijelni, ostali pa v splošni tečaj. Predavanja se vrše vsak pondeljek sredo in petek od 5. do 7. ure v I. drž. gimnaziji. Predavali bodo sledeči gospodje:	Oton Zupančič, dramaturg, Ivan Vavpotič, ak. slikar, prof. Koblar, arhitekt Kregar, režiser O. Šest. član drame R. Železnik, o zdravstvu pa g. dr. L. Trauner in še nekaj drugih gospodov. — Odbor »Udruženja gledaliških igralcev«.
— Tudi zanimivost dneva. Beograjska »Epoha« prinaša sledečo notico: »Včeraj je posetila naš parlament zanimiva deputacija Seljakov iz moravskih vasi, ki je prišla obtožit svojega meniha, nekega Pavla Paniča, češ, da je posilil približno 50 njihovih žen in hčerk, brez razlike let in lepote. Njihova pritožba proti temu monstroznemu menihu na niškega episkopa Dositeja ni imela doslej nobenega uspeha.
— Radi krive prisege je bil Miha Ži-bert iz Gornjih Jelenj pri Polšniku obsojen na tri mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na vsakih 14 dni.
— Izgon. Marija Druškovič, rodom iz Idrije je bila radi tatvin, prostitucije in vlačuganja izgnana iz Jugoslavije.
_ Nepoštena služkinja, V Kranju so aretirali služkinjo Marico Belovič, ker je svoji gospodinji pokradla več stvari.
— Posledice alkohola. Posestnik Peter Lackovic iz Karlovca je zelo nasilen človek in velik alkoholik. Pred nekaj dnevi se ie zopet silno natrkan vr-
nil domov in potem tako razsajal doma, da so vsi pobegnili iz hiše. Ker se poživinjenec ni mogel nad drugim znositi, je zgrabil svojega 15 letnega sina, ki je ležal bolan v postelji, ga vrgel na tla in ga tako pomandral, da je ubožec izdihnil. Zverinskega očeta so takoj zaprli.
— S polno paro tiskajo v Nemčiji bankovce. Vsak dan porabijo za bankovce samo — 13.000 kg papirla.
Ljubljana.
= Krajevni odbor »Jugoslovanske
zajednice« za Poljanski okraj sklicuje za soboto, 18. t. m. pri »Konjičku«, Ambrožev trg, sestanek vseh somišljenikov Pričakuje se udeležba vseh zavednih pristašev, da se pogovorimo o podrobnem delu in agitaciji za ljubljanske občinske volitve.
= Pisarna centralnega volilnega odbora »Jugoslovanske zajednice« se nahaja v ljubljanskem »Narodnem domu«, pritličje, desno. — Tam dobe zaupniki krajevnih volilnih odborov NSS in dr. Ravniharjeve skupine vsak delavnik od 4. do 7. ure popoldne vse potrebne informacije. Tam Je vlagati vse vloge, zadevajoče volilne agitacije. Krajevnim odborom so v pisarni na razpolago volilne tiskovine, kakor vabila za shode itd.
— Smrtna kosa. Umrl je v deželni
bolnici po daljšem bolehanju mesar gospod Josip Zupančič. Pogreb se vrši danes popoldne ob pol 4. uri — Naj v miru počiva!
— Predrzna tatvina. Včeraj med 5. in 6. uro popoldne se je na Gosposvetski cesti, nad gostilno pri Novem svetu, izvršila predrzna tatvina v stanovanju gospe Goršetove, kamor ie vdrl dose-daj še neznan zlikovec ter odnesel nad 30.000 kron denarja in pa zlatnine in srebrnine v vrednosti mnogo tisočakov. Tat je moral imeti ključ, ker Je vrata v stanovanju za seboj lepo zakleniL Vsekakor je moral biti to precej predrzen ptiček, ki si upa vdreti ob belem dnevu v hišo, kjer je navadno precej prometa, ter izropano stanovanje lepo zakleniti, kakor da se ni nič zgodilo.
— Ker je z bičem pokal po akustični cesti mimo kino »Tivoli«, je neki voznik tako ugajal stražniku, da ga je povabil, naj se zglasi ob priliki na ploiciji, da bo tudi tam proizvajal svojo »godbo«.
