347. številka Trst, v četrtek 15. decembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične številke prodajajo po 3 novč. (6 stotink) v mnosrih tobakarnah v Tr^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in naročhe sprejema uprava lista „Edinost", uliea Glerjrio Galatti St. is. — l"radne ure so od 2. pop. do zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 11*7. itiost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece (J K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. PtoSno-hranilnieni račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Iz Irkufska. PARIZ 14. »Agence Havaje perona »'anes it Irkutska : Bajknisko jeiero še ni zmrsmlo. Na obbajkaisk. železnici vozijo Fe-daj le tovorni vlaki. Tukaj vUda estra zima. Številni novi voješii transporti odhajajo proti jugu. Ena ruzložeaa torpedjvka je b.la preko Irkutska odposlana v Vladi-voitok. Osoda nemškega in francozkega atašeja — Japonske torpedovke v Severnem morju. PARIZ 14. »Echo de Pariš« je priobčil dve f imi nekega v Londonu živečega rmkega tajnega agenti, ki je isii baje odpo-elal poveljniku cesarskega glavnega stana, generalu Hessf. Ojoenjeni tajni agent se je vt hotapil v okolico londonskega japonskega odposlanca. V prvem pismu se pripoveduje, da je japonski odposlanec prejel dne 28. avgusta poročilo, da je džunka, na kateri j frti francoski in nemšn pomorski atalč bežala iz Port Arturja, zapazil neti japonski križar. leti je ukaza', džunki, naj se ustavi, a džunka ni v temi razumela signalov ter je vožnjo nadaljeval*. Neka japonska torpedovka je pa džunko zasledovala ter večkrat * anjo vđirelila. Džunka je stisnila jadra. Enjap nski častnik je prišel na to na džunko, kjer je videl, da sia bila ustreljena dva kitajca in uemški vojsšii ataše. Poveljnik japonsiegi kr zarja je na t) ukazal, naj se džuika s iVanejzkim atašejem pogrezae. V drugem pismu se pripovedu e, da so štiri japonske torpedovke z deloma angltž to posadko skupno z r bisiimi parniki, ki so j h imeli preskrbovati c živili in premogom odp n e meseca oktobra od ang'ežke obale, da napadejo baltsko brodovje v se^enfem morju. Tem povodom sta bili dve japonski torpedov k i p< gteimen. Viharni prizori v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 14. V zbornici je bilo že na vse zgodaj živahno. V noči se je ti z širila vest, da namerava vlada uprizoriti novo iznenađenje ter da je liberalne poslance ob.e-tila, da se to cb 6. uri zjutraj vršila seja. Veltd tega se je že pred 0. uro zbral ea del pozicije v klubove m lokalu Bnffv je\e frtrenke. Navzoči so bili tudi Jubj in Teodor Audraa^v ia gr. f Apj-»ouvi. O 1 tam te podali v [ariamentao palačo, bj^r je bilo i b 6. in pol uri z^utrai zbranih že okolo 1' >0 poet unce v opozicije. Od vladno stranke ni bilo nobenega. Opczicijocalni poslanci ho t-e takoj podal: v zbornično dvorane. Posl. Nessi, Nik'a, (iabacvi in drugi »o zasedli pieised-nisTo tribmo. Že p> no5i fo iz dvtrjoe od PODLISTEK. stranili razbite kose pohištva, tako da je bila dvorana brez ministerskih Bede zev in pisalnih miz. Tudi zakoniki, ki so ticer bili na mizi v zbornici, to bili odstranjeni. Vse ulice, ki vodjo do parlamenta, je zasedlo redarstvo BUDIMPEŠTA 14. Ćieni liberalne stranke so se zbrali ob 9. uri v klubu ter so te okolo 9. in čs-trt z ministerskim predsednikom grofom Ti-z> in rtiioistrom za deželno brambo na čelu podali korporativno v parlament. Oočinstvo j« m n storskemu predsedniku priredilo na ulici živahne ovacije. Proti 9. iu pil uri je 10 do 12 opez -c jcnalmh poslancev z »sedlo predsedniško tr,-bino v dvoraoi. Cieni opczicije, ki so bili navzoji v dvorani, so se živthno razgovarjali, kdo da bo na današnji s«?ji predsedoval. Poslanci, ki eo bili na tribini, 83 izjavil-', da rettnejo toliko či-a na svojem mestu, dokler ne bo gotovo, da ne predseduje Peiczel. V tem času se je v dvorani pojavil posl. Gulna (narodna stranka) ter je izjavil, da bo predsedoval eden podpredsednikov. Med tem so počasi prihajali v zbornico poslanci liberalne stranke. Njim na čelu je korakal gre f Teodor Andraž v, ki se je obrnil na člene opozicije ter dti častno beeedo, da ne bo predsedoval Perczel. Opozicija naj torej zapu-ti predsedniško tribino, kar j 3 ista tudi stoiila, ko se jim je zagotovilo, da ne bodo tribine ščitili zbornični stražarji. Mtd tem so pr;šli ssoraj vsi poslanci liberalne stranke v zbornico ter eo se podali na svoja mesta. — Nekoliko pred 10. uro to prišli v dvorano ministr*, njim na čelu ministerski predsednik ter so se p.dali v prre sedež* na desnici med dru^e poslacc?. Točno ob 10. uri je prišel podpredsednik .Jakabft/, tsr je ob obči t šini otvoril sejo in dal ministerskemu predsedniku besedo. Miaisterski predsednik je zbornici priobčil da je d3spelo Najviše rečno pismo ter je prosil naj se prečita ter odpcšlje potem magnatski zborn c . Zap!sn:kar je na to pre-č tal kraljevo pisno, s katerim je sklican drža?ni zbor v čitrto zasedanje na dan 13. t. m. Podpre issdn k Jakal ffy je priubč 1 nato, da je bilo Najviša loSno pismo, ker so nihče ni pr javil za besedo, sprejeto na zaanje. Predsednik je izjavil, da'je četrto zasedanje otvorjeno ter da se bo prihodnja seja vrnila jutri ob 10. uri predpoludne s alede Č m dnevnim redom : Volitev obeh podpred sedaikov in «» zapisniktrjev, kves>torja in raznih odsekov. Z bor n ca je pritrd la predlogu predsednika. Po Ipredsednik je izjavil, da je zapisnik overovljen, ker ni b io nobenega ugovora ter da je seja zaključena. S^ja se je vršna popolnoma mirno. BUDIMPEŠTA 