Št. 69. V Gorici, v soboto dne 29. avgusta 1908. Letnik X. Iihaja T»ak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prainik uide dan prej ob 6. ivečer. Stane po polti prejeman alt v Gorici na dorn poliljan celolotno 10 K, polletno 5 K in Jetrtietno 250 K. ProdajasevGorici t to- bakarnah Schwarz t Šolskih ulicah, J e 11 erai t z t Nunakih ulicah in Le- b a n na Verdijeyera tekaliiöu po 8 vin. _________ _____ • ^¦^^^^ ^^^B^^ 4HHN^Hi ^""^^ n^^^v ^^tg^^r ^^^MHV vrniV Urednidtvo in upravniitvo le nabajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturim h. It. 9- Dopiie je nailoviti na uredniitro, oglate in naročuino pa na upravniitYo »Gorice«. Oglaii le računijo po petit- ˇritab in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat tiskajo, raču- nijo tc po pogodbi. Iztaateli in odeovorni orednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tisk&rna" (odgoy. L. Lukeiič). Odkrilje nagrobnika in spominske plošče Simona Gregorčiča. „Osrednji odbor za Grcgorčičev < spomenik" je sklenil, da se praznuje ! dne 6. septembra 1908 odkritjc na- ! grobnika ytain gori pri sv. Lov- ; renci" pod sivim Kmotri in spo- minske pložče na Vrsncm, odkritje skromnega znaka hvaleznosti slo- venskega naroda naprani geniju ve- likega pesnika. Nagrobnik in spominska plosča sta delo slovenskega mnetnika B i- ležnika v Gorici, oinogocila pa je to delo požrtvovalnost čestilccv Gregorčičeve Muze. Slovesnost se bo vršila v skrom- nem slogu, in sicor po sledečein vsporedu : i Po maši v cerkvi sv. Lovrenca se razkrije ob 11. uri predpoldne nagrobnik, oh dveh popoldne pa spomiuska plosca na Vrsnem. Xa obeh krajih bode kratek skiviiostni govor in pevci zapojejo nekaj Clre- gorčičevih pesmi. K tej slavnosti so vabljeni vsi čestilci našega ,,soakcga slavca*'. Prvotno duločena urn se je premcilila, da bi lahko prisli k odkritju nagrobnika tudi listi ude- ležniki, ki pridejo (>. septembra okoli 7. ure zjutraj po železnici na po- stajo Sv. Lucija-Tolinin. Po odkritju nagrobnika bo na Libušnjem kratek odnior, kjer se dobijo vsaj mrzle jedi; primernejša. kraja za obed sta prijazna trgä Tolmin in Kobarid. I V vipavski tog! ! Bratakim drnštvom ! ! LetoŠDje leto praznjajemo dvojni jn- : bilej: jabilej našega av. Oöet* in nas>ga preavptlega cesarja. Prav je in spedoti se, da tndi naia krSčanako socialna izobra- ževalna organizacija «podobno proslavi ¦ ta dva jabileja. Goriška »Slovenska kračansko so- cialna zveza" se je dogoforila z vipavsko „podzvezo", da obe„zvezi" skapno praz- nnjeti ta praznik. Po sklepa vipavske „zveza", ki bo poskrbela za rse potrebno, 8e je določil dan prostate na 6. sep- tembra v Logu na Vipavskem. : Slavnost bi se vršila po eledečem veporeda : Ob 9 h dopoldne v Loga it. ma i a s cerkvenim gororom, ki ga bo '¦ imel podpredsednik goriške S. K. S. Z. č. g. C. M. V a g a ; od llh do 12h slavnostno zboroiaoje. Govorita vipavaki po- slanee dr. Ži t n i k in predsednik goriike S. K. S. Z. dr. Brecelj. Od I2h do 1. in pol o b e d ; ob 2h pete lavretanake iitanije; ; od 3h do 6h ljndska re- scue». Omenjamo, da bodo pri Ijadski ve- selici nastopili todi telovadci r i- p a T a k i h teloTadskih o d a e k o v. ; Bratska druity*ttujtto proaimo, n»j nam nemudoma naznanijo šte?iio ČIk- noT - ndeležencer. Ed ako proaimo so- . miäljenike iz mesta, ki 86 hočejo nde- ! ležiti te sloYesnosti, da to nemndoma n&znanijo tajnika S. K. S. Z., Gosposke I ulice 6, To pa radi obeda. Drnitva ki imajo pevske zbore naj jih izamejo stboj. ; Če se zglasi 200 ndeležencer, ki bi se <)dpeljali L goriike poataje, naprafimo p o a e b a n ,xjfl^ Zi to, bratska draštfa, nemaionia^nnnnMti, če hočete na ta nsčn proslaviti letošnji dtojni jabilej t ˇiparskfim Logo ter ondi izročiti Mariji T yarstfo tadi ntšo skapno krščanBko izobražefalno organizacijo. ZN^j^|müi Marijo za slorensko domoTioo ! ¦ ' Mladeniški fečai in iavnatelouadbavHirnu. i (i o r i Š k a m ora v s t a t i! Tu bodi našc geslo, to bodi na.š ideal, katcrcmu moramo posvttiti vsc moči. Da pa ta svoj namen dosczemo. moramo začcti novo delo. in sicer delo na polju m 1 a- dinskih organizacij. Nasa mladina je dobra, naša mladina je dostopna nasim načelom. da se jih pa dosedaj ni oprijela, je uzrok to. ker jih ni poznala. Sami smo krivi, da nimamo mladine. kajti upostevali je nismo in se brigali ; premalo zanjo. Mladenič, ki ni se popolnoma pokvarjen. se naših Icpih idej fjotovo oprime. ako jih le pozna. Treba je torej, da za- čnemo z resnim neutrudljivim delom. Treba pa je, da tudi do- sedanje sadove nasega dela jasno pokažemo: kajti besede mičejo, vzgledi vlečejo. V ta namen pri- ; redi telovadni odsek .Kat. del. j drustva v Mirnu* dne S. septembra veliko mladeniško manifestacijo združeno s tečajem. Naj ne bode vasi, ki bi ne poslala vsaj nekaj mladeničev na to slavnost. Posebno naj si nasa drustva stejejo v dolžnost se udeležiti te prireditve. Lepa prilika, kraj primeren. Lepi vspored je sledeč: 1. Ob S. uri zjutraj sprejem članov, ki pridejo po tforiski cesti. Odhod v vas. 2. Ob 81 , uri sv. maša. Da- ruje g. dr. Srcbrnič. 3. Ob 9. do 12h. mlade- niäki tečttj. a.j Ivan Podlesnik: Korist te- lovadbe. b.) Fr. Terseglav: Mladina in kulturni boj. c.) Dr. Dermastia: Mladeniške organizacije s socialno političnega stalisča. d.) Dr. Brecelj: Spolna hi- gijena. 4. Ob 12. uri skupno kosilo. (Brez pijače SO vinarjev.) 5. Ob3l, uri javna telovadba. (). Po telovadbi ljudska ve- selica. Pri vsprejemu, sv. maši, te- lovadbi in veselici svira vojaška godba. Drustva, ki imajo zastave, naj pridejo z zastavami. Društva s pevskimi in tamburaskimi zbori, naj naznanijo svoje sodelovanje pri ljudski veselici. Vsako društvo, ki se vdeleži naše slavnosti, naj to naznaui, in sicer tudi: LIfcJTKK. Novodobne zahleve na umehiiškcm polju. — (Zgodovinska podlaga našo umetnosli.) — I. | Noia — moderna doba, umetniiko polje, zahteye — koliko vsebine imajo te tri navidezno nedolžne in VBakdanje be3ede! Nova doba postavlja čotto na ;lavo, kar je dosedaj &ta!o na ncgah; umetaiško polje bilo je pred nekako sve- 'išče, danes hoče poatati igrališče za ¦ otroke; prejini öasi stavili bo malošte- vilne, a po vsebini težke zahteve, danes \ hoÖ6jo imeti moderni mnogoatranske a ' plitve tvore. Najbolj öudno pa je to, da ! 