Štev. 207.
Trst, v petek 26. Julija 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN trti tb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv&. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ačioi, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti11.
Plačljivo In to Z! j ivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;u aa-
roibe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, ■orotalna ma n*4«ljak« lduj« „SDDIOITI" «tu*s m
m!« Uto Kron 5-30, u »•! Uto Kron I tO. Vsi dopisi naj so po&ljajo na uredništvo lista. Nefraake-vmna piama u m •prsjeaajs Is rokopial aa aa vračaj«. Naročnino, oglas« in reklamacije j« pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: irilea Giarglo Galattl 20 (Naradnl daa). Izdajatelj ta odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana udruga a omejenim poroštvom v Trata, ulica Giorgio G&latti štev. 30.
MkM-kruIliiKiil ratan Stav. 841-652. TELFF0N R 11-5T.
BRZOJflUNE UE5TI.
Razpust „Slovenskega društva" na Reki.
REKA 25. (Izv.) Razdružiti se je moralo „ Slovensko društvo" in zapreti svoje prostore, ker vlada naknadno ni potrdila društvenih pravil, navajajoč kot vzrok, da društvo ni imelo svojega ustanovnega občnega zbora v Reki, temveč na Sušaku. Upravno sodišče je zavrnilo tozadevno pritožbo društvenega vodstva.
Češko-nemška spravna pogajanja.
PRAGA 25. (Izv.) Češko-nemška spravna pogajanja so dospela do silno kritične in nevarne točke. Prihodnje dni pride do zelo važne odločitve. Za sredo prihodnjega tedna se pričakuje važna oficijelna izjava, da se pogajanja prekinejo in preneso na jesen.
Državni poslanec Udržal predsednik enotnega češkega kluba?
PRAGA 25. (Izv.) Klub čeških agrarnih državnozborskih poslancev je imel danes sejo, v kateri je bilo sklenjeno, da bo predlagal klub posl. Udržala za predsedništvo enotnega češkega kluba.
Zahteve vojnega ministra Auffenberga.
DUNAJ 25. (Izv.) Vojni minister vitez Auffenberg je predložil cesarju vsestransko utemeljen memorandum, v katerem odločno protestira proti zavrnitvi njegovih zahtev za preoboroženje avstrijske artiljerije po skupni ministrski konferenci in zahteva čim najhitrejše zamembe bronastih topov z jeklenimi (275 milijonov!)
Minister zunanjih zadev grof Beichtold je podpiral ta memorandum in je bil pred dnevi sprejet pri cesarju v Ischlu v daljši avdijenci, v kateri je bilo govora tudi o tej stvari.
Vojaški zrakoplov pogrešajo.
INOMOST 25. (Izv.) Avstrijski vojaški zrakoplov „Zeppelin" se je tu dvignil v sredo ob 6 zjutraj. Z zrakoplovom se je dvignil vseučiliŠki profesor dr. Lorenz, hoteč preko Alp. DosedaJ o zrakoplovu še ni nikakih vesti. Ker so bile te dni v Alpah hude nevihte, se je bati, da je zrakoplov ponesrečil.
Romunski šef generalnega štaba pri avstrijskih vojaških vajah.
BUKAREŠT 25. (Izv.) Sedanji šef generalnega štaba, bivši vojni minister Averescu bo na povabilo prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda prisostvoval letošnjim avstrijskim cesarskim manevrom. Potem bo tudi sprejet pri cesarju v avdijenci. Pozneje odpotuje Averescu na Angleško, kamor Je tudi povabljen k vojaškim vajam.
Stoletnica ruske zmage nad Napoleonom I.
PETROGRAD 25. (Izv.) Slavnosti stoletnice Napoleonove vojne iz leta 1812 se udeleži 25. avgusta 25 oseb, ki so se aktivno udeležile vojne. Najstarejši veteran je star 126, najmlajši 117 let.
Rusija si prilašča Mongolsko.
MOSKVA 25. (Izv.) „Ruskoje Slovo" priobčuje senzacijoneino vest, da je bila sklenjena med Rusijo in Mongolsko, pogodba, ki vsebuje sledeče točke:
1.	Rusija se zavezuje, da bo branila Mongolsko proti neupravičenim zahtevam drugih držav;
2.	Mongolska se zavezuje, da bo na-lemala potrebna državna posojila le v Rusiji.
3.	Rusija dobi prednostno pravico za izkoriščanje mongolskih rudnikov.
4.	Mongolska se zavezuje, da ne bo izdajala nobeni drugi državi, kakor edino le Rusiji, koncesijo za zgradbe železnic v Mongolski.
5.	Vmešavanje Kitajske v zadeve samostojne Mongolske se smatra za nedopustno.
Ta pogodba pomeni še ožjo pripojitev Mongolske k Rusiji In popolno odtrganje od Kitajske.
Pocnnožitev angleškega brodovja v Sredozemskem morju.
LONDON 24. (Kor) V poslanski zbrr-nici je mornarični minister razpravlja' o pomnožitvi angleškega vojnega brod -v,a v Sredozemskem morju, ki naj b! se • >• • -množilo za štiri dreadnoughte in križ r . Poudarjal je, da je do leta 1915. d j moštva na razpolago. V letošnjem letu bj z ozirom na izpremenjenjeni mednarodni položaj Angleška porabila za pomnožitev svoje mornarice 45 milijonov funtov, prihodnje leto pa še več.
Glavno načelo nemškega mornariškega zakona je ustanovitev tretje eskadre bojnih ladi^ ki bodo gotove leta 1914. Angleška
bo tedaj že imela svojo novo eskadro, da bo, kolikor zadeva naddreadnoughte, stala nad vsem ostalim svetom. „Mi smo gospodje položaja. Panika ali alarm je nepotreben*.
Liberalni poslanec sir Compton Ricktt je izvajal, da se ne strinja z vladno izjavo, da ni, da bi se morala Anglija dostojno meriti z zvezo med Italijo in Avstrijo. Te dve državi ste članici trozveze in pritisk, ki bi ga mogla nanju izvaiati Nemčija, da bi odvrnila pozornost od Severnega morja, bi mogel biti prevelik. Razmere so take, da mora Angleška več storiti, nego stori. Prehiteti mora stvari, katerim bo najbrž stala nasproti v jeseni ali prihodnjem letu. Nemčija je Izzvala Anglijo, Anglija mora odločno sprejeti ta Izziv.
Zbornica je sprejela proračun za nove bojne ladje.
Bolezen japonskega cesarja. TOKIO 25. (Kor.) Bolezen cesarjevo smatrajo v cesarski palači za zelo gnevarno. Cesar Je bil danes še bolj oslabljen. Moči pojemajo, splošno stanje je nepovoljno.
Potres.
LIMA (Peru) 24. (Kor.) Potres, ki Je trajal 40 sekund, je razdejal skoraj celo mesto Pirna. Več oseb Je bilo ubitih oziroma ranjenih.
strela ubila moža, ženo ter hlapca.
INOMOST 25. Danes ob 12 30 Je pri j postaji Radberg v toblaški okolici vdarilaj strela med nevihto v neko drevo, pod ka-. tero se je zatekla neka kmečka rodbina ter] ubila kmeta, kmetico, njunega hlapca in psa. Dekla Je bila opečena na roki. En konj je bil omamljen. _
Italijanski juridični tečaji.
Cesar je bilo pričakovati, se Je tudi vi resnici zgodilo: danes je baje gotova stvar, da t se s prihodnjim Šolskim letom otvore na tržaški trg. akademiji NRevoltellaH juridični j tečaji, in s tem bi bilo vsaj začasno rešeno vprašanje italijanske pravne fakultete, ki je že par let sem strašilo po dunajskem parlamentu in razburjalo avstrijsko Javnost. Kako je tako preko noči prišlo do te odredbe naučnega ministrstva, Je danes še zakrito očem Javnosti. Vlada Je skrivala do zadnjega časa svoje namere, a med tem, ko se je v odseku in pododseku bil najhujši boj, Je vlada tajno mešetarlla z Italijani in dosegla svoj trojni uspeh: ubila Je tri muhe na en mah.
Če pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino vprašanja italijanske juridične fakultete, vidimo izpočetka Nemce na strani Italijanov. Zahtevali niso nič drugega, nego edino to, da se italijanska pravna fakulteta umakne iz Inomosta, a denejonaj Jo potem, kamor hočejo. Pozneje se je nemška naklonjenost napram Italijanom precej ohladila, in dovoliti niso hoteli italijanske fakultete j nikjer drugje, kakor edino le v strogo za-jključenem italijanskem ozemlju. Izključili so Dunaj, izključili pa so tudi Trst, in prav nič 'se niso vpirali, ko so Čehi ponudili Italijanom mesta za italijansko pravno fakulteto in je enaka ljubezniva ponudba prišla tudi s strani Poljakov za Krakov. Italijani so na vse te zlohotne in dobrohotne ponudbe odgovarjali s stereotipnim: Trieste o nulla 1
Vlada bi bila rada ugodila Italijanom in sicer s tem, da se italijanska pravna fakulteta namesti vsaj začasno na Dunaju, za toliko časa, da se najde zanjo primerno mesto. AH kakor smo že rekli, biii so Nemci ; tisti, ki so se z vsemi silami uprli Dunaju j kot sedežu italijanske pravne fakultete, češ, j danes naj pride na Dunaj italijanska fakulteta, jutri pa bodo zahtevali isto zase tudi Slovenci, Malorusi, Čehi itd. itd., a Dunaj izgubi značaj nemškega me«ta. Torej le Dunaja ne ! Kam torej ?
