CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 22, 1970
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
VES SVET POMAGA
S v o b c dni in komunistični svet pomagata žrtvam potresa v Peruju. — Sovjetsko letalo s pomočjo za Peru izginilo nad Atlantikom.
LIMA, Peru. — Ko je strašen potres uničil del Peruja in pokopal pod ruševina mi okoli 70,000 žrtev, je vse svet hitel pomagat. Med prvimi so bile Združene države, ki so pošiljale pomoč v težko dostopne predele, ki jih je potres prizadel, z letali. Skupno je v prvih tednih poslala zvezna vlada ZDA za 16 friilijonov dolarjev pomoči, pri-vatne organizacije iz ZDA pa še 2£i 6 milijonov dolarjev.
Sovjetska zveza je s pomočjo odlašala, šele pretekli teden je Poslala prvo pošiljko z letali v k’eru. Eno od letal, ki je pomoč nosilo, je preteklo soboto izginilo nekje nad morjem med Islandijo in Novo Škotsko. V le-talu je bilo 23 članov posadke. Kljub načrtnemu preiskovanju se sledu za pogrešanim letalom ni posrečilo najti. To bo nemara sovjetsko pomoč potresnim 2rtvam v Peruju zopet zakasnilo. Sovjetska zveza je Peruju obljubila postaviti celo bolnišnico, ki bo ostala za tamkajšnje' Potrebe še tudi potem, ko bodo Posledice potresa odstranjene. Zanimivo je, da je poslala sorazmerno naglo in večjo pomot Potresnim žtrvam v Peru Kuba. V kratki dobi je poslala tja preko 20 letal z najrazličnejšimi potrebščinami. Med tem nabirajo po vseh katoliških cerkvah Amerike in Evrope darove za Peruvanske potresne žrtve.
Mehika in ZDA sklenile pogodbo o vračanju ukradenih umetnin
MEXICO CITY, Meh. — Mehiška vlada je sklenila z ZDA Posebno pogodbo, ki obvezuje obe deželi, da izmenjata vse Predmete zgodovinske, kulturne, umetniške vrednosti, ki so hib ukradeni v eni državi, po-tem pa pretihotapljeni v drugo. Taka pogodba je bila že dolgo Potrebna, kajti tihotapljenje je Pri nas najbolj razvito na jugu. ne morda na severu proti Kanadi.
Tatovi in pustolovci so oplenili mnoge zgodovinske spomenike v Mehiki, nakradeno blage Pa polagoma pretihotapili v našo deželo. Do sedaj je bilo treba skleniti med obema deželama v vsakem slučaju posebno Pogodbo o vračanju, sedaj bodo Ugajanja in pogodbe odpadle, Potreben bo samo formalni postopek v duhu sklenjene pogodbe.
Vrednost p r e t ihotaplj enega blaga je bila velikokrat izredno visoka. So bili slučaji, da so po-sebna letala na tihotapski način Prepeljevala predmete, ki so bili vredni tudi do pol milijona dolarjev.
------o———
Če si brezobziren pri vožnji, n® pozabi, da se boš zaradi kesali
Vremensh
prerok
pravi:
Večinoma sončno in toplo. Kajvišja temperatura okoli 76.
Novi grobovi
Franc Sfiligoj
Danes zjutraj je umrl zadet od srčne kapi na svojem domu na 1197 E. 61 St. 75 let stari Franc Sfiligoj, rojen v Gorici, živeč kasneje v Ljubljani, dokler ni ob koncu druge svetovne vojne zapustil domovino in se ieta 1950 naselil v ZDA. Pokojnik je končal gimnazijo v Gorici, visoke šole pa na Dunaju. V prvi svetovni vojni je bil na italijanski fronti, bil je tudi koroški borec- Zapustil je ženo go. Danico, sinova ing. Marka in dr. Tomaža, hčerko Meto, por. Zorec, ter druge sorodnike. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu, KSKJ št. 226, Baragovega doma in Slov. pristave. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda- Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Joseph Ronyak
V avtomobilski nesreči na Marco Island, Fla., je bil ubit 20 let stari Joseph Ronyak s 1045 E. 70 St-, mož Linde, roj. Premier (Premo), oče Sandy, sin Johna Koharchika in Agnes, roj. Miller, zet Franka Premier n pok. Lubie, roj. Burns. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 8. iz Žele-tovega pogreb, zavoda na 6502 3t. Clair Ave., v cerkev sv. Jožefa (Collinwood) ob 9-, nato na pokopališče. Na mrtvaškem odru oo nocoj od 7. do 9.
Elizabeth Tekancic
Po kratki bolezni je umrla v Mt. Sinai bolnišnici 32 let stara Elizabeth (Betty) Tekancic, roj. petruney, z Maple Heights, preje z E. 81 St. v Newburghu, rojena v Kane, Pa., od koder je prišla v Cleveland pred nekako 15 leti, zaposlena v Central National Bank, žena Franka Jr., mati Kathy, Nannette in Lise, uči pok. Michaela Petruney in Elizabeth, roj. Vertilla, sestra Janiče Bush in Michaela. Pogreb bo v soboto. Na mrtvaški oder bo položena jutri popoldne ob dveh.
Migracija kazi odnose Venezuele in Kolnmbije
BOGOTA, Kol. — Nikjer v
Višji meslni dohodninski davki naj krijejo zvišanja
CLEVELAND, O.
— Mesto
Ameriki ni večje razlike''med! Cleveland ima preko 10,000 raz-dvema sosedoma kot med Ve- nih vrst delavcev. Vsi ti so pre-nezuelo in Kolumbijo. Venezu
ela je bogata dežela, ima dosti nafte, dobro urejeno kmetijstvo, dobro organizirano industrijo, zato pa premalo delovnih moči. Kolumbija je revna, prenaseljena dežela, ki so zanjo razmere v Venezueli podobne nebesom. Poleg tega manjka v Venezueli nekvalificirane delovne sile.
Vse to sili proletarce iz Kolumbije k selitvi v Venezuelo. Veleposestniki v Venezueli priseljevanje iz Kolumbije podpirajo, da pridejo do cenenih delovnih moči. Sedaj so se pokazale posledice:	Otroci kolum-
bijskih priseljencev so že pravi domačini v Venezueli in silijo na boljše službe v mesta in industrijo, delajo torej venezuelskim delavcem konkurenco.
Zaradi tega se je vnel besedni boj med venezuelsko in kolum-’ bijsko vlado, ki se ga udeležujeta že oba predsednika, venezuelski Caldera in kolumbijski Llestrepo.
Finski predsednik futri gost lixona
WASHINGTON, D.C. — Pred-
ko svojih unij dobili zadnje dni povišanja, ki znašajo okoli 60 centov na uro v teku prihodnjih dveh let, pri tem pa še vrsto robnih koristi, ki znašajo pribhžno enako. Skupno bo torej povišanje pri urnih plačah znašalo za mestne delavce od $1.20 do $1.50. Mestno blagajno bo to stalo, kot sedaj računajo,
S0VJETIJA IN KITAJSKA ZBIRATA SIRKA MEJAH
Poročila iz Hong Konga in iz Washingtona trdijo, da zbirata obe komunistični sili močne vojaške sile na svoji skupni, preko 4,500 milj dolgi meji. Sovjetske sile naj bi kazale, da njih cilj ni več samo obramba, ampak tudi napad. Kljub vsem tem vestem ali morda prav zaradi njih poudarjajo opazovalci, da dejansko trenutno nočeta vojne ne Moskva ne Peiping.
WASHINGTON, D.C. — Ve- nitev novih 25 divizij v slučaju
sti iz Hong Konga in iz drugih
okoli 25 milijonov dolarjev v opazovališč Kitajske ter Sovjet-prihodnjih dveh letih.	jske zveze ter njunih medseboj-
Vse bi bilo lepo in v redu, nih odnosov govore v zadnjem ko bi bilo v mestni blagajni do-1 času zopet o zbiranju oborože-volj denarja. Tega žal ni, kot nih sil na obeh straneh sovjet-
trdi mestna uprava. Sedaj preudarjajo, kje naj bi denar dobili. Ker hečejo tudi šolski odbori več denarja, ni mogoče računati, da bi volivci odobrili povišanje zgradarine in zemljari-ne (real-estate tax). Predlagajo, naj oi se povišal mestni dohodninski davek od J % na 1.8%. Ce
sko-kitajske meje vse od Srednje Azije pa tja do Tihega oceana. Spor med obema komunističnima silama je star sedaj že nad eno desetletje in vsi poskusi njegove rešitve so ostali brez uspeha. Razgovori med obema silama, ki so se začeli lani v oktobru v Peipingu, so obtičali.
pomislimo, da še ni dolgo — pod Nekaj boljše je menda z razgo-prednikom sedanjega župana — ko je mesto lahko izhajalo brez dohodninskega davka, je pred- Propaganda na obeh straneh pa
vori o ureditvi vodnega prometa na mejnih rekah in jezerih.
log le nekaj nenavaden in ga'se od časa do časa požene v nemara volivci ne bodo radi prav strupene napade, sprejeli.	Zahodni strokovnjaki, ki
skrbno slede zbiranju vojaških sil na oben straneh meje, trdi-
Mesto Cleveland ima nekaj tisoč manj prebivalcev, kot jih je
imelo v času prednika sedanje-1 jo, da nobena stran noče vojne, ga župana, pa je bilo tedaj —pa priznavajo vendar njeno sednik republiKe P inske Urno | tako trdijo ljudje blizu mestne možnost. Očitno je, da je za en-K. Kekkonen, ki se je komaj j hiše par tisoč manj ljudi za- krat premoč na sovjetski strani, dobi o vinil z obiska v Sovjet-j poslenih pri mestu. Postrežba; Sovjetske oborožene sile so o-ski zvezi, prileti danes na obisis. j seda j prav gotovo ni nič boljša, premljene z modernim orožjem, v LDA. I renocil bo-s svojim kot je bila tedaj, maj mestna imajo na razpolago letalstvo, spremstvom v kolonialnem Wil-^ uprava stvarno presodi potrebo (težko orožje in seveda rakete liamsburgu, jutri zjutraj pa bo po mestnih delavcih, potem naj vseh vrst z atomskimi glavami
od tam priletel v helikopterju'šele išče nove davke, do Bele hiše, kjer bo uradni, svečani sprejem. Po uradnih razgovorih bo predsednik ZDA priredil svojemu gostu jutri svečano večerjo, na katero je povabljenih preko 100 gostov.