39 pri mm tern početja vedno in vedao , ßklicujejo na zgodovin*ki razvoj. j Slovenci soao se zaöeli novejši dobi ; tadi našega čata za nmetnost bolj samo- \ stojno zavedati Med tern ko Bmo ae prej :( brezpogojno dali roditi NemQem, Lahom .; in k večemn ie Fraacozorn, ztčdajamo \ sedaj tadi že samoatojao kntično rnisliti I in si astvarjamo sami »voje mnenje. To je vse prav. Vendar nam je biti bHco pozorniro, da ne atonemo v modernem \ flatala mnogostrokoBti, da ne zatajimo \ sioj(ga prepričanja iz atraho, da bi nas Btet ne smatral vrednim, da živimo t \ 20. veku. Poataviino se torej na zgodo- »inako staliäöe in pomialimo malo, kako d» se je razrila ametnost, kako smo jo dobili mi in kako se je pri nas razvila. Zaöetek ametnosti in njeni prvi ' pokreti Begajo mnogo dalje ˇ temno pre- teklost, nego jim moreino mi slediti kot zgodovinarji. Strah božji ni le začetek modroatf, temveč tadi ametnosti. Strah pred bozanatrom, katerega večina Ijndi T predzgodoTinakt dobi ni poznala, paß pa alatila in veličanstToamrti z Tsemi zagonetkami, ki jih krije — to je bil prvi povod ametnosti. Nočem ome- njati prazgodovinakih žrtrališč, kjor so služili navadno kririm boi;om in ki dan- danes pričajo kot relikanski kolobarji iz mogočnih kamenov, da je bila vera v višje bitje prvi povod, da so se stavili monnmentalni, to je za vse case delani spomeniki. Ne govorim o' velikih gomi- lab, kjer so pokopavali svoje velike mrt- vece in se klanjali neizprosnosti in mo- gočnoati smrt'. A poglejrao le v zgodo- vinsko n&m pristopno dobo v Egipto. Že v četrtem tisočletja pred Kriataaom zidali in stavili so mogočne terapeljne iz katu- na. Morebiti celo vsemogocnema, pra- vemu Bogu na cast. Vera je torej navdihnila človeka, da je začtl ustv&rjati amotvore višjega reda, odaievljenih oblik. Pa no le to. Te amotvore, ki jih je stavil v verske na- mone, gradil je tadi iz trpežne snovi. Kaj pa vabi še dandanes v Egipetnebroj ptajcev, öe ne v prvi vrsti mogočni ostanki nekdanje kaltare ? la ti ostanki so nabožne stavbe : tempeljni in njihovi priveBki. Izginile so iirne palace egip- tovskih faraonov, sprhnele sp mnogo- brojne hiže in krasna letovišča, ker bo bile V86 te atavbe le — lesene. O njih j nam pripovedajejo le še slike na grob- nih atenah. A hiia, atavljena večnema boga — če tadi napačao pojmovanema — ta hiia je bila preračanjena za veö- noat. Da so se ljadje malo zmotili glede dolgotr»jnoati, to je človeiko. Ostanki nam vsaj pričajo, da so nameravali po- staviti posebno trpežne stavbe, če ee je \ ilo za tempelj, dočim so zase gradili le- ¦ sene hue, o katerih so dobro vedeli, da i se bodo podrle za cekaj rodov. ) 1 Ozrimo ae le povriao še malo dalje po star era orijentn. Redo izmed nas ni čal o velikanski stavbi, katero imenaje sveto piamo „babiloneki stolp". Ta o- gromna zgradba je bila tempelj z orja- ikim podatavkoui. Koliko alabastra, brona in poateklene cpske je bilo treb», da so ] dodelali take tempeljne, katerih je bilo v ; Babtloniji in Asiriji ved, dasi niso bili vsi tako veliki, kot tisti, ki se onaenja v svetem pißma. A celo tedaj, če so delali bogo- Blažne stavbe le za nekaj časa, jemali so ze.-nje najboljäe gradivo, najdragocenejie snovi. Jako podačen vzgled nam podaja sv. piamo v drogi knjigi Mojzesovi, kjer poroöa o stavbi svetega Šotora. Vsedra- gooeno8ti so znosili vknpe, zlato, srebro, brop, dragalje, ikrlat in drage izborne tkanine, drag les, volno — sploh vae snovi, katerih je bilo treba, a le najbolj- iih: prvenatvo vsega tega je zahteval Mojkses za bivališče Gospodovo. In kake priprave je delal šele David za zidan tempelj v Jeruzalemul (Dalje pride.) ' Cudna kupčija. Po znani anekdoti spisal Ambrozij Sraka. | Osebe : Brluzga, krčmar, ZTitovič, konjski mešetar* ; Salomon, žid-krošnjar. I X I. PRIZOR. (Krčmaraka, soba, miz», dve atolici.) Z v i t o v i č (tolče z bičem po miii): Halo! krčmar ! kam se je vse poskrilo ? (ropoče 8 stolicD.) Halo 1 Na dan, zgaga krčmarska! (Ssde in si briše pot z obraza.) B r 1 u z g a (prihiti, zasopijen): N& iiamerite gospod, ravno gnoj sem kidal — moral sem si roke vmiti. Lepo pro- sim, česa želite? Zvito vič: Piva ! Pa le hitro ! B r 1 a z g a : Ne zamerite, goapod, pa piva nimamo veö — smo včeraj vae potočili. Vina pa imamo na izbero: „Vi- pavca", „Brica", „Dolenjca", „Štajerca"... Zvitovič: Bazaronal Saj imai več kakor kak hotelir ! Prinesi „Štajerca"! B r 1 z g a : Ob, ne zamerite, gospod, „štajersko" je že tako pri koncn — ni veö cisto — da si ga ne apam prinesti. Z v i t o v i ö : Torej prinesi „brisko"! Brluzga: Oh, ne zamerite, go- spod, „briako" je ravno danes pretočeno, je še motno — ne bo vam ngajalo. Zvito viö: „Torej prinesi „do- lenjca"! Brlazga: Zopet proaim, ne zame- site, gospod, „dolenjcaw pa nisem ie nastavil. (P I. Ali pride z zastavo. j II. AH sodeluje s pevskim ali tamburaskim zborom in katero pesem hoče zäpeti na odm. ' III. Koliko članov se vdeleži kosila. \ Vsa naznanila sprejcma A ntoh Vuk, tajnik »Telovadnega odseka« v Mirnu. ¦ « Slovenska zadružna sola. Ztdružništvo po Slovenskem kraano napredaje. Pri nas se nstanavljajo veöi- noma le bolj denaroe zadruge, a treba je, da se lotimo, kjer so za to dani po- goji, ie bolj-astsnavljanja goapodarskih zadrag, ki se pečajo 8 pridobitvijo in prodajanjeoa kmečfcih pridelkov. Nasa„Go- riika zveza" je že ostanovila veö takih zadrag. Vodatvo zadrag