= Pobeg od doma. Aleš Maks, 13-leini sin sprevodnik stanujoč na Zaloški cesti št. 36, je pobegnil od doma neznano kam. Deček je za svojo starost slabo razvit, podolgastega obraza, kostanjevih las, sivih oči in oblečen v sivo obleko iz vojaškega sukna.
= Tatvine perila. Trgovcu Jerneju Glaviču v Spodnji Šiški je bilo pokradeno za 4800 kron perila.
= Divjaštvo. Dne 17. t. m. ob 2. uri Ponoči je pridrvelo mimo kavarne Izlakar v Židovski stezi, okrog 10 akademikov, ki so jeli metati kamenje v kavarno. — Taka dejanja gotovo ne bodo pripomogla ugledu naših akademikov!
= Senzacija v TivoiL Goste množice so drvele včeraj in predvčerajšnjem zvečer v smeri proti Tivoli, kar je zapeljalo tudi našega poročevalca, ki je znan kot velik »firbec«, da je drl za ljudmi. Z velikim trudom se je pridre-njal do cilja, kamor so potovale množice, in to je bil kino »Tivoli«, kjer se izvaja še danes in v nedeljo krasen film »Quo vadiš« iz Neronovih časov po svetovnoznanenm Sienkiewiczevem romanu. Kdor si tega dela še ni ogledal, naj to stori sedaj. Veliko pozornost vzbujajo zlasti nad vse napeti prizori v areni, požar Rima in Neronove žive bakjje.
Ustanovni občni zbor mariborske
gradbene akcije se vrši danes, v soboto, ob 18. uri v kazinski dvorani.
Zanimanje za mariborsko gradbeno akcijo je splošno. Prva je pristopila kot ustanovni član Mar-Stann Splošna stavbena družba in plačala pristojbino 1000 dinarjev. Drugi ustanovni član pa je jugoslovanski Lloyd d. d.
Mariborski Nemci so strašno lojalni državljani. Zadnjič smo poročali o mariborskih nemških in nemčurskih gostilničarjih. Toda tudi trgovci niso nič boljši, ali pa so še slabši. Na slovenski nagovor dobiš nemški odgovor, in niso redki slučaji, da te obenem tak petelin prav »prijazno« nahruli. — V Mariboru je treba organizirati slično gibanje, kakor je nastalo v Ljubljani po znanih septemberskih dogodkih leta 1908. Svoji k svojim bodi deviza tega gibanja. Vsakega Slovenca, ki podpira take zagrizene sovražnike našega življa, naj bo v dno duše sram! Tu naj bi imela tudi javnost svojo besedo, in razni »prijazni« člani nemške organizacije bodo kmalu videli, kje so in pri čem so.
Zaščita industrijske svojine. V Mariboru se je te dni vršila razprava proti Josipu Klein-u in Janku Cijsku, zastopnikoma Emerika Supanca, razpo-šiljatelja svežih jajc, ki sta iz Radgone odposlala v Švico vagon svežih jajc v zabojih, označenih z njegovo znamko. Ker pa za to pošiljatev nista dobila od Supanca nikakega denarja In ker nista imela namen, zlorabiti tuje industrijske svojine, ju je sodišče oprostilo.
Celje.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 20. novembra bo predaval gospod vladni svetnik Emil Lilek » o od-nošajih južnih Slovenov napram rim-sko-katoliški cerkvi in rimskim papežem v srednjem veku in 16. stoletju za protetantske dobe«. Predavanje se bo vršilo v srbohrvatskem jeziku in je dostopno vsakemu odrastlemu človeku.
Občni zbor Narodne Čitalnice v Celju se vrši v soboto 18. novembra ob
8.	uri zvečer v čitalnični sobi v Narodnem domu. Dnevni red: 1. poročilo funkcijonarjev, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Članstvo Čitalnice vljudno vabimo k udeležbi.
Glede poostrenega pasjega kontu-maca objavlja mestni magistrat celjski razglas, po katerem se morajo lastniki strogo ravnati.
Nogometna tekma se vrši v nedeljo popoldne 19. t. m. v Celju med prvakom Slovenije S. K. Ilirijo iz Ljubljane in celjskimi Atletiki
Poslopje mestne klavnice celjske se te dni popolnoma renovira. Bila so izvršena na klavniškem poslopju tudi druga nujna popravila in bo klavnica odslej v dobrem stanju.