14. Predsednik zbori.ics Perczel je obulcl na influenci ter ni mgel priti v zborn co. Brzojavne Vesti. Cesar na ruskem poslaništva. DUNAJ 14. Cesar je danes osebno na ruskem poslaništvu .zrazil vdovi Kapnist svoje sožalje na smrti poslanika. Cesar se je mudil v palači četrt ure. Požar. MINNEAPOLIS 14. (Severna Amerika) Včeraj je v mestnem okraju, kjer je sedež male trgovine, izbruhnil velik ogenj; tri osebe, med temi dva gasilja so našle, smrt v plamenu. Obsojen na smrt. DUNAJSKO NOVOMESTO 14. Štiridesetletni kajžar Ivan Kobl, ki je zavratno umoril svojega očeta, je bil danes obsojen na smrt na vislicah. Morilca ministra Pleveja obsojena. PETROGRAD 14. V pravdi proti morilcema ministra Pleveja, je bil Sasonov ob-sfj-n na dosmrtno, Siborski pa na dvajsetletno ječo. Razprava sa je vršila v popolnem redu. Orožen vihar na škotski obali. LONDON 14. »Dai'y Chronicle« poroda, da je na škotski obali razsajal grozen vihar. Parni s »Nar« iz Gla?go\va se je po-greznil; deset mož je baje utonilo. Govori fe, da ee je ponesreč.lo še več drugih ladij, vendar ni utonil noben Človek. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avg-uata Šenoe. — Nadaljevat in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—6. VIII. — Kume Gjuka ! je rekel drugega jutra kapiteljski etražar grobokopu stolne cerkve ko sta si oba v krčmi grela dušo s časic» žganja, to ti je bila huda noč. Ziv naj ne bom, ako nisem videl sam na te svoje oči, k-.ko okolo cerkve leti vragova vojska na konjih. — S)-li bili t> vrag , tega ne vem, je zmignil grobokop z rameni, ali nekaj je bilo Ko sem zjutraj prišel na grohje, da ste pij« m grob za Dobro Prislinovc, opazil sem Iciko se na vsa strani v snegu meša sled konj n ljuJ j. Hm, m.slil sem tam pri sebi, fcaka batalija je bila tu po noči ? pak sem povedal to kinon ku Lancelotu. A veš, kaj mi je rekel ? opil. — Kaj? — Di s. m oael. — Ah ! — In da sem se bržkone — Ah! — Sedaj pa veruj svojim zdravim cčem, če gospo ia nočejo. — Naj le mene vpraša. Pravim črna vfjska na krnjih. Naj ne bom zdrav, Če ne. Ali Pr šlinka je umrla, sirota I — Da, pri kanoniku, Grginem stricu. Došla je vrsta, nanjo, preminola je, danes poj de pod zemljo. — O tej Prš: nki 83 govora čjdce reči med ljudfetvom. Nekake vražje h storije eo to. Ali mu je b.la zakonska žena, ali ce, to vedi Bog ! — Tudi jaz ne vem, kume stražar, pa tudi ni dobro praševati o tem. Grga je vrag, a vraga klicati, ni d< bro. Ali, odkar S3 jo naši oteli pri »popovskem t urnu«, ni jej bilo sledi pol lete. Kasneje so jo videvali v Grgini bis:. Zahajala ni nikamor, razun k zgodnji maši k fratrom. In dete je porodila, ali je Delovanje pol. društva „Edinost5 t miiiolem flrnštreiiem letu. (Poročilo tajnika dra. Frana lirneić-a). (Z vršetek.) Da smo to dosegli, imamo se zahvaliti našemu neutrudijivemu in neumorno delujočemu g. odv. dr. Ga tivu Gregerinu. Gospod dr. Guttiv Gregorin se peča že čez 20 let s t ;m vprašanjem. leto ga *t;ne jako mnogo materijalnih žrtsv in izključno le njegovemu trudu, njegovemu rodoljubju in njegovi požrtvovalnosti te moramo zahvalit', da smo iz-vo^evali tako lepo zmago nad ooit m sovražtvom naših nasprotnikov in nad znanim sovražtvom avtt'ijske birokracije naeproti našim kulturnim željam in potrebam. Radi tega b;di mu izrečena najfskrenejša zalivala ! S tem pa ni nikakor rečeno, da je slovensko tržaško vprašanje že defioit vno rešeno. Ne, in nikakor ne! Z omejeno razsodbo je le naloga olajšana nsm — in vladi ! Ce bo ta hotela biti nepristranska — je tudi situvacija popolnoma spremenjena, ker sedaj jej je upravno sodišče z večkrat omenjeno razsodbo ja«no pokazalo pot, po kateri mora hoditi ! In nsše trdno prepričanje je, da ni daleč Čas, ko bo v Trt tu otvorjeno za Slovence pot rebno š;evilo slovenskih šoli umrlo na porodu ; jaz eem je zakopal. Od tedaj je bilo zlo. Po noči se je čulo, kako Grga Dobro tepe, a ona kriči. Slednjič mu je utekla in pribtžala h kanoniku, Grginem stricu, ker je stari pazil nanjo kaker oče na svojo hči. Prekasno je bilo. Nosila je že smrt v sebi, a včeraj jo je našla. — Ej ! Bog! Kaj vsg fe g >di na tem svetu, pa tudi med goB{ odo, je zavrtel nočni stražar glavo. Šs eno čsšico, kume. — Pusti me na miru v. gosjuJo, je vt kliknil grobokop, slabši so, nego kateri nas božjih siromakov. Dobro žganje ! Hm ! Hvala! je rekeLgrobokop, privzdignivsi se in obrisavši si z roko osivele brke. Z Begom ! Idem na grobje. Ravnokar zvoni, s?dai prinesejo Dobro. — Z Bogom, grobokop ! je odzdravil stražar, povesivši glave. Strne č v mizo ;e začel razmišjati, ali morejo duhovi ali vragovi puščati za seboj sled koajsko. IX. Zima je minola in došla je spomlad. Zidnje sledi snega bo se umaknile t vrhov, V začetku tekočega leta bila se je porodila ideja italijansko-slovenske sloge. S tem vprašanjem začeli so se pečati ne le posamični italijanski in slovenski čas niki, marveč je ta ideja prodrla ce <'» med zastopnike rečenih narodnosti v posamičnih primorskih deželnih zborih in celo v parlamentu na D.maju. Vsled tega sklicalo je pel. društvo »Edinost« na dan 27. marca t. 1. v »Narodnem domu« v sv. Ivanu javni shod v svrho, da tudi tržaški Slovenci označijo svoje stališče nasproti tej ideji. ProBtrana dvorana »Narodnega doma« bila je polna občinstva, ki je pazm sledilo posamičnim govornikom in ta in tam dajalo izraza Bvojemu mišljenju, oziroma pritrjevanju in s tem pokazalo, da vlada popolno soglasje med našimi vodilnimi političnimi krogi in narodom. Zborovalci so potem enoglasno vsprejeli resolucijo, da tržaški