terja od onih, ; ki jih vodijo, mnogo znaaja in previd- nosti. Da bi se zadražniško znanje raz- | iirilo med slovenskim ljadätvono, za tose j je skrbelo s predavanji z listi in poknji- < gab. Toda vse kaže, da to ne bo zadoato- j valo. Najizdatnejši je takaj temeljit pouk po gotovem načrta. Naačoo miniaterstvo se v zvezi s poljedelskim peöa ravno v zadnjem caaa z vprašanjeaa astanovitve enoletaega za- '¦¦ drnžnega teöaja na viaoki poljedelskiioli na Danaja. Ti tečaji naj bi imeli nauen, visoiosolako izobraziti kvalificirane za- • družne strokoTnjake. Gotoro je, da bodo i ti tečaji velikega pomena. \ Vendar pa se bode äe vedno ogla- šala potreba po prepro teje arejenih te- čajib, ki ne bodo da>li visokošolske, ; temveö bolj praktiöne izobrazbe zadrnž- nema aradniätva in fuokcioaarjem pri zadrngah. Tej potrebi se bo, kakor se nam obeta, veaj ? Labljani ie to leto ogodilo. Novi slovenaki trgovski šoli t Ljnbljani se bo priklopila tadi slovenska zadražna sola. Slovenska zadražaa sola bo samo- stojna sola, nameojena Btrokovni izo- brazbi mladeničev, ki se bočejo posvetiti ' našema zadražništvu kot nradniki, ali pa ¦ se dutijo poklicane sodelorati pri zadraž- ! oem dela v načelstva ali nadzorstra zs- j drag. Sprejem aöencev se ne bo ome- jeval z zahteTO kake poaebne predizo- brazbe. Zadoataje naj dovršena Ijadska sola. Trajal bo poak najmanj šest naese- C6T. Poak bo zdrnžen z obiskovanjem \ zadrng, trgovin in torarn. Nasi goriäki slovenaki kmetje pa naj sedaj p#emiäljajejo, ali bi ne kazalo, da poilj'jc enega ali drngega sina že letos na zadjazno Solo r Ljabljano. Naj na to tadi mislijo naäe zadrnge. Prefeča nevarnosl naši vinski kupčiji. Boj ppofi žganju in fu- jemu pivu. < Ko je trtna ui ogoaobila reöino le* pih *inogradov t našib kranjikih, štajer- skih. primorakih in istrskih vino- rodnih krajih, s s krčavito vnemo pričeli zasajati note araeriške vinograde, neozi- raje ae na cgromne stroške, ki jih je obnavljanje zahtevalo. K temo dein je vzpodbajalo zlasti dej*tvo, da so nove, cepljene trte mnogo jlepše aspoTale ter mnogo veö rodile kikor stare in da so se z vpeljavo f aejiih trtnih vr.it začela pridelovati tadi boljša vin», ki so doaegla tadi višjo ceno. Ša pred leti se nobenema niti sa- ujalc, da bi v bližnji bodočnosti ategnila ˇ naiib kraj b nastopiti knpčijska kriza Tsled prevelikega vinakega pridelka, la žal, da bi ategnilo do tega priti, če se prodajne razoqere ne izboljšajo. Stan ena izbarna letiaa je na tisoče vino- gradnikom, ki so atavili v svoje vino- grade Tse npanje na boljšo bodočnost, Tzela veaelje do naialjneg* zasajanja, in to vsled preslabe vimke kapöije. Nasto- tine vinogradnikov n» Šiajersiem, Kranj- skem, Goriikero, flstrii. dr., ima äe Tea PTOj TJQski pridelek v kleti in ga ne more sprafili tadi po prar nizkiceni v denar. Žtlostno, toda resniöno ! Srrb pa tare te vinogradnike še bolj bližajoča se letošnja trgater, ker je letos trta povsodi izredao lepo zarodila, grozdje je v lepem vremenu odcyetsle trte porsodi prar bajno rasejo in ?se je popolnoma zdravo. Tako je pričakorati, da bo letošnja vioska letiaa, če ne bo nikake poaebne aime, lansko vinako le- tino, kar se maožine tiöe, Š9 znatno prekosila. Pojledica tega bo sereda, da bo cena vino še boij psdia, in Cesar Be je poaebno bat', v nekaterih krajih celo pod prideloralno ceno. Vsakdo, ki svetornib raziner ne pozna, začadeno vprašaje po vzroka alabšanja vinske kapöije, ko rendar At- strija prar malo vina pridelaje Tprimeri s prebifaistvom, namreö povprečno po 4000.000 hektolitroT nt leto. Tadi nvoz tajih ?in je sedaj tako neznaten, izvzemši it O^rakega, da bi z našiin vinogradništ- Tom ne smel tekmovati, in slednjič tadi deloTaaje onih, ki delajejo proti pitja opojnih pi.a\ je t tern ozira brez pomena. Glarni ?zrok slabäanja tinske kap- čije tiöi v »edno bolj razsirjajoöem se nživanja piva in žganja. Doöim se je pivo še pred kakimi 10 leti dobivalo le ˇ Teöjih krajih in Ie v rečjih gostilnah, se danes dobiva r vsaki zakotni gorski ' goatilni. „Pivo je ceno in öloveka hladi", tako si vsakdo miali, in zato vidimo 86- ! daj povBüdi po dtž^li, da kmet ali kme- tica, ki prestopi prag gostilne, ne narcči Teč vina, marveč le pivo. Potemtakem si dela pra?zaprav vinogradnik sam veliko konkarenco. V tern ozira ne zadeva krivda goatilničarja, pač pa oživalce, ki so voljni tajo vodo v podobi piva drago plačevati, zato da je domiči vinski pri- delek od leta do leta canejši. S t?m ni rečeno, da naj se pivo- pitje opasti, toda mi srao proti sploš- nema ativaaja zlasti tajega, od naših nasprotnikov vsiljenega piva, ki anicaje obatoj tadi naših domačih pivovaren. — Mocgo domačih narodnih pivovaren pro- pade, ker jih izpodrirujo lae pivovarne. Zito naj bi se tadi pri nas po njihovem gealu ravnalo : „Nič tajega v deieloM. Di se torej prodaja in poraba vina v naših krajih pospeši in pofzdigne, je pričeti boj proti tajemo piva s tern, da se na goatilaičarje rpliva, da naročajo pivo le od domačih pirovarnarjev in da se davek na pivo kolikor možno zriža. Nekaj se je že s 1. jalijetn zvišal, a se vedno premalo, da bi se porabn neko- liko zmanjiala. Eiak boj je pričeti tadi proti žga- njopitja, ki se med nižjimi sloji vedno bolj razVirja, ki kimtamm povzroča saoao gmotnega aničenja, marveö tadi moralno propalost. Če bi se Ijndstyo, zlasti v vinorod- nih krajih, na vaakem shoda in ob vsaki ogodni priliki po raerodajoih oae- bah (po žnpnikih, žapanih, zdravnikib, aiit6ljih i. dr.) poačevalo, na kakien ya- čin sami sebe gmotno in moralno aai- čujejo, smo prepričani, da bi v kratkem časa nastai popoln prevrat, da bi o vinski krizi ne bilo veö govora in da bi potem kapčija z naiimi vinlzopet poatala tako živahna, kakor je bilanekdaj. Zato, vinogradniki, složno v boj proti tajim tekmovalceno 1 Fr. G. Zborovanje