Celjski kolodvor so te dni ob strani proti Voglajni obdali z lepim novim plotom. Progovna sekcija naj bi preskrbela še, da bi se cesta od viadukta do vo-glajnskega mostu temeljito natrosila z gramozom. V deževnem vremenu je tam tako blato, da morajo pasanti skoro do kolen gaziti po njem.
Podružnica CM družbe za Gaberje priredi v nedeljo 19. t. m. v gostilni Wilson v Gaberju Miklavžev semenj, katerega čisti dobiček je namenjen obdarovanje revne dece.
Mesto jetniškega zdravnika je razpisano pri okrožnem sodišču v Celju. Prošnje je vložiti do 1. decembra t. 1.
Martinov večer sta priredili minulo soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma moška in ženska CM podružnica. Večer pa je bil slabo obiskan in je prireditev slabo izpadla. Ker je pa treba za našo šolsko družbo vseeno nekaj storiti, bo pobirala moška CM podružnica te dni med celjskim občinstvom prostovoljne prispevke kot odkupnino za kako ev. prireditev. Prispevke bo nabiral društveni blagajnik.
Izdelovalnico pletenin je na Kralja Petri cesti otvoril Rugolf Jurič, izdelovale se bodo bluze, kapice, nogavice, garniture itd.
Razpuščeni sta v Celju nemški društvi »Cillier Lese — u. Geselligkeitsve-rein« ter »Kasinoverein«.
Sokolstvo.
Telovadna akademija ljubljanskega Sokola se vrši v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma. Pri akademiji sodeluje pev. ski zbor J. A. D. »Triglav«. Vstopnina: Sedeži po Din 8.— in 5.—, stojišče Din 2.-.
Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizorl v nedeljo 19. t. m. dve enodejanki »Don Pietro Caruso« in »Maska satana«. Režijo in glavni vlogi v obeh predstavah ima gosp. F. Kralj, član kr. nar. gledališča v Ljubljani. Predprodaja vstopnic je pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah.
Sokolsko društvo v Šiški priredi v soboto 18. novembra v ljudski šoli predavanje »o radiju«. Predava brat Guzelj, Začetek ob 8, uri, Odbor.
Gledališče In glasba.
Oparu Sinoči J* drugič gostovala
svetovnoznana operna pevka ga. Adi Poljakova v večnolepi »Madame But*
terfly« z velikim uspehom. Je ie po svoji ljubki postavi kot ustvarjena M to malo nesrečno japonsko deklico, njen glas je sicer majhen, a nepopisno čist in svetal, igra in petje se zlivata v čudovito harmonijo, vsa eksotična dražest in nenavadno globoko čustvo* vanje tujega plemena je podano livah* no in do detajlov Izdelano. Izgovorjav* je jasna, pianissimi mehki in topli, lesk glasu blag in mehdk. Fino graduira igro. V I. dejanju je Še vsa nedoiiaa
15	letna otročja deklica, a v ljubezni raste njena moč in v pretresljivem materinem slovesu III. dejanja Je že zrela, velika žena in mati. Izredna gibkost glasu ji daje možnost podati vse niansa in fines svojega petja. Tudi ostali nastopajoči so bili prav dobri in so animirano igrali In peli. Po tako odllfial svetovnoznani pevki nas pa navdaja veselo čustvo, da imamo tudi mi — Če primerjamo — v svoji vrsti pevlce la pevce, na katere smo lahko v potni meri ponosni.
Simfonični koncert Muzika Dravska divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Josipa Čerina se vrli v pondeljek 20. t. m. Vse posetnike tega koncerta opozarjamo, da je začetek točno ob 8. uri zvečer In da ne lM prav nikakega odlašanja oziroma polnejšega začetka. Zato prosimo vse, da so par minut pred 8. uro na svojih sedežih. Koncert ima sledeči spored: L. Beethoven:	Uvertura	»Prometejeva
stvarstva«, op. 43. A. Dvofak: Legende op. 59, št. 1, 2, 3, 4. Risto Savin: Suita iz baleta »čajna punčika«, op. 26, I. Pri podzemskih boginjah. IL Svidenje. IIL Pozdrav čajnih punSik. Tempo di menuetto. IV. Marcia. J. Brahms: »Simfonija št. 4«, e-mol, op. 98. L Al-legro non troppo. II. Andante mode-rato. III. Allegro giocoso. IV. AUegro cnergico e passionato. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe).