Vlada se je ustavljala z vsemi močmi italijanski zahtevi, da bi se namestila fakulteta v Trstu, in imela je za to gotovo tudi svoje temeljite razloge. Trst, ki je itak sedež Avstriji ne ravno najprijaznejših elementov, I Trst, okno Avstrije v zunanji svet, brez katerega bi bila takorekoč odrezana od inozemstva, naj bi bil postal še v večji meri torišče italijanskonarodnega fanatizma — saj je vendar neoporekljivo dejstvo, da Je posebno vseučiliška mladina sprejemljiva za najgorostasnejše ideje. In kdo more zapirati vrata na akademična tla vsej oni mnogoštevilni »ukaželjni* mladini, ki bi, ali sama, aH tako ali drugače privabljena prihajala iz bližnjega kraljestva v gostih vlakih črpat juridične modrosti na italijansko pravno fakulteto v Trstu! Vlada je torej imela s svoje strani resnih in tehtnih pomislekov proti italijanski pravni fakulteti.
Bil Je pa še drug faktor, s katerim Je morala računati vlada vsaj do tedaj, dokler ni imela ped streho niti brambne reforme,
niti proračunskega provizorija, in bila Je to Jugoslovanska delegaci|a, ki Je odločno stala na stališču, da ne prej Italijanom pečenke, dokler nimajo Jugoslovani vsaj najpotrebnejšega kruha, ne Italijanom najvišjega učillšča, dokler Jugoslovani ni-majo niti ljudskih šol, kaj šele srednjih!
Tako upravičeni zahtevi se ni mogla izogniti vlada kar tjavendao, še manj pa Je mogla tebinič meninič pogrešati Jugoslovan-?Hh glasov, ko Je Šlo za „najnujnejše" državne potrebe. Bilo je torej treba velike previdnosti, najtajnejšega mešetarjenja, da ne bi prišla stvar na dan prezgodaj, da ne bi bile opozorjene sointeresirane stranke in bi ▼ zadnjem trenotku ne posegle vmes s svojim neprekoračljlvim vetom. Treba je bilo skrivati in skrivati, a končno najti formulo, da ostane volk sit in koza cela. In to se je, vsaj po njenem menenju, posrečilo vladi.
Tedaj, ko Je parlament delal s polno paro, da so državne nujne potrebe in razni velevažni zakoni padali rešeni in sprejeti v vladno vrečo, kakor bi jih stresal iz rokava, tedaj Je že bil tudi gotov dogovor med vlado in Italijani v stvari ustanovitve provizoričnih juridičnih tečajev na trgovski akademiji „Revoltelli" v Trstu, in sicer gotovo tako, da naj bi, kakor smo rekli, ostal vek sit in ovca cela.
Vlada Je s tem ukrepom vsekakor zadovoljila Nemce, kajti rešeni so strahu, da bi se Jim pokvaril nemški značaj Dunaja ; no, in v zadnjem času so se Nemci itak že precej privadili misli, naj bi se italijanska pravna fakulteta namestila v Trstu, čemur so se izpočetka upirali z vso odločnostjo. Saj Je koroški poslanec, inomoški vseučilišča! profesor dr. Waldner, nekaj podobnega predlagal v zadnji seji pododseka za italijansko fakulteto; Italijani so si tedaj lahko meli roke, saj so imeli svoje italijanske juridične tečaje že v žepu. Nemcem torej taka rešitev tega vprašanja ne bo dela'a preglavic in vlada ne bo imela z njihove strani sitnosti zaradi svojega samovoljnega ukrepa.
Italijani sami so seveda zadovoljni, kar se čita iz vsake vrstice, ki jo piše o tej stvari italijanske časopisje. Je sicer v resnici vse skupaj le provizorij, toda pri nas v Avstriji Je pač stara stvar, da so provizoriji definitivni, definitivi pa provizorični, in tako si pač mislijo tudi Italiiani: kar Je danes provizorij, bo juhi definitivum. Kaj, če hodijo slušatelji teh kurzov polagat izpite v
Gradec! To potraja le par let, in potem Jih dicami
Italijansko - turška vojna in
Dardanelsko vprašanje.
i.
O tem vprašanju, ki razburja sedaj ves svet, priobčuje kapitan I. K o p e c k y v praški „Union" tako zanimivo in poučno razpravo, da bo gotovo ustreženo našim čitateljem, ako jim priobčimo tu vsaj vse važneje momente.
Italijansko-iurška vojna se razvija — tako začenja rečeni kapitan — tako, kakor sem jaz že v naprej napovedoval. Italijanske čete v Afriki so tam, kjer so bile že pred
meseci in se bojujejo junaški____za svojimi
utrdbami in pod varstvom svojih topov na ladijah, ki jih mali turški topovi ne morejo dosezati. Le tam, kjer se jim posreča, da morejo napasti male oddelke hrabrih Arabcev, slave Italijani velikanske zmage. Iz varnega skrivališča jih Arabci ne morejo izvabiti, ker jim je (Italijanom) življenje predragoceno. V zimi niso hoteli italijanski generali pomikati se v notranjost dežele, ker Je deževalo, a sedaj nočejo zato, ker ne dežuje in je prevroče. Oni čakajo torej, da ljubi Bog postavi zemljo na glavo in spremeni klimo, aii da se Arabci — izselijo.
Ta sklep je kaj hvalevreden, ali ima tudi svoje slabe strani. Stroški za vojno naraščajo od dne do dne in znašajo že stotine milijonov. Izguba na človeških življenjih je že zelo velika, industrija in trgovina trpita občutno, kajti izgubila sta vsa tržišča v Orijentu. Beda v nekaterih provincijah Je naravnost grozna, a kar Je najhuje: ljudstvo začenja razumevati, da Je vlada tira v naročje velike katastrofe.
Jako dolgo Je možno ljudstvo varati in se mu lagati ter je tudi fanatizirati za kako stvar. To vidimo iz zgodovine in tudi sedaj. Vidimo, kako mnogokrat v kakem narodu najžalostneji in najbrezznačajneji ljudje igrajo vodilno ulogo ia jo s praznimi frazami Izrabljajo v svojo osebno korist. Ne treba, da bi šele potovali okolo sveta, da vidimo to žalostno sliko. Često more vlada takega junaka z njegovimi načeli vred z zlato obšivanim frakom kupiti za svoje namene, kajti njegovo načelo Je, da nima nikakih načel. Ali varanje ne more dolgo trajati. Končno prihaja ljudstvo vendar do zavesti in italijansko vlado mora biti strah pred takim streznenjem in njega posle-
bodo polagali na fakulteti v Trstu. Boli jih le eno, da namreč ti kurzl niso omejeni edino le na Itatljansko dljaštvo, temveč da so splošno dostopni. Da je vlada ugodila še tej njihovi zahtevi, potem bi bila njihova radost in zadovoljnost popolna. No, ka| takega pa si vlada vendar ni upala ukreniti, in tako bo imelo k tem tečajem dostop tudi dljaštvo drugih narodnosti.
Za Jugoslovane je imela vlada pri vsej stvari tudi svilnato rutico, da jim zbriše oči, da ne pride do hujšega razburjenja, in to je ravno ta — provizorij. Vsa stvar Je le začasna, le za toliko časa, da parlament definitivno reši vprašanje italijanske pravne fakultete, pri razpravah v zbornici pa bodo Jugoslovani imeli dovolj prilike, da izrazijo svoje menenje in da eventualno tudi zahtevajo kakih kompenzacij, ki jim jih sedaj vlada ni mogla koncedirati. Tako si pač misli vlada, da ne bo tudi pri Jugoslovanih odpora.
Da je prepreči, mora gledati na to, da more kazati na vsaj navidezne vspehe na bojišču in tako catrošati ljudstvu peska v oči. V Afriki nI možno to; zato je prenesla bojno pozorišče v Egejska vodovja. Začetek je napravila z okupacijo Rodosa in nekaterih malih otokov, ki vsi skupaj nimajo nikake strate-gične vrednosti, kajti nijeden nima porabnega pristanišča, Id bi moglo nuditi varstvo vojnim ladijam. Že geografična lega teh otokov dokazuje, da je bila okupacija preračunjena le v gornji namen. Iz tega razloga tudi ni napravila nikakega utiša na turško vlado. Ta poslednja privošča marvtč Italijanom to otroško veselje, ki je morajo tako drago plačevati.