kaloliško narodnega dijašfva. Polfg f,e objavljenih brzojavnih po- zdravov so priäii na zborovanje še sle- deči pozdravi: Ljubljana: Vsakfga rodoljaba veseli vaä sestnuek. Na vas gleda narod in upa, da nna vi ohranite in obranite edino pravo krščanako kultaro. J e g 1 i č, škof. Zagreb. Naprijed bračo srčano a boj protiv modernog pogaaatva i tra- leza. Dahom smo svama „Domngoj" i zagrebački sred- n j e š k o I ci. I S v. Pflter ob Na'dizi. (Bmeška i Slovenija.) Zadržan voiči oapehov se- i stanka kat. narodnih dijakov. Josip Skar, Bernas Beneški S 1 o v e n c i. P o d n a r I. Z/eza teiovadskih od- sekov želi obilo blagoslora bratom ?.ka- mikom. Na zdar! Dr. P o g a ö n i k. Ljabljana. N >vim četam na zmagoralni poti dj Adrije želi aspeha in zmago. Uredništvo „Slovene a". ^jdovščina. llrabri četi bra- tovski pozdrav. Tovariši neastr&šeno naprej. Z B)gom zn narod! Zidržan. Cigoj, bogoslovec, Otlica. Postojna. Mbda delavaa kri za krščansko delo naj gori. B)g živi nado ! naio, vrle katoliske akademike in abi- | turjente. i Čak, Gostinčar. j P 1 i b e r k. (Koroško.) Kon š ,i Slo- vecci pozdravljairo z velikimi nadami nastop ia delavnost slo^enakih kat. na- ' rodnh dijakov za pravo narodno sreöo. Tu mi delamo z vami. Izobraževalno draštvo za jVogröe in okolico, Nikdarič, : žnpan in predaedaik. I Romeo. Komenaka dekanijska da- ' hofšoina iakreno pozdravlja zborovalcs j in želi trajnega vspeha. Čirrsto naprej za kräöanske nazore. Valentinčič, Lavrenčič. ! Lakarac (Dalmacija). Neraogoöe ! bilo priti. OproBtite ! Bratski pozdrav ! S o k o 1. Pulj (Ijtra). „Dobrila", danes I OBnovano katoličko akademičao farialno draätvo, pozdravlja aloveojko braci. Brajsa, Defar, Kavöiö, Glavič, B u t k o v i č. Z v i t o v i 6 : Zgaga krčmarska ! Za- ' kaj ne povel po pravici, da imai le eno vrato vina — in ie tisto gotovo slabo. PrineBi, kar imaš ! Jn pa konja, ki sera ga privezal zanaj pred hiio, pelji v hlev jn vrzi ma pest sena. Brluzga: P/ecej, precej, gospod. (Gre.) II. PRIZOR. (Zvitovič, Salomon, pozneje krömar.) Salomon (vatopi, v roki ima ve- liko culo, na rami velik žakelj, poln razne ropotije): Dober dan, gospod ! Toplo je, kaj ne? Zvitovič: Res, toplo je! kaj pa oosii v žaklja ? Salomon (odveže žakelj): Ali bo- ste kaj kapili ? O; Salomon ima najlep- iih, najboljših in najcenejiih reči. Glejte tnkaj te krasne britve ! Le kupite jih, goapod, ne bo vam žal, še po smrti bi se radi brili z mojimi britvami. Glejte te krasne manäete za knofa, hočem reči, knofe za maniete. Glejte to nebeško ogledalce, kdor se pogleda v to ogledalce, bo mora zjokati od veselja. Glejte to le sladko fijfo, kdor jo le vidi mora sline požirfkti! Glejte...... Zvitovic: Je že prav Salomon, toda ikoda besedij — z menoj ne bo kopčije ! Salomon: O, žlahtni goapod, saj ni treba ! Jaz Vam le pokažem — in ko ˇse pregledate, boste gotovo kaj kapili. Zvitovic: Jie sem pam trgovec in mešetar — in meietarja noben jad ne oslepari. Salomon: O, jaz ne sleparim, I jaz še sam trpim škodo, samo da si Ijadje kaj prihranijo. Ne zamerite, go- spod, rekli ste, da ate trgovec, s čim pa knpčajete, 6e smem prašati ? Bomo ven- dar naredili kak dober gšefc! 0,, Salo- mon a imajo vsi radi! S čim kapčajete, žlahtni gospod ? Zvitovič: S konji! Konje kapa- jem in prodajam ! Salomon: 0, žlahtni goapod,oni krasni, zlati konj pred hiio je vaš ? Eaj ne? Zvitovič: Da, Salomon, moj je ! Ali ga kapiš ? Salomon: 0, strašno rad bi ga kupil, samo če ne bo predrag. O, vami- lite se me, gospod, dajte ga po ceni. — Glejte, jaz sem star, bolan revež! Oh, kako potrebajem konja ! Vao svojo krasno robo bi caložil na konjiöka, in še sam bi nanj sedel in bi rekel hiiiii.... in ko- njiček bi tekel klip, klop, klip, klop... Oh, to bo nebeiko ! (Pokleknepred ZvitoviSa.) Ob, žlahtni gospod, nsmiliti ne me, pro- da jte mi ga po ceni! Dam ram zanj petindvajset lepih, ziatih goldinarjev. Zvitovič: Ne bo nid, Salomon! Salomon: Oh, preljnbi, pre- lepi..... Z T i t o ˇ i č : Če ne boi tiho, ti dam jaz petindvajset, toda po hrbta! Salomon: 0, žlahtni gospod, rad jih držim petindvajset po hrbta aamo če bo konj potem moj. B r 1 a z g a (prineBe vino) : Eaj te- lovadiš takaj Salomon ?j Tja v kot se poberi! Salomon (vstane): 0 sladka Brlnzga, ne razdiraj mi kapöije ! Zvitovič: Naj bo! SilomDn, ho- čem se te nsmiliti, dam ti konja in sicer zelo po ceni, (vatane, sloveano.) Čedržii pet adarcev z bičena — naj bo konj tvoj. Če pa ne držii vseh pet adarcev — ostane konj pa moj a laatnina ! Salomon (vstane in skače od veaelja): 0, žlahtni gospod, zahvalim, za- hralim ! Oj, kaka sreča! 0, kako dober gieft! 0, srečni Salomon. Zvitovič. Sedaj pa, krčmar, mizo proč, in stal prinesi I Brlazga (gre po stol) : Htro, bitro. Salomon (sklene roke):0 ,žlahtni gospod, moj hrbet je star, je že na pol gnjil! Prosing ne udarite prehado 1 Zvitovič: Dober konj in dobri adarci! III. PRIZOR. Brlazga (prineae stol)]: Alo, Sa- lomon 1 Sedaj pa le na atol! Salomon (leža na stol): 0, moj Btari hrbet! 