Nekatere vesti trdijo, da u-tegne linski predsednik Kekkonen, ki je znan po svojih do-(brih odnosih s Kremljem, pri-(našati svojemu ameriškemu gostitelju kake vesti o novih stali-Kremlja k položaju na
Amerikanci pojemo veliko rib
WASHINGTON, D.C. — ZDAjščih imajo le 7% vsega prebivalstva Srednjem vzhodu in k položaju ;veta, pa poje to 11% vseh na. v Indokini. Tako utegne imeti /sem svetu nalovljenih rib, od’ ta obisk svoj poseben medna-tun celo kar 44%.	|rodni pomen.
in brez njih.
Po poročilih strokovnjakov v Rusi preskušajo rakete iWashingtonu in v Hong Kongu MOSKVA, ZSSR. — Vlada je* naj bi Sovjetska zveza spravila objavila, da bo ZSSR začela na mejo s Kitajsko v zadnjih prihodnjo soboto preskušati ra-1 mesecih “mnogo stotin” taktič-kete na področju Pacifika več nih raket z atomskimi glavami, sto milj od bregov polotoka 1 med njimi tudi najnovejše pre-Kamčalke. Pozvala je vse ladje vozne s trdnim gorivom, ki so in letala, naj se izogibljejo tega sposobne ponesti en megaton prostora od opoldne do polnoči močne atomske glave do 500
potrebe.
Kitajska je v zadnjem času zgradila novo preskuševališče raket blizu Peipinga, s katerega bo skoro preskušala svoje dvodelne rakete na tekoče gorivo z dometom 1,500 do 2,000 milj v smeri proti Sinkiangu. Z raketo te vrste so Kitajci pred tremi meseci pognali svojo prvo umetno luno na pot okoli Zemlje. V zadnjem letu naj bi Kitajska popetorila svoje ljudske sile na mejnem področju. Te vrše razne gradnje, pa služijo istočasno za vojaško rezervo. Cenijo njihovo število trenutno na do 2 milijona mož. Prav tako naj bi bila Kitajska izboljšala oborožitev in vežbanje oddelkov mejne milice, pa poslala na mejo tudi več sto tisoč rednih vojakov.
Zahodni strokovnjaki in di-plomatje s skušnjami v komunističnih deželah opozarjajo na sovjetske in kitajske napore v zadnjih letih, ko so skušali preprečiti obmejne spopade, ki so bili preje naravnost vsakdanji. Sovjetske vojaške priprave označujejo ti strokovnjaki za tako obsežne, da njih cilj brez dvoma ne more biti več le obramba proti možnemu kitajskemu napadu- 'Te priprave razkrivajo očitno možnost ofenzive, pa naj bo ta izvedena z običajnim orožjem ali z jedrskim. Pripominjajo, da se sovjetske vojaške priprave nadaljujejo in ne kažejo nobenega znaka pojemanja.
vsak dan do 25. avgusta.
Leuo število električarjev
NEW YORK, N.Y. — y ZDA je skupno okoli 300,000 elektri-
milj daleč. Poleg močnega a-tomskega orožja ima Sovjetska zveza na meji in v neposrednem
Ugrabljenka mrtva
LANSING, Mich. — Dva fanta, ki sta šla peš po cesti, sta odkrila truplo 16 let stare Lau-
Iz Clevelanda in okolice
Na konvencijo—
Vsi, ki nameravajo iti z avtobusom na konvencijo KSKJ v Milwaukee, naj pokličejo g. Joe. Ferra, telefonska številka: 351-7131.
Upokojencem—
Federacija klubov slov. upokojencev priredi 5- avgusta piknik na prostorih ADZ. Vsi, ki žele iti na ta piknik z avtobusom, naj se javijo pri tajniku svojega Kluba slov. upokojencev. Odhod bo izpred Domov ob 11.30 dopoldne 5. avgusta.
Prijeten obisk—
Včeraj so obiskali urad Ameriške Domovine in si ogledali tiskarno mladi Klemen Grum, najmlajši sin g. Janeza Gruma iz Milv/aukeeja, njegov prijatelj mladi Johnny Škrabec in g. John Skrabec s Carl Avenue. Klemen je na počitnicah v Clevelandu pri teti in stricu ge. Pavli in g. Ivanu Hauptmanu, 25922 Highland Rd-, Želimo mu veliko zabave na počitnicah in vsem trem hvala za obisk!
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj jb 7.30 v Zakrajškov pogrebni /.avod k molitvi za pokojnega Jana Johna J- Levsteka.
Člani Marijine legije fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sed-nih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Johna J. ^evsteka.
iz bolnišnice—
G. Joseph Mramor, 6618 Schaefer Avenue, se je ponovno vrnil iz St. Vincent Charity bol-rišnice in je resno bolan doma. driporoča se v molitev.
Asesment—
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue, bodo pobirali asesment v soboto od 6. do 8. zvečer.
zaledju zbranih 35 divizij obi- rie Murninghan, ki je bila odve-čajnega vojaštva z vsemi po- dena 9. julija tekom ropa v Gal-
čarjev, od tega jih ima nekako možnimi enotami, pa priprav-(Jagher’s Gift Shop, pri katerem
eno desetino svojo lastno obrt. Ijeno tudi vse za naglo priteg-
T vegan optimizem prihaja zopet v modo
CLEVELAND, O. — Ame-rikanec je rojen optimist. Kdor ni, velja za neuravnovešeno osebnost v najslabšem primeru. Zato je pesimizem povsod slabo zapisan, človek bi rekel, da je to dobro. Videli smo pa v letih 1965-1968, da to ni zmeraj priporočljivo stališče. V tisti dobi nas je stalno pretiravanje optimizma zapeljalo do prepričanja, da naše gospod arske kon-junkture ne bo nikoli konec. Le redki so bili junaki, ki so opozarjali, da takratna konjunktura temelji deloma na inflaciji in da bo z inflacijo končana tudi doba konjunkture.
Komaj so razmere prisilile Nixonov režim, da je začel inflaciji stopati na prste, se je pa konjunktura začela majati, ne skokoma, ampak počasi. Gospodarski napredek ni nihal samo navzgor, je tupa-tam zdrknil tudi v negativno smer. Pa smo bili preveč zaverovani v konjunkturo, da bi negativnim pojavom pripisovali prevelik pomen. In ta-
ko srno se znašli kar naenkrat sredi gospodarskega zastoja. Zastoj še ni tako hud, da bi nas moral plašiti, pa nas je vendarle. Nismo ga sploh pričakovali v taki obliki in to nam je hodilo narobe in nam še zmeraj hodi.
Se zmeraj nočemo videti v zastoju nekaj, kar se pripeti pri vsakem nihanju, tudi gospodarskem. Še zmeraj ga smatramo za nekaj nenormalnega, česar ni zakrivila naša napačna gosp odarska politika. Še zmeraj mislimo, da ga je treba preganjati z vsemi sredstvi, tudi y tveganimi.
Med taka tvegana sredstva spada tudi poročanje o vsakokratnem gospodarskem stanju. Stanje se naravno spreminja od dneva do dneva. Vsak dan lahko naberemo nekaj gospodarskih pojavov, ki govorijo v prid upanju, da je konec zastoja pred vrati. Propaganda takoj zagrabi zanje, jih primerja z najugodnejšimi pojavi zadnjih let in sestavi sliko, da se je vse obr-
nilo na bolje. Tak primer smo dočakali pretekli teden. Strokovnjaki so na nek način izračunali, da bo vrednost naše gospodarske proizvodnje in opravljenih uslug dosegla sredi prihodnjega leta vrednost trilijona dolarjev, to se pravi, tisoč bilijonov dolarjev. To je ogromna vsota, saj je komaj en odstotek tistih, ki jim naštevanka ni tuja, da jo znajo napisati. Pa le lahko podžge optimizem vsakogar, kdor trpi od sedanjega zastoja. Tak vpliv “namišljenega trilijona” je gotovo pretiran.
L. 1965 smo cenili naš bruto narodni dohodek s 500 bilijoni dolarjev. Od takrat so bila samo prva leta res čisto pod vplivom konju nkture', zadnjih par let pa ne več. Kdo more ob resnem premišljevanju pričakovati, da se bo naš gospodarski napredek res dvignil v petih letih za ravno 100%? To je navadna domišljija brez prave uteme-jitve. Omogočila jo je inflacija, ki je primerno znižala kupno moč dolarja. Naj vsak-
do samo premisli, kaj je za dolar lahko kupil pred 5 leti in kaj lahko kupi danes.
Ljudje pa radi mislijo po željah, zato navežejo “trilijon” še na par ugodnih poročil iz industrije, pa je optimizem zopet dobil svoj zagon, o čemur zgovorno priča dviganje tečajev na borzah. Dvignili so se tako hitro v tako kratkem času, da nudi* slika dviganja pravo podobo borz v dobi velike konjunkture.
Hvala Bogu, da ni manjkalo tudi resnih opominov v časopisju, ki so svarili pred takim optimizmom. Tudi takrat, kadar bi bil tak optimizem utemeljen in upravičen, bi se mogel nanašati le na borze ne pa na trenutno stanje vsega našega gospodarstva. Zato moramo iz previdnosti videti v sedanjem zagonu borznih tečajev zanimiv pojav, toda premalo soliden, da bi nam dal vero, da je sedaj zastoj že pokopan. Morda ga je zadel njrtvoud, toda pokopati ga pa še ne moremo, kot bi ga sicer prav radi.
je ropar odnesel $60. Dekle je bilo v trgovini zaposleno in ga je ropar odvedel s seboj, da je lažje ubežal.
Ugrabljenko so iskali vsepovsod in razpisano je bilo skupaj $16,500 nagrade za njeno varno vrnitev.