Bedna, al», kakor se zdi, proračunjena komedija je bil napad italijanskih ladij na malo trdnjavo v ustju Dardanel. Italijanska vlada je dobro vedela, da Turčija vsled tega zapre ožino z minami in da bodo
Lepo si |e zamislila vlada vso stvar, t s tem oškodovani trgovski interesi večine
toda ne vemo, če se ni u račun? la. Parlament je sicer na počitnicah in se ne snide prav kmalu, toda nI pa na počitnicah naše ljudstvo, ki se zaveda svojih pravic In prav tako krivic, ki mu jih zadajajo tisti, od katerih bi vsaj smelo pričakovati pravice. Naj torej ne misli vlada, da naše ljudstvo mirno in brez prioombe preide preko njenih samovoljnosti. Prej ali slej naj pričakuje temeljitega obračunat
Sicer naj pa zabeležimo tudi vest, ki
držav. In italijanska vlada Je mislila, da države prisilijo Turčijo, da sklene sramoten mir. Države pa so se omejile le na prijateljske opoirlne v Carigradu, ker so bile v berolinski pogodbi izrecno priznale Turčiji pravico za to, da bi s tem oškodovale in slabile Rusijo. To je bilo grenko razočaranje za Italijansko vlado, in to tembolj, ker se je osmešila pred svetom. Drugače bi bilo pač, ako bi bila napravila vsaj poskus, da si Izsili prehod
jo prinaša „Neue Freie Presse«, trdeč, da j skozi Dardanele; aH nato onai niti ni mislila, na celi stvari sploh ni veliko resnice, da Je; ker Jej je bilo grozdjei - prekislo! Nočem vest o ustanovitvi italijanskih juridičnih1 reči s tem da je fordranje czine nemožno, kurzov v Trstu neutemeljena. Naučni mi | ker so Turki prenemarni; a ob normalrih nister da sploh še ni nič ukrenil v celi razmerah ne bi tako rekoč niti ena italijanska stvari in da sploh ni pričakovati v kratkem bojna ladi a ne prišla zdrava v Carigrad kakega tozadevnega ukrepa, ker se nahaja In Italijani niso n i k a k i K u s I, minister na dopustu. Cela stvar da se Jej k i bi brez strahu pred smrtjo spletla le zato, ker se Je o njej mnogo g0-! n a p a d 1 i veliko m o č n eJ o f loto. voriio v zadnjem državno-zborskem zase- Po mednarodnem pravu ne bi jih mog a danju in so se Nemci začeli ogrevati za nobena država ovirati na tem, ali jim le prvotno misel, da se ustanovi italijanska zameriti; ali težko da bi jim vlasti dovolile
pravna fakulteta v zvezi z Revoltello v Trstu, kar je tudi predlagal v pododseku posl. dr. Waldner.
ponavljanje same — komedije!
Ako bi pa Italija s ponovljenimi napr df, kakoršen je bil oni od 18. julija t. I.,
Naj že bo torej tako ali tako, naša še enkrat prisilila Turčijo, da ožino zapre zahteva ostane slej ko prej: Brez slo ven- paro plovbi, bodo trpele na tem največ skih šol tudi ne italijanske pravne fakul- Rusija, Anglija, Bolgarska in Romunija, tete 1	-V malo tednih začne izvoz žita, kateri znaša
Stran II.
„EDINOST" št. 207.
V Trstu, dne 26. julija 1912.
stotine milijonov in zaposluje stotine ladij Lahko si predstavljamo, kako velikansko škodo bi zastajanje tega izvoza po-zročilo dotičnim državam in kako usodno bi vplivalo na svetovno^ tržišče z žitom. Tudi uvoz v pristanišča Črnega morja Je v tem času Jako velik. Z gotovostjo Je torej računati, da bi s tem prizadete države ukrenile proti temu odredbe, ki bi ob gotovih okolnostih utegnik spraviti v nevarnost evropski mir. Ako bi postopale pravično, bi zahtevale od Italijanov, ali naj izvrše odločilen napad proti Dardanelom, ali naj prenehajo s — komedijo! Tega vendar ni smeti zahtevati od Turčije, da ne bi se branila proti roparskemu pohodu in da bi Italijanom omogočila prehod.
Bilo bi pač možno tako zapreti Darda-nele z minami, da bi mogli poljubno spuščati ladije skozi, ali Turčija nima za to ne primernih min, ne izvežbanega personaU, ne drugih potrebnih naprav. Razun tega Je v ožini velika globočlna in so slaba tla za zasidranje. In na nekaterih me3tih Je tud. močna struja, tako, da bi bila vedna nevarnost, da odžene mine od prvotnega mesta zasidranja. To se Je zgodilo tudi ob zadnji zatvorit vi z minami in zato so tudi rab!li toliko časa, da so osvobodili plovno vodo
ffaroBna delavska organizacija v Trslu
sklicuje
za nedeljo 28. julija 1912.
ob 9 dopoldne
Telit protestni M
na velikem vrtu kons. društva .Jadran" pri Sv. Jakobu v Trstu.
Slovenski delavci In delavke vseh stroki Podjetniki, kapitalisti so se vrgli na vašo edino oporo ▼ boju za obstanek: organizacijo. Prvi tak atentat se |e izvršil v tovarni „Ltaoleum", kjer Je bilo radi organizacije odpuščenih več delavcev. Ravnateljstvo te tovarne pa namerava odpustiti z deia še druge delavce, tiste namreč, ki so se drzniU pridružiti organizaciji. Ker je tc atentat na delavsko organizacijo, kateremu slede lahko, če se takoj ne prepreči, druge tovarne, za to vas poživljamo, slovenski delavci in delavke, da odločno protestirate proti tej krivici. Pokažite, da si ne pu stite ropati, vam pa zakonih zajamčenih pravic. Z močjo se doseže vsel Za to, delavci, pokažite v nedeljo s svojo solidarnostjo da se ne strašite boja za pravico. — Delavci, delavke! Vsi v boj proti tlačan-stvu I! Vsi za enega, eden za vse !!
CENTRALNI ODBOR „Nar delav. org." v Trstu.
Domače vesti.
Iz finančne službe. Finančna tajnika Ivan Perper in dr. Evgen S c a 1 a sta imenovana za finančna svetnika v področju finančnega ravnateljstva v Trstu.
Smrtna kosa. Umrl Je v Gradcu po dolgi bolezni v 74. letu starosti podpolkovnik v pok. Jakob Kavčič pl. Krasnido'. Polkovnik, ki Je živel več let v aktivni službi v Trstu, se Je vdeležll vojen leta 1859 1866, 1878 in Je leta 1898 stopil v pokoj. Bil Je vitez Fran Josipovega reda Je Imel še več drugih odlikovanj. Za nJim žalujejo udova, ena hčerka in štirje sinovi.
Umrl Je pri Sv. Antonu pri Kopru g. Ivan Križman.
f Angelj Bizjak. Včeraj popoldne ob 5 se Je vršil pri Sv. Jakobu pogreb tako prerano umrlega g. AngJJa Bizjaka, vsemu slovenskemu Trstu znanega pevca-tenorista Ssntjakobske Čitalnice in njenega soustanovitelja.
Že davno pred napovedano uro se Je začela zbirati na Šentjakobskem trgu množica občinstva, ki Je hotela izkazati zadnjo čast umrlemu, in ko se Je pozneje razvrstil sprevod, smo šele videli, kako ogromna je bila množica. Prvi ,so korakali v sprevodu pokojnikovi stanovski tovariši, pismonoše, noseč venec s slovenskim napisom na čr-norumenem traku, za njimi Je korakala godba NDO, potem pa so nosili krasen venec Šentjakobske Čitalnice s slovenskim trakom in venec pokojnikovih sorodnikov. Nato Je prišla Čitalnica korporativno z zastavo, katere razvitju pred dobrim mesecem je pokojnik sicer že zelo slab, vendarle še prisostvoval.
Krsto Je nosilo od hiše žalosti pa do cerkve in potem iz cerkve pa do italijanske šole na Istrski cesti šest čitalničarjev. Za krsto pa se Je razvrstila v sporedu vsa velika množica moških in žensk. Videli smo tu zastopana skoraj vsa tržaška pevska in več drugih narodnih društev, gotovo pa vsa Šentjakobska. V sprevodu je bil tudi deželni poslanec g. Miklavec. Sprevod se Je pomikal iz ulice Sv. Marka po ulici delle scuole nuove, po ulici S. Giacomo v cerkev, od tam pa po Istrski cesti na pokopališče pri Sv. Ani.
Na pokopališču se Je v imenu Čitalnice poslovil od umrlega g. Požar, v imenu »Ilirije" pa g. Sorn, nakar so zapeli združeni pevci „Ilirije" in Čitalnice .Na grobeh".