MariJonetno gledališče v Mestna« domu. Na splošno željo se ponovi v nedeljo, dne 19 t. m. ob 15. in 18. uri bajka »Kraljevič Rožencvet in princesa Lilijana.« Pred tem burka v enem dajanju »Preskošnja«.
UH
Umetnostno - zgodovinsko dniitvo priredi v nedeljo, dne 19. t. m. Izlet v graščino Bokalce pri Dobrovi. Udeleženci se zbero točno ob 2. uri popoldne pred palačo deželne vlade na Bleiwei-sovi cesti.
Jugoslovanski poslovni koledar za 1. 1923 je ravnokar izšel ter Se ga dobi v papirni trgovini Ivan Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Opozarjamo na tozadevni oglas.
Izšel Je 10. zvezek revije »Mladika« z zelo raznovrstno, zanimivo vsebiro. »Mladika« izhaja vsakega 20. v meseca v Gorici, ulica Carducci št. 4. Celoletna naročnina 20 lir.
Društvene vesti.
J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. V soboto, dne 18. novembra 1922 priredi »Sokol Ljubljana« ob 8. uri v telovadnici v Narodnem domu telovadno akademijo, pri kateri sodeluje tudi pevski zbor J. A. D. »Triglava« pod vodstvom tov. fil. Vilka Rusa. Odbor potiva aktivne Triglavane in cenjene starej-šine, da se v kar največjem številu udeleži te sokolske prireditve in sicer s trakovi. Zdravo 1 — Odbor.
D.uštvo »Soča« vabi svoje člane, prijatelje In drugo občinstvo na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 18. t. m. v salonu »Pri Levu«. Predava višji šolski nadzornik gospod Josip Wester o temi: »Dr. Alojzij Gradnik, slovenski poet«. — Začetek točno ob osmih itt pol zvečer. Vstop prost
Šport in turistika.
S.	K. Jadran : S. K. Primorje. V
nedeljo 19. t. m. ob pol 15. uri se vr# na igrišču S. K. Primorja, Dunajska cesta prijateljska tekma med gomilno® kluboma, ki obeta biti športno zanimiva, ker je S. K. Jadran kot prvak dni-gega ljubljanskega razreda v odlični formi
Težkoatletična sekcija S. K. »Jadrana« ima dne 18. t m. ob 20. uri sestanek v gostilni pri Lozarju. Udeležba
obvezna.
Znižane cene
pri
M« m l m
LJUBLJANA, Mestni trg Itev. 19L Maraš* mm tam i m ■ rrmn n—
Razne vesli.
* Razsvetljevanje kurnikov pozlrnL Poizkusi, ki jih je napravil Cornele na poljedelski univerzi v Novem Yorku dokazujejo, da so znesle kokoši, katerim so pozimi umetno razsvetljevali kumike do devete ure zvečer, dosti več jajc kakor pa, če so bile zvečer v temi. Sto kokoši, ki so imele zvečer razsvetljene kurnike, so znesle skoraj za 135 tucatov več jajc kakor pa drugih 100 kokoši, kojih kumiki niso bili razsvetljeni. S svetlobo (električno, plinovo, petrolejevo) se skrajša noč za kokoši, torej imajo več prilike, da se nazobijejo, kar zopet pospešuje tvorbo Wc.
• Garaža v zraku. V Ameriki zelo itedijo s prostorom in grade zelo visoke hiše, takozvane »nebotičniki«.
Tako visoke hiše pa ne služijo samo ljudem za stanovanja in za delavnice, ampak Jih zadnje čase uporabljajo celo kot avtomobilske garaže. Hiše so zgrajene tako, da zamore avto po serpentini okrog hiše ter se tako vzpenja v višino, kakoršnokoli hoče. Prostori v višini hiše služijo kot garaža, oni pod zemljo pa za popravljanje avtomobilov.
* Vojna vdova zadela glavni dobitek. V Bruxellesu je bilo pred kratkim žrebanje nekih srečk, na katerem je dobila glavni dobitek 1 milijon frankov neka vojna vdova, ki je imela samo eno srečko. Njeno ime je neznano.