Ugrabljenka je bila hčerka bivšega župana glavnega mesta Michigana Maxa E. Murningha-'jna. Sedanji župan G. W. Graves je dejal, da je “zaprepaščen in globoko potrt ob tem nesmiselnem zločinu”. Policijski načelnik D. Husby je dejal, da policija ne bo pustila nobenega kamna neobrnjenega, dokler ne stakne morilca.
Morilčev opis je dala lastnica trgovine, ki jo je ropar udaril s pištolo po glavi, pa ji sicer ni prizadel večje poškodbe.
Nemiri na univerzah začeli presedati tudi študentom
WASHINGTON, D.C. — Tako je izjavil predsednik znane Harward univerze pred neko komisijo v Washingtonu, ki bi rada dognala, zakaj toliko nemirov ravno med študenti. Dodal je, da opaža znake, da so se na nekaterih univerzah že pojavila gibanja, ki se upirajo taktiki nestrpnih in zaletelih levičarjev.
Misli, da bodo ta gibanja kmalu začela pritiskati na levičarje, naj ne izzivajo nemirov in izgredov, ker jih vse to le diskreditira v akademskih vrstah. Upa tudi, da bo letošnjo jesen na univerzah manj nemirov kot prejšnja leta.
Škof Walsh bo postal kardinal?
VATIKAN. — V Vatikanu se trdovratno širijo govorice, da bo sv. oče imenoval škofa Walsha za kardinala, kakor hitro bo mogel priti iz Hong Konga v Rim. Škof Walsh je dobro znan m spoštovan po vsem svobodnem svetu, saj je bil 12 let v komunistični ječi na Kitajskem in izpuščen na svobodo šele pred kratkim.
Atomsko orožje ZDA na pragu Sovjetije
WASHINGTON, D.C. — Sen. S. Symington, demokrat iz Mis-surija, je dejal v senatnem pododboru, da imajo ZDA, ki so leta 1962 tako trdo zahtevale od ZSSR umik njenega orožja z 90 milj od svojih tal oddaljene Kube, svoje lastno atomsko o-rožje tik pred sovjetsko mejo.
V kateri državi imajo ZDA spravljeno svoje atomsko orožje tik meje Sovjetske zveze, sen. S. Symington, ki je strokovnjak za narodno obrambo, saj je bil nekdaj letalski tajnik ZDA, ni povedal.
Ameriška Domovina
j jlTt a ■ ^ t_&L	li	'"	■ -
6117 6*. VIvt Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July
Managing ffditor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Ra Združene države;
t fl6.00 na leto; $8.00 ta pol lata; $5.00 za | mesesa Sla Kanado In dežele izven Združenih držav: c $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S roeaere Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
t $1C.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 139~Weds’ July 22~T970
Pred štrajkom v avtomobilski industriji?
Ameriška avtomobilska industrija spada med najvplivnejše industrijske panoge v naši deželi. Od njenega gospodarskega stanja je velikokrat odvisen položaj gospodar-sta vse dežele, zato vsi spremljajo njen razvoj, njene uspehe, pa tudi njene nezgode z veliko pazljivostjo. To je treba storiti tudi letos. Saj dajejo samo tri njene glavne tovarne, General Motors, Chrysler in Ford kruh 730,000 delavcem, njihove tovarne so razporejene po vsej deželi, tudi Cleveland jih ima toliko, da velja kot tretje največje središče te industrije. Zato je včlanjenih v clevelandsko avtomobilsko unijo 85,000 delavcev, polovica od njih dela v gornjih to-vajnah, druga polovica pa v tovarnah, ki proizvajajo mehanizacijo našega farmarstva.
V slučaju štrajka bi ostalo brez začasnega dela nad 40,000 delavcev, brez kruha pa okoli 20% clevelandskega prebivalsva. To niso mačje solze,, kar ve naše mesto predobro iz prejšnjih avtomobilskih štrajkov. Letos bi bil štrajk v avtomobilskih tovarnah dvak,rat neprijeten. Saj imamo brez tega letos že dosti štrajkov, komaj pretekli teden sta bila končana štrajk CTS uslužbencev in štrajk pobiralcev smeti. Tudi pred štrajkom drugih mestnih uslužbencev še nismo zanesljivo varni.
Štrajk v avtomobilski induustriji še ni pred vrati, nevarnost zanj pa je. Sedanja mezdna pogodba poteče 14. septembra. Ako do takrat ne bo sklenjena nova ali pa sedanja začasno podaljšana, bomo v štrajku, ki po tradiciji ne bo kratek, naj zadene katerokoli med tremi tovarnami. Unija ne štrajka namreč pri vseh treh družbah naenkrat, si izbere eno ali drugo. Štrajk vodi do kompromisa, ki je potem v glavnem veljaven tudi za obe drugi družbi. Ker za pogajanja ni torej preveč časa, je clevelandska unija UAW že pretekli teden povabila na razgovor kakih 400 delegatov in jim razložiila sedanje stanje v tej industriji. Stanje ni ravno blesteče.
Dežela se nahaja pred gospodarskim zastojem, marsikdo se celo boji prave krize vsaj na nekaterih gospodarskih področjih. Kadar je zastoj pred vrati, takrat se podjetjem ne mudi s popuščanjem, saj ne vedo, kako bi mogla vkal-kulirati večje stroške za delovno silo v nove cene, ki bodo po pravilu višje. Višje cene v zastoju pomenijo manj prometa, manj proizvodnje, manj zaslužka, morda celo malo zgubo. Kdo se bo pri takem stanju napenjal za čim hitrejši konec mezdnih pogajanj? Zato so podjetja že sedaj izjavila, da je doba hitrega in bistvenega popuščanja minula in da se posledic poloma pri pogajanjih ne bojijo tako kot prejšnja leta. Borze sodijo, da v tem stališču ni dosti zlaganega ali pretiranega.
Unijski voditelji imajo letos še poseben razlog za optimizem. UAW je letos zgubila svojega dinamičnega voditelja Reutherja; njegovi nasledniki se pa bahajo, da bodo letos dosegli najmanj to. kar bi dosegel Reuther, ako bi bil živ. Temu pa malokdo verjame. Časi, ki se je v njih pogajal s tovarnami Reuther, so bili časi velike konjunkture. Tovarne so vedele, da bodo večje proizvajalne stroške lahko prevalile na kupce, kajti tudi kupci bodo izkoristili konjunkturo in dobro zaslužili. Letos vsega tega ni in na same optimistične izjave unijskih voditeljev ni kaj prida dati. Unijski voditelji to vedo, toda ne morejo še biti stvarnejši v svojih pogledih.
Naslednik pokojnega Reutherja, sedanji voditelj unije Woodcock je že zlil curek hladne vode na delavski in unijski optimizem. Spravil je v debato stanje v UAW štraj-kovnem fondu. Ako pride do štrajka, mora unija skrbeti vsaj za delno kritje življenjskih stroškov svojih članov, ki se v normalnih časih ravno ne vnemajo za preveliko varčevanje. Za zmago v štrajku so zato polne blagajne unijske-ga štrajkovnega fonda neobhodna potreba.
Blagajne se nahajajo v nezavidnem stanju. Na papirju imajo res nad $112 milijonov rezerv in jih bodo do štrajka še dvignite na $120 milijonov. Toda te rezerve ne pomenijo gotovine. So deloma dane na posodo unijski administraciji. ki ne zna ravno varčno gospodariti, kot so pokazala zadnja odkritja. Uprava fonda sicer ne goljufa in razmetu je denarja, toda ni dosti previdna pri investiranju denarja, njeni upniki niso ravno prvovrstne kakovosti. V u-pravi se je dalje razpasla določena širokogrudnost, ki ne varčuje z režijskimi stroški/ Sedanji novi predsednik je na vse to opozoril in rekel, da mora najpreje skrbeti, da pride štrajkovni fond v zdrav položaj. Tovarne seveda ne bodo pripravljene, da uniji pri tem gredo posebno na roke.
Unijske bahanje bo torej letos nekaj manj, bo pa vendarle. Saj novo vodstvo ne more kar brez vsega pristati na to, da ne zna tako dobro gospodariti za unijo kot pokojni ,W. Reuther.
Kaj bo predmet pogajanj? Na prvem mestu bodo se-'vseh raznih poljih v-ivljenja. jbodo vaši priprošnjiki — prosite be Cerkve. Satan bo sejal zme-veda zahteve po višjih mezdah. Unijske zahteve ne bodo j V takih okoliščinah tudi dru-^ jih, naj vam pomagajo. Bodite do v glave znanstvenikov, da bo-skromne, akoravno številke še niso znane. Unija bo tudi ge zadeve, kot gospodarske, po- pogumni vojaki Kristusovi.” |do izdelali tako orožje, ki bo zahtevala možnost Stopanja v pokoj S $500 mesečno pokoj-'litične in socialne, se rahljajo. Opomba: Najmanj 70 svetni-^lahko uničilo velik del človeštva
nino po 30 letih efektivne zaposlitve. Omejitev življenjskih če ni moralne zavednosti v enih
stroškov za povečanje tekočih prejemkov naj odpade. Sta-1 ri delavci naj dobijo pravico iti v pokoj tudi pred določeno službeno dobo, da lahko njihovi tovariši dosežjejo večjo se-nioriteto. Nova je zahteva, da bi bili pri pogajanjih udeleženi tudi delegatje upokojencev.
Avtomobilski delavec zasluži danes povprečno $4.02 na uro. Vrednosti obrobnih koristi so cenjene na $1.75 na uro. Skupaj dobi torej na uro $5.77. Pri vsem propadanju kupne moči našega dolarja je gornji znesek vendarle lepa vsota, ki daje unijskim članom na leto nad $10,000 dohodkov. Vprašanje je pa veliko, ali se tehnična racionalizacija proizvodnje še da toliko dvigniti, da bi del teh dohodkov bil absorbiran po večji racijonalizaciji proizvodnje. Ako ne, bo treba cene za vozove zvišati. Kako bo trg reagiral na to, si lahko mislimo, ako ne zgubimo z vidika sedanje prodaje novih voz. Nekateri mislijo, da samo nova inflacija lahko hitro da odgovor na to vprašanje.