0 moje aboge koSčice ! Zvitovic: Tiho, Salomon! (Udari z bičem.) Eaa ! Salomon (zatnli); 0 jov, jot, jovl — Zvitovic: Lq tali, Salomon ! To ti lajfia boiočine. (Vdari zaporedoma tri- krat, med tern Salomon strašno tali.) Dva, tri, štiri ! — Tako, sedaj je zadosti. Mo- ram ai odpoöiti! (Sade k mizi.) Salomon (na stolu): 0 jov, jot, žlahtni gospod, dajte mi še peti grenki adarec, da bo konec mojih bolečin. O jov, jov, moj abogi stari hrbet ; Zvitovic: Kaj ti pade v g'.avo, Salomon, na peti ad&rec lahko čakaš da sodnjega dneva ! Salomon (vstane): Kaaaaj ? Pa konj bo vaeeno moj ? Zvitovic: Nikakor ne! Zmenila sva 8e, da bo konj Uoj oe držiš pet adarcev, — dragačs pa oatane konj inoja last. - Salomon: 0, saj bi rad drial še peti adarec! Zvitovic: Verjaraem, da bi rad držal — pa jaz ti ga ne dam — in konj oitane moj, pa je amen! Krčmar! Pripelji konja ! Sol nee je zaälo — mo- ram v mesto l (krömar gre). Salomon: 0 jov, jov, vi ste me oaleparili, vi ste me ubili, vi ste tolovaj, zverina... Zvitovic: Saj sem ti rekel, da z menoj ne bo kapčije. — Eaj si se to- liko silil! To bi tadi moral vedeti, da pravega meietarja nihöe ne vžene Adijo, pa varaj se v prihodnje meietarjev! Servaa! (Gre.) Salomon (aklene obapno roke) : 0 jov, jov, jaz sem mrtev — stepeu — vbit do smrti. (Se zgrndi oa tla.) (Zagri- njslo pade.) (Eonec.) Priloga ..Gorier št. 69 z dne 29. avgusta 1908. Ljubljana. Ž^lim in prosim Boga za oajboljii blagoslov Vašema shoda in vsem podjetjem v prid kat. narodnega dijaätva. Naprpj ra delo krsöansko! A 1 o j z i j Ž a ž e k, S. J. V e 1 i k o ˇ e c. (Koroäko.) Ob oßmi- ni velikoTŠkega seatanka abitarientskega ae tadi Vas spominjamo ia Vara želimo najsijajnejši aspen. Za d rust to „Li pa" v Velikovca Dobrovc, Baatnan. Polifični pregled. Srbska pogodba — se u\eljavi. Doe 1. septemkra stopi t teljavo trgovinska pogodba s Srbijo. Ministra Gessmann in Ebenchoch oetanela Taeeno na svojh rtestih, ker se je dosf- gel sporazom. Zi to ima največ zaslng dr. La eg e r. Kriza vsled trgovinske pogodbe s Srbjjo. Dae 2G. t. m. zrečer se je vršila ! plenarna seja parlaraentarne komisije i krščansko-socialnega klaba. Posvetovali j so Be o trgorinski pogodbi s Srbijo. — Agrarni zastopniki so z tbo odločnoatjo prctestirali, da bi se pogodba brez par- lamentarne poti aveljavila 1. septembra, , dočim so dragi povdarjali, da je to z ozirom na mednarodni political položaj j najno potrebno. Naposled se je eno- i glasno sklenilo, da je Tsakemn elana stranke popolnoma svoboino, kaj ukrene v tern čisto gospodarßkem rpraLan;a. — Poljedelski minister Ebenhoch jenaglašal, da je pravcčasno opozoril na težave, ki 86 bodo zlasti glede na agrarne interese pojavile, da pa ni raoge! odreči svo,e privolitve v u'eljavljenje pogodbe t Srbijo z ozirom na njen sploiai državai pouaen, ziasti glede na zananji polit čni položaj. Sroje hadaljnje postopanjo in sklepe pa hoče na vsak naöin uravnati po razpoloženjo, ki vlada r agrarmb krogib. Potrjaje se tadi v kršč.-sccialnih krogib, da je Ebenhcchovo stališče oraajano. O^rska vlada je izdala že vb6 po- Irebne določbe in pooblastila, da atopi pogodba a Srbijo v veljavo že 1. sep- tembr». Tadi cfciozni „Fremdenbiatt" tako nazoanja. Darovi. Za „Sol ski Dora" je došlo našemu npravniötfo : Anton Bratina, vikar v Kostanjevici 10 K (za „Alojzijevišče" 10 K in za „Sirotičče 5 K); Anton Lazar, žapnik v Nemäkem Hata 5 K (za „Alojzijeviače f> K); e. g* dr. Josip SrebrniČ jö darovsl 10 K za „Solski Dom" pod geslom: „Da se prar razamemo !" Z a „G r e g o r č i . soplcmhra s »Slovensko kršr.ansko- sorialno zvozo« vipavski Lo». pro- sirno, naj se noniudoma javijo pri »Zvozinem« lajniku, I-V. Kroinzar, Gosposka ulicri si. (>, dniL'o dvo- riščo. Vcliko noprilik schi in dni}iiiii povzrori, kdor l)i se nc javil, kajti »Zvpza niora pravočasiro naznaniti vipavski »podzvezi« šhivilo udele- žcncpv. Lp. ("o 1)ü vipa\ska »pod- zvcza'< pravorasiio vodpla za slf-vilo udelp/piicpv. ho ino^ocip poskrlioli za zadosliio slcvilo ohedov. Xa- vatlni olx'd hrcz pijačo >Ianp 80 vinarjpv : ul»p(l s pcčPiiko bo slal 1 krono. — Ti li iidp|pzpnri. ki vslopijo na vlak v (iorici. pa so so |ir;iv |)osp1)iio iiapro>eni, naj sp ja- vijo takoj, k(M' bo iiii)}!oit doltiti pospbni vlak. r.o bo "H)O o^la-onih. I'l'osimo naznanil najkasnojo do tor k a o p o I d n p. I'dolczcnci kalcri so flani na>ili izobrazcvalnib «Iruštpv, naj nam naziiani dotirno bi'alsko drušlvo. Dru^i sornisljouike. naj sp pisniPiio all uslmeno javijo saim pri »Zvozincm« lajiiiku. — Natančnojšp šo porot-aino v lorok ! Zmaga S. L. S. v Črničab. - Pri obciaskih folitrah ? Črničah, ki so se vriile r torek, sredo in četrlek, je po hadem boja t vseh treh r8zredih zma- gala S. L. S. V tretjem razreda je bilo nad 300 rolircev na toIš^o, rned tern ko se jih je pri prejinji rolit-i adeležilo komaj polorico toliko. L'bsralci so po- polnoma poraženi. Djslej je bio v Črni- č*b žapan8t?o v liber&lnih rokth. Ča9t in elara vrlim voliTcern! Sjajna zmaga S L. S. na Krasa. Iz PÜBkovice se nam poroöa, da j^ pri občinskih volitvah v četrtek dne 27. t. m. zmagala kat. stranka r vaeh 3 razre- dih z 18 stareiinami, od katerih je 16 pra? odločnih pristašdT n&še trio na- prednjoče slov. Ijadjke stranke. Nasprot- niki 83 se kar ponkr'.li ; jih ni bilo od nob on a strani na volisöe, razan en par v v-iakem razreda in pa o6ka žapaua ter dreh podžapanor, ki so bili v komisiji. Agitacija naeprotnikov je bila silovita do nedelje —- obetanje velikansko IK oneini vspeh je ta, da so v 1. razreda fitirje liberalci voiili deloma tadi aase. Todaj klerikalna trdnjava naäa na Erasa Htoji prav trdno — mi gremo naprej 1 Slava 1 Naš podlitrtek. — Opozarjamo vbo naie naroöuike na naš podlislek, ki se bavi z nekaterimi vprašioji o nmetnosti. Avtor te razprave je nai doh viti rojak dr. Josip Maantaani, veščak na pol.a ametaosti. Sv. maš* zadaäuica po f gosp. Lavoslavu Abramu, podprodsedaika „Društva kršo. mislečih nöileljev", bo t imena istega diušt;a dne 3. saptembra ob 9. in pol v cerkvi av. Igaacija. ČUini } omenjenega draštva se vabijo, da se \ polnoštevilno adeleže te sv. mad? zadaš- ' cice, nakar se zberejo k obönemajzbora, ki se bo vriil ob 10. ari v Bteklenem palona hjtela „Central". Občni zbor „Društva kršo. mi- slečih uiiteljev na Goriškem" se bo Trail dne 3, aeptembra ob 10. ari dop. v steklenem palona hotela ,Central" in ne kakor je bilo naznanjeno zadojič v „Pr. Lifita" v prostorih „S. K. S. Z." Sej» „Slov. krAö. eoc. zveze" bo v ponedeijek dne 31. avgasta ob 7. ari zvečer v zvezinih prostorib. Za,,Slovensko krsčansko Boeifclno zvezo" je daroval prec". g. I. K r a n j