* Pametna misel Ni dolgo temu, ko je v ženskih krogih po celem svetu zbudila veliko razburjenje vest, da župan nekega bavarskega mesta ni hotel poročiti nekega mladega para
zato, ker nevesta ni imela niti pojma o gospodinjstvu, ki je po mnenju županovemj glavni pogoj za zakon. Ta njegov odlok je izzval mnogo vrišča med možitvenimi kandidatinjami, ker bi bilo s tem županovim ukrepom marsikateri deklici zabranjeno stopiti pred oltar. Toda župan se ni tega vrišča prav nič ustrašil, nego je še celo objavil pp časopisih, da hoče tudi nadalje tako postopati. Na prvi pogled se zdi, da je ta človek ravnal nekoliko prestrogo, toda če se v to stvar zamislimo, uvidimo, da ima ta župan popolnorjja prav. Koiiko je bilo že nesrečnih zakonov in ločitev ravno radi tega, ker se je žena brigala vse bolj za toaleto, nego za kuhinjo. Mož je spočetka morda potrpel, toda ko je končno od slabo pripravljene jedi obolel, je podvzel ostrejše korake, ki so
končno dovedli do ločitve zakona. In če tudi je metoda tega bavarskega župana res nekoliko ostra, pa je popolnoma pravilna, pa če temu ženske še tako protestirajo.
* Novo glavno mesto Brazilije. Brazilska skupščina je sklenila, da se opusti Rio de Janeiro kot glavno mesto ter da se zgradi novo glavno mesto v državi Goyaz v srednji Braziliji. Dosedanje glavno mesto se opusti zato, ker je nezdravo. Novo mesto bo moderno, praktično, z zdravo lego in s prekrasno okolico.
* Ženska advokat Tudi Avstrija se povzpenja za drugimi evropskimi državami. Na Dunaju je bila pred kratkim sprejeta v advokatsko komoro gospa dr. Marianne Beth, žena pastorjeva, ki je položila doktorat prava in dovršila enoletno sodno prakso.
* Ločitev najmlajšega zakonske®* para. V Carigradu živi mladi zakonski par, katerega nazivajo tamošnji časopisi najmlajši par na svetu. On ima 13 let, ona 12. Skupno sta doslej živela šest mesecev. Mladi ženi pa se ni do-padal zakonski jarem in zaprosila ja za ločitev zakona zbog tega. ker ji J® njen mož tako antipatičen, da ga ne more več prenašati. Tako je torej to najmlajši zakonski par na svetu, »J misli na razporoko.
* Briljantni uhan brez lastnika. P®'
licija v VViesbadenu je dobila kot naj* dcnino en briljantni uhan v vrednosti do pol milijona mark. Policija je takoj pozvala po časopisih, naj pride last' nik po uhan, toda oglasil se ni nihče. Sodi se, da je ta uhan kake dame, M je .prišla do uhana nepoštenim potoO in zato si ne upa ponj.
g
MALI >3 OGLASI B
PRODAJA:
HIŠA (vtla) z vrtom ln njivo sa ceno 150.000 dinarjev. Lega v letoviščnem trgu ob Savi ln postali Zl-danimost - Brežice. Poslopje letos dovršena Agenti te.
I ključen). Proda se Iz službenih ozirov. Natančneje 1 pismeno: Blagajna l. du-navskog parobrodskog društva Beograd. Bosojavllen-ska br. 8/11. 829	Anton Jeler, Sevnica ob S. 825	debeline. Več pove Štefan Gruden, trgovec z lesom in apnom. Stranje pri Kamniku. 818	SLUŽBE: MANUFAKTURI ST, starejša ali mlajša moč, zanesljiv, se takoi sprejme pri tvrdki Anton Mohorič, Ptuj. 828	nudbe pod »Nujno«, poštno ležeče Ljubljana. 827	Ponudbe na upravo lista •od št. 824.