Slovenci sicer s simpatijo pozdravijajo poskuse za spravo med Slovani in Italijam", da pa zahtevajo, da mora biti predpogoj vsakemu pogajanju odkrito priznanje popolne narodne in politične enakopravnosti obeh narodnosti na Primorskem, vsled česar zahtevajo, d i se v prvi vrsti uredi skoraj popolnoma zanemarjeno šolstvo v Trstu, Istri in Goric'. Ia sicer tako, da bo tudi slovanski narolnos i duna možnost za vzgajanje svoje mladine na ljudskih in sreinjih šolah v materinem jez k i, in pozivajo napoeled jugoslovanske poslance, naj privole v ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu le ped pogojem, da bo isto ctra-kvističao in da dajo Itabjani garancijo za to, da se prej omenjena popolna enakopravnost tudi v praksi res izvede. Razun tega pečal se je odstopajoči odbor v svojih mnogoštevilnih odborovih sejah in pogovorih z najraznovratnejšimi potrebami tržaških Slovencev na kulturnem in političnem, gospodarskem in socijalnom polju. Ce pa ni imel vspeha povsodi, to ni njegova krivda, ampak krivda neznosnega ziatama in je to posledica dvojne mere, ki jo n^ša vlada rabi v postopanju z rEzaimi narodnostmi na Primorskem. Novemu odboru želim od frca boljših vspehov ! O položaju v Avstriji. Oficijazi in kar je ž Djimi Borodnega so si priredili prav komoden način, po kat9rem bi hoteli uveriti svet o nepomembnosti do godka v proračunskem odseku. Svet naj bi verjel, da veliki poraz, ki ga je doživel dr. Kiirber, ni bil — nikak poraz. Način pa, ki so si ga priredili, je: bagateliziranje in smešenje avstrijskega parlamenta. Kdo je ta parlament? To je zbornica, ki že sedem let nič ne dela, ki ne vrš: svoje dolžnosti, ki se je sama izključila iz oblastve nih faktorjev države ! Takov parlament naj bi vplival na razvoj dogodkov ! Ne, parlament je mrtev, uprava države pa živi. In tisti, ki a mepto belega mrtvila se je prikazavalo zelenilo po gorah požežkih. Toplo pomladanje solnce je prebudilo travice, pisane biljke, a na vejevju so se razvijali čopki v listje. Glasna ptica pevka je kkratu zapevala v pozdrav novemu življenju prirode; vsa je sijalo in cvelo, vse je žvrgolelo, vee se je živeje gibalo od miline novega preporoda zemlje ; topla struja življenja se je pretakala po žilah rastlin in ljudij. V starem mestu Požegi je bilo nena vadno hitanje. Tihi in mirni s'anova'ci kraljevskega mestesa so bili bolj vzburjeni, nego kedaj ; meščani so govorili važno in resno, meščanke pa so ugibale do sitega. Ali imeli so tudi radi časa govoričiti in ugibati, ker kaj tacaga se v Požegi ne dogaja vsaki dan. Vsako dete je vedelo, da pride v mesto se Bvojo materjo Jelisavo kraljica Marija, da ju bo spremljal mogočni Gospod Nikola < lor-jan-ski palatin kraljevine Ogrske. (Pride še.) so živi, imajo prav. Zato ima tudi dr. Korber prav, da se ne umakne pred sklepi takega par'amenta. Ako bi parlament vršil svojo d žn st, potem b: b:li njega sklepi obvezni ne le za parlamentarno, ampak tudi za kako uradn:ško ministerstvo. lako argumentirajo oficijozi po poklicu in najeti — c finijom i zakotni pisač', da bi vzbudili videz, kakor da je najjasneja stvar na svetu, da je ekzietsnca ministerstva Kor-berjevega vae, volja parlamenta pa nič. Da je avstrijski parlament še nekoliko Ad 2. Izvajanje japonskega načrta — porušenje obeh ruskih pristanišč, da hi baltiško brodovje ne doblo nikakega zavetja — ostane brez nade do vppeha, dokler se držiti posadki v Port Arturju in Vladivoatoku, in razpade v nič, ako se Japoncem ne posreči, da še pred dohodom baltiške flote vzamejo obe trdnjavi. Ali v to je za Japonca že — prekasno. Ni več časa in ni več potrebnega števila sil. Ad 3. (Okupacija Koreje in Mandžurije od strani Japoncev in združenje vse rumene manje vreden, nego — male, to je že tei.raBe proti Ru3om). Japonska ofenzivna ar Kdo bi mogel oporekati temu? A vprašanje mada nikakor ne more rešiti te naloge na je, kdo je p:> velikem de'u s:>kriv, da je ta parlament zešel na kriva | ota, ki vodijo v anarhijo ? Kdo je kapituliral pred najneopra-vičenejo revolucijo, kdo se je vfetrašil nemšk;h groženj ? Ni-li bil tudi — dr. Korber, ki je podpisa ti&to nsredbo, ki je bila v začetek sedanji anarhiji? Vlad*, ki je sramotno kapitulirala pred revolucijo vojske krivičnikov in nasilnikov z odpravo jezikovn h naredb, je kriva, da je naš parlament takšen, kakor je Vrgši mrvo pravice, dane češkemu tarodu, v žrelo nemške obstrukcije, je vlada na eni strani razpalila samosveat in objestnost do blaznost , na drugi pa ogrenila in ogorčila duhove do skrajnosti ! In ali ni bilo tudi vse pozneje postopanje ta vlade do danes tako, da je še bolj podžigalo nemško objestnost in vekšalo ogorčenje na drugi strani ? Vlada je neprestano delala Nemcem obljube in jih — vresničevala, Slovanom pa je tu pa tam tudi delala obljube, ali držala ni — nobene. Položaj je torej tak, da Nemcem ne more biti ležeče na saniranju parlamenta, ker ob saniranem parlamentu ne bi zamogli biti oni gospodarji kakor do sedaj. Slovanom pa bi bilo eaniranje brez zadoščenja za pretrpljeno krivico še cslo na moralno in materijalno škoio, ker bi vzbujalo mnenje, da nemška obstrukcija zmore vse. slovenska pa nič. Tako je torej danee, da imamo kao3, iz katerega ni izhoda nt do prem rja med strankam'. Oficijozi naj tjrej nikar ne bagateliziralo tatra parlamenta, ker s tsm obsojajo le vlado, ker ona j9 tista mtt', ki je v grefcu, v svoji krivičnost:, v svrj; nemški pristranosti, spt »"eia sedanje zastrupljene odnošaje v avstrijskem parlamentu. sedanji operacijski črti, ker je 8.) od vseh