c, žapnik v Šmarjah 1 K. Iskrena zahrala! K odkritju S. Gregoröiöeve 8pominske plosöe odpoälje „S'c- venBka krščansko «ocialna z?eza" z» Gc- risito svoje zastopatvo. Izprememba na tržaikem ns- mestniätvu. — Na tržaškpm namest- ništra so baje v kratkem izfrše večje spremembf». — Uosedanji podpredsedni's tržaikega naaieutaiitra, grof Schaff- gotsch je radi bolezni na dopasta. Govori se, da se več ne *rne na svoje mesto; ampak da pride na njegoro me- sto droga oseba, bajo voditelj g;riškega okr. g ararstva grof A 11 e m «. Redek cvet. — Pod tem naslovom prinaša včerajšaji „Slovenski Narodu sledečo no»ico; „Preihišo ačitelja A I b i n a Š tre- klja v Siocj«na pri Divsči se je raz- c?etela v veej svoji kra^oti agave ante- cana ali kakor jo imenajejo Ijalje sto- letna roža, Btoletni kaktas ali stoletn* aloM. Na ö ra dolgem cyctnera poganjka, v debelostuem premera 9 cm, ima 17 cretaih vejic in na vsaki vejici po veö šopor. Dokazalo ae je, da je rastlina stars 102 leti. Ta občadovanja vreden cvet si lahko ogleda vsaka napredna Slovenka in Slovene c, za vsak majhen dar v prid C'ril-Metodovi drožbi". To res je cadna amerikanska rastlin», ta stoletna aloa. Toda še bolj čadne eo tiste amerikaaske trt» — ha- Čemo reči — rastline, ki rastsjo v obi» lern itefüa na po3estTih tul> nekih Štrekljev tam okrog Komng. L ad- ¦tvo pripo«eduje o teh rastünsh še vse drogačne reči, ko oameriški fgavi Albina Šireklja v ŠkocjaGa. Tiste čadne amerika.n?ke raotline tam okrog Komna ei cgleda lah'co vaaka Slovenka in Slovenec, klerlkslec ali ibera'ec, po- sebno pa vsaki kraški kmet in vino- gradnik ! Rakor Čajemo, hodijo si kraiki kmetje res pridno ogledavat te rastline. Za ogled ae plača sicer nihče ničesar; le tupa^am kdo, ki je bolj vročekrvn, krepko zarobaoti in zakoine. Kior hoče vedeti vzrok, naj se potrndi med kraške vinogradaike. „la kolae kmet trte gle- davši". Otlbor društva „Krščansko mislečega ačiteljst?a naznanja cenjenim torariä'cam in torariiem, da je izpasloval pri c. kr. okr. äol. svetu eno- dce^en dopa»t za vse afrt-j.Wo, ki se adeleži zborovanja „Slomäkjye zreze" v B;hinja. Ju^oslovansko jfasuikarsko dru- štvo. — Uitanovni ob^ni zbor te nove slovensko-hrvaskö organizaeije se vräi v ponedeijek, dne 31. avgasta v knjižnici novega poslopja Ka toliikega tiskovnega d ra štvaM v Ljubljani, toöno ob 6. ari zve- č e r. Vabimo na to zborovanje slovenske iu hrvatske časnikarj", ki nsraeravajo pristopiti tej velevažni ča^nikarski stro kovni organizaeiji, kakor tadi vse prija- teljo naä?ga ča^opisja. Trelji vseslovenski dclavski sind. Izvräevalni odbor „S'ovenskega kräöan- 8ko-3ocialnfgt delavstra sklcnjs na drago nedeljo moscca oktobra (11. ok- tobra 1908) HI. vsealovenski delavgki shod. Shod ae bo vräil v dvorani S. K. S. Z. Zičetek shoia ob 81 4, dopoldne ter bo trajal celi dan. Prav po židovsko I — And. Gr- briöek ima v sroji knjigarni ? „Tigov- skem domaa na proilaj razpostavljeno v enem okna sv. razpelo,zraven v dragem okna pa Wahrmundovo broiaro, v ka- teri ae taji božanatvo Krietaiovo. — Žap, žep ! Brieke ceite. — Znano je, da so Brda potrebaa pred vsera dobrih cestnih n%i. Mnogo *e je že o tejstrari prosilo, ßklppalo in akrepalo. Heöi moramo, da bo j^, kar se tiče ceat, že prccpj storilo. Vendar pt morarao opoiarj^sti merodajne f.ktorje na važno cestno zvezo : Kojako (Njivice) Pod=!eniea-Pod.4abotin Št. Miver- Pevms. To C38tno zrezo j^ sprejr?la v Bvoj program tadi „Kmečka zffza" za goriski ckraj in bo v tem oziia storila tadi primerne korake. Z\ danes pa pro- simo tadi drage merodajne čšnitelje, naj obračajo tej cesti vbo pozornost! Načrt poduč. tečaja za cerkveno umetnoHt v Gorci. Tečaj o cerkveni ometnoit;, izkljaöno za dabovnike in bo- goslovce gor äse nidikcfije so ?rii za Časa poletoih poÖ/tnic ? G.rci. Traji 1 bo 4 dni, VB&k dao po 4 are, cd 22. sept. — vitevsega J>5 aept. v ontralnem (velikem) aeraeniščn, od 8. do 11. predpcladne in popoladne od 3. do 4. — Vsebina predavanj in even- tnelnih diekaHJj bede: 1.) Zgodovina cerkvene amttnosti. FUzvitek sUvbinskih slcgov in cerkvene oprave, krstnih kamenov, al- Urjev, ograj, kornih naprav, pr žnic, i porednic, kiopi in stolov; dalje iitargiene ebleke, Bvetih po?od in orodij, relikvi- jarjev, cerk?en;h glasbil itd. 2.) Temeljni podatki o tebniki in njenih svojater, posebhj takih. ki bo določevali zananjo obüko pro:zvodov, kot: razne trjte slikanja (na presno, na snho, na les, platno. ktmer, kovine, per- gtmsnt papir in stekio), vlivanje bro- nabtih seh in zvonov, obdelavanje zlata in *rebra, okraievanje z emaiiom in z drtgniji, razne ollike brašenja pri dra- galjih; dalje vezenje na razliöne tkanine; na BVilo, platno itJ.; naöini vbodor, ve- zenje na strojih; sno?i za vezenje na strojih; zlato, »rebro, s?ila, tolo». R;z- lične ?rste tkaniü, vezeoin in pletenin. 3.) Puprave in predelavanj». Mo- derni nazori o negovanja star h spome- nikov. Načela pri popraTljaoja Črteži in njihovo prtdelavanje; adiranje in zazi- dovanje oken, osaševanje zida, vpošte- vanje starih slogov, modernizov&nje po- sameznosti, tvarma za pokrivanje streb., za polaganje tlaka itd. v raznih s'acajib. 4.) Nab&vanje ametniškega okrasja v cerkvi, köt: seh, elikaaih podob, kri- ževih potov, cerkvenih banderjev, rczpel, srečnikcv, itd. Kopčijske trrdkö s tem blagcm in in Djegovi izdeiovalci, czirno ametniki. D^maca nmetniška indaatrija. Kopci s starinami, njihore težnje in praktika; prefittaeja poireöeaih in bla- goslovljdnih stvari. 5) Sporazamljevanje med aeboj; prasna stran pri naroöilih, kakovoat pi- »ane pegodbe med konlrühaoti in ne- zavezaa pogajanja; ekonomična stran; Cerkvene zahteve in ametniika prostost. Podpore. Pri3tojne oblaati, njihiro pospeševanje cerkvene ntnetnije in ovire. Vigajanje ljadstva in po razmerah üoat gljive njegove rddodarnoBti za ohra- nitev in popravo hiš bcž,ih in drugih verskih spomerikov. 