	DOBROIDOČO PEKARNO r. vsem inventarjem, z električno razsvetlavo. Cena po dogovoru. Zg. Polskava Pri Pragerskem. 819			STAVBENI POLIR, popolnoma samostojen, se sprejme v stalno delo. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in šolske izobrazbe je doposlati na naslov: Jakob Vodopivec, stavbeni podjetnik v Zagorju ob S. 823	SPREJEMAM v preoblikovanje moške in damske klobuke. Sprejme tudi vsa modistovska dela in čepice: J. Stemberger, Dunajska cesta 9. 81.3
		MIŠO V BELJAKU (Koroško) na epem kraju, s prostim stanovanjem, tronad-stropno, 21 prostorov, vodovod In drvarnice In lepim vrtom po nizki ceni takoj. Ignac VVedam, Beljak, Fluss-gasse 10. 812			
ŠTEDILNIK, 21X30 mm. z modnicam! In opeko ter tudi ena lončena peč za večjo sobo pri J os. Senica, Za Bežigradom 6. 826					
	APNO la, garantirano dobro žgano Iz vodnega kamenja (krogle) več vagonov za takoišnio alt poznejšo dobavo po zmernih cenah. istotam 1 vagon smrekovih suhih plohov. 50 mm		MLAD, TRGOVSKO NA-OBRAŽEN (so°cerIst) Inteligenten. vojaščine prost gospod, išče rnesta kot skladiščnik ali trgovski potnik pri kaki veletrgovini.v mestu ali na deželi. Cenj. po-		oerifo za dame. gospode ’n deco priporoča tvrdka
				RAZNO: PEKARNA na prometnem kraju se vzame v najem.	
KOBILO, uporabno za vsako vprego, z opremo, ter dobro ohranjen *breck« pri					
—■I ■■■■!!■■ »»»—
Največja izbira
Različnih pletenin* majic, nogavt in rokavi«
pri tvrdki	*
D. SE. smuEMti
Mestni trn M-
Za trgovce, uradnike, notarje, odvetnike, zasebnike in sploh za vsakogar prepotrebni in zelo priljubljen
Jugoslovanski poslovni koledar za 1.1923
IV. letnik, v obliki trdovezane knjige 17 X 24 cm
MF~ Je pravkar Izšel. "TP®
Dobi in naroča se ga v papirni trgovini
IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Gena za izvod 20-— Din po pošti 1 Din 25 p več; pri naročilu najmanj 10 izvodov poštnine prosto. Trgovci imajo običajen popust. Ker je naklada omejena, se priporoča takojšnjih naročil.
„SINTA“
Saiošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15
Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga:
Podkove za konje „Styria“ kavi ne mlinčke Vile. iekene, z 4 roglji, 12” dolge kladiva za gramoz (Schotterschl&geD Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike, znamke „StaedIer“
„Puch“ kolesa.
Cene zelo ugodne!
Gradbeno podjetje
Boborifeia
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Izvežbane RUDAP3E
učne kopače in pomožne delavce sprejme
premogokop kliučarovci pri Ormožu.
NAZNANILO."
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v soboto 18. t. m. na Rimski cesti 21 že prej obstoječo podružnico mesnice. Odprta tudi popoldan od 17—19 ure. Vsako soboto jetrne in krvave klobase. Za obilen obisk se priporoča
Andrej liarčan.
Damski les
kupi
premogokop ključarovci pri Ormo#*
••
za posipanje ceste kupi premogokop Ključarovci pri Ormožu. V ponudbi se naj navede cena naloženo v vagon, in nakladalna postaja.
on
I
■"rrrrr Naistarej&a spedicijska tvrdka v Slovenili
| R. RANZINGER
I Ljubljana	špelfeijsta	pisarna	Jesenice	t
I Podjetje za prevažanje blaga fužne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pi ■ met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohišt E	Skladišče	s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
P Brzojavi: Ranzinger.
Interurban te’efon
vsaki čas po najnižjih cenah pri
Tl
I
Izvoz divjačine In perutnine
CRKOUEC, medjimurje
(Jugoslavija.)
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Teleff. 59.
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI
rejislr. zadruga z omejeno zavezo, TTTarijin trg 8 ob Ljubljane!*
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vloge na knjižice po
5 VI«
Sitih brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru.
Telefon štev. 54.	  Čekovni	raftu*	It	11J2*-
Razglas.