Marsikomu Je zasolzelo oko, ko so polagali v grob zemeljske ostanke moža, ki se je v celem svojem življenju kezal neustra-
šenega, odločnega narodnjaka, ki je bil povsod in vselej na svojem mestu, ko ga Je klicala narodna dolžnost, in ki Je zlasti pri Sv. Jakobu neumorno deloval za povzdigo narodnega življenja, narodne kulture. Čitalnica ne izgubi z Angeljem Bizjakom samo dobrega pevca, temveč moža-organizatorja, ki mu Je bil procvit društva dražji, nego punčica v očesu, šentjakobsko in sploh tržaško Slovenstvo pa Je v njem izgubilo moža, ki ga Je moglo postavljati marsikomu v zgled, kako more čio vek, tudi če le v državni službi, ljubiti svoj rod in Jezik, in tudi delati zanj!
Slava spominu Angelja Bizjaka!
»Slovenec* v svojem elementu. V
svojem članku o položaju v Puli v Številki od mtaole srede piše „Slovenec" med drugim :
„Vse drugačno lice bi imela stvar, če bi se bilo na slovanski strani o pravem času mislilo na pošteno organizacijo delavstva, ker bi se bilo s tem zajezilo prodiranje socialne demokracije. S tem Je bila storjena velika napaka, katera bi se dala z železno vztrajnostjo še deloma popraviti. Z delavsko organizacijo, katera tu le komaj životari, nI nič. Njen program se le malo razlikuje od revolucionarne socialne demokracije. Puljska delavska organizacija Je vejica tržaške, katera pa napovedu|e osobito v najnovejšem času najbrezobzirnejšl boj proti militarizmu. Že samo to zadostuje, da nima v Pulu tista stranka, za katero se bo obešala ta organizacija, misliti na napredek, ker bo gotovo našla odpor na stiani, vojne mornarice, torej na strani, katera bi prišla v sedanjih razmerah prva v poštev, na ka tero bi se mogla hrvaška stranka opirati. Iskati zavezništva pri socialni demokraciji, bi bilo isto kakor s peščičo delavke organizacije".
In tako vrši „Slovenec" dan za dcem Imenitno službo državnega policaja nasproti svojim sokrvnim bratom ! Ali res ni ni enega človeka v vsej S. L. S, ki bi imel toliko dobrega ukusa, da bi se oglasil s protestom proti neprestani rabi takih sredstev za med sebojio domaČo politiko?!
Ali smo zadeli v živo z vestjo, ki smo jo priobčili v naši torkovi številki o socijalno-demokratski doslednosti. In ker resnica v oči bode, Je tudi ta resnica stra hovito zbodla v oči gospode sodruge, ki pisarijo v .Zarjo". Zato pa tudi v sredni „Zarji", v njenem tržaškem oddelku, kar mrgoli psovk na »Edinost", kajti psovka, to je edini argument, ki ga uporabljajo socijalni demokrati, če Jih postavi kdo pred neovrgijivo resnico. Psovke in zavijanja; v tem so res specijalisti gospodje so-drugi.
„Edinostni" uredniki in dopisniki so aasoodobni, blatijo potom tega najnepotreb-nejšega Usta", najnepotrebnejšega seveda za „Zarjo", ki se nikakor ne more udomačiti v Trstu, „vse, kar je poštenega in kar ne nosi trdo prisluženih denarjev v nikdar site malhe narodne gospode".
Pa so res imenitni ti gospodje sodrugl! Če se kje lahko govori o malhi, se pač pri njih samih, kajti vse, kar so in kar imajo, so si napravili s svojo malharijo, s svojim izžemanjem delavstva, torej tistega ljudskega sloja, ki ni ravno najboljše gmotno pod pert, ki pa ni imel za to prav nič in tudi ae bo imel nič, ker se vse le oprijema malhe same in tistih, ki drže malho v roki.
Da odvrnejo od sebe očitanje nedoslednosti, so torej gospodje sodrugi posegli po psovkah in zavijanju. Nam očitajo laž, zmerjajo nas s „farškimi petotizniki", nas, kl smo konstatirali, da so socijalno-demo kratični pevci s svojim petjem pomagali proslavljati petdesetletnico rojanske cerkve, in naganjajo nas z infamijo. A glej, kako so •epo zavili celo stvar.
V našem listu je stalo dobesedno: „Bili so to italijanski socijalisti, pevci ita-lijansko-socialističnega „Ljudskega odra", ki so s svojim učiteljem na čelu pomagal: praznovati župniku Jurizzl petdesetletnico rojanske cerkve in prepevali v njeno s;avo, kar se je dalo". In kaj je napravil „Zarjin" psovaški dopisnik iz tega ?
Da so pevci peli pri procesiji! Kdaj smo trdili mi to ? In da so peli pevci „Ljudskega odra", slovensko socialističnega namreč? Kajti vzlic temu, da smo izrecno poudarjali, da je bil to Italijan-s k o-socijalistični „Ljudski oder", so go spodje sodrugi zavili stvar na slovensko-socijallstični „Ljudski oder", samo da so potem mogli govoriti o „laži". Na podlag; takega zavijanja naše vesti, pa prihajajo potem z „narodnjaško drhaljo", politično im-potenco", „fej", „lopovščino" in vsemi takimi izrazi, ki se čujejo navadno le v bez-nicah zadnje vrste in pa v — .Zarji". In potem še govore o svoji „kulturnosti in izobrazbi" 1 Ako kedaj, so pokazali go spodje sodrugi tu vso svojo — kulture 7 jarku ležečega pijanca, ovrgli pa niso niti z ene besedico, niti z najmanjšim dokazom trditve, da so italijanski socijalisti, pevci i t a I i J a n s k o-socijalistič-aega »Ljudskega odra", kakor pač mi Slo* venci imenujemo njihov .drcolo", pomagali župniku Jurizzl praznovati petdesetiet aico rojanske cerkve 1 In to smo pritrdili v oni vesti, pa nič drugega!
Sicer bi pa samo vprašali, katerega društva ali zbora je predsednik neki gosp.
'Hočevar, ki je pri slavnosti petdesetletnice I rojanske cerkve celo nosil — bandero, s ' in kdo Je tisti veliki socijalni demokrat, slovenski namreč, ki ima doma v svoji sobi obešenega Garibaldlja, svojega otroka, sicer le nezakonskega, a vendar svojega, pošilja v izobrazbo k italijanskim — Salezijan-cem ? ! Morda nam dobroznani „urednik" tržaškega oddelka v »Zarji" sam pojasni to stvar in tudi morda izrek g. župnika Jarizze, da ima socijaliste rajši, kakor pa Slovenci ?!
Deputacija državnih uradnikov pri namestniku. Včeraj Je bila pri namestnika princu Hoheniohu deputacija državnih uradnikov iz Trsta. Bili so to gg. poštni kontrolor Bezek, višji polic, komisar Kurzemann, rač. revident Moretti, car. revident Sterle, rač. oficijal Bolonić ter poštni oficijal Cas-soni. Deputacija je izročila namestniku obširen memorandum glede stare zahteve, pristaniške doslade za drž. uradnike In nameščence v Trstu.
Namestnik je zelo prijazno sprejel deputacijo in obljubil, da se zavzame z vsemi močmi, da dobe tržaški uradniki to,, kar žele. Omenil Je dalje, da g3 bo osobito ve selilo, ako se to doseže, ker Je to njegova želja že od tedaj, ko Je dospel v Trst.
Trž. drž. uradniki so prepričani, da bo tudi sedaj kakor vedno namestnik storil, kar je obljubil, da tudi c. kr. vlada na Dunaju ne bo nasprotna tej stari in tako opravičeni zahtevi vsega tržaškega uradništva, ter da izpolni enkrat svojo dožnost, ker revščina je velika.
Razmere na tržaških poštah so pa£
res take, da bi bilo treba vzeti v roke pošteno metlo in pometati in pometati. In po trebna bi bila brezova metla, trda, ostra, d a bi pometla iz njih vse, kar je v njih vredno najhujše graje. Evo le slučaja, ki se Je do godil pred kratkim na pošti v ulici Stadion.
Na tej pošti je hotelo oddati neko tovorno pošiljko neko dekle, ki ni znalo dru gega jezika kakor slovenskega. Dva moška tudi Slovenca, sta stala v bližini in videla, da Je bfl naslov na poštni spremnici popolnoma pravilno napisan: Lesce — Gorenjsko. Pa mislite, da so vedeli na pošti, kje so te Lesce! Kaj še: Izpraševali so odpošiljalko, kje Je ta „Lešea, a dekle ni nedelo odgovoriti, ter nI razumelo vprašanja Š!i so potem preobračat celo skladalnicc knjig, iskali sem, iskali tja, in končno so našli, da so Lesce nekje tam gor pri — „M o d 1 i n g u na N i ž j e m Avstrijskem ali pa nekje na Koroškem.
Končno je stvar postala preneumna enemu onih dveh moških, ki sta gledala to tnečkanje, in ker se mu je smililo dekle, ki e čakalo in čakalo in si ni znalo pomagati, Je stopil bližje In pojasnil uradniku, kaj in kje so Lesce. Potem Šele je bilo konec vprašavanja in iskanja.