možnih napadalnh potov izbrala najtežavne jega in najdaljšega, in se je b.) vrhu tega dala od maneverskih napadov nasprotnika zavesti še v to, da je svoje sile takoj po izkrcanju tako raztegnila v tri velike skupine — Kuroki na cesti Fengčenkvan-L ao-jan, Nodzu na cesti Fenkčenkvan Kajčav, Oku na cesti in železnici Kinčov Kajčav —, da te skupine niso imele nobene prave bojne zveze med seboj. In vsled tega niso mogle ob forciranju gorovja Fenšu,i računati na pravo medsebojno podporo. Tako je bila vsaka skupina, ako se je upala preblizo sovražni črti na gorovju Fenšuli, iznostavljena nevarnosti pred premočjo glavne Kuropatki nove vojske. (Pride še.) Viharji na Ogrskem. Kdor je sledil viharjem, ki so vihrali v ogrski zbornici ves dolgi čas obstrukcije in pa še posebno povodom, ko je večina vsprejela spremembo poslovnega reda, ki naj brzda opozicjo ter prepreča obstrukejo, ta je gotovo mislil, da gradacija ni več možna, da v:Š3 ni več možro v podivjanju parla mentarnih odnošajev. Toda motil se je. Kar je predvčerajšnjem vprizorila opozicija proti vladi in proti predeedništvu zbornice, to je vis:ko nadkriljevalo VBe, kar se je dosedaj dogodilo v ogrski zbornici, teli bogati na viharnih dogodkih. Madjeri so pač narod, s katerim se tudi najsrditeji Teutoni ne morejo primerjat'. Zato so predvčerajšnji dogodki v ogrski zbornici prav odločno postavili v senco tudi najzna-meniteje dogodke in čine obstrukcije v av str jski zbornici. Tu so vprizorili napad na predaedništvo, s katerim v primeri je bilo divjim;e nemške obstrukcijc proti predsedni-stvu Abr-hamovich Kram-r prava id la. Ali kakor rečeno: čitatelji so že izvedeli iz bizojavk. Bilo je ranj.nh na obeh Btra-eb. Kako je dalovala v tej seji brahijalna sila poslatcev, o tem so pričali ranjenci na obeh straneh in priča dejstvo, da se je naslednjega jutra zbornična dvorana prezea tirala brez baržunastih foteljev in brez pisalnih miz. Po noči so bili vee to odnesli iz ker je bilo razbito in potrgano. Husko-japonska vojna. Trst, 14. decembra 1904. Izvajanje japonskega vojnega načrta: njega zmote; kritična razmotrivanja. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) Z oiirom na to, kakor hoče japonsko vo;>iovodstvo prisvojiti si Port Artur, kakor prvi ad 1.) določeni ž»i cilj, moramo reči nehotč : a.) Japoncem nedostaje tiste važne tak-tiTne a s rtt?gične zmožnosti za akomod ra- j dvorane, nje — kj je v naglem p r i 1 a g o- j Obče prepričanje je bilo, da je izključeno, djen j u čisto novemu in n e p r i- ; da bi se 00 tekih degedkih ta zbrrnica še čakovaneau razmerju do na-! sešla. Prišlo je drugače. Tudi ogrska opozi--protaika —, kaker hitro jih puščj na cija ima menda svojo Ah lovo pet >, in se cema p g-jtt v spiš seje obrambeno in napa-'je pričela konferenca vladne stranke, v kateri daln postopa ne, ne cia bi ee menil za tisti je miniBterski predsedoik izrekel gnžujo, ki v miru pr učen , vsikdar enott-anskim raz je menda čudovito delovala na opozicijo. Za mer zrn prikrojeni, takoimenovani normalni slučaj, da bi opozicija dosegla svrj cilj in bi obramb-ni z slem. Nasproti sovražniku torej, z nasiljem preprečila delovanje zbornice, je k: zna urejat svoje postopanje, kakor je naj- zagrozil grof Tisza, da potem tudi vlada in \00 Židov in da so to sami mladi bavi sedaj z vprašanjem, kako močna bi m:ž;Q sposobni za boj. Mi in z nami vsi pravi morala biti indijska armada v slučaju napada, Slovani kličemo tem ruskim židovskim be- ako bi imel sovražnik pol milijona vojakov, gunom : Srečen pot! Kakor onim, ki eo po- Iadija bi z"mogla postaviti ca mejo 1(30.000 bcgaili v London, tako k ičemo tudi onim vojakov s 3f)0 topi in 136.000 mož reserve. diugim, ki beže v Ameriko in ki se zbirajo Indijsko armado, ki bi šla v prvi vrsti v vfjno, bi Be moralo znatni zvišati. Namerava se porabiti za posadko dobrovoljce ter po slati v Indijo vojne oddelke iz Kanade, Afrike in Avstralije. na tisoča v Trstu in na Reki ! Da ni »Piccolo« pred nekoliko dnevi hvalil židovska junaštva na bojišču v Mandžjrji, te bi bili mi omenili teh »junakov«, ki beže na vse vetrove, samo da j m ni treba vršiti ___________svoja državljanske dolžnosti tam, kjer eo ^^ ^ imeli prej polna usta i a polno torbo pri- L/Orna.Ge Vcoll« tožtb proti državi a so vendar udobno živeli Smrtna kosa. V petek po noči je umrl na ramah ruskega naroda. Khkoršaje junake v Pazinu umirovljeni župnik Matej Sup- so se izkazali Židje v Rusiji, take te izka- 1 i n a. Pokojnik je mnogo let elužboval ka žejo tudi v Angleški, Ameriki 11 povBod, kor župnik v Bernu pri Pazinu. Dočakal je kjer je kaj teb »junakov« ! Srečen pot torej starost 75 ltt. N. p. v m. , vsem, ki puŠ33jo domovino na cedilu (Zidjo V Žslcu na štajerskem je umrl tamo- poztajo le denar, nikakor pa ne kake do- gnji občinski tfjaik Ivan Kač. Imenovanje v vojaški stroki. Polkovnik Jurij K 1 i k i c, ki je do3edaj elužil pii 23. brambovskem polku v Zadru, je imenovan za poveljnika brambovskega polka št. 5. v Trstu. Grlasovi o pevskem zboru Nadježde Slavjanski. Reški »Novi list« od včeraj piše : movine ! Stavec.), v času ko iata krvavo potrebuje pomoči VBeh svojih podložnikov ! Ker se pa telo počuti boljše, ko ee očisti golazni — upamo, da bo tudi za Rusijo boljše, kadar odidejo oni krvosesi, ki so le za škodo in nadlego na svetu ! Od sv. Jakoba nam pišejo: Mi, sveto-jakobški Slovenci, si prizadevamo, da bi tek- Nočemo govoriti apodiktično, ker parlamentarno vreme na Ogrskem je tako neza- Nudježda Slavjanski s'edi s svojo družino lepe movali na delu