Mestno županstvo v Slovenski ______________
w proda pritlično hišo Z*!
obsegajoča 3 prostorne sobe, kuhinjo, jedilno shrambo in klet hiše je dvorišče z gospodarskim poslopjem in vrtom. Poslopje se nahjjfj v mestu ob državni cesti proti Celju v bližini vojašnic in je zelo prikl*^ za 1 rodbino.	.	^
Pismene ponudbe, katere pa županstvo ne vežejo, Je
9tF“ do 1. decembra 1.1.	-
pri občin, uradu v Slov. Bistrici, kjer so tudi nadaljna pojasnila na razpof®*;
•••
9
I
Združitev rasnufakturnih trgovini
Podpisana si usojava cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sva najine IMUO* fakturne trgovine V. Hladin. Prešernova ul. 14» In Fr. Ccfccvlčnik, Gosposka uL 15 S 1. novembrom združila ter bodeva iste od sedaj naprej vodila pod skupnim imenom
Podružtt >:
Glavna trgovina:
fiospaslia ulica štev. IS
(nasproti gostilne Osond)
I
*
Prešernova ulica šteo. 14
(zraven nemška cerkve) lllUUili M UUUU ViLlllftIy vUljl
Vsled združenja nama bo dana možnost vse v manufakturno stroko spadajočo predmete v večjih množinah direktno ceneje nabaviti, tercenj. občinstvo po vedno konkurenčnih najnižjih cenah postreči.
Ker bodeva skupaj delovala bodeva vedno gledala, da bodejo cenj. odjemalci glede solidne, točne in vestne postrežbe kakor tudi glede cen v vsakem oziru najceneje in najkulantneje postreženi in tako z nakupom zadovoljni.
Priporočava najino bogato zalogo sukna za površnike in obleke, kakor cenejših vrst najboljšega češkega kamgarna-
Prvovistno modno blago za kostume in nevestine obleke, svilene robce in svila za predpasnike, najboljšo hlačevino, vragovo kožo, rižasti žamet za hlače, drnke (tiskovine) kambrike, cefirje, platno za perilo in rjuhe, barhante, flanele in vse zimske potrebščine.
Triko srajce in spodnje hlače, Berlinerce (mreže) odeje iz satena in kambrika, odeje za konje; vse po najnižji ceni — Za krojače šivilje znaten popust pri' vseh potrebščinah.
Za najohilnejši obisk se priporočava z vsem spoštovanjem
Hladin A Dobovttnlk.
I
■luUlullllliillillllln^ llliiillHIlIlllilllltlllllllln^
Nabava železniških pragov In , ozkotirnega železniškega materijal**
I
••
Sekc ja za gradbo železnice Murska Sobota-Ljutomer-Ormož razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za nabavo:
a) 20.000 (dvajsettisoč) komadov normalnih železniških pragov dolžine 2 20 m in 30000 (tridesettisoč) komadov dolžine 2-50 m.
Pragi so lahko hrastovi ali impregniranj bukovi in morajo odgovarjati vsem tozadevnim predpisom.
Ponudbe se sprejemajo v celoti ali za manjše količine, toda najmanj za lOOO(tisoč) komadov. Cene označiti franko vagon naj-bližna želez, postaja od mesta dobave.
Ponudbe je predložiti sekciji do 20. decembra tek. leta. Rok predaje najkasneje do 15. marca 1923.
b) 8 (osem) kilometrov ozkotirnega železniškega materijala širine 0*60 m in sicer:
Tračnice težine 7 kg/m, 20 parov kompletnih skretnic, 2 okretnici, jedno lokomotivo na premog, potrebno število lesenih
Ljutomer, 11. nov. 1922.
in železnih vagonetov, razne rezervne dele* materijal za ležišča in drugo.
Ves navedeni ozkotirni materijal mor*
biti nov.
Nadaljnja potrebna pojasnila daje sekcij8 na zahtevo.
Ponudbe je predložiti sekciji do 1. J*0, 1923. Rok dobave do 15 feb. 1923. Dobav8 franko železniška postaja Ljutomer.
Izplačilo za gornje dobave sledi po >*' vršenom prevzetju in utovorjenju prag0' v vagone, oziroma za ozkotirni materi)8** ko ta dospe na postaju Ljutomer.
Vsak ponudbenik mora položiti kavol 5% (odnosno 10°/0, ako je tuj državi)8 / ponujene vsote, in sicer pri blagajni P . pisane sekcije v Ljutomeru ali pri blag“/ „Direkciie za gradjenje novih železnic Beogradu.	.	^
Pri izplačiiu je plačati vse predpisan® državne takse.
Sekcija za graio železnice Murska Sobota-Ljutomer-Ormož n
Glavni in odgovorni urednik Zorko takUL
Izdaja »Jugoskjv. novinsko d. dl«.
Tiska »Zvezna tiskarna*