V avtomobilsko industrijo je vključena preko unije tudi proizvodnja mehanizacije našega kmetijstva, ki obstoji v glavnem iz motorizacije farmarske proizvodnje. Večje plače za to panogo bodo pomenile tudi dražje poljedelske stroje, to pa zopet dražjo hrano. Sedanja tpezdna pogajanja niso torej važna le za 100 milijonov lastnikov motornih vozil, ampak tudi za več kot 200 milijonov nas vseh, ki se hranimo z deželnimi pridelki, pridelanimi na industrijski način. Na to navadno nihče niti ne misli.
Pismo
Vrhenškega
Tineta
BESEDA IZ NARODA n
1
* SITNOSTI SE VEČAJO — NIKOLI JIH NE ZMANJKA. — Če kdaj, ta rek ima svojo veljavo v sedanjih časih. Zgleda, da vse mirovne konference, vse tja od po zadnji ali drugi svetovni vojni, ki je zahtevala toliko ogromnih žrtev, da semena raznih sitnosti med posamezniki, med ljudmi v malih okrož-Waukegan, 111. — V mojih J jih, še bolj v okrožjih večjih zadnjih pismih sem omenjal, da skupin in ras in še huje med smo imel vse tod okrog Velikih narodi in deželami vsega sveta, jezer dolgo in precej občutljivo da semen sitnosti niso uničili, zimo. Koncem maja in prve dni'ampak da jih sape in vetrovi se-v juniju pa smo imeli več dni dan j ih časov bolj in bolj razna-hude nalive. Deževje se kar ni šajo in razpihavajo po vsem sve-hotelo ustaviti. Po naši okolici, tu. Seveda, vse to zato, ker ka-zlasti po zapadnem delu našega kor zgleda, ljudje kar ne more-Lake okraja, okrog Mundeleina, rno živeti na tem svetu brez sit-
Libertyville in tja doli v okolicah Elgina in Sycamore so bili taki nalivi, da so zalili in poplavili kleti mnogim domovom in stavbam. Voda je prišla celo v stanovanja po nižavskih krajih. Še zdaj, ko to pišem, so polja po nižavah pod vodo. To bo zakasnilo letošnjo letino po teh krajih.
Seveda, čez vreme lahko tožimo, ampak pomaga to nič. Upajmo, da bo poletje boljše s svojim vremenom. To je vse, kar moremo.
V dnevih slabega vremena je tudi več raznih nesreč in nezgod kakor drugače. Mnogo avtomobilskih nezgod je bilo te dni. Na mokrih cestah rado spodrsuje in vozila zdrsijo v obcestne jarke, se zarinejo v mokro zemljo in dosti sitnosti je, predno se je izvleče iz nje. Pomožno reševanje je zdaj drago. Posebno, če morajo prispeti z i z v 1 a č evalnimi avtomobili na deželo. Takoj gre par desetakov. Če so pa še poškodbe na avtomobilih, pa še več. Zraven se zgubi tudi dosti časa pri čakanju na pomoč.
Ko sva prav pred dnema dnevoma o tem govorila s sosedom Frankom, znanim Horjulčanom, je ta pripomnil: “Veš, današnji mladi fantje, čeprav se vozijo z avtomobili po 100 milj daleč k dekletom v vas, imajo velike sitnosti včasih. Vse večje, kakor pa jih zna povedati stara ljudska pravljica o vrhenškem Sv. Pavlu in borovniški Sv. Marjeti. Pokojni Kožuhov^ Janez (John Umek) je vedel dosti takih zabavnih pravljic. Stari možaki so v zabavnih pogovorih
nosti. Če jih ni, si jih sami u-stvarjamo. In še kako, kar na debelo! Čigava krivda torej? Človeška, ljudi samih! Zalostnd in boli to omenjati, toda resnica je!
Namesto, da bi družba v teh letih po zadnji strašni vojni iskala zdravila, ki bi ji prinesla več bolj trdne morale in zavednosti, več potrpežljivosti do bližnjega in več vztrajnosti pri' dobrem, padamo od leta do leta nižje in nižje na lestvah našega življenja. Zatekamo se po pomoč k odpravljanju porodov (kar ne predstavlja drugega kakor umore). Mladino se pohujšuje doma m vsepovsod, s televizijskimi prikazi, na plesiščih, na ulicah, po šolah itd. Po šolah je polno takih učiteljev, ki nekako vsak tolmači red poučevanja po mišljenju take ideologije, ki je njemu ljuba. Zato danes vsaka mlada glava po svoje misli, ne le samo, da sme nositi dolge lase, brade in kratka krila, ampak tudi v drugih ozirih misli po svoje. Ali ni današnji svet nekak tak? In že ta doraščajoči rod je tak —- kakšen rod bodo šele ti dali svetu za naprej? Joj, joj! Ali ne gredo pota človeške družbe bolj in bolj navzdol?
V sedanji družbi je dosti vseh vrst napak. Napake so po naravi kakor kužne bolezni, če se jih ne prepreči pravočasno, se razširjajo in okužujejo naprej in naprej. Takih napak, ki so zelo resnih značajev, je današnja
vprašanjih, jih ni tudi za druge zadeve. Čut odgovornosti začne padati tudi za vse drugo. Na kratko: Ti nimaš čuta zame, jaz ga nimam zate! Kadar začne tak duh osvajati ljudi na vodstvih korporacij in zavodov, začno pojemati glavne korenine čuta skrbstva za gospodarstvo, za bližnjega in za vse. V takih časih se večajo spor med delodajalci in delavci. Sledijo stavke, sledi to in ono, brezposelnost in gospodarske krize objamejo vse.
Danes imamo veliko takih sitnosti. Okrog 5 milijonov delavcev je brez dela in zna biti kmalu še več. Draginja je velika. Drugih sitnosti doma in po svetu vse polno. Kaj naj pričakujemo?
Da bi le ne bilo preslabo in da bi se obrnilo vse na bolje! Dal Bog!
* ČE VAS ZANIMA, BERITE:
— Kje je na svetu v poletni sezoni najbolj vroče? — Pravijo, da južno od Tripoli v severni Afriki, kjer temperatura naraste do 135 stopinj vročine.
— V kateri deželi so najprvo uvedli ribe kot užitno jed in jo proglasili za narodno dijeto? — To je bila Perzija. Od tam se je zanimanje za ribe razširilo po svetu.
— Koliko grb na hrbtu ima
ških duš, ki so imele videnja, je opisalo te grozote, ki jih imenujejo tri dni teme. Po njih napovedi, bo nastopila božja kazen vsemu svetu nenadoma, bo splošna in tri četrtine človeštva bo pomrlo. Torej samo ena četrtina bo rešena, da nadaljuje zgodovino človeštva. (Električne luči ne bodo gorele tiste dni ljudje naj se poslužijo, kot
V kratkem času. Satan se bo polastil vseh vlad narodov, da bodo izdelovali na debelo to uničujoče orožje.
Če človeštvo ne bo nasprotovalo temu zlu, bom primorana izpustiti roko svojega Sina, roko, v kateri drži maščevanje božje jeze, da bo padla na svet. Če glavni vladarji sveta in Cerkve ne bodo dejansko nasproto-
smo že omenili, blagoslovljene' vali temu zlu, bom prosila nebe-
sveče). Sploh pa mora itak biti v vsaki hiši blagoslovljena sveča, da je pri roki, kadar je kdo rabi. Tudi blagoslovljena voda bi morala biti v vsaki katoliški hiš. Blagoslovljena voda odganja sovražnika luči.
*
Naslednje je napisal Louis E-merich v “Neues Europa”, 15. okt. 1963. In francoski časopis “Le Monde et la Vita” je sept. 1964 prinesel isti članek, ki je vzbudil veliko zanimanja vseh diplomatskih krogov sveta. Papež Pavel VI. je dovolil ne samo Johnu F. Kennedyju, ampak tudi Hruščevu, da sta smela prebrati tretjo fatimsko skrivnost, ki jo je Mati božja zaupala Luciji 1. 1917. Voditelji svetovne politike so bili zaprepaščeni nad njeno vsebino ravno tako, kot so bil papeži Pij XII., Janez XXIII. in Pavel VI.
Kaj je vzrok, da papeži niso javno naznanili svetu tretje fa-
kamela? — Pravijo, da so dve timske skrivnosti, ne vemo.
vrst kamel. Arabska kamela ima le eno grbo. Baktrijanska kamela pa ima dve grbi. Na, kakor že, kdo pa v sedanjosti še jaše kamele, ko se vozi lepše z zrakoplovi v vesolje, z avti pa po svetu?
— Ali je kaj razlike v hranilni vrednosti med belimi in rjavimi jajci? — Nobene razlike ni. Le nekaj je prišlo, da so začele zadnja leta gospodinje rajši kupovat bela jajca kakor rjava. Najbrže se jim rjava barva lupin ne dopade.
Vsem čitateljem AD želim lepe in vesele poletne počitnice; mnogo zabave in vse najboljše!
Vrhenšk! Tine
Kansaške drobtinice
(Nadaljevanje)
Moli, zadostuj, bodi goreč, zatajuj se! Velike, vaine reči se odločajo... Jaz ali vaš sovražnik hudič! Mera greha je polna.
Morda niso hoteli ljudi razburjati. Vsekakor pa je dobro, da jo vemo, da bomo bolj krepostno živeli in molili za spreobrnjenje grešnikov. Ker so se Ninive spokorile, je Bog opustil kazen mestu. Če bi bilo na svetu veliko duš, ki bi zadostovale Bogu za žalitve sveta, bi gotovo imel u-smiljenje z njim in odložil kazen. V Sodomi in Gomori jih ni našel, zato ju je zbrisal z zemlje. Bog želi veliko duš-žrtev .. Darujmo svoje trpljenje za spreobrnjenje grešnikov...