za našo narodno in tudi trtdicije izbornega petja in g asbenega izva- matarijainr» povzdigo. Pri cai imamo bratov-janja, ki ga je zapustil njen pok. oče. Ni torej ščino sv. C rila in Metodija, ki obstoji že čudo, da se je sinoči, vkljub slabemu vremenu, skupilo mnogoštevilno občinstvo v koncertni 20 let. Ta bratovščina vzdržuje močan cerkveni zbor, ki goji tudi narodno petje. dvorani »Jadranske Vile«, željno, da sliai Pred nekaj leti smo ustanovili konsumno ono, ki je znala s svojim zborom povBod navdušiti občinstvo, kjerkoli se je pojavila. V pevskem /.boru so zastopani vsi glasovi, od tankega ženskega soprana in dečjega alta do Bilnega basa, ki zamore znižati svoje grlo do najglobokeje note na glasovira. Za pevanje je vsak glas pointeliran, vsaka niansa se lepo iztiče, vse je pa zlito v eno calino, velike skupne umetaiške vredno&ti. Kako so samo izvedena ona prehajanja cd močnega »fortissimo« na lahki tihi »piano«, ko «-e glasovi sliš jo kakor jek ! To veliko vrlino Nadježdnega zbora je moglo spoznati naša občinstvo najbolj, ko je isti odpeval znani naš zbor »Nočai stražari«. Vsaki odpevani komad je vzbud 1 občudovanje, vsak je poslušalce navdušil ter se je odobravanje vedno ponavljalo, tako, da bo društvo«, ki ima svoje lastne prostore z lepim razteznim vrtom. Po prizadevanju gosp. Valentina Živica smo ustanovili pogrebno društvo, ki ima namen, da je v slučajih nesreče, smrti, svojim členom na pomoč v pokritje pegrebnih trošfcov. Do sedaj je imelo društvo dva taka slučaja in se je dc-tičnima členoma izplačala določena svota. Dotičnika sta se solzami v očeh zahvaljevala na toli potrebni [podpori. V naše »Tržaško pogrebno društvo se sedežem pri sv. Ja-&obu« more vstopiti sleherni v mestu bivajoči Slove uec. I o to je svetovati izlasti vsem t stim, ki imsjo velike družine. To etore tem laglje, ker meječniaa znaša le eno krono. Zdaj šteje društvo do 75 členov, iz jčeaar je razvidto, da se isto razvija in rapreduje. Pojasnila daja g. Fran Primožič v konsum- morali dedeti razne koaaade izven programe, nem društvu pri sv. Jekolu. koncert Nadine Slavjanske. Zanima nje postaja veče :n več*, kar §e kaže v dejstvu, da je bil le3 del sedežev že včeraj iarprodan. Nadejati se je torej najlepše udeležbe, kakeršno zasluži toli izbran in sosebno Slovana Dovzdigajoč program. Opozarjamo še eakrat, di bo tudi na galeriji nastavljenih • "»0 sedežev. — Podrobnosti glede razprodaje vstopnic in sedežev so razvidne iz programa za d?nfcšnji večar. Program za jutrašnji koncert priobčimo jutri, opozarjamo pa že sedaj, da se t odo jutri vstopnice in ssdeži prodajali ob irt h urah in na istem mestu, kakor za današnji. Ruski kružok javlja, da odpade dan?s zvečer pouk ruskega jezika zbog koncerta g.e Nadježde Slavjanske. Seja političnega društva »Edinost« se bo vrš la v soboto, dne 1(>. t. m. ob 9. uri zvečer v pisarni g. odvetnika dr. Grego« rina ter so povabljeni vsi gg. odborniki, da se iste prav gotovo udeleže. Predsednistvo. Imenovanje. p za Velofeko-Opatijo gospodu dru. Franu M a n d i c u, zdravniku v Trstu, v priznanje zaslug, ki si jih je stekel za to občino. Čestitamo iskreno ! Vojaški nabor za leto 1905. OI 15. do -2. t. m. bodo razpoložene v magiatrat-nem oddelku zi vojsske stvari (ulica Muda veccbia št. 2. III. nad=tr.) liste onih tržaških obvezaLcev, ki mora o v letu 1905. na nabor. Razpok žaoe eo v bviho eventualnih popravkov ali spopolni). Celo košček kruha zavidajo sinovi neirs ega edelvolka vsakemu Sovencu, ki 11: če b ti izdajica svojega nareda. Tj m v Mtrboiu je zastopnik »Slavije« zapre sil zi milostno poezijo kaker bivši c. k. eksekutor. Dozcavši t >, je preslula »Marburger Zsi tung« hitto začela z lažniivim in nizkim de-aunr* ranjem, da dot 5n k le ne bi dobil, ns kcšeeka, ampak le mrvica kruha za stare dni. — Nen c se radi bjhajo, da so »edelvel : « ali v-e njihovo postopanje v narodnih bojih je uko n z totno, neitjaino, nehonetco, da pač ce pjšča sklepati iia — plemenitost m;š jenja. Razpis natečaja. Go išii deželni olbor je razpisal natečaj več mefet revizorjev deželne užitaiae na povžitek piva. Pr, šoja se ima vh žiti pri omenjenem deželnem odboru do 20. t. it. v Bratovščina sv. Cirila in Mctodija pri sv. Jakobu bo jmela v ned?ljo, dn^ 18. t. m. ob 4. in pol uri popoludce svoj letai občni zbor, n sicer v »Sokolovi« dvorani, v »Narodnem domu«. Vsi udje in udinje bratovščine so vab Jjen-i na občni z or ; a podpirani odbor se obrača iudi do druz h neudov z ujudno prošnjo, da se blagovolijo udeležiti o jčoega zbora in pristopiti kakor podporni udje k bratovščin', katera ima tako važno a tudi težavno nalogo, skrbeti namreč za slovensko petja v tržaških cerkvah Odbor. Aretovan. Predsinočnjim ob -7. uri je polic, ski ofijijal Jurij Tite v ulici Crosada aretoval 21 irtnega Frana Zorzetiča, doma iz Tr-r ker je isti močno na eumu. da je on izvršil tatvino, kfctero je pred nekimi dnevi prijavila g >spa Ana Malusa, stanujoča v klan?u sv. V da it. 10. Tej gospej je bilo namreč prdd 0 dn'.vi ukraden.h reza h drago cenosti in denarja v skupcej vrednosti 800 Kron. G sjia je tatvino tekoj nasiednji dan prijavila na polic jskem kom sarijatu pri 8»*. Jakoba. Nezgode na delu. Včeraj popoludne malo pred 3 uro je b i zdravnik na zdravni eki p:staji teiefjničnim potom naprošen, naj pride z vozom na Opčine, kier je en delavec težko ponesrečil. Zdravnik je takoj šel, a tam je našel 42 letnega težaka Ant;oa Carnevali, ki stanuje v uiici Torrente št. 40, a dela pri gradnji železnice blizu O^iČin, na katetera je bil padel mej delom vel k kam-n ter mu Etri eno rebro na desai strani. Ziravnik mu je podel i najnujne so pomoč ter ga dal potem odvejsti v bolnišnico. Nagla smrt. Včeraj v jutro je v cerkvi v Barkovijah mej mašo ob 5. uri in pol umrl nagle smrti 73-letni Josip Vitaz, stanu• joči v Barkovijah na št. 131. Tamošnji zdravnik dr. Hannapel je konstatoval smrt, nastopivšo po izkrvavenju. Truplo pokojnegi je bilo prenešeno v mrtvašnico na pokopališču v Barkovljab. Iz »Škrata« : Na izpitu je vprašal učitefj dijaka : Katerega spola je jajce? —Učenec je dolgo časa čakal e odgovorom, a konečno je rekel : Gospod učitelj, tega ne morem vedet .