In čemu vse to? Zato ker c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu ne poskrbi za to, da bi bili na c. kr. poštnih uradih v Trstu nameščeni uradniki, ki razu mejo Jezik, katerega govori gotovo dobra tretjina domačega tržaškega prebivalstva. Uradnik, ki ne razume slovenščine, ni spo soben za službovanje v Trstu, vsaj v taki službi ne, kjer ima opraviti z občinstvom. Naj jih imajo pri ravnateljstvu, a občinstvu ;ia| dajo na razpolago ljudi, ki razumejo v Trstu uradno priznane deželne jezike.
Naše občinstvo naj bi le strogo zahtevalo povsod, da morajo poštni uradniki govoriti slovenski in naj bi se v vsakem nasprotnem slučaju pritožilo na pristojnem mestu, pa bi bilo kmalu konec teh nepotrebnih šikan.
Nemški križar „Geier" je pod poveljstvom korvetnega kapitana Halmapriplul včeraj iz Krfa v našo luko. Izmenjal je običajne strele z baterijo pri svetilniku. Nemški konzul, legacijski svetnik dr. Julij Winckei >e je kmalu po prihodu podal na ladjo pozdravit poveljnika.
O razmerah v Kanfanaru. Čianek „Iz Kanfanara" v „Edinosti" od 24 t. m. mi jt v veliko zadoščenje, in sem dopisniku, ki mi Je, žal, neznan, iz srca hvaležen, ker je javnosti in zlasti kompetentni oblasti pojasnil, česar jaz nisem smel pojasniti, oziroma bi meni dotična oblast ne verjela. Pač pa Je mojim preganjalcem vedno verjela So, šele sodnijsko postopanje Je pojasn io kompetentni oblasti, kje Je bila pravica lu kje krivica.
Vera je šla le razgrajalcem, motilcem miru in reda na postaji, osebam, ki so rad; iredenti stičnih stremljenj sodnijsko preganjane, in so bile iz državne službe suspendirane. Državno pravdništvo v Rovinju, ki ;e radi oprostilne razsodbe prvega razgrajača, oziroma radi premajhne kazni drugih razgrajačev prijavilo priziv, in c. kr. okrajno glavarstvo v Puli, ki je obsodilo vse razgrajače na 140 K globe, oziroma 14 dni zapora vsakega, Je dokazalo, kje je pravica
Ukaz se Je glasil: Zatoži razgrajalce In motilce miru in reda ; a ko si Jih zatožil, se je glasilo: Zakaj tožiš samo Italijane ? Odnehaj in glej da zgineš! . . . Ii vendar se ukaz ni glasil: toži Hrvate, marveč toži razgrajalce ! . . . G!eJ, da prideš v prijateljske odnošaje z občinskimi faktorji, diktirajo — Saj jih ni. Edini faktor, večkrat preganjan radi iredentizma, odklanja moje prijateljstvo. „On" zahteva moje premeščene, ser nisem Itaityan in iredentist. Obi; u bil i sa
mu brez vsakega povoda, samo da s;> „nJega" zadovoljili, da bo „dajil mir".
In kako težko je biio dobiti uglednika! Vsakdo se je branil. To govori mnogo . . .
Dopisniku, ki je Jasno govoril, a ne še vsega povedal — povedati bi bilo še mnogo, mnogo — prisrčna hvala!
Josip Obad, pristav in postajenačelnik c. kr. drž. železnice.
Se Že oglašajo! V članku „Naša Šolska statistika" v izdanju od minole nedelje smo predočili s številkami in konkretnimi podatki, kako bogato kompenzacijo so dobili Nemci v Primorju, kjer so le kolonisti brez pravic avtohtomnega prebivalstva, Z3 tisto mizerijo podržavljenja 5 razrednih učiteljev v prilog 20 tisočem slovenskega av-tohtonnega prebivalstva v mestu tržaškem! 32 nemških učiteljev, brezplačne prostore, letno subvenci|o 16000 K in morda še učiteljski zbor za nemški dekliški licej v kompenzacijo za podržavljenje 5 slovenskih učiteljev v mlnolem letu!
Človek bi mislil, da bo nemški želodec enkrat sit vsa| za nekoliko časa !
Kaj še! Ta že'odec ni nikdar sit. Meč: mu, kolikor hočeš, kričal ti bo še dalje: še, še in še! Komaj se je raznesla vest, da misli vlala ustanoviti na trgovski akademiji Revoltella itali|anske juridične tečaje, že kriči graška „Tagespost" na zaključku svojega tozadevnega Članka: Nun aber kom-men hoffentllch auch dle Deutschen an dle Relhe, dle schon lange drlngend elner nau-tlschen Schule bediirfen.
Poleg vsega, kar jim je vlada že vsiila v korito še navtičnošolo! Človeku zastaja pamet in mu jemlje sapo vsprlčo take požrešnosti in drznosti. Za avtohtonim italijanskim prebivalstvom naj ne pride — kakor bi zahtevala najelem^ntarneja pravičnost — na vrsto avtohtono slovensko prebivalstvo se svojimi najelementarnejimi zahtevami — tako skromnimi, da je naravnost škandal za moderno državo, da te zahteve niso izpolnjene že davno — ampak na vrsto naj pridejo zopet nemški priseljenci in vrhu vsega s zahtevo, katere uresničenje more opravičeno zahtevati le domače ob morju rojeno in vzgojeno prebivalstvo sebi in državi v korist !
Nemškemu priseljencu ves luk sns, slovenskemu domačinu pa niti najpotrebnejšega za življenje in obstanek. To zahteva nemška pravičnost, ki so jej avstrijske vlade vsikdar pokorno na uslugo! Italijanom juridične tečaje, Nemcem ljudskih, meščanskih in srednjih šol v vsej preobilici, in še navtično šolo . . . Slovencem pa — konfiscirajo članke z zihtevo po jedni sami srednji šoli radi neznosnega stanja in neprestanega žaljenja na istih nemških šolah !
Nemci se že oglaš^-o; in kakor nas uče stare skušnje, bedimo le pripravljeni, da bomo za prihodnjo drobtinico, ki nam morda pade z bogate mize, morali plačevati Nemcem drage kompenzacije !
Umrl je včeraj zvečer absolvirani pravnik g. Gustav M a r u s i Č, bivši član siov. akad. fer. društva „Balkan". Bolehal je že dlje časa na jetiki. Bil je značajen in trden Slovenec (dasi njegova vzgoja ni bila v narodnem duhu) ter vselej zvest in odkrit tovariš. Študiral je na češki univerzi v Pragi. V cvetju let ga je doletela nenasitna smrt in ga vgrabila družini, ki jej je bi! v ponos in obilim tovarišem ki žalujejo za njim. Bodi mu zemljica lahka!
Trgovskim pomočnikom. Trgovski pomočniki so vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. uri piedpol. v zgornjih prostorih restavracije „Balkan". Razpravljali bomo o letošnjih volitvah. Sestaviti hočemo svoj odbor. Doslej je vladala med našimi trgovskimi pomočniki prevelika miačnost in brezbrižnost. To je v vuiko škodo za naše stanovske koristi. V nedeljo torej vsi na sestanek!
Živnostenska banka v Pragi poroča, da je fuzi|a tvrdke Matija K. Bu^a Sin, trgovska delniška družba za proizvajanje cikorije v Visokem Veseliju, s Kollnsko tovarno kavinih pridatkov, delniško družbo v Kolinu, ob'astveno potrjena, ter da Je fuzijska pogodba obeh družb postala pravo-veljavna, na podlagi medsebojnih, na izrednih občnih zborih določenih pogojev. Izmeno Buva-delnic za nove delnice Kolinsfce tovarne a K 200 nominala preskrbi Živnostenska banka v Pragi, ki izvede istočasno tudi zvišanje delniške glavnice Kolinske tovarne od K 2,000.000 na K 3,000 000. Na željo daja interesentom pojasnila Živnostenska banka, podružnica v Trstu.
Magdalenska CM podružnica priredi ob priliki otvoritve novega otroškega vrtca pri Sv. M. Magd. zgornji veliko slavcost dne 15. septembra t. I. (in ne 8. septembra kakor je bilo pred časom določeno). Sprememba radi 25 ctnke društva „Hajdrih" na Prošeku. Kdor pozna od bližje Sv. M. Magdaleno zgornjo, ta ve, kolikega pomena je ta predel naše okolice za našo narodno stvar in kolikega pomena bo tam otroški vrtec družbe sv. CM. Bližnja bratska pevska društva so najuljudneje naprošena, da upoštevajo ta naš dan in da nam priskočijo na pomoč s sodelovanjem. Magda'enčani! Pripravite se za ta naš veliki dan !
Dobava lesnine. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potOTi javnega dobavnega razpisa dobavo lesnine za 1 I±tO 1913-. Podrobni' codatki so v „W ener
V Trstu, dne 26. julija 1912.
Zeitung" in „Osservatore Triestlno" od 26. julija 1912.
Tržaški mestni svet bo imel danes ob 7 zvečer XXII. javno sejo.