Bilo je 13. okt. 1917, ko se je Marija zadnjič prikazala fatim-skim pastirčkom — Luciji, Ja-cinti in Frančku. Po čudežu, ko se je zdelo, da sonce pada na zemljo, in so ga vsi ljudje videli, je Marija povedala Luciji še nekaj glede prihodnosti. Lucija je smela to povedati le papežu. Poslala mu je pismo, v katerem je razodela skrivnost. L. 1960 so ljudje pričakovali, da bo papež odprl pismo in vsemu
Dan maščevanja z njegovimi svetu povedal, kaj vsebuje. Spo-strašnimi dogodki je blizu, bliž- j minjamo se, da so bili mnogi raje, kot morda kdo misli. Svet,!zoračarani, ker se to ni zgodilo.
zaziban v spanje napačne varnosti, bo zadela božja sodba kot blisk. Hudobni in brezbožni
Sedaj smo pa le izvedeli in Bog daj, da bi nam bilo v dušno korist .. .
ljudje bodo brez usmiljenja po-| “Ne boj se, moj otrok! Jaz sem
končani. Imejte okna zagrnjena! Ne glejte, kaj se zunaj godi! Prižgite blagoslovljeno svečo! Ena
Mati božja, ki govorim s teboj. Prosim te, da naznaniš celemu svetu v mojem imenu, kar ti
bo zadostovala za en dan. Moli- bom zdaj naročila. Zadela boš* te rožni venec, berite nabožne na močan odpor. Bodi močna v knjige in prejemajte duhovno veri in zmagala boš nad vsemi obhajilo. Obujajte dejanja lju- nasprotniki. Pazljivo poslušaj m bežni, ki me tako zelo vesele, si zapomni, kar ti povem. Dobri
Molite z razprostrtimi rokami, ali leže z obrazom na tleh, da bi bilo veliko duš rešenih. Ne hodite iz hiše. Pripravite si prej dovolj hrane. Naravne moči se bodo gibale in ognjeni dež bo pa-
Ijudje morajo postati boljši. Ti morajo prositi Boga, da jim odpusti grehe, ki so jih že storili in jih še bodo v prihodnosti, želiš od mene kakega znamenja, da bodo ljudje vedeli in razumeli
dal z neba in ljudje se bodo tre-1 besede, ki jih govorim svetu po sli od grpze. A ne bojte se, jaz j tebi. Ravnokar si videla ta ču-bom z vami. Pogum! Oskrbite dež, čudež sonca. Vsi so ga vi-živino za tiste tri dni. Dal vam deli, verni in neverni. In sedaj’ bom neko znamenje, da boste naznanim v mojem imenu:
“X olika kazen bo zadela vse
človeštvo — ne danes ali jutri, pač pa v drugi polovici dvajsetega stoletja. Kar sem že pove-
škega Očeta, naj zadene sodba njegove pravice vse človeštvo. In takrat bo Bog bolj strogo in teže kaznoval človeštvo, kot ga je v času vesoljnega potopa. Ampak čas velike preizkušnje bo nastopil tudi za sv. Cerkev. Kardinali bodo n a s pr otovali kardinalom, in 'škofje škofom. Satan se bo vtihotapil v njihove vrste in bo razpel svoj šotor med njimi. V Rimu bodo nastale velike spremembe. Kar je gnilega, bo odpadlo, in kar bo odpadlo, se ne sme obdržati. Cerkev bo izgubila svoj sij in ves svet bo pogreznjen v zmedo.
Velika vojna se bo začela v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ogenj in dim bosta padala z neba in morje se bo spremenilo v soparo in bo metalo peno do neba. Karkoli stoji, bo prevrnjeno v razvaline. Milijoni ljudi bodo umrli. Tisti, ki bodo strahoto preživeli, bodo blagrovali mrtve. Vse bo uničeno in o-pustošeno po vsem svetu. Ta čas se bolj in bolj bliža, prepad postaja vedno globlji, ne bo rešitve iz njega. Veliki in mogočni •er mali in krotki, dobri in hudobni, princi Cerkve in njihovi verniki, vladarji s svojimi narodi bodo umrli. Smrt bo vladala po vsem svetu. Satanovi pomočniki bodo gospodarji zemlje. To gorje bo zadelo zemljo v času. ko bodo ljudje najmanj mislili nanj, vendar to se mora zgoditi. Z božjega vidika gledano mora priti kazen in maščevanje nad svet. Pozneje bo svet zopet priznaval Boga, ga častil, slavil in mu služil, kot mu je še pred nedavnim časom, ko še ni bil pokvarjen.
“Čas vseh časov se bliža, konec vseh koncev je blizu, ako se človeštvo ne spreobrne. Gorje, gorje, če vse ostane, kot je sedaj, ali če se celo stvari še poslabša-jo!
Pozivam vse prave častilce svojega Sina, ki ga ljubijo in mu slede, naj to naznanijo svetu:
“Jaz bom vedno z vami, da vam bom pomagal.”
Vse, kar smo napisali, predložimo magisterju Cerkve, ki ima pravico odločati v takih zadevah. Njena odločitev je že naprej sprejeta.
Sestra M. Lavoslava
/
Krka'’ uspeva
NOVO MESTO. — Tovarna
položili živini dovolj hrane. Ob-družba polna. Vsi stanovi trpi-'varoval bom posest izvoljenih z jo na raznih napakah. Nekateri j njih živino vred, ker bodo potrese oglašajo proti njiim, a vse (bovali hrane, da začnejo zopet
oremalo. Zgleda, da mnogi ra-.živeti navadno življenje. Naj no- dida v La Sallette otrokoma Me-čunajo, da se bo vse nekako u- beden ne gre tiste dni čez dvo- laniji in Maksimu, sedaj ponav-vedeli povedati, kako je Pavel neslo. Ali se bo? Kaj naj pbdpi-	r:šče krmit	živine. Kdor presto-Tl®171	tebi.	Človeštvo	se	ni	ražvi-'	zdravil	Krka	v raziskovalnem
hodil k Marjeti v Borovnibo v 'ra 1° upanje? To pri tem, ko se	pi prag, bo	uničen. Pazljivo za-	Io	tako,	kot	je	Bog	želel.	Skru-	institutu	zaposluje 210	ljudi,	od
vaš. Pavel je zaupal svojim no-j "se °d'd-nejva do dneva povezuje	grivi te Okna. ■ Moji'izvoljeni' ne
gam'in je vsakokrat sfečho p*t. *:in •sifcJlerhi dan prinese težje in	bedo videli	moje jeze: Zaupajte
šel nazaj pa Vrhniko. Današnji}Jfžie sitnosti?	V,- vame... varoval vas bom, Vaše
“Pavli” s' svojimi “avtošatjefga-j Slike teh mnogih zelo težkih j zaupanje me slavi in me šili, da
mi” imajo pa večkrat smolo,'' je zraven pristavil Frank.
Smejala sva se oba ob spomi-
sitnosti niso razveseljive, če se j vam pridem na ,pomoč. Moja ne bo naša ameriška javnost, ljuba Mati, sv. Elizabeta, sv. prebudila pravočasno, zna doži- ; Konrad, sv. Peter, Mala Cvetka
nu na tiste ljudske pripovedke, j veti kaj težko razočaranje no sv. Terezika, vaši angeli varuhi
esfi iz Slovenije
Ni bilo zanimanja
LJUBLJANA. — Na odru šentjakobskega gledališča je gostovalo na XIII. srečanju 11 dramskih amaterskih skupin iz {Slovenije. Ljudi ti amaterski odri niso preveč privabili, pa tudi kvaliteta na splošno ni bila velika; le igralci s Sladkega vrha so zadovoljili kritiko. Od enajstih skupin je le ena — skupina iz Trbovelj — nastopila s slovenskim delom, s Štefančevi-mi Večnimi lovišči, a mladi igralci dela, ki itak ni učinkovito, nišo zaigrali z občutkom in učinkovitostjo.
ni!o je .najsvetejše in je pod ?io-‘tega jilri ima okoli 10(1.fakultetno gami teptalo božje naredbe in, izobrazbo. Za rhzvojno-razisko-zaničevalo božje blagoslove: Ni- valno; dejavnost dajo Krka letno' kjer ni, več kakega reda. Celo na lo milijonov dinarjev, delo za najvišjih mestih vlada. Satan in Razvoj pa se ne odvija samo v od tam vodi vse zadeve. Pdsre-1 lastnem institutu, ampak tudi v čilo se mu bo, da se-bo vtihota- raznih drugih institucijah v Ju-pil v najvišje, najvažnejše služ- goslaviji in tudi v inozemstvu.


immesm
ZADNJA PRAVDA
rasssssK^is

wzmmm
Kakšne vesti pa nam sporoča
J. S. BAAR

Manca?” mu je v tem zaklical Adam čez ograjo. Martin se je Ustrašil. Gotovo je bilo nekaj hudega; zdražbo dela njegova ie^a- — Noben Adamovih ji ne reče žal besedice in ona vedno in vedno ruje proti njim- Sklonil je glavo, kakor bi čakal udar-ca> in ni mogel bratu niti pogledati v oči.
“Pravi, da letos ne boste postavili oltarja,” je nadaljeval Adam mirno.
‘Ha ne bomo? In kdo je to rekel?”
“Tvoja žena nam je tako sporočila po svoji materi; da ste ga Mnsko leto vi postavili, in letos ^ je vrsta na nas.”
Porazilov rod v Klenči je bil spoštovan rod. Od nekdaj so imeli njegovi člani gotove predpravice in svoboščine. Še takrat, ho Klenči ni bil trg in ni imel Sv°je občinske hiše, je bilo pri ^orazilovih županstvo. Imeli so občinskega bika in so zato uživali užitek travnika. Vsaj en-Mat je bil vsak Porazil župan M v svetu je bil vedno. V cerkvi s° imeli svojo klop, o Telovem So nosili nebo, postavili pri hiši oltar in procesija z Najsvetejšim Se je ustavila pri njih. “Teh pravic vama ne morem razdeliti,”
Jo rekel oče, ko jima je delil svoje premoženje, — “te prehajajo na prvorojenega in ta je Martin. Spoštuj jih in živi tako,
^a jih boš vreden-” Kakor da ga še vedno sliši, tako se je spominjal Martin v tem trenutku na Vse to; pa je pravkar slišal, kaj je naredila njegova nerazsodna šena.