6.) Praktiöno demonBtriranje ob ohr&njenih ob^ktih. Duhjfske vesti. Z\ ravnatelja lualega semenisča je ioienovan č. g. dr. Jjüip Srebrniö, doslej prefekt v ve- likim semenišča. Zm prefdkta v velikem semenisöa pride 6. gosp. Iran Rejec, doslej prtfökt v malern semeaisöa. K porofiilu o zborovauju kat. narudnega dijaštva omsojaiio äe sle- dečo, kar nam je po neljubi pomoti izo- staio : 7 soboto popoldne je posst'l zbo- roraslJQ kutoliško narjdnih dtjnkor tali preö. g. mong:goor Frančiiek Casteliz, vodja emtrainega sem)nidča. Djaštvo je goapoda monsigaora navdalono pjzjraco rlagati srae v 8 a k d o, posojila pa se bodo oddajala le .tistim, ki so pristopili, oziroma kipri- stopijo kot č 1 a n i. Tadi dragih koristi zadrage bodo deležui le čl»ni. Z* d e- 1 ež in pristopnino plača Be 3 K 70 T. Vloge se bodo obrestovaie po 41/2%> p o s o j e y a 1 o pa se bo po 5Y20/0. Plaeft in delo organigta. Iz krogor organistor se nam piše : Z veseljem sem čital v eni zadnjih številk „Gorice", da se namerava sklicati nekak shod orga- nistor naše dežele, ua katerem bi se posvetovali, kako zboljiati naše atanje, kako zboljšatii naäe sramotoe place. OrgaDisti nismo niti od daleč plačaai za trad, k&tarega imamo pos?bno pri po* dačevanju cerkienega petje. Ljadstvo zahteva danes mnogo od cerkvenih pefcev in organiatov in ako organist ne niuü veako leto ene nove latinske maie in ako se ne pevajo vsako nedeljo droge peemi pri sr. maši, že zdeha v cerkri ter zebavljp, čei „zmerona eno krulijo". Veökrat so je raeni pripetilo, da Bern bil sam na kora in moral gem sam peli tenor, bas ic orgljati. Petcer imam 6, vajo rsaki teden eno. Fri rsaki ?aji dam pevctm iz srcje^a en dopijon rina, ker rendar ue ne awe zahterati od percev kmetor, da bodo s sohim grlom se na- penjali do 11. are zrečer po celodnernena tradapolnem dels. NanSili smo se la- tinsko maio. Ko smo taoteli jo prvič peti, se je tenorist spantai in maäe niemo mogli peti. S pevci je velik križ. Po- stopati se mora ž njimi kot z oljem, ako se hoče imeti lepo petjp. Nai prerzri- geni knezonadikof kot Ijabitelj lepe cer- kvene glusbe, je izrecno priporočal, naj lepo postopamo s peic;, ako bočemo, da bodo hodili peti, kajti plača percer je tadi srttmotnK z oziiom na trad, katercg* imejo pri ačenjn in hodijo peti yecinoraa za „bcžji Ion". Vsak poštea deiarec z\- filaži tadi pošteno plačilo. Organist r sa- danjih razmerah mora imeti rolovska pljača, osloTsko kožo in polno klft vina ako hoče orgljati. Z» rse to pa dobiram jaz 150 K na leto. Orgl;ati moram VBako ntdeljo \r\ maši in blagoalova, zraven tfga mesec maj in advent. Pre- račanhl sfm, da dobim za v<-ako maio 70 »in. S"daj ako odbijem 1 hi vina z\ pevce, pisunje glashr, papir itd. sem prc- iRdan»l, da orgl salona hotela „Central". Novo „Kat. slov. izobrž. društvo". h Do'. Trebnie. Preteklo nedeljo Bmo ; aBt&novili naie kat. slov. izobraževalno draltvo. 6. npravitelj je poziravil na- vzoče in pctem je bil izvoljon za pred- sednika Stefan Bremec, ki je dal besedo : g. dr. Sreberniča. Ta je na krallo raz- ! k/1 pomen draštva; vsi navzcči so z ! odobravanjem sprejeli njegove beaed^. ! Takoj Be jih je 30 vpisalo, vkljab tema, ! da niao vsi vedeli za «hod, in da je go- to vo polovica mož in saotov iz domp. Če bi bil zadosti zgoiaj naznanjen shod, bi bili gotovo še 10 ndov pridobil'. Drastvo mora med takimi Ijadmi, ki so tako navdašeni za organizacijo, vrlo , vspevati. Res, da smo rsztreseni ; a to j nič ne de. Ob ocdeljab bon o z zani- manjem brali. Predsednis je izroljen g. ÄDton Sok, ujravitelj; podpredgi 23. do 29. aprila 1909 in na vseaöiliäca r Gradca v prvi polovici septenabra 1908. Predavali bodo vaenči- i liaki prosesorji o jatco zanimivih pred- metih in najnovejših pridobiUah napoljo znanoati. Nas zanimajo zlasti slovanBki karzi t Graden : prof. Štrekelj bo pre- j daval 6 nr o „novih nazor nmor izvMili za denar, da popUčajo | 8voje djlgove in avanzirajo. Polkornik j Miäic je deial za Petra Karagjorgjevič* j k^t „prihodnjega kralja velike jngoslo- ! vanake držaTe". K^r niso bili tai zanj, i nili večina dp, je Miš:č grozil z vojaSt vom in dejal, da so z-irotniki Petra za- stavili avojo besedo, da postane kralj po nmora Alek^androrera. N*ört, da ae kr»Ij ; omori, ao kovali na Dnnajn v kavarni ' „Imperial". G'arni akterji so bili Jaša NenadoT č, Mišič in dr. J ftinofič, Todja bosaaßkih Srbov, ki je zdaj pod poüc'j- | skim nadzorbtvom, in še nekaj drogib. ; Kralja P.'tra je dala na razpolago denar : neka rnska banka, jagoalovaaske zarot- nike pa je financiral bosanski Srb Gliso JeftanoviO. Velesrbsko zareto ?odi Spa- lajkov'ö šof tiskoTipga hnda v Belgrade. , Kralj Peter za xsroto ve in jo baje tadi | podpira. Baron Barian je za to ^edel in že pred dvema meaecema G is: Jdstano- , viča na Danaja pri neki avdijenci dejal : j „Imarao toiiko obtežilnega materialaproti j vam, da nirte več varni ne za svojo j osebo, ne za avoje imetje". Tako piše 1 imenovani list. Roliko je na tem reanice, . ne moremo reči. Rojahi! hupujte narodni holeh „Solshega Doma". \ Pozor! \ ; Vinorejcem in prekupče- * valcem z vinom ter kr- čmarjem se naznanja, t da se dobivajo pristne : ? klosterneuburške ^ >mostne vage' ( edino pri našem sloven- *. ' skem optikarju t ^ L Primožiču j ; v Gorici na Kornju št. 13. j Zobozdpavnih , > ----___,__ ^ Dr. B. PIKi zopet ordinuje (liOKICA — Corso GiiiHeppe Vcrdi 1!» — diOIUCA. Učenci ali ucenke se sprejinejo na hrano in stanovanje pri dobri družini v Gorici. Naslov pove --------------upravništvo--------------- Dijaka nižje gimnazije aii realke iz dobre slovenske družine sprejme na staiiovanje in hrano poštena slovenska obitelj. Uglasiti se je v našem upravništvu. Stev. H8-t. Natečaj. Na c. kr. uinclno-obrtni stro- kovni šoli \ [.jubljani je takoj po- pulniti mesto mizarskega delovod]ef ki bode oskrboval popolni posel v mizarstvu. kateri se prične pod vod- slvom podpissmega ravnateljstva pri- četkoin prihodnjogn žolske^a leta v Solkanu pri (üorici. Imenuvanje se i/vrši polom po- sebnc pogodbe pod pogoji, ki se giede nastavljanja in upokojenja de- lovodij na državnih obrtnih učnih zavodih nahajajo v naredbi naučnega ministrstva z dne 26. septembra 3.905. šlev. 33.81)5 (Zentralblatt für das gewerbliche Unterrichtsreisen. I Band XXIV, 6.) 