Petindvajsetletnica „Hajdriha". Vsled razpisa nagrade 50 K za mešan zbor Je prejelo pevsko društvo „Hajdrih* 3 pesmi. Razsodišče, sestavljeno iz gg.: dr. Gojmira Kreka, Antona Foersterja, Frana Gerbiča in M3teja Hubada, je soglasno odločilo nagrado mešanemu zboru : .Ecce dolor" skladatelja Emila Adamiča. Nenagrajene skladbe je društvo vrnilo skladateljem. Konkurent s pesmijo „Pozdrav pomladi" prejme svojo skladoo, ker ni poslal naslova pod lastnim psevdonimom, poštno-ležeče glavna pošta Trst.
Priprave za dostojno pevsko slavnost 8. septembra lepo napredujejo. Pričakujemo pevcev od blizu in daleč. Društva se že pridno oglašajo. Zanimanje za to slovesnost je vsestransko.
Odbor pevskega društva Je v 12. odborov! seji izvolil sledeči slavnostni odbor: Dr. Edvard Slavik, odv., dež. poslanec itd. slavnostni predsednik, ker Je ustanovitelj društva, prcf. Matko MandJć, nar. zast. itd., slavnostni podpredsednik; člani slavnostnega odbora pa so: Lukša Martin, Kalin Matija, Ljudomil Nabergoj, Josip Koren, Ivan Cibic, Jakob Furlan, Robert Slavik, Iv. Nabergoj. Slavnost se bo vršila v velikem senčnatem gaju s krasnim razgledom na Jadransko morje.
NAROČBE za oglase naslovite na „Inseratni oddelek Edinostiako želite, da bodo oglasi takoj nvrščeni v našem listu.
Tržaška mala kronika.
Trst, 25. julija.
Lep prijatelj! Anton Seemann, star 47 let iz Prerave, čevljar, stanujoč v ul. Mo-Un a vento št. 25, Maksimiljan Potrenik, klepar, stan. v ul. Miramar št. 77 in Josip Bamblč so v minoli noči popivali v večih krčmah. Na zadaje so Šli v kavarno na trgu Barriera in tu povžili več pijač. Bamblč, ki je hotel plačati tudi za svoja prijatelja, je videl, da nima več denarja in zato je izročil Seemanu svojo zlato uro, vredno 60 K, naj jo ponese v neko bližnjo kavarno in jo tam zastavi. Seemann je šel, ali ker ga ni bilo dolgo nazaj, je šel za njim v omenjeno kavarno in je tu zalotil Seemanna, ko je ravno hotei njegovo zlato uro prodati. Vzlic vsemu prijateljstvu je dal Bambič aretirati Seemanna.
Ukraden premog. Sinoči Je pri vhodu iz svobodne luke Frana Josipa I. finančni stražnik ustavil tri voznike, ki so imeli na svojih vozeh vsak po zaboj premoga. Odvedeni so biii pred policijskega adjunkta m državnem kolodvoru g. Pasquala in tu Je prišlo na dan, da Je bil premog ukraden v zalogi paroplovne družbe „Ragusea* v omenjeni Iukl in da je tatvino izvršil sam skladiščnik omenjene družbe nek M. Goriome-njeni vozniki so bili, v slvari popolnoma nedolžni, izpuščeni na svobodo.
Padel z voza. Mesar Virgil Stern, star 82 let, se je peljal včeraj v svoji krlpici po Istrski ulici, ko se Je nakrat konj splašil in je Stern padel s kripice. Ranil se je močno na glavi in zadobii še drugih po-škodeb na telesu. Pozvani zdravnik z rešilne postaje mu je za silo obvezal rane, a na to se je Stern podal na svoj dom.
Poskušena samomora. Angela Tremul, stanujoča v ul. Boschetto 40 je šla včeraj obiskat neko svojo prijateljico v u!. dei Vi-telli Šr. 6 in tu |e v samomorilno svrho pila octovo kislino. Pozvani zdravnik z rešilne postaja „lgea" jej Je nudil prvo pomoč ter Jo je dal potem po Trevesu odvesti v bolnišnico.
— Ivana Klarić, stara 25 let in bivajoča v Rojanu Št. 681 si je tudi skušala vzeti življenje s octovo kislino. Tudi njej je nudil prvo pomoč zdravnik z rešilne postaje ter jo dal prevesti v bolnišnico.
Aretiran, ker se je umeSaval v re-darjeve posle. Včeraj popoldne je neki redar v ul. Sv. Lazarja aretiral nekega Rudolfa Marlichi, starega 18 let, iz Dunaja in stan. v Barkovljah št. 138, ker se je pretepa! z Viktorjem Kafka. 16!etni Anton Pečar, iz Tista, stanujoč v Lonjerju je sledil areti-rancu in ga je hotel osvoboditi izredarjevih rok. Zgrabil je redarja celo za roko. Ta junaški č'n mu je seveda izpodletel in redar je še njega aretiral ter oba gnal v ul. Tigor.
Požar. Sinoči ob 8 30 je začelo goreti v hiši št. 45 ul. G'uliani in sicer v stanovanju IV. nadstropja. Ni znano, kako Je nastal ogenj. Pozvani gasilci so uduŠili požar v pol uri. Zgorelo je popolnoma pohištvo v eni sobi. Škode Je okoiu 800 K.
Koledar in Treme. — Danes: Ana. — Jutri: Pantaleon muč.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 28- C°. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Tendenca za nevihte. Vroče. Lokalni vetrovi.
„EDINOST" st. 207.
Stran IH.
DruStveno vesti.
Starešine slov. akad. fer. društva .Balkan" so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže pogreba po pok. tovarišu Gustavu Marusiču, ki se vrši danes, v petek 26. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Rocolu na pokopališče k Sv. Ani.
Občni zbor „Slovanske Čitalnice" se bo vršil danes, v petek, 26. t. m. ob 8. uri in pol zvečer, v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so zelo važne točke. Pričakuje se obilne udeležbe.
Odsek trž. Sokola v Barkovljah prosi vse svoje člane, da naznanijo odboru (najbolje potom dopisnice) svoje naslove, da se omogoči redno razpošiljanje župnega vestnika.
Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike k odborovi seji danes, v petek, ob navadni uri zvečer.
Mar. del. organizacija.
—	Zidarska skupina N. D. O. sklicuje za danes ob 7 zvečer društven shod v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška 2. — Z ozirom nato, da Je na dnevnem redu posredovalnica dela in druge važne stvari, pridite vsi 1
—	Posredovalnica dela NDO. Službo išče pisar, izvežban v vseh pisarniških poslih. Vstop takoj. Naslov pove urad posredovalnice dela NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
—	Delavci in delavke! Agitirajte za nedeljski protestni shod! V nedeljo moramo pokazati, da smo tu, da smo močni in solidarni v boju proti izkoriščanju. Upamo, da bo vsak delavec izpolnil svojo dolžnost, prišel na shod ter pripeljal zlasti manj zavedne delavce s seboj.
—	Skupina NDO »Mestna plinarna" sklicuje za danes ob 6 zvečer važen sestanek v društvenem prostoru, ul. Sv. Marka 19.
—	Delavci tehničnega zavoda Sv. Marka so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil Jutri ob 5 30 pop. v društvenem prostoru, ulica Sv. Marka 19.
—	Odborniki skupine NDO .Sv. Andrej" so z ozirom na važno zadevo naprošeni, da pridejo danes ob 6 zvečer v društveni prostor, ulica Sv. Marka 19.
—	Godbeni odsek NDO. V nedeljo dopoldne ob 9*30 odborova seja v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. Vabljeni so vsi odborniki in namestniki, kakor tudi g. kapelnik. Prosim točne udeležbe.
Predsednik.
—	Društveni znaki se prodajajo v uradu NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Kos stane 50 vK
—	Skupina NDO .Plavži" v Skednju priredi dne 11. avgusta veliko ljudsko veselico z obširnim programom. NDO v Trstu pa.napravi ta dan izlet z godbo in zastavo * Skedenj. Treba, da gremo enkrat obiskat sotrpine, delavce škeden|skih plavžev. Na ta dan opozarjamo narodna društva.
Vesti iz Goriške.
O gospodarski zadrugi v Vrtojbi. V
odgovor na napad v „Edinosti" od 20.
t. m.:
Radi stvari, o katerih smo že govorili kakor vodstvo zadruge v .Edinosti" od 16. t. m., se ne bomo več prerekali. Odgovarjamo na drugo.
Dopisniki nam očitajo nevednost, Češ, da vsled naše nevednosti se je prodajal krompir niže nego bi se bil, da nI zadruga nižala cene. To govore trgovci, ki nočejo priznati, da bi se tudi mi kaj razumeli v trgovini. Ali kiko korist je imel kmet od vaše izskušenosti: več ko vas Je bilo, bolj Je trpel kmet, ker vsakdo izmed vas Je hotel prodati, a odjemalci so biti za vse eni in isti. Konkurirali ste torej eden drugemu in tako škodovali trgovini. Zadruga pa more odpraviti konkurenco z združenjem prideh valcev in cene se bodo vzdrževale enotno in stalne. Tudi odjemalci niso proti združitvi kmetov, ker tudi oni žele enotnih in stalnih cen, ker doslej so bili vedno v nevarnosti velike izgube. Eden Je n. pr. zjutraj dobil ponudbo na katero je naročil za naslednji dan; drugi v ravno istem kraju Je dobil zvečer ponudbo, za 100 K pri vagonu nižje In Je tudi naročil za naslednji dan. Krompir je dospel obema hkratu, ali oni, ki je že zjutraj naročil. Je Imel 100 K gotove izgube pri vagonu nasproti onemu, ki Je zvečer naročil. Ni torej nikako čudo, da si odjemalci žele preobrata in da simpatizirajo z zadrugo.