— »Kako to?« stresel bo je nanj učitelj. »Isto mora biti možkega, žanskega, ali srednjega Fpolac. — -»Da«, cdgovoiil je dijak. »Tod* to se ne more vedeti prej, ampak šele, ko se je jajce že i z 1 e g 1 o«. Razne vesti. Odrasla žirafa ima 1 in pol čevlja dolg jezik. V VztOCni Indiji laSunijo včasih silo s slonovo, a ne s konjsko močjo. Motor 22 konjskih moči ima Bilo troje s!onovih moč j. Najveća bronasta soha na svetu je, leta 1»)99. v Parizu vlit spomenik Ludovika XI V. Težak je tfOO centov. Zapuščina kraljice Drage. Prad par dnevi so bile v Londoou na dražbi prodane drago* cenosti in obleka pokojne srbske kraljice Drage. Predmeti so dos?gli veliko cano. Vseslovansko razstavo so otvorili v Cievelandu (Severna Amerika). Na razstavi so zastopani tudi Slovenci. Nekoliko predmetov je bilo odposUn:h na rezitavo tudi iz stare domovine. Molokaj, otok gobavih. Gobava bolezen je posebno lazširiena na havajskih otokih v T hem Oceanu. Zanesli so jo tja Kitajci. Ta bolezen je zelo nalezljiva in neozdravljiva. Radi tegn pošiljajo v e gobave na samot°n otok Molokaj, kjer žive pofo-noma osumljeni. Sadaj se nahaja na otoku lfiOO ^oba vih, možhih in ženskih, ki se zamorejo med eeboj m žiti in ženiti, toda otoka ne smejo nikdar zapu3tit;. Ti gobavi, ki imajo ludi svojo godbo, bivajo v dveh vaseh in strežejo jim usmiljen« sestre. f Aleksander Nikolajevič Pipin. V Pe trogr«dn e umrl znameniti rusKi literarni zgodovinar m akademik A. N. Pipin. Porodil se je lt t h 1833. v Sirttovu. Nekol.ko let je bil pr« frSor ta pelrograjskem vseučilišču pozceje se je pa popolnoma posv« til slovstvu Glavna nj» gova dela so: »Zgodovina ugo slovanskega s!ov=tv»« ter »Zgodov na ruskt ga slovstva«. L^ta 1*97. je Pipin postal aka dtm V. Drugi sueški kanal ? Iz Londona p >ro- čajn, da je neka aDgležka družba odJočda kopati drugi sueški kanal preko euešk'ga poluotoka vsporedno z sedanjim kanalom. T» drugi ktnal imi bit za tri kilometre kri si nego prvi. Lidije bodo plačale luknjo pristojbino. S tem se hoče delati prvemu kanalu kon'inrenoc. Strup v 1 ismu Minislerijslni e\etovalAskold«. LONDON 14. > Mor ni r g Post« poroč iz Š nga a : Ruski križar »Askold« ukrcuje ša vedno premog. L>o pedaj je ukrcal že ti soČ toneiat premoga iz Cirditl i. Sodi se, da bed > rdstranjene dele stroja nadomestili z novimi k madi. Avstrijski državni zbor. DI NAJ 14. V c-fic jcznih krcg.h se go-voii, da t>o državni zbor sklican na dan 2. januvarja 19U5. Demisija španskega ministerstva. MADRID 11. Min ettrjtvo je podalo svojo demisijo. Saški princ na Dunsjn. DUNAJ 14. »Po!. Korresp.« poroča ; Saški princ Ivan Jurij je včerai obiskal ministra zunanjih stvari grofa Goluchc.w ekega. Novi ruski poslanik na Dunaja. DUNAJ 14. Iz Petrograda javljajo, da bo imenovan ruskim poslanikom ca Dunaju dosedanji ruski pravosodni minister Mu-raviev. Namestnik v Kavkazu. PETROGRAD 14. Iz gotovega vira se glasi, da zapusti kavkažki namestnik, kne* Ga) icin, svoje mesto. Njegov naslednik še ni imenovan. Trgovina. Borzna poročil* dne 14. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.C4— 19.06—, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.35—239.75 Francija K 95.10—95.30, Italija K 95.10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50—117.75, nemški bankovci K — — — avHtrifnka ednotna renta R 99.90 — 100.1."», ogrske kronska renta K 98. i0 98.30, italijanalta rem« - 102.s/4 :03.'/g kreditne akcije K 673--67«» — državne železnice I* 647.-- 649 —. Lombarr* h 87.— a9.—, Lloydov«» akcije K 72?».— — 730 — Srečke: Tisa K 324.-326 —, vredit t 479 — do 489.—, Bodenkredit 1880 K 306.— 316 —. denkredit 1889 K 29S.— 30».—. TnrSke K 130 50 do 131.50 8rbskp —.— ^-- Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.V5 100.25 „ srebru 100.2."j 100.^5 Avstrijska renta v zlatu 119.65 119.60 „ n kronah 4°/0 100.35 I00.:30 Avst. investicijska renta 31/,0/,, 91.20 91.20 Ogrska renta v zlatu 4°/0 118.70 11K70 1 „ „ „ kronah 4°/Q 98.1n 98.10 „ 3% 88.85 8S.60 Akcije nacijonalne banke 1629.— 162".— Kreditne akcije 672.75 674.— London, 10 Lstr. 239.37239.35 100 državnih mark 117.55 117.65 20 mark 23.51 23.51 20 frankov 19.06 19.05 10 i tal. lir 95.20 95.20 Cesarski cekini 11.30 11 32 Parlžka In londonska oorza Pariz. (Silpp.) — frarf^zka renta 98 65 9I„ italijanska renta 105.—. špan. ki esterieur 90.45, akcije otomenske banke 592.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železn e —.— Lombardi —— unificirana turška renta 87.70 meniice na London 251.'5 avstriiaka zla'.a rcn 10105 ogrska 4% zlata renta 101.75 Lfinderb»>-—.— turške srečke 127. — par ižk*» barba 12.67 italijanske meridijoEalne akcije 7m0.— akcij t hio Tinto 15.13. Trdna. i. o n n o 11. (fc^klpp) Konsolidiran dol« 871:'/16 Lombardi 3\'s prebio 28 — , špaiaka renta 893 4 i»/ Uianska renta 104V2, tržni diakoet, 23 4 menjict n Dunaju —.— dobouki banke--izplačila bank —.