1 Prosilci za to moslo. s katerim je zvezana remuneraeija v najvišjem znesku "2400 K. morajo bili vešči slovenskega jezika ter dokazati dalšo pi'akso v vecjih niizarskih delavni- cali in sposobnost za poučevarije v strokovncm risanju. Prednost imajo pri jednakih razmerah prosilci. ki so dovršili kako strokovno solo. Pravilno opremljene in na e. kr. liiinistrstvo za javna dela naslovljene prošnje je najkasneje do 15. seplembra vloziü pri podpisanem ravnateljslvn. C. kr. ravnatelstvo umetno-obrtne strokov. sole. V Ljubljani, dne 2ß. avgusta 1908. Poštcna sloven.ska družina sprejme dva ali tri dijahe na stanovanje in hrano. Več pove nase upravništvo. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Poprava in komi- sijska za- logadwo- h koles in ^ šivalnih ' strojev pri '"öS 6ori ca >^ via F'podaja tudi na mesečne ob- « roke. Ceniki franko. mm Stara dvokolesa se emaj- 3—V. lirajo po ceni z ognj?m 2^ Odlikovana miKarskft delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNI60J izdeluje: Zastavlte: Zasobe: Za terkve: Vrata Omare Altarje okna postclje klnpi podove mize ; prižnice stornice umivalnike pulti presrraje ponočne : klečalnike i. t. d. ; omarice i. t. d. ; stolice ; _____________^ i. t. d. :_____________ ZÄLÖGÄ: vsakovrstnih strngarskih izdelkov kakor: noe stebri- cev, vaiev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji ua električno gonilno silo. Prosiva zahtevati listke! I Največja trgovina z železjem KONJEDIC &ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. j Cene nizke, solid»a postrežba! I Ino krono nagrade izplačava vsakema, kdor dokaie | a potfdili najine nore tnerlktRtke hlagajne, da je kapil pri naja za 100 krön blaga. Proiiva lahtevati liitke! Posor! Eno krono nagrade Poior! Eno krono nagrade! J. Medved I Goriea Corso G. Verdi 38 \ | — priporoča zz= svojo veliko izbiro izgotovljenih oblek, Av ,«i Av Ai klobukov in čevljev. av av av a\ Wove vinske socle iz hrastorega lcsa od 4—7 he- ktolitrov, kakor tudi sfare in rabljene proda pod ugodniini pogoji Vincenc Jasnič v Vipolžah. Rihard in = = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. P^va goriška tovarua umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakctc bcngaličnc Iuči, rimskc sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Goriea, C-. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske —;------palace.)---------- Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka L lica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- iiemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedünega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koifü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/» kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciiüa in Metoda. Moka iz Majdiče- vega miina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Olvorifev nove mesnice zz v Gorici = ulica Sv. Ivana št. 3. Slavrxtmu občinstvu in poscbno go- riškim gg. gostilničarjem ter p. n, zavodom naKnanjani, da otvoFim s 1. scptcmbrom t- I. lastno mcsnieo v (Joriei v sredini mesta ulica Sv. Ivana št. 3. Hagotavljam točno iix dobro po- strelbo te? se priporočam *a obi- Ien obisk udarzi Adolf Urbančič, mesar. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3ÜK0B ER9TIIŠ \ Gorici Šol»ka nlica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. v mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na toiIi iitcp ielinfljkeia mosta (na cesti, ki pelje proti GradiSki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Kalijeva sol 40°L . . . . K 11 — Kajnit 12-40°|0.....„ 5 — za 100 kg. plačilo v 30 dneh brez popusta, prosto postavljeno na vseh postajah Goriške; vpošiljatev v ----------- avgustu in septembru ----------- Ara & Vizzich — Trst. Vinske sode vsake velikosti, v najbolj- šeui 8tanu in po zmerni cent se dobijo v zaloj»i fran-a Rusjan ulica Capella 8. MOH čevljar v S emeniški ulici 1 * v ßnru>i ( pnporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Ivan Bednarik pripofoea svojo knjigoveznico v Oorici ulica della Crocef šfev. 6. & Bopišha zvBzo gasp, zndrug in društep Garici, ^ registrovana zadruga z omejeno zavezo. ( * posreduje \ \ pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijsikih | pridelkov U— V zalogi ima: "* modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu,a- mijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debeleii in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo., Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo ' izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pri- * padajo. ( AZaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, /^.yi 1V bivši „Hotel Central". V1^ CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. F doleoletiiih skušniah sva orišla do Drenričania. da ostane „Original" vedno le najboljši. Original-üictoria stroji deiap §e Po 10 letni uporabi brezšumno. Oriyinal-Uictoria stroji so neprekosijm Zi domačo rabo in obrtne namene. ...... - Original-Uictöria stroji so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria stroji so najboijši izddek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" I strojev in drugih šivalnih strojev, I dvokoles „Puch" orožja, municije in 1 vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trp (Piazza Quomo] št. 9.