Trgovci pravijo tudi — da bi vznemirjali kmete — da kmet ne ve, po čem prodaja, dokler ne dobi plačila. Splošno pa se je govorilo, da so se trgovci pripravili na izgubo 20000 K, v namen, da bodo više plačevali krompir, nego pa zadruga. Zato smo na shodu zadružniko? dne 4. junija sklenil', ne objaviti cene pred prjdajo. Na tem sestanku je bil izvoljen poseben odsek iz vseh vasi, zastopanih po članih, ki se shaja vsako sredo z odborom, pregleduje
SOLIDNO: ia : ELEGANTNO
M" PO ZMKRNIH CENAH
POHIŠTVO ""aele italia
■ Wl ■ lir V W W TRST - VIA MALCANTON - TRST
Mnenje gosp. dr.a J. Hudec-a
H O L I C E
■- - - ggflM--
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Prejel sem Vaše Železnato Kina - vino Serravallo (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino In ga rabim v svoji praksi ze mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, prt malokrvnost/, pri šibkih konvalescentih in to z najboljšim uspehom.
HOLICE, dne 20. marca 1910.	Dr. J. HUDEC.
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. Setle Fontane 834 (vogal Donadoni)
priporoča cen j. občinstvu Bvojo
pekarno in sladčičarno
v kateri prodaja vea dan 8vež kruh in aladčice
vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem.
	TJ	<
	rb	t/j
	r>	23
	n	?C
	3 n	O <
	-	
	cr	C/1
	</>	3
		
	o	
	o	T3
	5'	?
		
9!
Zaloga to- Ia faozem. vin špirita likerjev h razprodaja na drobno In debelo
JAKOB PERHAUC
Trat, Via delle Acque št. 6, Trat
(Nasproti Oafffe Centrale) Velik isbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaas Bargnnder, renskih vin, Mesella in Ohianti. Bum, konjak, razna iganja ter posebni pristni tropinovee, slivovec In brinjevee. Izdelki I. vrate, doSti iz do* tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj ftvrfti. Razpo-Kiija ae po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra napre|. 263
^ojuijiumiii I	hsnmmmgmmm
Pri zdravju+Alla Mute
GIOVANNI SAMBO
TEST - borzni trg št. 14 - T UST
(zraven kavarne Fran^ais)
Pod vodstvom GUSTAVA GALA.
Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8, 10-16. Diskretne po5iljat?e na deželo, poštnine prosto, če se pošlje denar naprej. Nadalje : elastičje nog.iv ce in obveze za skrčene žile, pasovi, suspeni-irji, vzra -talci. Predmeti ra bolnike. Vsakovrstni predmeti iz
fumija. pete, rjuhe U gumija, pokrivala za kopeli, anje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd itd Nopremočljlvl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene po meri. Konkurenčne cene.
[Odlikovano na : 7 razstavah.:
i
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
S. STEFA
Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32.
Val zdravniki ga priporočajo.
Odlikovano na : 7 razstavah.
Telefon št. 2201.
1
HE
n p
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastvdrtb ::
TRST. DL stadion 11S - W8& 22-85 mu Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi
glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbw.
|-—-sssr j-=
J
I ■ » ■ ■■ _
■■ mm
mm ■
ide Qualco - Trut
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana tovarna ceri In cementnih
■ i • •
plošč, teraeou In umetnega Kamne.
• • • 3
Sprejema mtovrs'no đe'o r eeiuentu.
One zmerne, delo točio.
It. Gašper lili, Tirst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
tirejsu mearUjanje taUrimisiMi llui iz HtUc, tettTUaaje u tit poSbljatve, potega kovčeoov. najdogovornejSe cene,
wm- Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Torama ceneate .PORTLAND" v Spileta.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONI
[ONKURENCB.

Vsem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKO:U
edino pristni, po kakovosti ne<lo^agljivi sit>ver»ski izrfelek.
s v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
i'fii nr urim


w itiiri
Stran IV.
EDINOST" St. 207.
V Trstu, dne 2G. julija 1912.
knjige in vso korespondenco. Na te{ podlagi sklepa in določa plačilo za minoli teden. Tu ni torej govora o kakem slepenju kmeta po vodstvu, marveč sklepa ta poslednji sam in Je — zadovoljen.
Govorite o letcšnjih cenah, o letini ino številkah, ki da jih hočete objaviti. Tu pa ne gre za cene in letine — drugod, ampak za vprašanje, kakšna bi bila cena tu, ako b: zadruge ne bilo?! Sicer pa imamo tudi mi številke o dotičnih tržnih cenah in smo se njih podlage kolikor možno držali.
Vdarjate po vodstvu, češ, da Je nevedno in preveč plačano. O svoji nevednosti in vaši vednosti se ne kaže prerekati, ker nim? smisla. Glede plačil bi le pripomnili v svojo obrambo, da dobivamo ono plačo le en mesec za delo, ki je opravljamo za zadrugo vse leto.
Zahtevate pojasnila o notranjih poslih zadruge. Dobro 1 Će se vam kmet res smili, ker ga vodstvo izkorišča, pa vpišite se v zadrugo in boste imeli vpogled v knjige in zahtevati boste mogli pojasnili Nihar pa ne zahtevajte, da se razpravlja o tem javno, po časopisih.
Tudi trditev, da ima letos zadruga zgubo radi nevednosti vodstva, so zgol) natolcevanje. Razun par sto kron popustov, nima zadruga dosedaj nikake zgube. Istotako izmišljena Je trditev, da je bilo zadrugi prodanih na dražbi 9 vagonov krompirja, ker ga odjemalci niso hoteli sprejeti. Nasprotno: odjemalci so bili splošno zadovoljni, ker so dobivali čedneje blago, nego prejšnja leta. To se je doseglo, ker jc imela zadruga na postaji svojo komisijo za pregledovanje krompirja.
Glede dobička vodstva zadruge v letu 1911 odgovarjamo na podlagi zapisnika:
Dne 21. junija t. I. je prišel v pisarno zadruge zastopnik trgovcev Orlando, ki |e med konferiranjem z vodstvom Izjavil: „Na ta način, kakor se dela, je slabo za trgovce in za zadrugo. Zaradi konkurence ne služi nič zadruga in ne trgovci. Zadruga in trgovci na| si pogodbeno razdele mesta za razpošiljanje. Na ta način — Je rekel Orlando — bi služili trgovci in zadruga po 200 K pri vagonu. (Za tako pogodbo Je ponujal Orlando 6000 K — reci: šesttisoč kron — kakor dar zadrugi. Vodstvo je pa ponudbo zavrnilo in od todi še veča jeza na zadrugo.) Kako se more torej zahtevati od zadruge, ki se je lansko leto z 8o členi usi-lila na trgu, da bi imela kar 200 K dobička od vagona ? 1
In konečno: Kako more nekoliko trgovcev zahtevati, naj zadruga kapitulira le nJim na ljubo in korist ? I To Je preveč zahtevano, ko stoji dejstvo, da je zadruga le na korist vse dežele! Vodstvo Zadruge.
Štanjel in okolica za Družbo. I z Štanjela. Tu smo ustanovili — še ni leto dni — Ciril-Metodovo podružnico za Štanjel In okolico, prekoristno ustanovo za ljubljeno nam deco, katero hočejo naši številni nenasitni sovražniki ugrabiti, odtrgati naročju matere Slovenije in tako slabiti naš narod, ga polagama ugonabljati, vedoč, da narod brez dece, brez krepkega in trdnega naraščaja, nima bodočnosti. Po tem ravno stremijo nasprotniki, ker se jim cede silne po lepi slovenski ztmšji. In ravno Ciril-Metodova družba Je prva, ki zaustavlja grabežljive roke sovražnika po naši deci, ki ji daja neobhodno potrebni duševni kruh v materinščini, vceplja ljubezen do domovine in milega nam jezika, ohranja torej deco narodu, da se ne zgublja v morju tu-jinstva.
Taka deca je, ko je dorastla, krepka korenina narodova I In koliko naših otrok je ohranila .Družba" narodu 1 Na t i s o č e v ! Zatorej naj ne bo Slovenca, ki bi se ne oprejel CM družoe s sveto ljubeznijo, ki ne bi ob vsaki priliki položil „mal dar, domu na oltar" 1 — Kdor čuti slovensko, komur bije srce za narod, temu ni družba tuja in je vselej njen zvest prijatelj in pod-piratelj I
Naša podružnica je v kratkem času svojega življenja priredila jako dobro vspelo veselico, katere dobiček je znašal 1 kamen. Sedaj se pripravlja že zopet za drugo veliko veselico, ki se bo vršila najbrže prvi dni v oktobru, ko bo že teklo novo vince. Že sedaj opozarjamo naše cenjene obiskovalce zadnje veselice in druge, da nas posetijo v obilnem številu, ker od vas je odvisen vspeh prireditve.