— Trdna. Tržna poročila 14. decembra. Budimpešta Premca j.a april 10 17 dn 10 18; rž za april 7.9i do 7.9-1; oves z* rpril 7 17 do 7.18 ; koruza za maj 7.58 do 7.59. Pftenica : ponudbe srednje ; povpra?e^»n « slabotno, neživo Predaja nekoliko met. stotov., komaj vzdržano. Druga žita mirno Vremr : blago. H a v r t. (JSfiep.j Kava ^aR.ob tuiy a v rage r.a tek. mesec po 50 kg 48 50 frk, za marec 49-. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava fcjantcd «0 f1 average za de<.. b93/4 zn marov 40l/4. za maj 4u3 4 za september 413/4 t d no. Kavu Rio nn> ad < .cco 28—40, na\adna reelca 41—42, na\sdri.— OoncaHać in Meli: p romptno K 68.30 do 69.30, za aepa. K —.— —.—, marec-avg. 68.30 do 69-30. Pariz. RŽ za tekeći mesen 16.65, li v a "snuvar 1F.75 za janu\ar april 17.—, za m rfc-junij 17 40 (mirno.) — P^enca za tekoči m • sec 23.75 za januvar 24.10, za anuvar-april 24.05 za marec-junij 25.— (stalno). — Moka za te koči mesec 31.40 za jan. Hi.65, za januvar-april 32.05, za marec-junij 32.65 (stala»). — Repično clje za tekoči mesec 4o.<5, za januvar 46. i">. za januvar-april 47.25 za mai - avgust 47.—, (mirno.) špirit za tekoči mesec 49.50, za jan. 48.50 za januvar-april 47.75 za maj-avgust 4H.— (mlačno . Sladkor surov 88° uso nov 37'/i-3^— (mlačno) bt za tekoči mef-ec 40" , z« jan 40T/„ za jan april 41'4 za marec-iunij 4i 's irnz urj-la k- j i vee n p e^r I. vrste bla^o po K IOS. »i 11 vrete t»o K 1 >2—10»). Kujčja je bila bolja zbeg ienfjr^ vremena. a I Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni sin, oziroma brat, gospod ^ Anton 6ač danes ob 8. uri in pol zjutraj pre viden sfc svT. zakramenti za umirajoče v 42. letu svojo dobe mirno v Oo spodu zaspal. Zemski ostanki predragega pok<.»j -nika se bodo dne 16. t. m. iz liiše žalosti, v ulici Giuliani št. 7, ob 10. uri predp. prepeljali na pokopališče k sv. Ani. TRST, dne 14. dec. l'.»04. Žalujoča rodbina. Koncertna Dvorana („Jfaro&ni 5om") (Piazza Caserma). Dva velika Koncerta ruskega narodnega vokalnega zbora Nadježde Slavjanske s 45 osebami v staroruski obleki iz XVI. in in XVII. stoletja /. vdeležbo velikoruskega Balalaika orkestra pod osebnim vodstvom NADJEŽDE SLAVJANSKE. 1. koncert, četrtek, dne 15. decembra 1904. Razpored i. koncerta : I. DEL i/vajaii od ruskega vokalnega zbora. I. N. SLAVJANSKA: „Na uztoku, koračnica. 1. „Venec narodnih pesni". 3. IV. pl. Zaje: „Nočni atraža.ri"' (iz hrvatskega). 4. _ „Krakovjan" (plesnu pesem i/, poljskega). 5. Warlamoff: „Rudeči sarafan". ruska narodna. ♦>. „Ej uhnem-4 ruska nar, sloveča pesem „Burlakov" na Volgi. n. DEL. T. Cerkvene pesmi: a) _Oče nas", b) : Dostojno jeu. c) Bortnjanski: Psalm 52. III. DEL. Zbori i z oper: •s. Kimski-Koraakov: „Slava" iz opere „Ni/.egorodci". Dragomižski: ..Kusalka". 10. A Rubinstein: zbor iz opere; „Demon". 11. (Jlinka: „Proslavi seu iz opere „Življenje za carja". Blagajna se odpre »►!> S. uri zvečer. Počete k ob s. uri in pol. CENE: Sedeži od I. do IV. vrste 2 K, od V. do VITI. vrste 1 K ;">u st., od I\. do XV. vrste 1 K. — Vstopnina: v pritličje 1 K 20 st., na galerije (»0 st. — Sedeži na galeriji I Iv. — Sedeži se dobivajo poeensi od danes 14. t. m. (sreda) od v\ d<» 12. in od 4. do 7. ure pri blagajni v „Narodnem domuu (glavni vhod). II. koncert v petek, dne 1<». dec. — (Razpored sledi.) 8 Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih.------- sm- Jlustrovaa cenit Drezulačio ia franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in fapđarij TRST ulica Malcanton štev/. 1 po zelo nizkih cenah. A' O v iiraici it v lAari v naer Levi mmn ulica Tesa Š;: S2 (v lastni hiši.) A. ZALOGA: Piazza Rosam® (šolsko poslopje). Cen«, e-korat-ije rob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in n:t vse tiaeine. Ponarejen les in marmor. Barvanje {M>hi*tva. pmlov iid. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. OSEBNA POSOJILA po 4>V2 in 5° o duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let. Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava Mova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Prodajalnica in iuionljal napoljskih in tuzemskih =9 = testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Pet ronio 2 vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sv-že blago Po^iljau ie na i u od 5 klg. na roche za gospodje (novost!), 1 par boutons iz sirnili briljanta, vrlo zamamljivo! 5 jnx-predmeta, vrlo razdražljivo za staro i mlado, :>o sgodnih dopisnica. te napokon 400 kom. različitih predmeta, vrlo potrebitih za kuću. Sve zajedno sa satom, koji sam toliko vriedi. stoji samo I for. '-»> nč. ciljanje uz pouzeće i!i ako se novac unapred pošalje obavlja. „Bečka centralna odpremna kuća" A. LEBAN, Krakov 76. NB. Sto ne odgovara prima se uz povratak novca natrag. Za božično in novoletno darilo Čudo v ceno! 500 komadov samo za gold. I*s5. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 30 urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna -pila ! s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. i kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura I gumbov iz 370 double zlata za mansete, ovratnik in , prsa, 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava, 1 krasno žepno ogledalo v škatljiei z ' glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 vez. be-ležnica, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja, angl. pisalnih peres in 31)") raznih revi. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1'85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov št. 43. Kdor naroči '2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 'J zavitkih .se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. mmmsmmmmmMrnmm zmr ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufaktur in Drobnarij, bombaževine, justanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itO. vse po najnižjih cenah. imtMMmU e Carlo Schonbcrgcr Prva trž. taMca1 TRST nI. S. Caterina u, II civija Irojačnica Naročbe in plačila po dogovoru Vala ifelebK ino(o?i?24iir. __ na električno moč — Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. lina tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Josip Talamini test - n. Mila Pjeia 13 (flTorišfie) Zaloera ik«MU, lakov, Ačetk, rupičev, aavid- j ne^a in parfnniiM'ga mila, petroleja, Špirita (iestei za go- ' reti. — Jtarvil«, za ćiSćenje viua. ——--- Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeoec. Trst - Carlo Gol don i je v trg tj. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch". W Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga pripniv zji tcx-iti pivo. lastna mehanična delavnica za j 'iprmvljanje -ivalnih strojev, koles, motokole^ itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFCN štev. 1734. Hočete li dolgo živeti in se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežeta, morate skrbeti, da si ohranita zdrav želodec in uredite doDro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpc moč z Germanovo življensko esenco koje -e uporablja z najbelj-im vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju, riganju, rezavici, sabostl, ga7ji u omotici, trganjn, zapiranju, marojdam izlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se užn a mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta esenca prebavo in daja izvrsten tet tako da se s tem r?a največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled od.- ranitve vseh pokvarjenih soko7 v životu, čisti ia esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima j rijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova žlvljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne Brnelo manjkati v nobeni hisi, ker večkrat ž Djo — ko ni pii roki takoj zdiavnižke pomoči — obvaruje resne bolezni Pri kupovanju naj se zahteva le „Germanovo žleljensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu- , iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presega(o na dobroti prave j esence. Znak pristnoti je razviden na vtaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom ' služiti Što većim narilčbawa na veliko, na malo tvrdke: Lekarna pri „Črnem orlu" K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo nhiteli fr-i ..!-<, n L-noi vse naroč' e Cena steklenici K 1 40 ; po pošti se ne pošilja manje od dveh steklenic. Pakovanje -iO st. j ' . . , / , , - po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati prav luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, j JNasa ce biti zaclaca, Cia Slavno općinstvo za-prospekti in navodila brezplačno. " , dovoljimo u svakom pogledu, umoljavaju«- is o Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno da se izvoli osobno ili pismeno obratiti kod : »oročal ter se prepiičal v izvrstnem vspehu. Ivan Visintini. Šunka (gnjai) s kožo 1 gld., brez kože 9-"> kr.. brez kosti - kožo l ^ld. 10 kr.. plečeta brez kosti !H) kr., suho meso TS kr.. slanina S2 kr., prešičevi jeziki 1 ghl., goveji 1 gld. L'O kr., .glavina brez kosti 4"» kr. Dunajske-salame 80 kr., prave boljše 1 ,n"Id.. iz šunke 1 uid. •JO kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr.. salam" it la ogrsko tnle 1 gld. 50 kr. kila. \'elike klobase po 20 kr. Hrinovic in Slivovka pristna liter ui. 1 Pošiljam le dobro blai^o odo kil naprej proti povzetju. JANKO EV. SIRC v Kranju. JAKOB SOTLilE Via de i Bacclii j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na iebelo in drobno. Dr Dosta v ljenje na dom. "mL oooooooooooooooo Oglas. Javljamo slavnom općinstvu, da smo (»tvorili podrum dalmatinskih vina i rakije droparice iz Šibenika od vlastitih proizvoda. U nadi smo, da će se to slavno opeinstvo ]><> preskušal in tudi svojim župljanom ]>r poročal ter se prepnC-al v izvremem vspenu. __ _ __ _ _ _ - TTTTT TTČlTf* Edmund Medeotti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). IYli4.J\.il.Jjiii CC JlULUbll/ Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnim^ zdravili, toda niso imele zaželjenega Gostilnica: vspeha nijedne kot ilermanova živJjenska esenca. Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem. j a | j o hnrjnffl flj ^tlPlljTlT Prosim Vas, da mi zooet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem >'nil.a "Ul^aia Ul U^UL/UIUJ bolnim na želodcu toplo priporočiti. -Moje zdravje se obrača že na boljše. j UIlca "e/e 1 ontebr. O Apoloni j a Haberl. Semrak na Štajerskem. QQQ OOOOOOOOOO QOO Podrum : ulica Ghiozza br. nj „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI Fodružnloft v Celovou. Kupuje in prodaja tu vrets rent, zastavnih pisem, prijoritet. komunalnih (bJgactj, srečk, dsinic, Talut, sovoev ia deviz. P r > ti* ii »;• v Tiftkimo irtb&nja. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Ziminjm in ••komptnje isircbaa« mdaoitst psplije la vsovčuje zap&le kupoM. -- Daj« pradajme na vred. papirje. Zavaruje sraćko proti kurzni -— izgubi — Vlnkuiuje in dlv.nkulujo votaške ;on unnttKfl kavcije. HmMompt ia imhmmmo trn umrodilm Fodrnžaioa v Spljatn Denarne vioge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — dne vzdiga. . . = Promet 0 deki in nakasnioami.