“Midva z Dodlo ga rada postaviva,” je nadaljeval Adam, ko je Martin stal in molčal kot štor, “samo posoditi nama mo-nsš,' kar treba: mizo, križ, pozebe in svečnike. Sveče bom ku-Pil že sam.”
“Presneta mrha — Bog mi 8rehe odpusti,” je komaj našel Martin besedo, “prav nič je ni sram. Dolgo sem molčal in trpel, t°da sedaj imam dovolj!” Obrnil se je nazaj proti hiši.
“Martin,” ga je zadržal Adam s prosečim glasom, “počakaj, ^ogovoriva se zlepa, nikar ne misli, da te ščuvam na Manco, °dnehaj radi svetega miru, saj ne bomo imeli s tem posebnega dela; rož imamo poln vrt, iz §°zda pripeljem voz brez več. ■Hodlička opere prte. Z lahkoto ko šlo, kakor pravimo, samo tiste stvari po očetu mi izroči.” “Nikdar! Kje je oltar vedno stal, tam bo stal! Bomo videli.” “Potem pa bova iz srca rada Pomagala,” je še klical Adam. Toda Martin je že korakal kot teman oblak po dvorišču domov m Manci je najbrž povedal par gorkih. Bila je kakor maslo, sam med j0 je bil. Dodličko je lepo Prosila, naj ji pomaga pri olta-rju, ker je za take reči bolj spretnih, rok, in Dodlička je do noči pletla vence, okopala vrtec, likala prtove in vezala pentlje na sveče. Martin in Adam sta Pa šla v sredo zjutraj v gozd po mlaje, popoldne v Goro po pesek, in o Telovem so si že navsezgodaj dali opraviti okrog oltarja. Ves trg je ta dan dišal po holmežu, s katerim je bil vsak j gospodar na debelo postlal cesto Pred svojo hišo. Mlade, 'vitke breze so zasadili v zemljo, mož-harje in brizgalno so izvlekli iz °bčinske hiše, stare zastave raznih cehov so obesili na ogromne drogove, stražnik je oblekel Praznično obleko, na ročnik sablje si je obesil venček. Po slovesni maši; je zadonel strel kakor topa, da'30 okna kar zašklepe-tala. Takoj nato so se zazibali v Zvoniku zvonovi, bandera sp Zaplapolala pri cerkvenih vratih m za njimi je že prihajala vrsta otrok kakor nit iz klopčiča. Šola za šolo so šli, potrekovska in dražinovska, za njimi Nemci,
šolarji iz Zdanova in Mlincev, in nazadnje drobiž iz Klenči. Bandera že migljajo pri Vivro-vih, zadnje vrste otrok šele zapuščajo cerkev. Kakor hitro je zadonel strel, so odskočile gospodinje od ognjišč k oknom, odstavile lonce in pogledale za sprevodom- “Bog pomagaj, koliko je teh otrok! Kako se bodo neki vsi preživih na svetu?” so se križale v duhu in gledale naprej. Za otroci so prihajah fantje. Dečki najprej, s klobuki, okrašenimi s šopki v rokah, njim za petami stopajo dekleta. Svilnati predpasniki prelivajočih se barv gori ji na soncu,. krila se rdečijo, trdolikani rokavci šu-šte. “Kako lepo! To je nevest! In vse hočejo pod avbo.” Toda ni časa, baviti se z dolgim modrovanjem — glej, že prihajajo :ehi; pred njimi koraka godba, za njo cehovni starešine. Ako-ravno pripeka solnce kakor o >v. Jakobu, imajo vendar težke ■ehovne plašče in trde visoke riobuke. Vrsta mojstrov in po-nočnikov jim sledi in nad njimi ;o5 prapori posameznik cehov,
Še k spominskim svečanostim
25-lelnice vetrinjske tragedije
Govor majorja Paula H. Barre-ja E. D. ob 25-letnici vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio, dne 14. junija 1970.
cakor jambori. Vsakega nesejo .rije mojstri na treh drogovih n še se potijo in omahujejo, če e sapa malo potegne.
Zbrali so se obrtniki iz cele jkolice- Celo iz Mrakova so tu tesarji, iz Tranova ključavničarji, gostilničarji, mesarji, peki :orakajo lepo po štirje in štirje a godbo, ki igra sedaj pobožne esmi. Po sprevodu bo zaigrala .oračnico in jih popelje v občin-,ko hišo, odtam pa naravnost v ■pstilno. Tudi cehi so odšli in a njimi stopicajo z drobnimi :oraki majhne družice kakor ngelčki z venčki na glavah in / majhnih ročicah nesejo koša-ice, polne cvetja. Pri pogledu ujt nje se razveseli materam srce prsih in vsaka išče z očmi svo-e hčerke in ko jo zagleda, zale-:keta biserna solzica v materi-:em očesu in ustnice šepetajo Dete, moje dete!”
(Dalje priliodnjič)
-o-------
Guevarove tovariše hočejo kot odkupnino
LA PAZ, Bol. — Gverhska organizacija, ki je v nedeljo '.jutraj ugrabila dva nemška ru darska tehnika, je izjavila, da ’.ahteva za njuno izpustitev svobodo 9 tovarišev pokojnega Ernesta Guevare, ki so bili ujeti ikupaj z njim pred par leti.
Ce ne bodo zahteve gverilske organizacije oblasti izpolnile, rrozi ta, da bo prijeta Nemca a ;mrtila.
V«; "	A:- '	V
Dragi prijatelji!
Ko sem bil naprošen, naj vam > današnji priliki spregovorim nekaj besedi — te časti in privilegija nisem povsem zaslužil — imel g. Grum vsekakor več zaupanja v vaše potrpljenje, kot pa v moje govorniške sposobnosti.
Sprejmite, prosim, mojo iskreno zahvalo za vašo velikodušno gostoljubnost in prijazno vabilo, naj se vam pridružim ob tem spominskem slavju, ki mora imeti tako globok pomen za vsa-cogar izmed vas. Globoko sem vam hvaležen za to in bom za vselej obdržal globok in drag spomin na te svečanosti.
Pred petindvajsetimi leti vas nobeno prigovarjanje ni odvrnilo od odpora mračnim silam pritiska. Svojega prepričanja niste hoteli zatajiti in ste zato napravili veliko odločitev ter pod-vzeli korake, ki so v skladu z močjo vašega značaja, onega, ki ste ga odtlej ob tolikih prilikah tako občudovanja vredno pokazali.
Ko ste prestopili Karavanke, ste zapustili materialne vredno-svojega dotedanjega življenja, obdržali pa ste svoje duhovne sile ter z njimi vstopili v neznano, dotlej sovražno deželo, dokler se niste ustavili na planoti pri Vetrinju. Nekaj dni po vašem prihodu mi je bilo ukazano, naj prevzamem skrb za vas in vaše blagostanje.
Pod najneugodnejšimi pogoji,
Če mi tedaj ni bila dana prilika, da vam dam priznanje za tako sijajen uspeh v danih oko-Iščinah, mi, prosim, oprostite in dovolite, da vam danes izrečem svoje iskreno priznanje. Kar je name napravilo n a j m o čnejši vtis, je bilo potrpljenje in odločnost, ki ste ju poznali ob vsaki priliki, organizacijska sposobnost in popolno sodelovanje, ki ste ga nudili meni in mojim pomočnikom, s čemer so naše dolžnosti postale mnogo lažje v tistih okoliščinah.
Sredi naših prizadevanj, da vas namestimo v nekem stalnem taborišču in omogočimo bivanje v Avstriji, dokler se razmere nekako ne uredijo, pa sem bil službeno prestavljen in nisem več mogel ostati z vami. Pred odhodom pa sem v spremstvu dr. Meršola na Vojaškem poveljstvu dosegel vsaj to, da noben civilist ne bo vrnjen proti svoji volji.	’	• '
Dobro se spominjam dneva, ko sem vas zapuščal takrat sem mislil, da za vedno. Dr. Meršol je organiziral pevski zbor, ki mi je v slovo zapel nekaj vaših najlepših narodnih pesmi. Že samo to je bila zadostna nagrada za tisto malo, kar sem mogel takrat storiti za vas.
Tragični dogodki, ki so sledili, pa se ne morejo izbrisati iz spomina človekovega in zakaj je bila po tolikih letih sovraštva, trpljenja in žrtev potrebna ta
!---- ------prizadevanjih.
ob popolnem da si osvoji svoj svet, bi bilo
živeč na prostem s svojimi dru- tragedija, je težko razumeti. Pri žinami, živino in najskromnej- vseh človekovih Šimi pripomočki, pomanjkanju najosnovnejših po-'morda najuspešnejše, če bi mo-treb normalnega življenja, ste gel premagati samega sebe. nekako uspeli, da ste preživeli j Noben kmetovalec, ki je kdaj in se organizirali v taborišče, ci-[ občutil, kako mu bogata črna vilno begunsko taborišče, pod prst drsi skozi prste; noben po-
naj bodo razmere v njej še tako težke, ker bo vselej upal, da se bodo nekako izboljšale.
Vaše življenje je moralo biti v resnici neznosno, da ste se odločili zapustiti domovino in oditi preko oceana, na nek neznan kontinent, z neznanimi vrednotami, od katerih so nekatere morda celo dvomljive; z neznanim jezikom in kulturo, ter tu pričeti novo življenje s svojimi družinami. Samo ljudje z odločnim srcem in neomadeževanim značajem zmorejo nekaj takega-
Resnično upam, da ste našli mir in tiste možnosti, ki ste vanje upali ter da ne boste nikoli obžalovali te svoje odločitve. Mi s tega kontinenta smo vas sprejeli s toplo gostoljubnostjo.
Vaši novi domovini gotovo gre zahvala vaših src za srečo, ki vam jo je naklonila, bila pa bi nepopravljiva škoda za vas in za vaš novi svet, če bi zavrgli stare vrednote in tradicijo kot nepomembno fantazijo. Zato vzdržujte vse dobrine vaše domače kulture, kot ste jih prejeli od svojih prednikov, zakaj svet danes bolj kot kdajkoli potrebuje dobroto.