Naša pevska društva pa že sedaj prosimo blagohotnega sodelovanja. Vse drugo objavimo pravočasno.
Razpis natečaja. Razpisano je mesto jetniškega paznika pri c. kr. okrožni sodnih v Gorici.
Iz Gabri je. Za Ciril-Met vdovo družbo nabrala g.lca Marica Turkova med svati ob poroki gosp. Franca Gorup z gospico Rezi Turkovo 14 36 K.
Vesti iz Istre.
V	Prešnici pri Herpelje-Kozinl priredi mladina dne 28. Julija plesni venček, na katerem bo svirala dobroznana godba od S/. Barbare. Začetek ob 4. uri popo-ludne. Pies se bo vršil na planem sredi vasi in bo imel naroden značaj. Na svidenje torej!
V	Borštu priredi javno tombolo „Vzajemno društvo za zavarovanje govoje živine" v nedeljo, dne 25. avgusta 1912 ob 4. pop. na dvorišču g. Ivana Peteros Št. 62. Do-
bitki: Cinkvlna 1 pršut in 7 I. vina, kva-terna 1 prešič (vrednost K 30), I. tombola 1 telica (vrednost K 100), II. tombola 1 škropilnica (vrednost K 26). Srečke po 40 stot. — V slučaju slabega vremena bo tombola dne 1. sept. Opozarjajo se vsi rojaki iz bližnje okolice, da vpoštevajo imenovani dan pri prirejanju svojih veselic ter da se tombole udeleže polnoštevilno.
UIoo z dekretom se proda na OpČinah St. 267. lllSa Gogola.
1573
23. - 1. -1901. Kranjsko
tednom v mestu.
V nedeljo odpotojem db določite meri 1575
HiŠd na	na	štev* 458' Gogola
Zb. kuharico želi Btopiti °a deželi
InBeratni oddelek Edinosti.
ali v mestu. — Naslov pove
1578
U^PmnniUn skoraj novo, najboljšega sistema ndrmUlIlKU tipke na 2 vrsti prodam za 70 kron. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1579
UiČO na prodaj v mestu, 10 lokalov, sposobna nibd za gostilničarsko obrt, pr. da se tudi go BtilniCarsko licenco. Informacije Via Pttronio 24. _1580
I I^OnPa vajenega v trgovini jestvin, se sprejme UUUIIvO takoj. Hrano in prenočišče lastno. Naslov pri inseratnemu oddelku.	1562
Iflimiiom Btaro železo in kovine. A. Cerneca. IVU|JUJt3m Trst, via deli' Olmo 12.
1401
Prnria Be y ^iDjana 8 tremi koncesijami rili Ud (gostilna, iganjama in tobakarna) 4 prostoti, 200 m dvorišča, blev za prašiče, vodnjak, zemljišče z vinogradi za E 12000. Naslov pove las. oddelek Edinosti.	1514
Ljudevit Komerički, Š-V™.:
ulica del Toro št. 13.	1557
Stalni krajevni agenti
sprejmejo ali pa nastanijo a stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur*, Brno Neugasse 20.	244
ČEVLJARN1CA ===

m
Valentin Čeh
■	Trst, uL G. Carducci 40. g
H	Prodajalna z delavnico vsako- g m rrstnega obarala za moške In gj
n	ienske ter otroke. .
™	SPREJEMAJO SE NAROĆILA ®
■	- PO MERI. -
Cene zmerne.
Svoji k ayojim!
Podpisani JOSIP MOLAR, gostilničar na Senenskem trgu v Gorici uljudno naznanjam p. n. občinstvu v mestu fn na deželi, da
se preselim
s 1. avgustom t. I. v dobro znane gostilniške prostore
„Pri Belem Zajcu"
v Nunski ulici v Gorici, kter bodem točil domača vina in stregel z dobro kuhinjo.
Za obilen obisk se priporočam udani
Josip Molar.
R
Jtfartin &cvgan
Trst, ulica Giulla 86.

s Priporoča cenj. občinstvu svojo na	<
3 novo prevzeto in že 50 let obstoječo	§
*	trgovino jestvin in kolo-	*
*	nijalnega blaga.	|
3 Dobiva Fe Kolinsbo kavo. Ilirske testenine	i:
> ter rerno blago iz narodnih tovarn.	SI
32 Razpošilja po pošti dnevno pakete	~ do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. ČEME ZMERNE. SVOJI K SVOJIM 1
IMULjjj
Poskusite FI- Coliiiin" ki Je naJ~
GOVOKAVO ffoaiuiin finej§i jn
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSih prodajalničah.
! Umetni: fotoaroO&ii ■
mtrčtz otelji
Mer. 41 (fritulo) ■

S potrtim srcem naznanjamo vsem so- njega član, tovariš rodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, g.
Ivan Križman
v starosti 58 let po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere dne 25. julija ob 1. uri ponoči v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika se vrši v petek dne 26. julija ob 5 pop. na tukajšuje pokopališče.
V Sv. Antonu pri Kopru 25. julija 1912.
Žalujoči otroci.
Akad. fer. društvo „Balkan- naznanja svojim članom in staresinam, da je včeraj
Gustav Marusic
abs. lur.
po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb se vrši v petek, 26. 7. t. I. iz hiše žalosti ulica Sette Fontane št. 317. N. P. V M. V Trstu, dne 7. julija 1912.
ODBOR.
<0 >
K
o
N
e a.
0 dobroznonl zalogi Izsotouljenih oblek
ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne „AlVAntlco ussarou.
PočenSi od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, rimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd.
po izredno nizkih cen*h, tako da se ni bati poštene konkurence.
Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete.
Udani VITTORIO PISCUR.
-0 O N
(f>
NUOVO
JCotcl provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
s
1 s
^ stroga snažnost. — Cene
40 sob, električna luč, ves komfort,
zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
ftlUIM - Buffet
Trst, Tla Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo.
Prvovrstno pivo. ccccccccccc^ Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
Alojzij Beik
Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst
Trgovina dellKates.
kolonialnega blaga in jestv?n vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razoošilja se tudi no poš.l in dostavlja na dom ————
: : : : Fotografski atelje : : : :
G. V. SAPIBNZA
Trst, ul. Barriera vecchia 27.
Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki Izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele in pastele.
Fotografira se v vsakem času.
Atelje Je odprt od S. zjutraj do 6. zvefi.
Dve enonadstropni
hiši
se zaradi bolezni prodaste prostovoljno v znanem lepem letovišču Planina pri Rakeku na Notranjskem po nizki ceni.
V eni hiši se izvršuje gostilniški obrt in prodaja tobaka; hiša ima v I. nadstr. več sob za tujce ali letoviščarje ter lep vrt.
Obe hiši sta na zelo prijaznem prometnem kraju ob državni cesti blizu farne cerkve ter v dobrem stanu.
Druga hiša, s šestimi prostori, dvemi kuhinjama in vrtom je pripravna za vsako obrt (posebno za peka) in letoviščarska stanovanja.
Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti" pod štev. 1566.
Novo pogrebno podjetje, Ti s t
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa št. 31. - TELEFON $t. 14-02,
Tu se sprejemajo noćna naročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz sv«2ih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lajtne tovarne itd.
———————— vse po nizkih konkurenčnih cenah. -
V	DOdmlnical in lastopii na OpČinah tri g. Mrž:in, v Nabrežini pri g VittZB, pri Orehu
(Nogere) m g. Metu se dobi m za mnk cotrtbio tto. henrik stibelj
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani	deležnik in upravitelj podjetja.
V manufakturni trgovini
CARLO ANDREJCIC
(IB.) stnnjati z dragim! trgovinami ln prodajalnami).
•e
ulica Malcanfon št. 10-12
proda radi požarja vse blago po najnižjih cenah
SAMO ZA PAR DNI!!
od vin.
34 56 76
25'J
n 4 >0
od vin. 30 45
dalje.
od K
Krasen perkal v najnovejših barvah Zefir za srajce .....
Ponarejena svila s Črtami Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 Obrisalke ......
Chiffon prve vrste .....
Kosi madapolana 10 metrov I. vrste . . po K 4 20 Ženske srajce s finimi vezeninami . . . „ 2 — „ Spodnja krila črna 1. vrste. •	. . „ 3-—
Bele obrisače 6 oseb 1. vrste •	•	od K 1 90
Cunje za kuhinjo	. .	—20
Podlaga za obleke po 16 vin. meter. Vsakovrstni predpasniki Iz črnega satina, moSke nogovlce po 32 vin., ženske po 20 vin.
Vse drotoje se proda za 20 posto pel tov. ceio. Posloži e se prilike!
Naročbe se Izvršujejo tudi po poitl s povzetjem.