Naj bodo vaša prizadevanja v tej smeri taka, da bo ta kontinent obžaloval, če ga boste nekoč spet zapustili ih — kar je morda še bolj važno — da bo vsled vašega vzgleda in prizadevanja še vnaprej z odprtimi rokami sprejemal tiste, ki bodo
morda prispeli za vami.
*
Prevod pisma, ki ga je dr. V. Meršol izročil majorju Barreju, ob njegovem odhodu iz Vetrinja 18. junija 1945.
Dragi major Barre!
V imenu slovenskih beguncev v Vetrinju se Vam iskreno zahvaljujem za vso Vašo pomoč, ki ste nam jo nudili.
Pet tednov je preteklo, odkar smo prispeli sem in so se nad nami zgrnili temni oblaki. Nato ste prišli Vi.^KobMober prijatelj ste nam pomagali, da smo"
sposobnim vodstvom neumornega dr. Valentina Meršola.
klicni človek, ki je po dolgih organizirali svoje taborišče, skr-letih prizadevanja dosegel nek beli ste za naša prenočišča, za
hrano in zdravje naših bolni-
Kljub vsemu pomanjkanju, ki pomemben uspeh, ali trgovec, ki ste ga trpeli, vas je vaša vztraj-'je po mnogih grenkih preizkus- kov. nost, dobra volja in občudova-Jnjah slednjič pričel uživati sanja vredna disciplina prepeljala dove svojega dela, ne bo prosto-skozi to težavno dobo.	'voljno zapustil svoje domovine,
Posebej se Vam zahvaljujemo za Vaša prizadevanja 31. maja, ko ste rešili naša življenja in
S P 0	*
PRVE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI BRAT
Jeki liste fisiBiek
ki j c umrl iir.c 22. julija 19f<9.
Zapustil solzno si dolino, preselil v lepšo domovino, kjer žalosti ni r.e skrbi, kjer vse se večno veseli.
žalujoči:
sestre FRANSES VIDMAR z družino
MARIE, PAULINE ZENZAL bratje JOSEPH. EDWARD, ANTHONY in BRANK : ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 22. julija 1970.
preprečili, da bi bili vrnjeni v Titovo Jugoslavijo.
Prav tako ste nam v imenu britanskih oblasti dali zagotovilo, da v bodoče noben Slovenec ne bo proti svoji volji vrnjen v Jugoslavijo ter da bo za nas skrbela vojaška uprava, begunska organizacija in Britanski Rdeči križ. Zanašamo se na Vas in Vašo besedo.
Dragi major Barre! Imeli ste priliko, da spoznate nas in naše želje, zato Vas prosimo, da jih sporočite tudi svojemu nasledniku in vsakomur drugemu, ki bo prišel v stik z nami.
Žal se Vam ne moremo zahvaliti za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Sprejmite zato le našo prisrčno hvaležnost, nad zvezdami pa je Nekdo, ki ne ostane dolžan in Vam bo povrnil Vaša dobra dela.
Zahvaljujem se Vam še enkrat za Vašo pomoč in Vam želim vso srečo v bodočnosti.
S toplimi pozdravi
dr. Valentin Meršol, vodja
Slov. begunskega taborišča,
Vetrinj, Avstrija
*
Zahvala majorja Barreja
Cleveland, O. — Po povratku v Kanado je major Barre, nekdanji poveljnik civilnega taborišča v Vetrinju, poslal tajniku ZDSPB Tabor inž. F. Grumu zahvalno pismo, iz katerega povzemamo glavne misli.
“Dragi g. Grum, srečno sem se vrnil na svoj dom in bi se Vam rad zahvalil za Vaše gostoljubje in prijaznost v dnevih, ki sem jih preživel v Vaši družbi in v družbi Vaših prijateljev.
Vesel sem, da sem Vas osebno spoznal, kakor tudi dr. Resmana in inž. Lekana ter predvsem dobrega doktorja Meršola in njegovega, sina. Srečanje z dr. Mer-šolom je bilo zame nadvse ganljiv trenutek in videl sem, da j c njegovo srce, kljub visokim letom, še vedno živahno in toplo. Pisal mu bom tudi posebno pismo.
Prosim, sporočite mojo zahvalo tudi predsedniku Slovenske pristave in vsem ostalim, ki sem jih srečal, pa se njihovih imen, žal, ne spominjam.
Globok vtis so name napravile preproste in iskrene svečanosti in pa prijetno razpoloženje, ki je vladalo med nami vsemi, kot da smo ena sama, srečna družina. Naj vas Bog vse ohrani v tem razpoloženju, da boste lahko drug drugemu pomagali in s tem služili za vzgled svetu okrog vas. Vaše delo je dokaz, če je dokaz sploh potreben, da s pomočjo drugim najlažje dosežemo lastno srečo.
Dolga leta in trdo ste morali
delati, da ste si ustvarili, kar zdaj uživate materialno in duhovno in vsi to v polni meri zaslužite. Prosim, nadaljujte s tem delom in skrbite tudi za one, ki so Vaše skrbi potrebni. Prepričan sem, da boste našli moč za to. Prepričan sem tudi, da vas bo Bog ob svojem času z veseljem sprejel in da se boste razveselili pri združenju z onimi, ki so se žrtvovali za Vašo srečo in blagostanje.
Bodite prepričani, da bodo vsi moji prijatelji izvedeli o Slovenski pristavi in o urah, ki sem jih preživel na njej.
Še enkrat iskrena hvala za vse!
Vaš
P. H. Barre
M. J.
Asvanski jez in elektrarne zgotovljene
KAIRO, ZAR. — Včeraj je bil spuščen v obrat zadnji, 12. generator v novem Asvanskem jezu. S tem je gradnja jezu in elektrarn na njem končana.
Ogromne količine električne die naj bi služile industrializa-dji Egipta, jez pa bo omogočil ;udi povečanje namakalne po-/ršine Egipta za do ene tretjine.
MALI OGLASI
V najem
Lepo 3-sobno stanovanje, zgoraj, se odda odraslim ali dvojici na 1369 E.. 53 Št. telefon 391-1863.
-(141)
*	* 'A
dobijo delo
Help female — Cook
Cooking and dishes, lunch, in cafe, from 10 a.m. to 2 p.m. Experienced and fast.
Call 361-8997
(x)
Delo za žensko
Zaposleni par išče žensko srednje starosti, ki razume angleško, za lahko hišno delo v 3-sobnem stanovanju. Kličite 761-6646 po 6:30 zv.
—(139)
F blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČIM IN STRIC
Frank Philips - Filipčič
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. julija 1967
Tri leta sta v žalosti minili odkar smo v tugi se ločili.
Tvoj smrtni dan-boleč spomin— dan naših težkih bolečin.
Daj mu, Gospod, svoj večni mir, naj večna luč mu sveti, neskončne si dobrote vir, daj vsem nam srečno umreti.
Žalujoča soproga FRANCES IN DRUŽINA
Cleveland, O. 22. julija 1970.
.
MA1J OGLASI
Pohištvo naprodaj
Orehova pokončna piano, orehova okrogla miza, buffet in 8 I stolov za jedilno sobo in drugo. ! Kličite po 6:30 391-5341 ali 381-9423.
-(140)
- V.,- f,	.. ........
:	-2i
i,
SPOMIN NA ŠTAB,E DNI — V tejle stavbi v Fanta Fe.. N.M., je shranjena moderna umetnost. Po zunanji podobi spominja zgradba na špgnske misijonske cerkve, ki jih je v New Mexico še vedno precej ostalo, pa četudi španske in mehiške oblasti tam ze dolgo, dolgo ni več.
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj na 981 Addison Rd. Kličite HE 1-0160.
(140)
V najem
na E. 61 St.; tri sobe zgoraj, pripravno za dvojico ali ena ali dve ženski. Kličite po 6. uri zv. 475-2644
(mwf-x)
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE ■UMRLA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MATI, STARA MATI IN TAŠČA
mm p&pesh !
ki je odšla v večno življenje 22. julija 1968 leta
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam. v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj!
Žalujoči:
BLAŽ — soprog
HELEN MUSIL, ANNA SKUDNIK — hčere
EDWARD, JACOB — zeta VNUKI IN VNUKINJE OSTALO'SORODSTVO
Cleveland, O., 22. julija 1970.
AMERIŠKA D.3M0VINA,
IZ

^ L UIS GOLOMA:
i
5 MALENKOSTI
\
S
rjrjrjrjrjFMle
Ampak — in prikazala se je tobačnica iz rogovine, da postreže prstom patra Cifuenta z ogromno množino duhtečega tobačnega prahu — ampak, da naj bi on, pater Cifuentes, svetoval markizi, da se vda—? Naj senor markiz pomisli, da ga markiza ni vprašala za svet in da je prvi pogoj za pameten nasvet ta, da ga kdo želi...
Jakob je odprl usta, da bi odgovoril, tistikrat pa je prišel na dan zeleni robec patra Cifuenta, okrašen z modrimi in rumenimi štirikotniki — in pater je nadaljeval, da misli... da je slišal ... da se mu zdi verjetno . •., da namerava senora markiza odpotovati iz Biarritza in da je najpametneje, ako se markiz obrne na senoro markizo de Villasis, njeno veliko prijateljico, razsvetljeno, čednostno žensko, na njo mu bo rad napisal priporočilno pismo, da prevzame zadevo in jo uredi.
Stric Frasquito je med vsem tem pogovorom ostal v sobi — to neolikanost je rodila njegova silna radovednost. Sedaj se je tudi on vtaknil vmes, češ, da ima pater Cifuentes, njegov nečak, čisto prav in da je za njegovega nečaka Jakoba res najbolje, ako se obrne na njegovo — stričevo — nečakinjo, markizo de Villasis, kajti česar tista ne doseže od njegove — stričeve —
CHICAGO, ILL.
BVSINESS OPPORTUNITY
40 flavors ice cream and carmel corn shop. $15,000. Busy location in front of 3 high schools. Owner.
278-2820	1424 W. Division 4
1	(139)
MOTEL for lease or for sale — 8 unit and Ivg. qtrs. All furn. Adjoining restaurant comp. fum. and Gift shop. This motel and resturant is on a cor lot. Busy hwy. overlooking Lee’s Ford Dock on the beau, waters of Lake Cumberland. One of the fastest growing communities in the heart of central Kentucky. Priced to Sell. Owner.
PH. 606-678-5581, Sommerset, Kentucky
(139)
REAL ESTATE FOR SALE FARMS
ILLINOIS
40 ACRES Wooded Land for bldg, sites. Nr. Morris, 111. Various other size farms in Livingston and surrounding counties. Call 815-584-3008 or after 5 p.m. 815-584-3169. Frank L. Smith, Agcy. Dwight, 111.
(139)
nečakinje, markize Sabadellove, tega nihče na svetu ne bo dosegel, najsi je njegov sorodnik ali ne . ..
Jakob je nekoliko pomislil; sklenil je na tihem, da naglo napiše svoji ženi pisemce, da jo odvrne od nameravanega potovanja, priporočilno pismo na markizo de Villasis je pa tudi sprejel, in poslovil se je od patra Cifuenta. Imenoval ga je “don Gregorio”, dosledno in s poudarkom se je izogibal besede pater in mu je vedno rekal “senor”-Pater Cifuentes je spremil oba plemiča do vrat, roke v rokavih. Ko sta izginila v vozu, je zamrmral o nečaku svojega strica in o svojem stricu:
“Prava podoba sveta! Neumnost podpira pregreho.”
In brez odloga je pisal markizi de Villasis. Razložil ji je Jakobove namene. V tem se je njegovo pismo popolnoma strinjalo s tem, kar je bil pisal Dio-gen. Prosil jo je, naj na vsak način prepreči, da bi se sešla Elvira in njen mož, da je ne bo mogel varati; naročil ji je tudi nujno, naj temu nesrečnežu enkrat za vselej prežene skomine po ženinem premoženju, da ne bo oškodovan nedolžni sinček.
Seveda markiza o tem pismu ni ničesar omenila svoji prijateljici. Kakor izkušen zdravnik porazdeli močno zdravilo na majhne požirke, tako ji je polagoma razložila resnico-
Razburila se je Elvira in vsa se je tresla. Ponudila je prijateljici Jakobovo pismo; ta ga je pazljivo prebrala in ga molče vrnila.
S solzami v očeh jo je vprašaje pogledala Elvira.
Villasisova pa je počasi odmajala z glavo.
“Turek si, in ne zaupam ti...” Uničena je sklonila glavo Elvira. Te besede so ji na mah razrušile prelepe gradove, ki jih ji je sezidalo hrepenenje in upa-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
3 Sty. Brk. — 12 units, new gas ht. -f storms & screens. Vi blk. to L Exc. cond. Off street parking. $58,500.	631-6178 or 825-2642
(139)
PALATINE — 3 apartment building & utility rm., 4 car garage. Live in 5 rooms, let rent pay mortgage. Owner. $30,800.	358-9465
(139)
nje .. - Dve debeli solzi sta se ji utrnili in boječe je zašepetala: “Toliko sem molila, toliko prejokala ... !”
“Je res. Pa on je že toliko lagal, tolikokrat varal... !” “Bog lahko stori čudež!” “Človek pa se lahko ustavlja milosti božji!”
“Upam, da ne!”
“Bojim se, da je tako!”
“Pa kdo ti to pravi?”
“Odkod pa imaš ti svoje zagotovilo?”
Elvira je zaihtela. Začutila je z vso silo potrebo, da se oklene prijateljske roke, da s& razjoka na prsih zveste prijateljice-Markiza de Villasis jo je objela, jo pritisnila na srce in jo poljubila na čelo. Z rahlim in prisrčnim glasom ji je govorila, kakor se govori ubogemu, zapuščenemu otroku. Elvira pa je vzdihovala.
“Kaj naj storim?”
“Beži odtod!”
“Kam?”
“V Lourdes! (Lurd) V bližini presvete Device počakaš, da mine vihar.”
“Pride me iskat!”
“Ne pride! Jaz ga zadržim!” “Pa če bi bilo res, Marija!”— Znova se je oklenila Elvira svojih upov. “Kaj pa, če je njegovo kesanje resnično ... in jaz bi ubožcu zaprla vrata.. •!”
“To bom hitro spoznala! Pa ti ga pripeljem v Lourdes in prišli bomo vsi trije, on, sinček in jaz. ..”
“Aj, Alfonz! Ubožec moj! Kaj naj pa z njim storim? Ali naj ga vzamem seboj?”
“Ne, pusti ga v zavodu!”
“Oh, ne, ne, tega ne! Prišel bi oče pa bi mi ga vzel! Dušo mojo! Kaj bi bila jaz brez njega! Umreti bi morala! Umrla bi!” Misel na ljubljenega sina je prevzela ubogo, oslabelo ženo, strla njene zadnje moči, teža njene dušne boli jo je podrla— lotila se je je onemoglost.
Markiza ji je dala gorke juhe in požirek krepilnega vina in
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal, Seje so vsaki drugi mesec.
polagoma so se vračale Elviri moči.
Napravili sta načrt: še tisto noč bi naj odpotovala Elvira v Lourdes; mademoiselle Carmag-nac naj bi jo spremljala, poštena senora, odgojiteljica markizine edinke. Markiza je narekovala Elviri pismo, ki naj bi ga dobil Jakob, ko pride v stanovanje svoje žene. Pisala mu je Elvira, da jo važni opravki kličejo iz Biarritza, da pa je pooblastila markizo de Villasis, naj v njenem imenu uredi vso zadevo in da se strinja z vsem, kar bosta določila.
Skupno sta obe senori zajtrkovali v vili markize de Saba-dell- Elvira je izročila prijateljici več papirjev in listin, da bi jih Villasisova imela pri rokah, ko se bo pogajala z Jakobom, in odšli sta skupno v Guichon, selo med Bayonno in Biarritzom. Tam so se bili naselili jezuiti, ko jih je prevrat na Španskem izgnal iz domovine, in so otvorili majhen zavod. V njem je bival tisti čas Alfonsito Tellez.
Elvira se je poslovila od sinčka, ne da bi mu povedala, da odhaja. Pater rektor je prav dobro poznal Elvirine razmere in je obljubil, da razen markize Villasisove nikogar ne pusti k otroku, dokler se ne vrne mati. Dve uri pozneje sta se prijateljici poslovili na železniški postaji.
Žalostna se je vrnila Villasisova v “vilo Marija”; naročila je, da nikogar ne sprejme.
Zaprla se je v sobo in je dolgo v noč prebirala Elvirina pisma. Napisala si je za razgovor z Jakobom načrt in si ga razdelila na več točk.
Drugi dan je zgodaj vstala, je šla v cerkev, je bila pri dveh sv. mašah in je pobožno prejela sv-obhajilo. Kot modra žena si je prejšnji večer pripravila orožje, kot močnoverna žena pa si je danes poiskala v sv. obhajilu milost in pomoč božjo, da zmaga
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik: Anton Zak, podpredsednik Eddie Kenik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV A.IC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: John Troha, Preds., John Adams, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., Ray Bradač, Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Henry Bokal, blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar Tony Časar Jr., tajnik Al Marn 681-6650, gospodarski odbor Joe Lipovec, Tony Godec, August Dragar, nadzorniki: Edward Kocin, Mary O’-Kicki, Joe Somrak Sr., pomočniki Frank Hren, Frank Kocin, Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, poslovodja John Kolovich 681-9675.
Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml. in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6301 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; taj-. nik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajpik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki:	Frank Cenkar,
Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Edi Voider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpred-
sednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd„ Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seja vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: EN 1-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Joško Yerkič; II. pod-predsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joško Jerkič, Louis Dular, in L. Sajovec.—Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane oC 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI
V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61 st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Janez Arko, blagajnik, 1835 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 60608; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi. 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež,
starosta Janez Varšek, tajnica iD blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E' 61 St. Cleveland, O. 44103, načelni)! Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Mi* lan Rihtar, Janez Varšek, Franc® Tominc, Marija Rihtar.
RALINOARSKI KLUB
Predsed. Tony Novak, 1. podpred-sed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Žavbe. poročevalca Mary Božič in. Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd-Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Anton Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St-tel. 432-2572, blagajnik Ivan Goričan. Odborniki: Karl Gumzey, Karl Valenčak, John Kustec, August Pintarič, Branko Radej, Angela Radej, Frank Kotze, Maria Kotze, Kondrad Peklar, Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar, Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik; gospodarja Tone Zgoznik, August Šepetave, kuharici Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Mark« Antloga.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J-Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; pod* predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Košir, podpred. Louie Lobe, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik John Ambrožič, odborniki: Josie Kamin, John Vidmar, John, Štempihar, Peter Jančar, Ciril Selan, pregledniki: Miro Odar, George Švajger.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 5-M-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnik; aospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsed. Frank Beck, tel. IV 6-5170, podpredsed. John Truden, taj. Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Avenue.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevar, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak.
HELP WANTED
ST. ELIZABETH’S HQSPITAL WW& (	in CHICAGO, ILLINOIS
'i	offers excellent imniediate openings for
j, \	\	REGISTERED NURSES
\ , LICENSED PRACTICAL NURSES 376-Bed J.C.A.H Hospital
All shifts, good starting salaries plus differentials.
Excellent employee benefits. Write, apply or call
Personnel Department
1431 N. Claremont Phone: (312) 278-2000 before 5 PM
(near Western and North Ave.)	(140)
WONDERFUL OPPORTUNITY y	in CHICAGO, ILLINOIS
PHYSICAL THERAPIST
(registered)
Staff position available in. modem physical therapy department under the direction of chief and consulting physiatrist. Day hours and occasional Saturdays.
Excellent starting salary and employee benefit program.
Write, apply or call (312) 278-2000 before 5 P.M. PERSONNEL DEPT.
g .	5 ST. ELIZABETH’S HOSPITAL
1413 N. Claremont ’
__________Nr. Western and North-Ave., Chicago, HI. (140)
NEOBIČAJNO DREVO — Figovo drevo se je prvo vrastlo v palmo v Floridi, pa se nato prerastlo in pognalo samo globoke korenine. Palma je ostala v sredini kot nekaka opora figovemu drevesu.
v boju.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev