Leto Lvn. stevnko »z.
U UtiHlonf, v soboto Z3. ovSDSfo 1924.
Ceno Din. r
imala vsak dan popoldne, lirzsmil nedelie in prunike. — Iasaratti do 30 petit i 2 D, do 100 vrst k 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslino. izjave, reklame, preklici beseda ID, — Popust po dogo-voru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravsifttvo: Knaflova ulica slov. 5, pritličja. — TeleJon ilov. 304. Urednlftvos Knaflora ulica si. 5y I. nadstropje.  — Telefon Atev. %4.
HT     Poštnina platana v gotovini.
Malo poduka.
Naš mariborski prijatelj g. dr. Ve* koslav Kukovec je te dni napisal poro* čilo o svojem štajerskem shodu, na katerem se je zavzemal za neke nove stvari. Taka stvar, ki naj se razglasi po vsi Sloveniji, je odprava boja med klerikalizmom in liberalizmom. Mi ne moremo presoditi, ali se je g. Kukovec pri tem stavku ravnal po zvenku bese* di, ali mu je morebiti imponirala lepota drznega načela, ali pa ambicija, da za vsako ceno pove nekaj novega. Naj bo kakorkoli, tudi mi soglašamo z gosp. doktorjem, da bi se morala vreči stara borba med klerikalizmom in liberaliz* mom v »ropotarnico«, kakor se je izra* zil, in da bi morali začeti novo življenje. Toda stvar ni tako enostavna, kakor izgleda, zlasti če izustimo samo stavek in če pri tem ne pomislimo. kaj pomeni borba med klerikalizmom in liberalizmom in komu je treba odpravo fega boja pravzaprav priporočati.
Besedica liberalizem je nekoliko ob* rabljena krilatica našega političnega življenja. V bistvu pomeni svobodo-ljub je v duševnem oziru, ljubezen do notranje, miselne svobode in samo* stalnosti, nadalje voljo do izvirnega življenja po svobodnih zakonih lastne vesti. Tak je liberalizem, ki se je pro* povedoval pri nas. Moramo takoj reči, da je še danes na mestu, ker pomeni edino resno, stvarno in možno podlago kulturnega napredka. Ko smo se torej oprijeli takega liberalnega pokreta, smo ravnali dobro, ker smo s tem uvedli v slovensko kulturo svež ele* ment samotvorne energije na dušev* nem polju. Liberalizem pri nas ni na* stopal proti pozitivnemu verstvu, ki ga je vsikdar spoštoval in celo branil. Pač pa je zagovarja! princip svobode na duševnem polju, kjer je smatral, da le on more regulirati medsebojne odno* saje različnih nazorov v kulturi, ver* stvu, filozofiji in življenju sploh. To, samo to, je bil liberalizem pri nas. Mo* goče, da pomeni liberalizem pri drugih narodih še nekaj drugega, recimo pri* mes protestantske propagande. — Mi vpoštevamo liberalizem v navedenem plemenitem pomenu besede, kot dušev* no svobodoljubje. Liberalizem je še vedno na duševnem polju to, kar je bil za politično življenje demokratizem in parlamentarizem po dolgih stoletjih suženjskega podaništva v fevdalni in absolutistični dobi Evrope.
Istočasno z liberalizmom v tem smislu se je pa med Slovenci pojavil klerikalizem, to je politična organiza= cija duhovnikov in cerkvenih dostojan* stvenikov, ki nastopa z edino*zveličav* nim političnim ter drugim programom in ki odreka ostalim strankam vsako upravičenost. Klerikalizem ;e dejstvo in drugo dejstvo je to, da klerikalizma niso ustvarili liberalci, najmanj sloven* ski naprednjaki. Vreči boj med klerikalizmom in liberalizmom v »ropotarnico« pomeni logično toliko, kakor od= praviti dejstvo klerikalizma med Slo* venci, to se pravi obstoja klerikalne stranke in pa tistih ljudi, ki to stranko zagovarjajo in ki jo vzdržujejo. Kleri* kalizma napredni Slovenci niso po* vzročili, niti ga niso ustvarili, zato nimajo prav nobene ingerence na to, da ga spravljajo v ropotarnic. Gosp. Kukovec bi bil moral to svojo najnovejšo modrost nasloviti na klerikalno stranko ter ji prijazno nasvetovati, naj likvidira. Upamo, da je tudi dr. Kuko* vec prepričan o nujnosti odprave kleri-kalizma med Slovenci in to ne samo v interesu čistega političnega življenja ter pristnega narodovega napredka, marveč tudi v interesu blagotvornoga delovanja katoliške cerkve m. cd Slo? venci. Saj ni več skrivnost, da škoduje klerikalizem katoliški cerkvi in veri veliko več, kakor ji pa koristi. S poli-tiko in s političnim pritiskom ni mogoče pridobivati vernike fer jih utrjevati v ljubezni in udanosii do Božanstva.
Stvari stoje torej nekoliko drugače! Naš prijatelj g. dr. Kukovec se torej temeljito moti! Boj med klerikalizmom in liberalizmom, z drugimi besedami dejstvo obstoja klerikalizma med Slo*
Poslanica vsem bratom in sestram.
Drugi jugoslovenski sabor, ki smo ga bili sklicali v Zagreb v dneh 12. do 18. avgusta t. L, je zaključil svoje ves liko delo. Ves ogromni materijal, ki smo ga bili pripravili za odseke in plenum sabora, so bratje delegat je in sestre delegatinje predelali s polnim razumevanjem stvari same, z odlično resnostjo in s pravo sokolsko stvar* nosijo.
Vsem bratom in sestram, ki so kakorkoli sodelovali na saboru in na pokrajinskem zletu, združenim s saborom, izrekamo za sotrudništvo in za obilne materijalne žrtve in fizične ter duševne napore svoje priznanje in bratsko zahvalo.
Vseh doseženih uspehov se moramo toliko bolj veseliti, ker smo prepričani, da se začenja sedaj po saboru in zletu nova doba še vztrajnejšega, zato napornejšega in smotrenejšega dela za prospeh in napredek sokolske ideje v naši državi. Vsak, kdor se je udeležil velikih zagrebških sokolskih prireditev, se je vrnil na svoj dom okrepljen, utrjen in dvignjen v sokolski zavesti in prešinjen z neomajno voljo, da hoče še bolj kakor doslej posvetiti vse svoje moralne in fizične moči zmagovitemu in vseosvajajočemu sokolskemu po* kretu.
Pošteni in iskreni Zagreb nam je nudil vse, da smo mogli svoje sokolske dolžnosti izpolniti v polni meri in da smo se mogli radovati in navdušiti ob mogočnih izrazih bratske ljubavi, go* stol j ub nosii in sokolske dostojnosti. Hvala in priznanje Zagrebu.
Kar pa so ostudnega, negostoljub-nega in nekulturnega pripravljali in nameravali odgovorni in neodgovorni elementi, da onemogočijo, preprečijo in otežijo naše in naših slovanskih bratov in sester delo in bivanje v Zagrebu — vse to se je zrušilo v zalogo njihove sramote, ki ni na lepoto in vzvišenosti našega Zagreba vrgla nobenega madeža. Samo hladnokrvnosti, disciplini in preudarnosti naših bratov
in sester se moramo zahvaliti, da ni težka in neustrašena sokolska pest dala dejanskega zadoščenja žaljeni časti, ampak da smo šli preko vseh inzultov in surovosti z veličastnim preziranjem na dnevni red.
Hvala bratom Čehoslovakom, Polja* kom in Rusom, ki so nas obiskali in dvignili naše prireditve v sijaj sokol* skega bratstva in slovanske vzajem* nosti.
Videli in spoznali so vse v luči resnice, svojo objektivno sodbo so ponesli s seboj, a čuli so tudi naše zagotovilo in mu dali popolno priznanje, da hočemo in moramo samo s svojim ponosnim, samozavestnim, poštenim in čistim sokolskim življenjem premagati vse zapreke, dokler v naši svobodni domovini ne postane meso in kri naše geslo: »Kdor Jugoslaven — ta Sokol!«
Največje važnosti za Sokolstvo in Slovanstvo so naša zagrebška posveto* vanja o osnovanju Slovanske sokolske zveze, ki jo uresniči bližnja bodočnost. V tej gledamo novo velesilo, ki ji bo vihral na čelu sokolski prapor, a pod njim bo zbran ves slovanski sokolski svet, junaško in bojevito vzravnan in pripravljen na pohod v čast, slavo, veličino in zmago vsega Slovanstva in vse ogromne slovanske zemlje.
Sovražnikov se ne bojimo, njiH ste* vila ne glejmo!
V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina!
Vsi v vrste So!' pl.stva. vsi na sokol* sko delo!
ZDRAVO!
Starešinstvo Jtigoslovenskega Sokolsfcega Saveza.
V Ljubljani, dne 19. avgusta 1924.
Miroslav Ambrožič,       Dr. Riko Fux, načelnik. tainik.
E. Gangl,
starosta.
Radie nezadovoljen z delom vlade.
Prepočasno delo vlade. — Imenovanje uradnikov. — Ultimat vladi. — Hrvati zahtevajo bana. — Prihod Radića v Beograd.
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Politični krogi so se včeraj zelo mnogo
bavili s stališčem HRSS in njenega vodje St. Radića napram vladi Ljube Davidovića. To stališče kaže v zadnjem času jasno neko novo orijentacijo IfRSS napram Davidovičevi vladi, ki jo pričenjajo radićevci popolnoma resno kri-tikovati in napram kateri se pričenja pojavljati v njihovih vrstah nezadovoljstvo. Zanimanje političnih krogov za to, v kateri smeri se bo razvilo razmerje med vlado in HRSS, je še povečal prihod podpredsednika HRSS dr. Mačka v Beograd. Zahteve dr. Mačka, ki jih >: stavil vladi, pomcnia;o brezdvom7,~ prvi jačji protest Radića proti delu vlade. Dr. Maček je tekom včerajšnjega dneva posetil ministra za pravosodje dr. Hrasnico, ministra za prosveto dr. Korršca. ministra za notranje stvart Nasto Petroviča ter se je razgovarjal tudi z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovićem. Ve se toliko, da je dr. Maček prišel v Beograd, ker je vodstvo HRSS nezadovoljno z dosedanjim delom vlade, od katere zahtevajo radt-čevci. naj čimprej prične uveljavljati njihove zahteve. Radićevcem se zdi delo vlade prepočasno. Dr. Maček je odkrito zahteval od ministrov, ki jih je posetil. da se morajo uradniška mesta v Hrvatski nasesti z ljudni. Ki iih predlaga HRSS. Nekateri listi doznnvaio. da se bodo v Hrvatski postavile v državno službo izkliučno osebe, ki uživajo za-
venci je prokleto resen fakt in danes ža! tudi sila. ki se ne streti z frazo o odpravi boja med klerikalizmom in liberalizmom. To idejo je treba propa* girati med klerikalci. Napredni Slo* venci pa do danes nismo hoteli res prav ničesar drugega, kakor odpravo klerikalizma, to je izrabe cerkve in vere v politične svrhe.
upanje HRSS. Nekateri Usti poročajo tudi. da je dr. Maček prinesel v Beograd tudi nekak ultimat vladi, predvsem glede imenovanja uradnikov in glede obnovitve dostojanstva hrvatskega bana, ki se ima poveriti kakemu radi-ćevcu.
Pisava zadnjega »Slobodnega Doma^, ki prinaša članke z RadSćevtm podpisom, pomenja ostre opomine vladi. Tudi izjave dr. Mačka novinarjem jasno dokazujejo nezadovoljstvo radi-čevcev z delom sedanje vlade. Dr. Maček je izjavil novinarjem, da je prišel v Beograd zato. da vzdržuje zveze z vlado, ker želi HRSS. da se pospeši njeno delo. Dosedanje delo vlade ni po dr. Mačkovem mnenju prineslo nobenih iz-prememb. Tako so v zagrebški policiji nastavlieni še vedno Pribičevičevl ljudje. Dr. Maček je izjavil, da zahteva HRSS od vlade, naj izvrši, kar je obljubila v svoji deklaraciji. HRSS je zadovoljna s smerjo vladne politike, označene v njeni deklaraciji, nikakor pa nI zadovoljna z njenim dosedanjim delom z oziram na to deklaracijo. Radićeva stranka upošteva težkoče. ki jih ima vlada, vendar pa bi morala vlada delati nekoliko hitreje. Dalje je izjavil dr. Maček, da ni izključeno, da pride Radić sam početkom septembra v Beograd. V izjavi o zagrebških incidentih je dr. Mačrk napadel jugoslo/vensko Sokolstvo, češ da infa v Hrvatski popolnoma strankarsko obeležje. Dr. Maček bo ostal v Beogradu nekoliko dni. da nadzira delo vlade, v prvi vrsti zaradi imeuovania uradnikov v Hrvatski Sodijo, da bo morala vlada popuščati napram zahtevam Radičeve stranke, od katere je odvisna.
Današnje orireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli »Usoda lepe Majo«. Kino Liublianski dvor: »Samo ena igračka« ali »Ljubav plesalke Lole«.
Kritičen položaj Davidovioeve vlade.
Radić zahteva — ujedinjeno Hrvatsko z Dalmacijo. — Vzpostavitev hrvatskega bana. — Davidovićevci hočejo prekiniti zveze z Radićem. — Klerikalci snubijo radikale.
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Po* ložaj Davidoviceve vlade je od dneva do dneva težavnejši. Največjo pregla= vico dela vladi seveda Stjepan Radić. Njegov delegat dr. Maček stavi vladi takšne zahteve, ki jih ta pod nobenim pogojem ne more izpolniti, ako neče, da nastane zlasti v Srbiji takšen vihar ogorčenja in nevolje, ki bi z vlado eno* stavno pomedel. Predvsem zahtevajo radićevci, da se zopet obnovi dostojan* stvo hn'atskega bana, čegar območje bi naj obsegalo ne samo vso banovino s Sremom, marveč tudi Dalmacijo. Za bana bi naj bil imenovan posebni za=» upnik Stjepana Radića. Tej zahtevi Da* vidovićeva vlada ne upa ustreči, ker bi bilo to flagrantno kršenje še veljavne ustave. Radićevci pa izjavljajo, da je to zanje »conditio sine qua non«. Z ozi* rom na to je razmerje med Davidovi* ćem in radićevci silno napeto. Radičev* ci groze, da odpovedo vladi svojo po«
moč in podporo. Ako svojo grožnjo iz« vrše, je Davidovićeva vlada potisnjena v manjšino in mora odstopiti. V veliki zažari se nahajajo poleg davidovićevcev zlasti klerikalci. Ti se trudijo na vse načine, da izglade nasprotstva, tod.i brezuspešno. V Davidovi cevem klubu so silno ozlovoljeni radi nesmotrene Radićeve politike in radi neprestanih izsiljevanj s strani Radićeve stranke. Zato sc /c čujejo glasovi, ki priporo= čaj o, da se z Radićem prekinejo vse zveze in da se skuša stopiti s stike z — radikali. Tudi klerikalci že računajo n.i to. da Davidovičevi vladi ni usojeno dolgo živi jen je. Zato stekajo svoje ti= palnice v radikalni tabor in skušajo sondirati teren, ako bi se ne dalo radi ćevce nadomestiti z — radikali. Kleri kalni poskusi pa so ostali doslej brezuspešni. Obrnil jim jc hrbet celo — dr. Janjić.
Sestanek zunanjih mini^rv Male antanfe.
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Kot gotovo smatrajo, da zunanji minister dr. Voja Marinković zaradi poslov zunanje politike ne bo odpotoval na svečanosti v Surdulico in Peč. pač pa odpotuje 26. t. m. iz Beograda ter 23. alt 28. t. m. sestane v Ljubljani z zunanjim ministrom dr. Benešem. Ni izključeno, da se sestane tudi z romunskim zunanjim ministrom Duco, tako da bi se pred zasedanjem Društva narodov vršil sestanek zunanjih ministrov Male antan-te. Zunanji minister dr. Marinković odpotuje Še koncem meseca v Ženevo ter ho osebno zastopal našo državo na letošnjem zasedanju Društva narodov.
Razmejitev z Italijo.
— Beograd. 22. avgusta. (Izv.) Zunanjega ministra dr. Marinkovića je posetil tekom dopoldneva italijanski poslanik Bordero. Ob tej priliki se je razpravljalo o zaključku dela naše In italijanske delegacije in o nadaljevanju pogajanja glede nerešenih vprašanj začetkom septembra. Govorilo se je tudi o definitivni razmejitvi v Sloveniji med našo državo in Italijo. Dela za to razmejitev potekajo precej povoljno in po želji obeh vlad izgleda, da bodo v kratkem popolnoma končana.
KRIZA V ANGLEŠKI VLADI.
— London, 22. avgusta. (Tzv.) Med ministrskim predsednikom Macdonal-dom in zakladnim kancelarjem Snov/-denom se je že za konference v Londonu pojavilo nesoglasje, ki se je sedaj zaradi javnih izjav Snowdena o nevarnosti prihodnjih nemško - francoskih trgovinskih pogajanj za angleško industrijo tako poostrilo, da je došlo do razdora med obema odločilnima voditeljima delavske vlade. Ta razdor je ta*o velik, da se že govori o krizi v angleški vladi.
r
Volna, trlkoiaža
Ljubranski velese;crn paviljon H 320-321
Gaspari & Faningcr
Maribor.
5353^ I
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Ljubljana 22. avgusta ob 13.
Trami monte 4—8 m franko meja blaga 430. trami monte 3/3. 6/S franko meja den. 450, trami monte 3/4, 4 4, 4/5. (dvp tretini mora 4 /4) franko meja đen. 450, trami od 4—8 m, 1 vag. den. 42S, bi. 432. zaključek 428; deske 20 mm 16 cm naprej bi. 600. deske III. den. 565. remeljnl 4/8 den. 724. koruza bačka I. par. Ljublj. 548. pšenica domača stara fr. Ljublj. 425. pšenica domača nova fr. Ljublj. 410, pšenica bačka par. Ljublj. bi. 455. pšenica bačka franko postaja Bačka bi. 385. koruza bačka franko postaja Ljublj. bi. 355, koruza la Plat ta brutto za net.to na potu iz Trsta pnr. Ljubljana den. 370. ječmen pivovarniški. 65 kg par. Ljublj. den. 450. rž bačka. 75— 76 kg franko Ljublj. bi. 390, laneno semn. 2 vag. franko Ljublj. den. fiS5. bi. 685, zaključek 68t, suhe gobe, po kakovosti, den. 54, krompir domač, novi, franko naklad, postaja den. 50. pšenični otrobi, debeli, franko Ljublj. den. 245. pšenični otrobi, drobni, franko Ljublj. den. 220. grahovicr semenske, franko Ljublj. bi. 3P0. pšenična moka »0«, franko Ljublj. den. 62.',. bi. 640, proso, po vzorcu, franko Ljublj. bi. 337.50.
Efekti: 2% drž. renta za vojno posojilo 119—122, Ljublj. kred. banka 220: Merkantilna banka Kočevje 115; Prva hrv. šted. 915—917; Slav. banka 109; Strojne tov. in livarne 150—195; Trboveljska prem. dr. 490—505, VV 12.}—130.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 22. avgusta. Sprejeto ob 3
Devize: Curih 1521—1531, Praga 242.75—245.75. Pariz 443.25-44*..-. Nevvvork 80.50—81.50. London 365— 568, Milan 359.40—362.40, Dunaj 0.1134 —0.1154. — Valute: dolar —.—, 83—50.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 63 do 65, 2)4% drž. renta za ratnu štetu 117 do 11°. Ljubljanska ! reditna 220—240. Centralna banka 32—35. Hrv. eskoniptna banka 122—124. Kreditna banka, Zagreb 122—125. Hipotekama banka 63.50—64.50, Jugobanka 113—115. Praštediona 915—920, Slavenska bank j 107 —.—, Eksploatacija 110—112, Še* čerana. Osijek 1000—1035. Tsis d. d. 72 —.—. Niha« 84 —.—, Gurman 1340—1380. Slaveks 275 —.—, Slavonija 90—92, Strojne tovarne 150 —.—, Union, naromlin 625—650, Vevče 123 —.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 22. avgusta. Današm borza: Beograd 6.60, Praga 16.—. Newyork B&3.75, Londoo 24.—, Pariz 2S.S5, Milan 23.60, Bor. lin 1.265, Dunaj 0.0074f>.
— Trst, 22. avgusta. Predborza: Beo, .rr<*d 27.7ri—27.SO. London 101.50—101.65. Pari- 123—12^.50. Newyork 22.50—22.55, Curih 122—123.50, Dunaj 0.0315—0.0317, Praga 67.25—67.75.
— Dunaj. 21. avgusta. Devize: Beograd 876.50—880.50. Milan 3119—3131. London 318.700—319.700. Nevvvork 70.935—71.185. Pariz 3827—3843, Praea 2135—2145. Curih 13.325—13.375. — Valute: dolar 70.460 do 70.860. dinar
^7o—£82, lira 3115—135, češka krona 2112—2128.
Moeuo lek&nuško službo imajo:
TJ. Trnl:ocszy. Mestni trg 4 Kamor, Miklošičeva cesta 36;
StCV. VJ2
predsedniku Davidoviću. Na Radiće-vo zahtevo se je Davidović hotel pogajati s Hadžićem o premestitvi poveljnika armijske oblast* v Zagrebu in skoro vseh oficirjev Srbov. Minister Hadžič je odgovoril, da tega pod nobenim pogojem ne more sioriti, ker so vsi Častniki, katerih premestitev so zahteva, v vsakem oziru na svojem mestu in se nikdar niso pregreSO! v svoji službi. Ministrski predsednik Davidović je vkljub temu skušal vplivati na generala Hadžića, da ustreže Radićevi želji. General HadŽlć je nato podal ostavko n o tem obvestil tudi kralja Aleksandra.«
= »Delavska vlada« na Ruskem? »Več. Čes. Slova« piše dne 8. avgusta t. L takole: Delavci, ne bodte tako naivni In ne verujte, da vladajo v Rusih pri komunistični vladi tudi delavci. Danes obvladuje rusko državo težak angleški in ameriški kapital kateremu Je ruska zemlja takorekoč prodana. — »Poslednje Novosti« poročajo, da sta ruski industrijalec z nafto Serebrovskij, član sovjetske trgovinske delegacije, ter ravnatelj sovjetskega »Arkosa« Ro-sental odšla v Newvork. Namen njiju potovanju je ustvaritev mešane sovjetsko - ameriške naftne družbe ali podelitev koncesije Američanom za naftno industrijo v Baku. Kakor se čuje, se Sinclairova skupina silno zanima za sovjetski nasvet. Če se sovjetskim činiteljem posreči pogodba v Ameriki z ameriškimi naftnimi industrijalci, potem bo upanje, da bodo sovjeti na ta način dosegli kredit brez Angležev. V Londonu čisto mirno zasledujejo _ pristavljajo »Poslednje Novosti« — pristojni krogi potovanje obeh sovjetskih narodnih gospodarjev. Kakor vse kaže, gre tu za nov poskus odiranja g!ede Standard OH Co., s katero so se sovjeti že davno pogajali o koncesiji za naftne vire v Baku, — Taka je torej tista toli hvalisana ruska delavska vlada.
— Nemška samozavest. Na Dunaju so slavili dne 11. t. m. »nemški narodni praznik«. NemSki poslanik dr. Pfeiffer je pozval dunajsko kolnrriju iz rajha v poslaništvo, kjer je imel govor, ki je bil namenjen vsekako tudi širši javnosti. Povdarjal je. »da je svet brez Nemcev nemogoč. Na svetu bo napočila samo tedaj boljša bodočnost, ko bo možno računati z nemškim sodelovanjem. Konferenca v Londonu bi bila vse bolje uspela, če bi se bilo posrečilo izkazati večjo enotnost nemške volje.« — Torej si moramo prav v srečo šteti, da so Nemci na svetu. Ka; bi neki bila ta uboga zemska kroglja brez Nemcev?
Stran 2.
»S LOVPNSK I   NAROD«   dne 23 avgusta 1924.
Konzularna konvencija z Italijo.
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Včeraj so se končala v Beogradu pogajanja z Italijo. Podpisana je bila konzularna konvencija med nami in kraljevino Italijo, ki je po sklepu trgovinske pogodbe po svojem značaju ena najvažnejših konvencij. S podpisom te konvencije je končano delo italijanskih m jugoslovenskih delegatov v Beogradu. Besedilo konzularne konvencije Je bilo končno ugotovljeno včeraj opoldne, popoldne je bilo izročeno v tisk, ob 19. pa so se zbrali v zunanjem ministrstvu vsi naši in italijanski delegati,   V zunanje ministrstvo je prišel ob tej priliki rudi italijanski general Bodrero. Naša vlada ni ugodila zahtevi italijanskih delegatov glede italijanskih optantov v Dalmaciji, ker je zahtevala reciprociteto za naše aptante na Reki Ker sta se obe delegaciji končno sporazumeli,   da se ima to vprašanje rešiti kasneje s posebnim protokolom, ki se bo priključil konzularni konvenciji, so se nato glavna pogajanja zaključila.   Konzularno konvencijo sta podpisala   v imenu Italije general Bodrero in Luccioli,   v imenu naše vlade pa polnomcčni minister dr. Rybaf in šef naše delegacije Sava Ku-k!ć. Poseben protokol, priložen konzularni konvenciji določa, da se v kratkem nadaljujejo pogajanja   za rešitev vprašanj, ki so ostala še nerešena. Pogajanja se bodo nadaljevala od 15. sep-
tembr dalje v Benetkah. General Bodrero je za tem izjavil novinarjem, da se je tekom pogajanj pokazala na obeh straneh dobra volja in velika ponnrlji-vost Italijanski delegati so v mnogih ozirih ustregli željam naše delegacije. General Bodrero je naglaSal, da so naši delegati in eksperti pokazali mnogo sposobnosti pri pogajanjih. Trgovinska pogodba bo ojačila medsebojne trgovske odnošaje in zagotovila razvoj teh odnošajev med obema drŽavama. General Bodrero je naglašal, da ni res, da bi trgovinska pogodba vsebovala koristi samo za Italijo, ker je tudi Jugoslaviji zagotovljen izvoz njenih proizvodov po minimalni tarifi. Jugoslovenski delegati so tudi pri pogajanjih o konzularni konvenciji dosegli uspeh v svoji zahtevi za jugoslovenske optante na Reki s tem, da so spravili to vprašanje v zvezo z italijanskimi zahtevami glede optantov v Dalmaciji. Sklenjene pogodbe bodo obe državi zbližale ter bodo služile v obojestransko korist. Podpisana konzularna konvencija vsebuje sporazume o splošnih pravicah, o kompe-tenci konzulov in deščinskih razpravah, o pravicah konzulov in pravicah ladij v tujih lukah ter o jurisdikciji konzulov itd. S posebnim protokolom je v glavnem tudi rešeno vprašanje lastninske pravice jugoslovenskega prebivalstva v krajih, ki jih je Italija dobila po vojni.
K političnemu položaju.
— Beograd. 22. av. (Izv.) Tekom dopol !neva je predsednika narodne skupščine Ljuba Jovanovića, ki odpotuje jutri na naše Primorje na oddih za kakih 14 dni, posetilo mnogo politikov skoro vseh strankarskih skupin. Predsednik Jovanović je posetil danes tudi ministrskega predsednika Ljubo DavidoviĆa, katerega je uradno obvezi 0 svojem odhodu iz Beograda. Ob tej priliki se je govorilo tudi o tem, kdaj ?e bo sklicala narodna skupščina rt seje, da si bo predsednik skupščine motrel uravnati svoje počitnice.
Ministrski predsednik Ljuba Davidović je bil danes vse dopoldne v predsednisrvu vlade ter je ob tej pri-.Vki sprejel nekaj poslanikov in politikov, kakor tudi nekaj deputacij iz ljudstva. Davidović je sprejel rudi podpredsednika HRSS dr. Mačka. Temu poseru se posveča največ pozorro-sti radi delikatnih razmer, ki so nastopile med vlado in HRSS.
mPLOMATT^NA AKCIJA jugoslovenske vlade v sofiji.
— Beograd. 22.  avgusta.  (Tzv.) Naga doslej še ni ničesar ukrenila radi na*
pada na našega vojnega atašeja v Sofiii, ker je čakala na poročilo našega poslanika Ra* kiča. To poročilo je včeraj došlo. Poslanik Rakić javlja, da je bolgarski zunanji mini* ster Kalfov izrazil svoje obžalovanje radi incidenta in da so bolgarske oblasti ukrenile zelo stroge korake. Naša vlada bo tekom današnjega dne poslala bolgarski vladi naj* o^T-'MŠi protest.
vandffvet.de na
balkanu.
— Bruselj. 21. avgusta. (Izv.) Vodje bel* gij 1 ih socijalistov Vandervclde, ki te dni z letalom odpotuje na Balkan, bo predaval v Bolgariji, v Beogradu in v Bukarešti o mednarodnem političnem položaju socija* lizma.
stavka v beogradski elektrarni.
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) V beogradski električni centrali, ki oskrbuje mesto z razsvetljavo in tramvaj z električnim tokom, ie včeraj izbruhnila stavka. Izgleda, da stavka zaradi mnogih stavkolomcev ne po uspela in da bo zaradi posredovanja ministri za socijalno politiko in ministra za notranie stvari že danes končana.
trgovinska pogajanja z avstrijo-
— Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Na zadnji seji ministrskega sveta se je sklepalo o po* gajanjih za trgovinsko pogodbo e Avstrijo. Delegati naše vlade so osebno na seji mini* strskega sveta dobili navodila za svoje delo. Naša delegacija je včeraj odpotovala na Dunaj.
ljuba davidović pri kralju.
— Beograd. 22. avgusta. (Tzv.) Snoči so je vrnil iz Topole ob 19.30 ministrski pred* sednik Ljuba Davidović, ki se je mudil sko* raz ves dan pri kralju. Doznava se, da je bil poset ministrskega predsednika pri kra* lju čisto politične narave. Kralju je predlo* žil v podpis samo nekaj ukazov o imenova* nju računskih preglednikov glavne kontrole. Poročajo, da je Davidović v avdiienci sku* šal na vsak način prepričati kralja o dobrih namerah vlade in o tem. da se bodo poli* tične razmere razvijale popolnoma normalno in mirno. Zatrjuje se, da je kralj pričel do* bivati mnogoštevilne pritožbe proti odredbam sedanje vlade.
ARFTAC7-7E KOMUNISTOV NA BOLGARSKEM.
— Sof??a, 21. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Cankov in notranji minister Pusev sta iziavila novinarjem, da so bili aretirani mnogi komunisti in pristaši Starnboliiskega, ker so v bližini obale Črnega morja izsledili mnogoštevilna taina skladišča orožja. Vlada je aretirala tudi druge zarotnike. Vse orožje je ruskega izvora, iz česar sledi, da so hoteli zarotniki uprizoriti z rusko pomočjo vstajo. Vlada bo tudi nadalje postopala proti komunistom s skrajno strogostjo.
Po ton*rn$i konferenci.
— Pariz, 21. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Herrlot Je na današnji seji parlamenta, pozdravljen od radikalcev in socialistov, izvajal v svojem govoru, da zahteva izvedbo Dawesovega načrta obnovitev trgovine zaveznikov. Tekom londonske konference je Francija reSila zelo težav, na vprašanja. Francija Je predlagala poslovanje razsodišča, ki se mora Čimbolj razviti. Herrlot je naglašal, da je pri vseh londonskih pogajanjih stalo v ospredju vprašanje izpraznitve Poruhrja. Bres rešitve tega vprašanja, bi sprejetje Dawe*o-vega načrta ne bilo možno. Ministrski svet se Je odločil, da se omeji zasedba Poruhrja na eno leto, kar ima sedaj odobriti tudi parlament. Radikalni socialisti in socialisti bo Herriotu po končanem govoru priredili velike ovacije.
— Berlin, 21. avgusta. (Izv.) Na pop o L danski aeji državnega sveta je IzjavU pruski ministrski predsednik Braun. da nemška vlada ne more prevzeti odgovornosti za odklonitev Dawesovega načrta, radi Cesar mu mora pritrditi. Odobrltvenl sakoa Je sprejel drtavnl avet proti glasu aastop. nika Meeklenburga.
— Berlin, 21. avgusta (Izv.) Nemški na c Ion alci to na svoji današnji seji skleni. 11, da bodo v parlamentu glasovali proti odobritvi londonskega dogovora. Radi tega sklepa se nahaja nemikl drtavnl zbor neposredno pred razpustom-
anglija ojači sredozemsko mornarico.
— London, 21. avgusta. (Izv.) Reuter poroča is Gibraltarja, da so tri bojne ladje, 1 lahka križarka, 1 aeroplanska ladja ter brodovje rušilcev dobili nalog, odpluti dne 9. septembra v Sredozemsko morje, da oja* čijo tamošnje angleško vojno brodovje.
sestanek poljskega in avstrijskega zunanjega ministra.
— Borlln, 21. avgusta. (lav.) Novi poljski minister Aleksander Skrvnski se na svojem potu v ženevo k zasedanju Društva narodov sestane na Dunaju z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Gruenbergerjem.
preganjanje socijalistov v rusiji.
— Berlin, 21. avgusta (Izv.) »Vor-warts« prinaša poročilo o trpljenju 300 ruskih socijalistov, ki jih je sovjetska vlada zaprla v samostanu na otoku Solovecki v Belem morju. 46% teh jetnikov boleha na tuberkulozi in skorbutu, trije izmed njih so zblazneli, 6 pa so jih koncem preteklega leta ustrelili. Vlada v Moskvi je odredila, da morajo preostali preživeti še eno zimo j v svoji arktični ječi. Ker so celice Ječe prenapolnjene, so odposlali večje število političnih ujetnikov še dalje proti severu v samostan Golgata na Avzerskem otoku. Upajo, da bo angleški ministrski predsednik Macdonald posredoval pri mskl vladi v prid teh nesrečnežev, predno bodo vsled dolge arktične zime popolnoma odrezani od ostalega sveta.
boljševtškt NAPAD NA ekspr. vlak v romuniji.
— Krakov, 21. avgusta. (Izv.) Ekspresni vlak Bukarešta — Berlin je dospel sem z dveurno zamudo, ker so na romunskem ozemlju boljševiki razdrli železniško progo, vsled Česar Je ekspresni vlak skočil s tira.
Politične vesti.
=   Ko bi »Slovenec« vsaj molčal.
kadar nič ne ve! Blagovolite, gospod urednik, priobčiti v Vašem cenjenem dnevniku sledeče vrstice: Današnji »Slovenec« piše v polemiki s »Slov. Narodom«, da je »Slov. Narod« svoj-čas poslal na Bled svojega urednika k Stambolijskemu, velikemu državniku in vodji bolgarske agrarne stranke. Ta vest je toliko netočna, ker sem šel na Bled iz lastne iniciative in na lastno odgovornost Moj razgovor s Stambo-lijskim in bolgarskim poslanikom na našem dvoru pa je »Slov. Narod«, kot splošno znan zagovornik vseslovanske vzajemnosti. radevolje priobčil. — Ljubljana, 22. avgusta 1924. — Ivan P o d r ž a j, urednik »Radikalskega Glasnika«.
asz Stanje brez kralja. Verski poglavar bosanskih muslimanov reis il-ulema Čavšević se je nedavno tega vrnil iz Carigrada. Po svojem povratku iz Turčije je imel več nagovorov na svoje vernike, katerim je govoril takole: »V Turčiji vlada sedaj blagostanje tudi brez brez sultana. Tudi pri nas bi lahko zavladalo blagostanje — brez kralja. Z nastopom nove vlade je storjen prvi korak k temu stanju — brez kralja.« — Verski poglavar bosanskih muslimanov' govori tako. kakor mislijo in čutijo Spahovi somišljeniki v Bosni. Tudi on je za republiko, pač za to. ker je tudi Angora republika. Kaj bi napravili v bivši Avstriji z versk:m poglavarjem, ki bi nastopal proti cesarju in za republiko, recimo v Bosni? Sredi Sarajeva bi napravili vešala in obesUi na njih moža in naj bi bil to tudi reis il-ulema, Id bi si upal zagovarjati »stanje brez kralja«.
= Radić odgovori na Pašićeva Izvajanja na zadnjem shodu radikalne stranke v Beogradu, kakor poročajo hrvatski listi, danes ob pol 19. zvečer v prostoru svoje stranke v Marovski ulici v Zagrebu. Radič odgovori, kakor p-šejo listi, »na vse napade, ki jih je Pašić izrekel proti HRSS in Hrvatom v obče«. Radić bo imel svoj govor v krogu ožjih prijateljev in pristašev.
fes Pobesnelost hrvatskih frankov-cev. Glasilo zagrebških frankovcev »Hrvatsko pravo« priobčuje o protiso-kolskih demonstracijah v Zagrebu Članek, v katerem piše: »Hoteli so, da se preliva kri. Hoteli so, da bi bilo krvi do kolena, da se je napijejo in da se okopi jejo v sovražni jim hrvatski krvi. Hoteli so, da postanejo Hrvati v Zagrebu manjši od makovega zrna. Besni, ker so jim odvzete polne jasli, slepi od mržnje na vse, kar je hrvatsko, so
se nadejali, da bo premagan padel stari slavni, trdi m nikdar premagani Za-rreb. Prevarili so se. Ljuto, grozno so se »nasamarili«. Tako oni, ki so bili inicijatorji vsega, kakor tudi oni, v čijih črnih ciganskih dušah se je rodila brezumna ta misel, a tudi oni, ki so imeli biti zavestno ali nezavestno orodje gavran-zločincev. Zagreb, dični hrvatski Zagreb je spregovoril: Silno ponosno v čisti hrvaščini ... Dober je strah, komur ga je Bog dal ... In gavrani so se silno zbali . , . No, te bande se ni nihče preplašil. In ko so nekateri postali brezobrazni in jeli preveč govoriti v cirilici, so naši stisnili nosove in podrezali krila pogavra-njenim puranom ...« V tem tonu piše »Hrvatsko pravo« o izgredih frankov-ske golazni v Zagrebu. Ako je duševni vodja frankovske sodrge na takšni moralni stopnji, se pač ne more zahtevati, da bi bili njegovi somišljeniki bolji od njega. Vredni so pač drug drugega. Pošten človek se od takšne golazni s studom obrača in krepko pljune.
— Ljuba Jovanović na oddihu. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović odpotuje jutri na oddih v dalmatinsko Primorje. Predsednik Jovanović bo potoval preko Sušaka v Dalmacijo, kamor potuje, da si popravi zdravje. Na svečanostih v Surdulici in Peči ga bo zastopal podpredsednik skupščine Bakić. Z ozirom na odpotovanje predsednika Jovanovića sodijo, da narodna skupščina še ne bo kmalu sklicana.
=: Izjava »Hrvatskega Sokolac v Zagrebu. »Hrvatski Sokol« objavlja v današnjih zagrebških listih izjavo, v kateri povdarja, da se je vedno zavzemal za jugoslovensko idejo, da je bil za to, da se osnuje hrvatski, srbski in slovenski sokolski savez in da vsi trije savezi tvorijo enoten jugoslovenski sokolski Savez na principu enakopravne udeležbe v upravi; ker je ta predlog bil odbit, so Hrvati osnovali svoj poseben hrvatski sokolski savez. V izjavi se obširno razpravlja o sporu med hrvatskimi in jugoslovenskimi Sokoli ter končno naglasa, da pri izgredih in demonstracijah proti Jugoslovenskemu Sokolu niso sodelovali hrvatski Sokoli, marveč da je bil »napad neizbežen zato, ker je bil zasnovan po elementih, ki so stvar nameravali eksploatirati v politične svrhe.« Izjavo so podpisali staroste sokolskih organizacij v Zagrebu dr. Nikola Hofer, Ante Kraljić, dr. Milan Budak, Vlado Veselic, Oton Schon-buchner in dr. Milan Dečak.
= O demisiji vojnega ministra poročajo »Novosti«: Vojni minister general Hadžič je v ponedeljek ponovno podal   svojo    demisijo ministrskemu
B. Grimshaw-G. Clavigny: 7
Sospodična kapetan.
Vajiti je začela še bolj ihteti, a je vendar izstopila iz čolna v vodo, ki ji je segala do kolen.
Njena navidezna bolest je ni ovirala, da je zapazila, da imata veslača domačina okoli ledja pas z usnjeno nožnico, v kateri je tičal kratek nož s Širokim ročajem. Stopajoč za enim izmed njiju, je spretno zagrabila to orožje in ga skrila v svoji obleki.
— Zakaj me tako zapuščate? je vzdihovala. Ne poznam vas. Kaj sem vam storila?
Krmar se ji je surovo nasmejal. Na njegovo
povelje sta začela domačina veslati proč od brega in Donahuejev sokrivec je z očmi, žarečimi od divjega veselja, zaklical nesrečnici:
— Spominjaj se bisernih sipin na Delgadas in ^Margarete«. *•■■/r< \ <*
Vajiti je pri teh besedah onemela groze. Mož je spoznal, da ga je razumela in smejal se je na ves glas prav robato, medtem ko se je Čoln oddaljeval od brega in bližal ladji.
Da, v resnici, razumela je!... Delgadas!... Biserne sipinel... Torej radi tega bo morala umreti!..
Skoraj se je onesvestila sredi valov, toda zbrala je ves svoj pogum, stopala proti bregu s malimi
koraki in se napol mrtva zgrudila na beli pesek, ob katerega je toplo valovje lahno udarjalo .
Vendar se je kmalu oživila, saj ji ni preostaja-lo ničesar drugega, kot vzeti dogodke tako, kot so
se dogodili.
Zareče solnce je silovito pripekalo. Sla je in se ulegla pod neko drevo in od razburjenja in utrujenosti takoj zaspala.
Bila je tako izmučena, da je spala zelo dolgo. Dan in noč sta prešla, predno je odprla oči. Ko se je zbudila, se je skrivnostna tropska zarja prižigala na nebu. Njeno spanje je bilo polno groze in morili so jo strašni sni. Stresla se je, ko je videla, da resničnost ni nič boljša od sanj, zakaj bila je čisto sama na zapuščenem obrežju hi ni mogla upati na ničesar.
Ozrla se je okrog sebe. Temna drevesa so risala svoje vrhove v oranžasto dno neba. Debla m vrhovi palm so tvorili goščavo. Zrasli so, kakor je bil veter slučajno posejal semena. Lijane, ki so visele z debel, so tvorile neprodorno grmovje.
Bila je še vedno trudna in znova se je zleknila pod drevesom, spet zaprla oči in skušala zaspati. Toda polastil se je je bil neki čudni nemir in skoraj takoj je odprla oči.
Dan je prihajal zelo naglo in razsvetljeval obrežje, na katerem so ležale rastline in drevesna debla, katere strahovite ekvatorske nevihte izrrvajo in prenesejo preko oceana, zelo daleč od brega, kjer so bila rastla.
Eden teh hlodov, ki je stal precej daleč od nje, je zbudil njeno pozornost. Bil je ves stv in izgledal kot človek, ki je pocenil Rok ni videla, toda razločevala je Čuden obraz, katerega robato začrtane poteze je zakrival mah, ki mu je menda zrastel pri dolgem ležanju v morski vodi.
Drgetajoč je gledala to obliko; toda kmalu se je ujezila radi svojega straha, ki nikakor ni bil upravičen.
— Ali naj se bojim sanj svojih zmedenih mo-žgan. ali naj me straši preperelo deblo? si je dejala. Ne, ne, hčerka sem morskega kapetana in moji dedi so bili veliki poglavarji, ki so ves čas vladali te otoke!... Spati hočem!...
In odločno je zaprla svoje oči.
Veter, ki se dvigne ob solnčnem vzhodu, je začel lahno zibati vrhove dreves in Široke pahljače palm. Črički so se zbudili in začeli čvrčati. Plima je bolj močno šumela na čereh. Vajiti je z zaprtimi očmi čula vse to, toda vkljub volji, da obvlada svoje živce in prežene bojazen, jo je moril neodločen občutek groze. Zdelo se ii je, kot bi jo nekdo motril v njenem spancu___
Vrgla je pogled skozi svoje dolge črne trepalnice in zobje so ji zašklepetali groze ...
Njen občutek je ni varal...
Čisto poleg sebe je opazila obraz, ki se je sklanjal nad njo, strašen obraz, v katerem ni bilo niti oči, niti ust, temveč samo zevajoča luknja brez
Po Mattecftijevem pogrebu.
Pogreb se ni vršil, kakor prvotno določeno, marveč šele drugi dan dopoldne. Bil je veličasten z ozirom na udeležbo h strani delavskega in kmečkega ljudstva, ki je hotelo izkazati mučeniku za svobodo zadnjo čast. Pogreba se je udeležila tudi vdova.
Vodstvo socijalistlčne nnitarske stranke je določilo premijo 25.000 lir za najdbo Matteottljevega trupla. Svota se Izroči orožniškemu poveljništvu v Rlmn, pod katerega vodstvom so se vršila^ poizvedovanja in ki je torej kompetentno, da razsodi, komu pri tiče premija.
Primerno se komentira v krogih opozicije naglica, s katero je vlada spravila Matteottljevo truplo ponoči v Tratto Po. lesine. »Mondo« piše: »Kakšni so bili motivi, da je vlada tako hitela z odpravo tru, pla? Lahko je razvideti, da je hotela preprečiti, da bi pričakovale vlak, ki bi se po dnevu vstajal po postajah, številne množice, ki bi Izkazovale čast žrtvi. Vlada je hotela zabraniti plebiscit sožalja z nenapovedanim odhodom v naglici in z vožnjo po noči.«
Iz Rima poročajo, da so Izdani ukazi za nove aretacije, ki so menda v zvezi z znanimi napadi fašistov na poslance, od njih obsovražene. Pri Quartarelli še vedno stražljo jamo, v kateri Je ležal Matteottl. Sodnljska komisija Izvrši tam natančno preiskavo.
zob, iz katere je prihajal vroč dih. To grozno obličje je spadalo k telesu, ki je imelo dve roki brez prstov, katere so tipale s slepimi kretnjami in se ji počasi bližale, kot bi jo hotele objeti.
To strašno bitje je živelo!... Toda, ali .'e slišalo? ...
Vajiti si je v svoji grozi stavila to vprašanje..
Na vsak način so počasno premikanje in tipajoče kretnje kazale, da bitje ne vidi. Zapuščeno dekle se je splazilo nazaj tiho kot kača in ko je bila za drevesnim deblom, za katerim je spala, se je dvignila.
Strašno bitje je začulo šuštenje listja in ie skočilo naprej. Slepo je v zraku mahalo s svojimi okrnjenimi rokami in skušalo zagrabiti Vajiti, ki se je rešila s skokom v stran in v divjem diru zbežala po bregu.
Tekla je tako naglo, da je pesek odskakoval pod njenimi nogami. Zamolklo teptanje ji je sledilo. St*ašno bitje jo je zasledovalo. Vajiti ie dirjala, ne da bi se ozrla, na vso moč, dokler ji ni zmanjkalo sape. po dilgem nabrežju, ob katerem so rastle tropske rastline.
Ustavila se je šele, ko se ji je že vse vrtelo okoli nje in je videla nebo čisto krvavo. Tedaj se je pa vlegla na zeleno trato.
Vajiti je sedaj razumela Donahuejevo osveto in njegov zločin se ji je prikazal v vsej grozi.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča
Petek, 22. avgusta, drama: »Paglavka«. Za*
čete k ob osmih. Sobota, 23. avgusta, opera: »V vodnjaku«,
»Cavalleria  rusticana«.  Gostovanje dria.
Morica. Začetek ob pol osmih. Xcdclja.   24.  avgusta,   opera: »Gorenjski
slavcevk; narodna opera. Začetek ob pol osmih.
Nedelja, 24. avgusta, drama: »Firma P. B«, veseloigra. Začetek ob osmih.
*   ★ *
— Nedeljske   predstave   v Narodnem
gledališču, v nedeljo dne 24. tm. se vršita v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi in sicer vprizori drama ta večer ob 8. velezabavno ameriško veseloigro »Firma P. B.*. v operi pa se poje ob ^8. opora vGorenjski slavček* v svoji uavadni izvrstni zasedbi. Na obe predstavi opozar. jamo posebno občinstvo z dežele in pa na. §e goste iz cele kraljevine. Vstopnice so v pretprodaji pri dnevni blagajni v opernem gl/dališču.
— Ljubljanska drama bo igrala v petek 22. tm. francosko veseloigro »Paglav. ko^. V glavnih vlogah nastopijo dame: Nablocka. Juvanova, Medvedova. Vera in Mira Danilova, Ježkova, Rakarjeva, Gorju. pova, ter gg. Putjata, SkrbinŠek, Peček. Itd. Režijo vodi g. Putjata. Začetek ob 8. zvečer.
— Jubilej češkega   pesnika, češkoslovaška javnost je proslavila v torek 60 letnico rojstva znanega češkega književnika In zaslužnega borca za slovansko vzajemnost Adolfa Č e r n e g a. černy, znan pod psevdonimom Jana Rokvta.    je izdal več knjig, v katerih se bori za boljši družabni red in duhovni preporod človeka. On skuša Rajti most med današnjim češkim svetom In  onim  velike  dobe  reformacije. Poleg tega se je pečal že v mladih    letih s slovanskimi problemi ter je postal eden glav. nih   pijonirjev  slovanske   vzajemnosti na realni bazi. V to svrho je ustanovil neodvisno revijo, posvečeno slovanskem« svetu, pod imenom ^.Slovanski pfehled«. Sode. lovali so vsi ugledni slovanofili. Adolf čer. ny se je s posebno vnemo posvetil proučavanju položaja lužiških  Srbov. Po pravici lahko rečemo, da je on med prvimi glas. rtfkl naeijonalne zavednosti lužiških Srbov. Z enakim veseljem je posvetil svoje um. stvene sile tudi kulturnim razmeram drugih slovanskih narodov. Pridobil si je mno. go prijateljev med Jugosloveni in Poljaki. V  svojem   »Slovanskem  pfehledu«  In Ma. sarvkovem »času« je seznanil češkoslovaško javnost z raznimi slovanskimi pesniki. Posebno visoko je cenil Kranjčeviča. Po vojni je bil dodeljen dr. Benešu kot strokovnjak  za slovanske kulturne probleme. Njegova, zasluga je, da ni povsem pozabljena usoda lužiških Srbov, ki  imajo pri zaveznikih vsaj moralno podporo. Nato je odšel černy na potovanje po Poljski, kjer Je s  predavanji   seznanil   poljsko javnost s češkimi literarnim  in kulturnim življe, njem. Njegova zasluga na tem polju je tem vpeja. ker je bil v času njegovega bivanja v Varšavi   na   dnevnem   redu Češkoslova. Ško.poljski    razmejitveni    spor.   — Adolf černy je bil rojen 19. avgusta 1894. v Kraljevem Hradcu. V javnosti je zaslovel 1. 1896 kot  glavni  organizator lužaško srbske  ekspozicije na  razstavi   v Draždanib ki jo je priredil skupno z znanim voditeljem lužiških Srbov dr. Mukom. Od 1898— 1901 je bil černy ravnatelj etnografskega muzeja v Pragi, od 1. 1901 dalje pa rektor poljskega In   lužiško.srbskega seminarja na praški univerzi. Po osvobojenju je postal svetnik poslaništva v zunanjem ministrstvu, kjer deluje z uspehom še sedaj. Zaslužnemu borcu za lepšo bodočnost slovenskih narodov iskreno čestitamo!
GNH«!ii vestnik.
— »SeviljSfci brivec« 2e nad 100 let
mojster Rossini s Seviljskim brivcem, komično opero, polno blaženega situacijske-ga humorja, esprita. muzSkalne ornamentike itd., zabava cddiha potrebrro publiko. In tako tudi včeraj izvnova v naši operi. Pod Neffatovo veščo taktirko in istotako veščo režijo g. Bučarja je »Seviljski brivec^ dosegel kar najživahnejši uspeh. Nositelj naslovne vloge g. Popov je pevec Po božji volji. Koliko rajši bi ga mi šele imeli, ko bi se potrudil naštudirati to svojo najbriljantnejšo vlogo v* slovenskem jeziku. Mislimo, da imamo vso pravico to od njega zahtevati. Nič lažje ni našim češkim ali poljskim opernim pevcem prilagoditi se nujni potrebi slovenskega petja in vendar to store. Zakaj ne bi jim sledil tudi g. Popov? Včeraj je bil vsestransko sijajen brivec. Nič manj občudovanja vreden ni bil g. Betetto (Basilio). Mojster klevete in intrige je izzival aplavz na aplavz pr? odprti sceni. R o s i n a (ga. Lovšetova) je dovolj perfektna belkantistka, da smo skoro pozabili nedosežne Wesel-Pole lanskega prijetnega spomina. Zelo živahna in Ijubeznjiva pa je zlasti v igri, kar ji štejem v posebno prednost pred lansko Ro-sino. Gospod Kovač se je vidno trudil zadostiti težkim zahtevam svojje vloge. Vsal v govornem petju se mu je to malo-dane posrečilo Gospod Zupan Pa Je solz smešen Bartolo. ki mu zlepa ne najdeš para. Čimdalje bolj smo lahko ponosni nani. Ostale manjše vloge so bile našim skromnim razmeram primerno dovolj dobrQ zasedene. Orkester in klavir na mestu, Nef-fatu pa, kakor že rečeno, moje priznanje! Publike ni bilo kal Prida; vreme se je zvečer razjasnilo in žal. rajši sedi v »menažeriji« na sejmišču. —č.
— Ruski komorni pevec A. Valentinov. Za bodočo gledališko sezono angažirala je nprava Narodnega gledališča v Ljubljani ruskega komornega pevca tenorista Valen. tinova kot svojega člana. Gospod Valentinov je r^om iz Moskve ter je dovršil p^-trograški konzervatorij. Nato je bil angažiran kot prvi tenor petrogradske opere »Narodni dom«. Po angažmaju v Petrogra.
dn Je odšel na moskovsko opero »Zimina«, kjer je kreiral vse prve tenorske partije z velikimi uspehi. Po revoluciji je odšel iz svoje domovine ter potoval skoro po vaej Evropi. Nastopal je na Danskem in HolanoL skem, pel v Švici in v Avstriji, posebno kot gost ljudske opere. Zadnje leto je bil angažiran kot prvi tenor opere v Gradcu. Gospod Valentinov ima nastudiran zelo obsežen repertoar. V Ljubljani nastopi prvo-krat v začetku septembra ti.
— »Cavalleria rusticana. z dr. MorL cem v našem Narodnem gledališču. V soboto dne 23. tm. vrši se v naši operi repriza obeh enodejank in sicer »V vodnjaku« ter ^Cavalleria rusticana«. Lidunko v operi »V vodnjaku, in pa Santuzzo v > Cavalle. rii rusticani« poje tokrat gospodična Bože-na Venečkova. Vlogo Turidduja pa poje kakor pri prvi predstavi tudi tokrat dr. Moric. Vso ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri prvi vprizoritvi.
— Operna pevka Božena Vanečkova. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani pridobila le za našo opero odlično češko pevko.sopranistko gospodično Boženo Va-nečkovo, ki je bila do sedaj članica Narodnega gledališča v Brnu in v Olomucu. Gospodična Vanečkova nastopa r-etrzo leto na odru ter je v tej dobi naštudirala in odpela 35 vlog iz raznih oper. Nastudiran ima ves češki operu i repertoar, poleg tega pa raz. ne Verdijeve, Puccinijeve, Wagnerjeve. Mozartove in druge opere. Med svoje najboljše vloge šteje Smetanovo Libušo, Mi. lado iz Daliborja, Vendulko iz Poljaba, Ma. rinko iz Prodane neveste, dalje Ovofakovo Rusalko, Foersterjevo Evo. Tatjano iz Onje. gina, Marto iz Nižave, Madame Butter. fly in Tosco: Aido, Eleonoro iz Trubadurja; Straussovo Salome itd. Gdčna Vaneč-voka je pela meseca maja ti. tudi na Dunaju ob priliki gostovanja olomuške . opere, katere gostovanje je sprejela dunajska kritika nad vse pohvalno. Na našem odru na. stopi prvokrat v soboto, dne 23. tm.
— Drugo gostovanje opernega pevca dr. Maksa Morica. Odlični pevec tenorist dr. Makso Moric si je s torkovim nastopom na mah pridobil vse občinstvo: gostuje v drugič na našem odru kot Turiddu v operi »V vodnjaku*- in pa vlogo Santuzze v tm. Isti večer nastopi prvokrat na našem odru operna pevka gospodična Božena Vanečkova in sicer poje vlogo Lidunke v ope. ri »V vodnjaku« in pa vlogo Santuze v t Cavaleriji rusticani«. Vloga Liđunke sicer ne spada v njen operni repertoar, vendar jo je prevzela Iz posebne naklonjenosti in ljubeznjivosti samo, da omogoči operni predstavi v soboto, to pa zato, ker je gospodična Rozumova, ki je pri premieri pela vlogo Lidunke, obolela za angino in najmanj teden dni ne bo mogla nastopati na našem odru.
Velik dren
je na velesejmu okrog svetilnika Jfirim čokolade. Paviljon }{. 3327
Šolstvo,
—š pričetek šolskega leta na H. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah)
Ponavljahu izpiti za četrti In osmi razred bodo 1. septembra, za vse druge razrede 9. septembra, začetek vselej ob osmi uri. Sprejemni izpiti za I. razred in sprejem učencev z drugih zavodov bo 12. septembra ob osmi uri. Vpisovanje vseh učencev bo 13. septembra. Natančnejše in drugo na uradni deski v avli. Ravnateljstvo.
—Š Na I. deški meščanski šoli se začno ponavljalni in vzprejemni izpiti dne 10. sept. ob 8. Vpisovanje se vrši 13. sept., 14. sept. je šolska maša, 15. sept. se pa prične redni pouk.
— Na državni realni gimnaziji v Kočevju se začne šolsko leto 1924/25 z dnem L septembra t. 1. Vpisovanje učencev za prvi razred bo v petek dne 12. septembra od 8. do 10. ure. nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II.—VI.) bo v soboto dne 13. septembra od S. do 12. ur^. Otvoritvena šolska maša se bo vršila v nedeljo dne 14. septembra ob S. uri v mestni župni cerkvi, od koder odidejo učenci v šolo. Redni šolski pouk se bo začel v ponedeljek dne 15. septembra. Razrednj (ponavljalni) in naknadni izpiti, kakor tudi vsi drugi izpiti( n. t. izpit) se bodo vršili v času od L do 13. septembra, vselej od S. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski.
— Na deški in dekliški meščanski šop v Tržiču prične šolsko 1 rtti 1924/25. dne 1. septembra. Oni učenci, ki imajo ponavljal-ne izpite, se zglase tega dne ob 8. uri v ravnateljivi pisarni. Vpisovanje za vse razrede se vrši 12. in 13. septembra od 8. do 12. ure istotam. Otvoritvena šolska maša bo 14. septembra. Redni pouk začenja 15. septembra. Priglase za šolsko kuhinjo sprejema ravnateljstvo od 1. do 15. septembra..
— Drž. gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1924/25 se izvrši v sledečem sporedu: 1.) V petek 5. septembra sprejemni izpiti za prvi razred, začetek točno ob 10. Istega dne od S. dalje ponavljalni (razredni) izpiti za 4. a in 4. b razred. — 2.) V soboto 6. septembra od S. dalje nižji tečajni izpiti (mala matura) za četrtošolce. — 3.) V torek, sredo in četrtek 9.. 10. in 11. septembra, vsak dan od pol 9, dalje, ponavljalni (razredni) izpiti za vse razrede, razen četrtega. Oglasiti se morajo vsi v torek 9. septembra ob pol 9. — Ob teh dneh so tudi dodatni in sprejemni zaprti za razrede od drugega dalje*. — 4.) V petek 12- sepembra od 9. do 10. vpisovanje lanskih dijakov vseh razredov. Vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. Istega dne se vpišejo (pri ravnatelju) dijaki, ki prihajajo iz drugih zavodov. — 5.) V nedeljo 14. septembra otvoritvena služba božja. — 6.) V ponedeljek 15. seterrbra ob 8. redni pouk. — Diiaštv0 se mora točno držati napovedanih dni in ur. Zamudniki se ne uvažujejo.
—š Pregled mualimanakih šol. Posebna že imenovana komisija bo pregledala vse muslimanske šole po Južni Srbiji.
—š Na II. meščanski šoli v LJubljani
se zaradi nove odredbe začno ponavljalni in drugi izpiti 10. septembra, 13. sept. se vrši vpisovanje učencev, 14. sept. je skupna služba božja, 15. sept. se pa prične redni pouk. — Ravnateljstvo.
—š Na državni gimnaziji v Kranju se imajo javiti v sredo 3. sept med 9. in 1L vsi učenci, ki imajo razredne izpite. 4. sept. se vrše pismeni razredni izpiti, med 5. in 10. sept. pa ustni. Nižji tečajni izpiti so med 5. in 12. sept. K vpisovanju v L razred imajo priti učenci v spremstvu sta. rišev ali njih namestnikov v četrtek 11. sept. med 9. in 11. ter privesti seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Poslednja dva zamorejo zunanji učenci poslati tudi po pošti ter priti potem naravnost k vspre-jemnemu izpltiu, ki bo 12. sept. ob 8. VpL sovanje učencev v ostale razrede bo 13. sept. od 9.—11.
—š Mednarodni dijaški kongres v Var* šavi. Dne 10. septembra se bo vršil v Var* Savi mednarodni kongres dijaštva. Naše di* iaštvo bo zastopano po 15 delegatih (Beo* f*rad 7, Zagreb 5, Ljubljana 3).
Julija Krajina.
Vedno Pula. Sedaj sta se postavila proti razlastitvenemu zakonu tudi istrski deželni zbor in puljski fašij. Slednji je predložil vladi obsežno spomenico, v kateri pripoveduje, kako ljudstvo z zaupanjem gleda sedanjo vlado in kako pričakuje od nje pomoči. Vlada je potom svojega načelnika to pomoč tudi obljubila. Ta načelnik vlade pa je tudi voditelj fašizma. Ni dopusten razgovor o njegovi besedi, ker ta ima veljavo nečesa, kar se mora zgoditi. Vlada ne more hoteti. da bi puljsko mesto razpadlo, ne more hoteti, da bi se vznemirjalo še dalje vsakdanje življenje, marveč mora prinesti odrešenje. To je pisano naravnost na naslov Mussolinija, ali pomagalo ne bo nič. to je le eden zadnjih obupnih klicev h končnemu razpadu puljskega mesta.
— Tdvctnik dr. Tu/na se preseli v 1 JtibJjano. Poročajo, da se preseli odvetnik dr. Turna v kratkem v Ljubljano, ker ni dobil italijanskega državljanstva. S^-ojo pisarno izroči dragemu slovenskemu odvetniku.
— Odvetnik dr. VVHfan je odpotoval 20. t. m. v Bern v Švici, da se ude-ieži o€je interparlamentarne Unije kot delegat jugoslovenske narodne manjšine v Itah:i
— Spominska  plošča   na Poldanovcu.
V nedeljo odkrijejo na Poldanovcu spominsko ploščo znanemu goriškemu turistu Ta. ternolliju, ki se je lani tam ponesrečil.
— Naselbina Italijanov iz Julijske Krajine na Kavkazu. Iz Rima poročajo, da je prišlo iz Moskve obvestilo sveta za obrambo in dele, po katerem se oddaja skupini Italijanov iz Julijske Krajine naprošena poljedelska koncesija. Odkazan jim je na severnem Kavkazu teren za poljedelstvo, živinorejo in trtorejo.
„Slovenec" in „Trpvski glasnik".
Ker ^Slovenec« rad posnema iz •Trgovinskega Glasnika« to, kar slučajno ne nasprotuje klerikalni zagrizenosti, mu priporočamo tudi 'članek »S IV. Ljubljanskega velesejma«, v katerem piše včerajšnji »Trgovinski Glasnik« med drugim tako-le:
»Izredno povoljen razmah industrije v Sloveniji je poslejdica zelo ugodnih razmer na notranjem trgu, ki je nastal z osvobojen jem, u j edin j enem in ustanovitvijo enotne države južnih Slovanov. Ljubljana je postala tako, kakor pravi »Jutro«, ključ za Jugoslavijo in balkanski polotok: ona v velikem posreduje v celokupnem uvozu in izvozu države ih v tej vlogi, ki bi je nikoli ne imela niti v Avstro - Ogrski, niti v posebni slovenski državi, izredno dobro profitira, kar je razvidno že iz napredka in gospodarske okrepitve Ljublane in celokupne Slovenije.
Zato se ne moremo dovolj načuditi, da je »Slovenec« v uvodniku, ki je izšel baš na dan otvoritve velesejma, sprožil vprašanje o tem, da smo »raz-lčni jugoslovenski narodi«, da smo mi, Srbi »zavladali nad ostalimi jugoslo-venskimi narodi pod pretvezo, da jih je Srbija osvobodila«, da je izmišljena fraza o »narodnem edinstvu« samo zato, da bi velesrbstvo moglo podjarmiti Slovence in Hrvate, da bi »raznaro-dili Hrvate in Slovence, da ne bi čutili kako se politično in gospodarsko vnovič zasužnjujejo itd.
Kaj naj na to odgovorimo?
Slepo partizanstvo je zastrupilo »Slovenca«, da je pozabil celo izjavo g. Korošca, dano v parlamentu leta 1919., da ni treba za Slovence posebej čitati soomenice: s tem je g. Korošec v imenu slovenskih poslancev priznal edinstvo jezika, jezik pa pomeni, kakor je znano, bistveno nacijonalno obeležje. In Slovenci res govore z* ostalimi južimi Slovani isti jezik: oni so celo ohranili najbolj tipične oblike starega srbskega jezika. Oni tvorijo z nami eno nacijo ne le po starini, nego tudi po obnavljanju naših naselbin, ki
so se ustavljale, na kraj nih mejah Slovenije in polnile njeno notranjost. Te naše naselbine so sprejemale po vzgledu pradedov katolicizem, četudi so še danes le unijatske in najsi Še dandanašnji izpovedujejo pravoslavje. Ti, pravoslavni, so se ohranili v Beli Krajini, in na letošnjem velesejmu imajo svoj oddelek pod imenom: Belokrani-ska domača industrija. V tem oddelku so zastopani naši tipični predpasniki, nogavice, čutare, pastirske piščalke, piruhi in mnoge pletenine z ornamenti iz naše starine.
S tem, da »Slovenec« krivo tolmači stvari, dela očrvidno krivico srbskemu delu našega skupnega jugoslo-venskega naroda in trga njegovo ranjeno srce: podtika mu namene, ki jih nima in dela, ki jih sploh ni. zakaj »Slovenec« govori o gospodarskem zasužnjen ju. ki ga vrše Srbi nad Slovenci, dasi Srbija svojih predvojnih podjetij še ni obnovila niti za 40%. Četudi so prejeli vojni oškodovanci v Srbiji obligacije, za katere dobivajo komaj 130/o, od reparacij nabavljenih vagonov pa imajo v izobilju tudi že-
leznice v Sloveniji, vendar govori ^Slovenec«, da je velesrbstvo podjarmilo Slovence. Da je pa razmah našega gospodarstva v Sloveniji posledica današnjega gospodarske?::' rrea v sedanji ujedinjeni nacijonalni drža«vi, in da bi bil tako velik razmah nemogoč v Avstro - Ogrski ali v posebni državi Sloveniji, o tem M »SI< enec « ne beli glave.
S takšno pisavo in politiko ^Slovenec« ne služi niti gr pod^rs^im interesom celote, niti gosp-darsVim interesom trsevcev, obrtnikov in industrijalcev v Sloveniji. Slednjim on s takšno pisavo in politiko samo izpod-kopava temelje. Največji in največ interesa na popolnem. iu»egralnenr narodnem in državnem edistvu imajo v prvi vrsti baš gospodarski krogi Slovenije.
Kdor to edinstvo izrndkopava, nasprotuje faktično vitalnim intcre.^o:'"! gospodarskih krogov te naš. 'epe in simpatične pokrajine, ki jo mi tem bolj ljubimo, čimbolj si gotovi njeni krog' prizadevajo, da nam zastrupe skupno nacijolnano življenje.
V Ljubljani, dne
Klerikalci in — generaliteta.
Nedavno tega je imel klerikalni poslanec Žebot pri Sv. Petru poleg Maribora shod. Žebot igra, kakor je znano, med klerikalnimi tigri veliko vlogo in je najglasnejši med kričači v parlamentu. Ker ne zna brzdati svojega jezika, ie dr. Korošcu napravil že mnogo nepri-lik v narodni skupščini. Da potem ne polaga na tehtnico svojih besed na shodih, ki jih prireja, je samo ob sebi razumljivo. Tudi na shodu pri Sv. Petni je govoril, kakor pač govori neodgovoren demagog, ne pa kot narodni poslanec, ki se zaveda svojih dolžnosti nasproti ljudstvu, ki ga zastopa, in nasproti državi, ki jo tvori to ljudstvo.
Ko je prostaško, kakor je samo on vajen, okrcal prejšnjo vlado in nasprotne politične stranke, je jel govoriti o uradnikih, ki jim je grozil, da jih nova vlada premesti vse zapored v Makedonijo, ako se ne uklonijo klerikalnemu terorju. Razpravljajoč o vojaštvu, je poudarjal, da morajo vsi slovenski vojaki služiti doma, ker morajo biti ljudstvu pri roki in ker se ne sme trpeti, da bi z njimi razpolagali ljudje, ki ne čutijo z njimi. Pri tej priliki si je pošteno ohladil svojo jezo nad — generaliteto. Ni je privoščil dobre besede. O avstrijskih generalih je mož včasih drugače govoril. Povzdigoval jih je v nebesa in se valjal pred njimi v prahu. Danes so naši generali kri naše krvi, sinovi našega naroda, zato pa govori gospod Žebot o njih kakor o svojih hlapcih. Najbolj jim zamerja to, da ne trobijo v en rog s separatisti. Očita jim. da so poslušno orodje v rokah Nikole Pašića. In temu — je rekel — se ni Čuditi, saj je PaŠI-ićeva vlada imenovala kar 70 novih generalov in odslovila zadnjega generala Slovenca in Hrvata iz armade. Vsi novi generali so bili imenovani — ne zaradi svojih sposobnosti, marveč zaradi svoje pripadnosti k Pašičevi stranki. PaŠTC jih je imenoval, jim dal ministrske pfa-če in avtomobile, da mu v sili priskočijo na pomoč. In potreboval jih je kmalu. Ko je nastala nevarnost, da dobi vladno krmilo v roke Davidovič - Korošcev blok, je poslal Pašžč te generale h kralju, da preprečijo to nevarnost. Generali so vladarju nastavili nož na prsa in rekli: ^Ti. kralj, ali res misliš dati vlado opozicijonalnemu bloku? Ako to storiš .. .« Žebot ni povedal, kako so generali kralju zagrozili, češ da tega »ne sme povedati, ker ga baje ne ščiti — imuniteta«, pač pa je ugotovil, da se ]e vladar prestrašil in ni več hotel »kon-feriratk z opozicijonalnim blokom. Nekega lepega dne pa je vladar poklical zastopnike bloka na Bled in jim sporočil, da sedaj lahko sestavijo novo vlado, »ker ima že večino generalov za seboj . . .«
Tako je govoril poslanec Žebot na javnem shodu in slikal naše generale kot ljudi, ki ogrožajo samega vladarja. Demagoški namen teh njegovih izvajan} je prozoren! Vzbuditi v ljudstvu mržnjo proti onim, ki stoje na čelu naše vot-ske. in izzvati v ljudskih masah protl-vojaško razpoloženje. Da-li je to v interesu države in naroda, o tem naj razmišljajo oni. ki imajo državno krmilo v svojih rokah!
★   * *
— Posle velikega župana I 'lanske oblasti je včeraj prevzel novoimenovani veliki župan Teodor Ž p o r n. Novoimenovani župan mariborske oblasti dr. Vodopivec prevzame svoje posle danes. Pri tej priliki nemara pove, ako je v svojem poslovanju res podrejen velikemu županu ljubljanske oblasti, kakor je to poročal »Slovenec«.
_ Na nas'ov iugoslo venskega So-
kolstva si je dovolil »Slovenec« infam-no notico, v kateri pra.vi, da Sokol že davno ni nobena splošna slovanska narodna institucija, ampak je danes izključno samo organizaelia reakcijonar-
21. avgusta 1924.
ne liberalne buržuazije. Specijelno pri nas pa da je Sokolstvo PribtčeviČeva garda in pomeni uniformirani duševni zastoj in nazadniastvo. Ta nesramen napad na glavno oporo slovanske misli priporočamo vsemu Sokolsiv.i hrez komentarja. Posebno pa opozarianio na klerikalno infamiio bratske češkoslovaške Sokole, da bodo informiran!, kakšiil element: so v Jugoslavjii na krmilu.
— Z analfabeti je križ. »Slovenec je prečital našo včerajšnjo notico, ni si pa zapomnil, da so bolgarske oblaki odkrile b o 1 j š e v i š k o zaroto in nns1 več skladišč boliševiškega oroz.ia, pripeljanega v Bolgarijo iz R u s i j e. Klerikalno zavijanje ye v tem slučaju buda-lost in infamija obenem. Sicer se pa poznamo in vemo, kam pes taco moli. -Koketirati je treba   s prevratnimi elementi, ker bi sicer Šla »Slovenec« in Koroščeva garda k vragu.
— Jako globok problem se zdi »Slovencu« vprašanje, odkod se rekru-tirajo po vojni klerikalni backl O tem problemu bi vedel »Slovenec« napisati veliko lepega. Že verjamemo, ker poznamo jezuitsko moralo in katehetsko zgovornost, ki zna tudi iz plevela pričarati vrtnice. To pa nima prav nič opraviti z nepobitno resnico, da se |e klerikalizem razpasel na račun socijali-stičnih struj in da drži mase v svojih rokah edino ie s pomočjo popolnega zasužnjetija človeškega duha, ki ga kroti po njegovih navodilih katolicizem.
— Nove vojašnice. Sezidajo se nove vojašnice v Štipu, Vinkovcih m Be-rovu. V to svrho je ministrstvo odobrilo potrebne kredite. Koliko?! — Kako so grmeli klerikalci proti militarizmu in vojašnicam, dokler niso prišli na vlado njih ljudje. Sedaj pa, prej največji antimilitaristi, dovoljujejo kredite za nove vojašnice. Tako se tigri vedno bolj razkrinkujejo kot skrajni demagogi in sleparji ljudstva.
— Člane jugosL novinarskega Udruženja, sekcija Ljubljana, ponovno opozarjamo na izredni občni zbor. ki se vrši jutri, v soboto, ob 16. v restavraciji Košak na Krekovem trgu. Člam. ki se ne morejo občnega zbora osebno udeležiti, naj pismeno pooblaste z zastopstvom koga od svojih tovarišev. — Odbor.
— Železniška zveza Ljubljana-Sušak. Iz Beograda poročajo, da pripravlja ministra stvo saobraćaja načrt za trasiranje železniške proge Kočcvje^Srpske Moravicc. Tako bi prišli s časom do direktne železniške zve* ze Ljubljane s Sušakom, o kateri se je žc toliko razpravljalo. Ali vestem iz ministrstva saobraćaja ni dosti verjeti in ni treba misliti, da se črta do Sušaka zgradi jutri, ako spusti Sušnikovo ministrstvo v svet ka* ko vest o pripravah za novo železniško črto' Klerikalni voditelji obljubljajo vedno mnogo, store pa malo ali nič.
— Predajanje '.» higijenski razstavi. V soboto dne 23. t. m. predava ob 16. uri £ dr. Tone Jamar, zdravnik v Ljubljani — »Problem jetike v Sloveniji«.
— Zakon o prometnem osobju. Sestav, ljena j«3 v ministrstvu ^aobrafaja komisija, ki ima naiogo. da pripravi predlog za iz-premembo zakona o državnem nrometnem osobju in ureditvi razvrstavanja eelokun. nega železn1 carskega osobja.
— Radio.koncerti v Beogradu. Koncem avgusta prične v Beogradu v rabo. vLČki stanici funkcijonirati aparat za ra-dio.koncertr. ki se bodo slišali ne samo pri rras, marveč tudi v drugih središčih Evrope. Koncerti so bodo vršili zvečer med 6. in 7. uro. Aparat inštalirajo v kratkem. Sedaj se vrše naročila v poštnem ministrstvu, nato pa dospe v Beograd velika količina aparatov raznih tipov in tudi po raznih cenah, tako da se radiotelegrafska služba ne bo omejevala zgolj na premožnejše sloje.
— Cenejši tobak? Te dni se vrši v Beogradu v upravi državnih monopolov zboro. vanj*3 strokovnjakov iz državnih tobačnih tovaren. Razpravljalo se bo o povečanju tobačne produkcije in o znižanju cen tobačnim izdelkom.
m Aeroklub M    Butaku,    T« Bnl ae
jsrraje na Sušaku podružnica Aeroklniva ls Beograda.
— Kongre«   antropologov   v Pragi.
Mednarodni Institut za antropologijo, ki Je Ml ustanovljen leta 1920. ho imel ođ 14. do 21. septembra v Pragi svoj kongres pod predsedstvom  presldenta Masarrka.
— Za ureditev vojaških grobov. V ml. nlstrstvu ver Je pripravljen nacrt sa ureditev grobov naalh padlih Junakov t Solunu In na Krtu.
— Preprečenje rnbežrrl te po našiti kazenskih zakonih precej občutno kazniva Tako is naletel eksekutor Rud. Vandot brata Ivana In Miho Jurčiča v okolici LJubljane ravno, ko *ta Štela denar. Prišel je v hišo eksekutor, kot bi priletel Iz neba in Je stal pri denarju, katerega Je hotel zarubiti za Janezovo terjatev. Tedaj pa se Je vnel prepir, ker Je brat Miha zabra-
■ vA rubež denarja, češ da Je ves denar njegov. Tudi Je vzel eksekutor srebrno ura češ da je ura last brata, ki Je padel v vojni m jo nosijo sedal vsi, kadar jo kdo potrebuje,. Pri tem pa Je bil Miha še toliko nepreviden, da je očital eksekutorju, da mu je z mtze denar ukradel. Državni prav dni k Je ugotavljal, da ne gre tu za lastninsko pravico, čega v Je denar, ker se ga kasneje lahko izloči, marveč da gre dejansko res za preprečeni e eksekuetje. Vendar pa sta bila brata radi te obdolittve oproščena, ker je bil res denar bratov, obsojen pa je bil Miha na en teden zapora, ker Je očital ekskutorju v službi tatvino.
— čigave so stvari? L. Z. in F. R. sta ia. avg. ti. v st Vidu prodajala 1 velik električni zaganjač 13 440, P. S. 80, 1 manjši zaganjač E 220, 1 P. 8., 1 preparat k manjšemu raganjaču K. A. 81 III-, 1 električni amperometer E 220, 3 P. S., 1 električni volmeter Nr. 1452, 1 električni maH zračni motor, 1 preparat ia napravo električne luči. Stvari so domnevno ukradene. Ogledajo se pri sodišču v Ljubljani soba 95.
— Stavka v beogradski elektrarni. Dne 20. t. m. »o pričeli stavkati delavci beograd* ske električne centrale. V atavko so stopili, ker jim je uprava elektrarne odbila zahtevo glede 30odstotnega povišanja plače. Uprava je ponudila samo 10 odstotkov povišanja. Stavka vsega skupaj okoli 150 delavcev. — Vodstvo uprave je mnenja, da ima stavka politično ozadje in je sklenilo odpustiti stav* kujoče delavce m jih nadomestiti z novimi.
— Nagrade za pouk analfabstom. Ministrstvo prosvete Je odredilo, da se izplačajo vsem učiteljem, ki so Imeli analfabet-ske tečaje, posebna nagrada, ki znaša 50 dinarjev sa vsakega analfabeta, kl se Je naučil čitati ln pisati.
— Letni veliki Jernejev sejem sa širino ln kramarijo se vrSi v ponedeljek dne 25. avgusta ti. v st. Jerneju na Dolenjskem.
— Zastrupila moža ln pastorka. V Velikem Bečkereku Je bila prijeta Melanija Relič, bogata vdova, čije mol ln pastorek sta umrla pred kratkim nagle smrti. Splos. no se Je smatralo, da Je oba zadela kap. Re. ličevl sorodniki pa eo sumili vdovo, da je moža in pastorka zastrupila. Oblastfr so iz. vršile ekshumiranje obeh trupel, pri čemur se Je ugotovilo, da se v njih nahaja arzen. Vdova, ki Je bila aretirana, taji vsako krivdo.
— Oropan trgovec Na cesti izmed Bo_ Janovca in SkopiJa je tolpa maskiranih razbojnikov napadla nekega trgovca lz Skoplja In mu vzela 200:000 dinarjev.
— Kolera pri Zemunu. V Beški pri Zemunu je obolelo in umrlo pet oseb. Gre za slučaj azijatske kolere. V Besko je odpotovala posebno sanitetna komisija in ukrenila vse potrebne varnostne odredbe.
— Kupčija z dekleti. Monter Ferdinand Juvan, stanujoč v hotelu »Evropa« v Sara« jevu, je prijavil policiji, da mu je pred 14 dnevi ponudila neka Milka Stanič naprodaj devojko, s katero bi smel početi, kar bi hotel. Za to »uslugo« je zahtevala najpreje 5000 dinarjev, kasneje pa je izjavila, da je zadovoljna tudi s 3000 Din. Juvan je srna* tral žensko za blazno in je menil, da uganja samo komedijo ter zadeve ni takoj prijavil policiji. Medtem je zaznal, da je Staničeva omenjeno devojko, ki se piše Matilda Krk in je stara 18 let, pred kratkim prodala ne* kemn 2idu na BendbašL Policija je uvedla obširno preiskavo, da se doŽene resnica o stvari.
— Pozor pred sleparjem.   V Zadnjem
času pojavil se Je na Dolenjskem pod krinko agenta društva za prodajo Singerjevih Šivalnih strojev človek, kateri se predstavlja pod imenom Dim odnosno K. J. Kuehrn, zastopnik centrale ln filijale Za-greb-Belovar. Od tvrdke nima nobenega pooblastila. Osleparil je Se več strank • tem, da prevzema nakupnino za prodane stroje, katere seveda stranke nikoli ne bodo dobile. Javnost opozarjamo pred tem sleparjem«.
— Tatinska služkinja. Včeraj je bila prijeta 18 letna služkinja Frančiška Eržen, ki je bila uslužbena pri gostilničarju Kozaku v času od 10. do 16. tm. Odnesla pa je pri odhodu svojim trem tovarišicarn različne predmete In obleko v vrednosti 670 Din. Oddana je bila sodišču.
— Drzen vlom. V noči od 21. na 21. tm. Je bilo vlomljeno v trafiko in trgovino Cirila Kranjca na Prulah. Tatovi so odnesli večjo množino cigaret, i.obaka, dve zimski suknji, nekaj zlatnine, 50 komadov čokolade ln razne pisarniške potrebščine, vse skupaj t približni vrednosti 4000 Din.
— Aretacije radi beračenja. Radi beračenja Je bil na Vodnikovem trgu prijet brezposelni Derok Marko lz Sušice. m Na Rimski cesti Je bil aretiran brezposelni mizarski pomočnik Fran Jarc In t Dalmatinovi ulici neki Srečko Kostal.
— Policijske prijave. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče prijave: radi tatvine 2, kaljenje nočnega miru 2, pijanosti 3, nedostojnega vedenja 1, cestno-pollcijskega reda 1, pasjeg* kon-tumaca 3. — Aretacije: radi beračenja 6, radi nadlegovanja pasantov 1.
— čajne mešanice v srebrnih zavitkih s znamko »BUDHA« so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila.
— Razprava proti narednika Rumptu v Zagrebu. Meseca marca t. L je narednik Ar* gust Rum pel rodom Slovenec, v Zagrebu umoril in oropal zagrebškega trgovca Dnu gutina Kelkovića. Rumpel je bil še uro kam sneje po strahovitem umoru prijet. Pred vojaškim sodiščem v Zagrebu se bo vršila v ponedeljek dne 25. t m. razprava proti morilcu. Obtožen je roparskega umora. — Rumpel se zagovarja, da je Kelkovića BI v samoobrambi.
— Ogenj na letnem telovadUča. V đo popoldan je bilo na letnem telovadne* Ljubljanskega Sokola poizkusno gašenje s gasilnim aparatom znamke »KNOCK-OUTc Prisostvovalo }s nad 1000 ljudi Za poizkus Je bila postavljena piramida, dolga 5 Vi m, široka 3 Vit m ln visoka 2 metra. Zgrajena je bila v ob Itd elipse s enim nadstropjem. Vsa koliba je bila obložena s približno 350 kg suhih drv ter 150 kg mrve in slame. Ves materijal je bil v prisotnosti vsega občinstva dobro prepojen s petrolejem in bencinom. Ko se Je piramida prižgala, Je v momentu izbruhnil močan ogenj. Za gašenje ogromne goreče piramide se Je uporabil gasilni aparat od 100 litrov vsebine. S tem aparatom Je pogasila ves veliki požar ena oseba v teku ena minute. Potem se Je pokazalo občinstvu uporabljanje manjšega aparata od 10 Mtrov. S tem, da se je aparat enostavno obrnil, je pričel takoj delovati Posebnost' vseh aparatov znamke »KNOCK-OUT« Je, da ne gase z vodo, ampak s penamt Kamor ista pade, takoj udušl ves ogenj. Na naše informacije, ako pena škoduje obleki in sploh materijalu, se nam je pojasnilo, da Ista ne pušča nfkaklh sledi ter je popolnoma, neškodljiva. Tvrdka, ki je napravila gornji poizkus, ima -čudi specijalne aparate za gaf-šenje čistega bencina, olja, petroleja itd,, na kar opozarjamo zlasti veletrgovine m trgovine z lahko gorljivimi tvarmarrrf. Pripominjamo, da se s temi aparati zamore uđušilfi ogenfi gorečih rezervoarjev, bencina, petroleja Itd., ne da bi se pri tem kakorkoli pokvarila kvaliteta preostalega materijala. Z izumom tega aparata Je napravljen nov velik korak k obrambi našega premoženja ter je vsem Industrijskim in trgovskim obratom nabava kar najbolj prfooročljiva. Glavno zastopstvo za vso Slovenijo Ima »MrZXTDA«-družba z o> z. LJubljana, Kolodvorski ulica . 5i 34TI.„ kjer se interesentom vsa pojasnila na razpolago.
— Zv©nFk, izložen v drogeriji »Adrfja« v Šelenburgovi ulici, napravljen Je lz škat-Ijic v celem svetu poznate Ovomaltine, ki je pripravljena iz svežih jajc, mleka, kakava in sladnega ekstrakta dr. VVanderJa.
o ta parfum i
Prijeten vonj se razširja po paviljonih
sejmišča. Parfum... Vse diši kot po roži* cah, vsak se naslaja ob tem žlahtnem vo* nju. In tu je parfum udaril v nos tudi Ro* mani Janež, Id ima v ostalem 24 ur časa na dan ... Bila je včeraj na velesejmu Hodila je od paviljona do paviljona, od koje do koje, slastno je vsrkavala duhteče vonjave in se s hrepenenjem ozirala po izložbah. Su» kala se je zlasti okoli parfumov in njen pogled se kar ni mogel ločiti od vabljivih stekleničic x duhtečo tekočino. Njeno hre* penenje po parfumu je postajalo vedno več* je in večje. Ni se mogla brzdati. V neopa* ženem trenotku je tam pri tvdki Bartl Iz* maknila dve steklenici parfuma, vredni okrog 500 Din. Sicer pa Romane cena ni zanimala.. . Okrenila se je in hotela oditi brez slovesa, brez plačila. Usoda pa je ho* tela drugače. V trenotku je zagledala dolgo* prstno Romano lastnica koje in jo je pri* jela. In sedaj je morala nesrečna Romana oditi v prostore, kjer ni nebeških dišiv. Oh, ta p?' im, .
Iz Cella.
—c Za lit. porotno zasedanje pri celj. skem okrožnem sodišču je imenovan za predsednika porotnega sodišča v Celju dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Jos. Kotnik, za namestnike vlfi. dež. sodni svetnik dr. Friderik Bračlč, vlš. dež. sodni svetnik dr. Ivan Premschak ter dež. sodni svetnik Valentin Levlčnlk.
—c Nušičev večer v Mestnem gledališču. V sredo »večer Je priredilo intimno gledališče iz Beograda pod vodstvom M. D. S. Spa8lča v našem mestnem gledališču Nušičev večer. Vprizorile so se štiri enodejanke, tri Nušičeve in ena Bpasiče. va. Gostje so dobro igrali ter svoje vloge rešili povoljno. Tudi gledališče je bilo raz. prodano.
—c Šahovski mateh v Celju. V dneh 23. in 24. tm. se vrši v klubovem lokalu Kavarne »Evrope« šahovski mateh med Varaždinom m Celjem. Tekma bo selo zanimiva, ker sta kluba skoro enako močna.
—c  Mestno  parno  kopališče  bo radi
popravila kotla od 24.—28. tm. zaprto.
—c Poročil se je g. Davorin Kolsek, cand. med. in predsednik kluba napr. slov. akademikov v Celju z gdč. Danico JedretL čevo, hčerko policijskega nadzornika v Celju. Bilo srečno!
Iz Maribora.
—m Prerekanje rsdl znakov. V sredo zvečer se je pred Grajskim kinom dogodil incident, ki je povzročil precej razburjenja po mestu. Skupina mladih ljudi je zapazila nekega bivšega kapetana, sedaj bsnčnega uradnika v Zagrebu, ki je prišel na poset svojih sorodnikov v Maribor. Opazili eo pri njemu znak hrvatskega Sokol*, ter zahtevali, da znak odstrani. Ker tega ni hotel storiti. Je prišlo do prepira, da Je morala posredovati policija. Za stražnika Je bila situacija kočljiva, pa Jo Je rešil »e, k> taktno. Povabil Je vse skupaj na policijski komisarijat, kjer so se morali seveda vsi legitimirati. Tam se je kočljva afera končala s tem, da je policija izjavila, da nima povoda zahtevati od nosilca snaka Hrvatskega Sokola odstranitev, nakar je prizadeti, da napravi konec raaburjenju, prostovoljno snak utaknil x ieg* ;
Kočljiva stanovanjska afera. Med
stanovanjskim uradom ln mestno občino se raspleta v tem času zanimiva afera radi stanovanja bivšega inženerja pri mestnem električnem podjetju, ki je Imel naturalno stanovanje v hiši Trgovskega gremija, V to stanovanje se želi preseliti trgovec in predsednik Trgovskega gremija g. Weixl. Njegovo stanovanje pa Je lastnik Prang le določil policijskemu šefu g. Kersevanu, ki Že tretjo leto biva z družino daleč zunaj pri Ljudskem parku, kar ga selo ovira pri njegovih uradnih poslih. Trgovski gremij Je g. Weixm že določil bivšo Toplako-vo stanovanje. Čemur pa mestna občina nasprotuje. Dosedanje Weixlovo stanovanje Je baje že prazno toda vselitvi policijskega šefa nasprotuje najbolj tudi predsednik stanovanjskega urada,
*—m Tatovi na sodišču. Okrožno sodišče je postalo eldorado tatov, zlasti koles, včasih pa celo tal ar je v gg. sodnikov. V sredo je neki stranki is Nove vasi zopet bilo ukradeno kolo, katero je stranka za par minut pustila na hodniku. Čudno je, da okrožno sodišče, še sedaj ni nastavilo posebnega paznika vsaj na hodnik, kjer so skoro vsak dan ponavljajo slične tatvine.
m Neurje, V četrtek krog 10. Je divjala severnozapadno onkraj državne meje večja nevihta, ki ja zanesla v Maribor le par minut trajajočo hudo ploho. Toplomer, ki je še par minut preje kazal na 20., je o Iedenomrzlem vetru padel na 15. V okolici* se je pojavil le hud p iS, nakar se je zjasnilo. Drava je od srede selo nazastla.
•—m Za božjast pollsljski zapor. V sredo popoldne je bilo v Danjkovi ulici mnogo razburjenja. Tam biva neki mož, ki trpi na hožjasti. To pot ga je strašno prijelo. Rešilni oddelek ga Je skušal spraviti v bolnico, kjer ga pa niso hoteli sprejeti. Ni kasalo drusrega kakor, da se sa Je policija usmilila in ga, ker drugega prostora nima, dala v zapor.
Bernh. Stoever-Berfie ■ Razstava u paviljonu F1S8
Dopisi.
— Puškama v Kranju. Iz Kranja nam pišejo: Puškama se je ustanovila na zadružni podlagi pred štirimi leti in so je zadnji čas uredila ktot najmodernejša tovarna orožja. V svojem obratu zaposluje 60 delavcev, večinoma stro/kovnjakov-pu-škarjev Slovencev iz Koroške in Čehov. Za izučrtev domačih delavcev zaposluje zadostno število vajencev. Izdeluje lovske puške vseh modemih sistemov in je tako v ceni kot v kvaliteti z inozemskimi izdelki konkurenčna. Njena produkcija zadostuje za tuzemstvo ta eksportira svoje izdelke tuđ! v CSR. Poleg pušk izdeluje tudi samokrese in točne malofcaliberske strelne puške. Industrija Je velike važnosti za naše lovstvo, samoobrambo in šport. Omenjamo tudi. da posluje že tri leta v Kranju državna strokovna šola za puška r-stvo. katera izučuje lepo število učencev za \o stroko. Izučeni bodo tudi najboljši državni puSkarskl mojstri, kar je za na so armado največje važnosti. Vendar je bojazen, da se šola letošnje leto zapre, m to vsled malenkostnih plač. katere dobivajo strokovni uCsteHf. Pozivamo merodajne faktorje, da se za to šolo kar največ zavzamejo.
Tistih in sport.
— S. K. Hermes sklicuje za danes (petek) zvečer sestanek vseh rednih članov. Udeležba obvezna. Sestanek se vrši v društvenem lokalu.
— S. K. Hermes priredi v nedeljo 24. tm. cvetlični dan. Darujte vsi!
— Admira (Dunaj) : Ilirija. Jutri, v soboto ob 17.30 ter v nedeljo ob 17. uri sc vršita na športnem prostoru Ilirije nad vele* sejmiščem nogometni tekmi med prvoraz* rednim dunajskim klubom Admira in našim prvakom Ilirijo. Prireditvi spadata med red* ke velikopotezne športne prireditve v Ljub* ljani in jamčita za resnično prvorazreden sport. Za Ilirijo sta tekmi posebnega pome* na kot priprava na bližnje tekme za državno prvenstvo (7. septembra sarajevski A. 5. K.!) Rezultati, ki jih je dosegla Admira v prven« stveni konkurenci na Dunaju, se glase: Amateure 1 : 3. Hertha 1 : 0, Rapid 1 : 2, Vienna 0 : 2, Hakoah 1 : 0, Slovan 1 : 0, Sportklub 2 : 0, Wacker 1 : 0, WAF 4 : 2, Ostmark 2 : 0. Admira postavi proti Iliriji kompletno prvo moštvo, v kojem igra več avstrijskih reprezentančnih igralcev. Pred* prodaja vstopnic se vrši v trgovini J. Goreč.
— 8vetovnl mojster v tsžkl atletiki Marjan Matijevič nastopi na prireditvah težkoatletične sekcije S. K. Slovana, ki se vrše v soboto 23. in v nedeljo 24. tm. ob pol 9. zvečer v Narodnem domu. Marijan Matijevič je Izvajal svoje produkcije v vseh večjih mestih Evrope, Amerike ln Afrike in povsod, zadivil *n .lavdiSll publ:-ko. Na svojem triumfalnem potovanju si je pridobil prve svetovne nagrade 'r svetoven sloves. Ta junak is Like drž1 v zobeh 600 kilogramov ln pleše z njimi kolo. dalje krivi ielesne drogove v spiralo itd. itd. Njegov program obsega sama čudesa, ki Jih LJubljana še ni Imela prilike videti. — Marijan Matijevič se je na svojem potova. nju po Sloveniji ustavil v LJubljaai, da na_ stopi kot gost na prireditvah 3. K. Slovana, kateremu hoče s svojim nastopom pomagati, da dvigne svojo teikoatlecnlčno sekcijo. Poleg programa M. Matijevica se bodo predvajale na prireditvah tuđ1 roko. borba ta boks. V francoski rokoborbi nastopita atleta Tlčar (srednje težka teža) : Plpenbacher (teika teža), t rimsko-grški
rokoborbi Bardorfer (srednje težka t.) : Koščinskv (srednje tetka t.), Miklavčlč (peresna t.) : Banovec (peresna teža). V angleškem boksu nastopijo atleti Vavpo-tič (srednja t.) : Legat (sred. t.) Japelj (srednja t.) ! Bar (lahka t)'. — Sott>tns ln nedeljska prireditev 8. K. Slovana bodo za LJubljano prava senzacija. — 81ike atleta M. Matijevica so razobešene po vsem mestu. Del njegovih odlikovanj se nahaja v laloftbi trgovine Magdič,
5293
Stettln
Zastopnik L. Baraga
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št C/I.
slovitih pisalnih ln
,Stoever* šivalnih strojev
Gospodarstvo
0 bodočnosti velesejmov.
Velesejm je predvsem institucija, ki so jo rodile povojne gospodarske razmere. O potrebi velesejmov, njih razvoju in nadaljnemu obstanku so mnenja precej deljena. Splošno se priznava njih gospodarski pomen, o njih trajnem obstoju pa so mišljenja precej skeptična in si precej ostro nasprotujejo. Povojna konjunktura je porodila celo vrsto teh gospodarskih institucij, ki so v ostrem konkurenčnem boju za nadaljni obstoj in proč vit.
Obče pomanjkanje blaza in veliko povpraševanje je omogočilo obstoj in uspeh sličnim prireditvam, ki bi ga v količkaj n^Tmalnih razmerah absolutno ne dosegle. Naravno je, da so po prvin uspehih razni velesejmi prenehali, ker so jim manjkali eksistenčni pogoji ln ker je bila prehuda konkurenca sličnih, bolje organiziranih prireditev.
Prvi predpogoj obstanka vsakega gospodarstva je njegova rentabfflteta. Gospodarsko življenje je hladen raču-nar in se ne ozira ne na politične. Še manj pa sentimentalne momente življenja.
Za gospodarski proč vit vsakega podjetja je gotovo velevažna reklama, organizatorična sposobnost vodstva, vendar pa vse te vrline ne garantirajo končnega vspeha podjetja, ako niso dani za njegov obstanek naravni gospodarski predpogoji.
Za uspeh velesejrrra je predvsem merodajen kraj, kjer se vrši. Kraj mora biti predvsem važno prometno križišče, bližnja tn daljna okolica kolileor mogoče industrijsko tn sploh gospodarsko razvita, prometna sredstva zadostna, cenena in točna. Mnogo doorinaša k uspehu postrežba tujih gostov, zmerne cene in prijaznost prebivalstva, momenti, ki igrajo kaj veliko vlogo v občevanju s tujci.
Neprijazen ambijent tujce odganja, prijazen pa jih vabi, zapušča ugoden vtis in spomin, kar je pač največje važnosti za kredit v tujem svetu.
Velesejmska prireditev mora biti enotna, okusna, raznovrstna in na kolikor mogoče malem prostoru mora biti razstavljenega kar največ blaga.
Velevažno je vprašanje razstavnih stroškov!
KolikoT so manjši, toliko večja je privlačnost sejma. Ako razstavljalec ne proda niti toliko, da bi kril svojo režijo, ki je pri sedanjih razmerah precej visoka, za manjša podjetja celo težko znosljiva, je v tem slučaju vsaki taki prireditvi popolnoma izpodrezan koren njenega nadal;"nega obstoja.
Velesejem mora biti verna slika celokupnega gospodarstva v državi, v kateri se vrši, posebno pa blaga, ki tvori glavni predmet izvoza. Ni pa s tem rečeno, da mora biti velesejem izključno lokalnega značaja, potrebno je, da se pritegne in privabi kar največ tujih producentov, primerjava blaga, konkurenca so faktorji, ki so velike važnosti za razvoj domačega gospodarstva. Konkurenca boljša kakovost domačih proizvodov in jitn omogoča osvajanje tujih tržišč.
Med razne velesejme, ki so v veliki meri zadostili gornjim predpogojem za nadaljni procvit in nadaljni obstoj, lahko mirnega srca in brez lokalnega patrijotizma prištevamo prav ljubljanski velesejem.
Ljubljanski velesejem sam na sebi ni tako impozanten pojav, kakor morda druga slična podjetja, vendar pa po ličnosti, naravnost umetniškem okusu razstavljenih produktov, prekaša daleč razne sejemske prireditve. Gornje mnenje se čuje lahko vsaki dan. Vna-nja in notranja slika letošnjega vele-sejma je naravnost vzorna in paviljon, kjer je razstavljena priroda Slovenije, je naravnost krasen. Tu imajo tujci najlepšo priliko, spoznati krasote ožje slovenske domovine in s tem je velesejem za eno privlačnost bogatejši.
Velesejem ima skoro popolnoma industrijalen značaj. Nerazumljivo se zdi marsikomu, da naša prirodna bogastva niso zastopana.
Jugoslavija izvaža pač v ogromni večini agrarne, šumarske in rudniške produkte, ki so pa na velesejmu malo ali pa nič zastopani.
Konjerejska razstava bi bila prvi korak v tej smeri in bi bilo vodstvu ve-lesejma nujno priporočati, da vstraja in ne ostane pri tem prvem koraku. Jugoslavija je dežela najrazličnejših prirodnih pridelkov in želeti bi bilo, da se enkrat dobi sistematičen in celokupen pregled našega prirodnega bogastva.
Taka razstava bi privabila veliko število novih interesentov in tudi In-l^dustrija bi prišla na svoj ra
reja, čebelarstvo, reja sviloprejk, producira se duhan, opij, riž, bombaž it d kaj naj se reče o lesni industriji, naše največje bogastvo, nahajajo se v državi svetovnoznana ležišča najraznovrstnei-ših rud in kovin, vse stvari, ki globoko zanimajo tuja tržišča, o katerih pa žalibog nimamo Še točnega in celokupnega pregleda.
Naj se v bodoče upošteva gornje dejstvo pri prihodnjem velesejmu in uspeh ne izostane.
Ljubljana je postala po prevratu važen trgovski in industrijski center in važno železniško središče, ki bo z zgradbo kočevske in liške železnice Še veliko pridobilo na razmahu. Velika in privlačna sila za mesto je krasna okolica, ki privablja leto za letom veliko Število tujcev. Vrši se v Ljubjani mnogo kongresov raznih kulturnih organizacij in to prav radi krasne lege mesta samega in možnosti zanimivih in raznovrstnih izletov v naravo. Dasi se trgovski posli na ljubljanskih velesejmili ne bodo mogli razvijati vedno z isto intenzivnostjo, ker o tem odloča ravno trgovska konjunktura, ki je sedaj boljša, sedaj slabša, vendar dosedanja izkušnja uči, da je zanimanje za ljubljanski velesejem še vedno živahno in bi bilo škoda, ako bi se ta institucija opustila.
Nujno pa bi priporočali razstav-Ijaloem, da svoje odjemalce še pred velesejmom opozarjajo na predmete, ki jih mislijo razstaviti.
Na ta način bi si razstavljalei sami pripravili teren in si zasgurali stalen krog odjemalcev.
Uprava velesejma in razstavljale! morajo biti tudi med letom v stikih. Po možnosti naj se razstavlja tako blago, za katero vlada največje zanimanje. V splošnem naj se dela sistematično in v skladu z vsakoletno potrebo trga. Ljubljanski velesejem ni ravno tako velik, da bi se ne mogel vzdržati, m vsako leto se gotovo najde zadostno število razstavljalcev, ki bodo omogočali nadaljni obstoj tega vele važnega faktorja našega gospodarskega življenja.
Ako ima katerikoli velesejem še najlepše izglede za nadaljni obstoj, je to gotovo ljubljanski.
Razne razstave ki velesejmi ki so nastali v Jugoslaviji, ne kažejo posebno močnih življenskih znakov in po-menjajo bolj tratenje gospodarskih energij, kot pa faktično gospodarsko potrebo.
Za gospodarske potrebe Jugoslavije bi bil en velesejem na leto popolnoma zadosten. Za sedanje politične bi gospodarske razmere je Ljubljana najbolj pripravno mesto za slične gospodarske prireditve, dolžnost vlade pa je, da z vso močjo podpre to velekoristno gospodarsko institucijo in omogoči njen nadaljni uspešen obstanek.
★  ★ ★
—g Novosadska blagovna borza 21. sv* gusta. Na produktni borzi notira jo: Pšenica 2 vag. 375—380, ječmen 7 vag. 320—350; koruza, 14 vag., 285; fižol beli baški, 14 vag. 525—530; moka »0«, 4 vag. 570—580. — Ten> denca mlačna.
—Z Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskjh nasadov ln ° hmelj ski kupčiji doma rn drugod. 2 a t e c, ĆSR., dne 18. tru, Velika množina hmeljarjev je pričela danes z obiranjem. Vreme je vetrovno m toplo; včeraj Je pa izdamo deževalo, kar je povzročilo, da so nekateri hmeliarii preložili obiranje na dan 20. t m. Obila mokrota povzročuje, da se izvršuje pravUno okobulenje in z oranje. Ker ni prevroče, se kobule tudi bolj počasi zapirajo, kar bo povzddnilo kakovost in težo hmelja. Dosedaj nabrano blago i® lepe zelene barve, enake, skoro malo nadnormalne velikosti ln je skrajno bo-eato lupuiine in je najbolje kakovosti. Takšno blago ie kupcem in pivovarjem zelo ljubo In brez dvoma bo naš hmelj najfinejši ln najboljši na svetovnem trgu. Da se bo pa vsa letina spravila srečno pod streho, potrebujemo stanovitno lepo vreme, brez katerega bi kobule izgubile lepo zeleno barvo. Na kmetih je bilo živahno povpraševanje ln so se male, a zelo lepe partije plačevale po 2300 do 2500 čK za 50 kg, izključno prvovrstnega blaga, ki znaša 2%. Prodajalo se je nekaj tudi po 2000 čK, pa Ie zato, ker hmeljarji niso bili zadostno podučeni. Pri živahnem povpraševanju in nakupovanju so cene in razpoloženi e prav čvrste, cene so rastoče in se še bodo uravnavale. — Savez hmelj, društva.
—g O vinski trgatvi v Istri poročajo, da bo tako.le srednja kvaliteta pa bo dobra. Starega vina je ie v izobilju. Kupčije ni. Belo vino stase hekto 86—05. rdeče 90 —110 lir.
—g Velika poljedelska Izložba v Skop. IJu se bo vršila od 17. do 30. leptembra ti. pod protektoratom kralja Aleksandra. PrL redi jo Srbsko poljoprivrsdno društvo v Beogradu. Izložba obeta biti zelo zanimiva.
—g Deseturni delsvnik je uvoden od.
Y 4iiayi j$ knunci razvita inririCH        j. poljski drfavi.
IV. ljubljanski velesejem.
Sedmi dan.
ga prav originalnega moža iz samih pečnih cevij. — Ferantovo umetno vrtnarstvo občudujejo vsi obiskovalci. — Tvrdka Voj novic & Co oskrbuje letos vse električne napeljave na velesejmu ter fl je s f svojo preciznostjo pridobila eloves. — 1 Tvrdka čadež & Brcar v Ljubljani ima mlinske 6troje cvrdke Prokop iz Par-dnbic in vse najnovejše mlinske potrebščine. —
Paviljon »K* Ta paviljon je v prvi vrsti namenjen inozemskim razstavljalcem: Francozom, Angležem, Belgijcem itd. Vendar je v njem rasstavilo tudi nekaj domačih tvrdk, ki so ee prepozno prijavile. Posebno Številno so zaetopane fraccoake tvrdke z najnovejšimi toaletnimi in kosmetionimi izdelki. Na. dalje so tu razni umetniški okraski, slikarije, konzerve, čokolada, likerji, šampanjec itd. Tvrdka ,Vltrex« ima na posebno trpežni način izdelovane šipe. — Za fotografe je izredna privlačnost rastava »Pho-to-Material« z Dunaja z najnovejšimi iznajdbami v tej stroki. — Tvrdka D u č i č iz Zagreba ima prvovrstne bonbone in na>d 30 vrst čokolade. — Buzollč iz Splita je svetovno znana prva jugoslovanska tovarna za likerje (maraskino). — Tvrđka R o c e a iz Parme Ima raznovrstne sadne konzerve. — Tvrdka K u k u 1 i d i s St dr. ima najbogatejšo izložbo vsakovrstnih domačih in orijentalskih preprog. — Nova domača industrija je Jantar« na Vrhniki, ki izdeluje razno potrebščine za kadilce. — Beogradska tekstilna industrija (Milan Ječmonica) je največja tovarna te stroke v naši drsavi. — Pristno angleško oblačilno blago ima tvrdka B 1 i g t h y iz Bdinbourga. —- Bachin. g e r iz Sabotice je tovarna za umetne okvirje iz papirne mase, ki so tako trpežni, da jih smemo brez poškodbe zalučati po tleh. — Avtomobile imajo tri francoske veletvrdke.
JOSIP B AJDE mizarstvo umetnega pohištva, Spodnja Slika št. 1. (Šolska ulica). Paviljon E št. 46. Ima razstavljeno krasno posebno solidno izdelano spalnico v češnjevem lesu uloženo z orehovim. Vsa spalnična oprema obstoji iz 14 komadov. Ta izredno lepa spalna oprava vzbuja silno zanimanje in priporočamo, da 6i jo posetniki velese.imn speci-jelno ogledajo.
*   * ★
— Oficieini katalog za IV. ljublj. velesejem je sestavil R. Golebiowski, laetnik reklamnega podjetja »Apollo« v Ljubljani Priznati se mora, da je katalog sestavljen nele prav okusno, temveč tudi zelo praktično in pregledno. Naj bi si ga kupil vsak resni obiskovalec velesejma. Posebuo trgovcem bo služil do prih. velesejma za ka. iipot pri naročevanju. Cena katalogu je samo 15 Din.
Naši razstavljala.
Posebno pozornost vzbuja v paviljonu »E« (v pokritih in polpokritih prostorih)
»Drava«, lesna industrijska delniška družba, Maribor«
Prvovrstni izdelki »Drave« d. d. Maribor upognjeno pohištvo, hladilne neprave, jer* menice, zaboji.
»Drava«, lesns industrijska delniška družba v Mariboru, ki se je leta 1921. razvila iz družbe z o. z. v delniško obliko, je v teku petih let svojega obstanka zavzela zelo važno mesto v krogih lesne industrije Slovenije. Takoj ob prvih početkih svojega delovanja je pričela z velikopoteznim pro» izvajanjem in trgovanjem z lesom ter pre* hajajoč v teku časa k čimdalje dovršenejše* mu obdelovanju lesa, dosegla do danes nad vse razveseljivo stopnjo razvoja.
Na svojem sedežu w Mariboru je na izredno ugodnem mestu ob Dravi, kjer pri* stajajo splavi, uredila veliko parno žago, opremljeno z vsemi modernimi sredstvi, ka* kor umetno sušilnico itd., ter se nahaja sredi obsežnega 70.000 m2 velikega lesnega skladišča, po katerem je napeljana cela mreža industrijskih tirov; eden slednjih vo» di neposredno na obalo Drave, oddaljeno komaj par sto korakov. Poleg žacje si je družba tekom časa uredila celo vrsto obra* tov za. razne lesne izdelka. Od teh je ome* niti predvsem veliko strojno stavbno mizar* 9ko delavnico za izdelovanje $ta\*benos mizarskih oprem, kakor oken. vrat. stopnic pri novih stavbah, dalje poseben oddelek za hladilnice in druge aparate umefno^hladilne
stroke, izdelovanje jermen:- {Ricmenschci* ben) iz lesa in končno obrat 7a izdelan .mje zabojev, kameri »lednji o-1. Jočđ kai l LJIIK tenzivrteišo izrabo irrezanrln lesa, do^im popolnoma neporahni odp-idki shliijo ?n kurjavo pogonsk? ja stroji, ki vidoma posredno in deloma pot-Tin elcktrimih ino* torjev gori vse te obrate. InVcomobile s 130 HP.
V Zbelovem, mali raaicu oddaljeni pet kilometrov od postaje Poljčane, ter ležeči ob progi PoJičanoKonjice. ima dru?ba ir» borno vpeljano in lepo ureieno tovarno upognjenega pohištva, v kateri rapn*luie 1^ domačih in r stroki dobro izvcihanih de« lavcev, ter izdeluje do 200 komidov stolih dnevno, poV^ primernega »telila drugega pohištva. Izdelek tovarne je dobro vju-! • v tu* in inozemstvu ter po svoji k valite*? splošno priznan, o čemur priča dejstva, ris si jc tovarna pridobiju cdo vrsto stalnih dobrih neposrednih r>tf jemalcev v i-<,7n?h prekomorsJiir- der~!?v
Družba ima razne g <rdnc ek«»ploat?.ei i z zlasti v Pohorju, ter zaposluje v vseh st* 1 obratih sedem polnojarmenik^v in en cep" ni jarmenfk.
S pomočjo teh ek^ploetacij ima družba vedno na razpolago bla^o ra <V'Kivo iz kupčij v izvozu ali tudi za javne dobave v tuzemstvu, docim imajo njeni W-srtrijski obrati vedno na raapolano neizčrpan rezervo.tr »urovine v lastni reiiji.
S smotrenim delom ki trudom si je »Drava*- pridobila glas in uvaievanje ne mo v krogih le«:>" indijsrrrije na5t> države, temveč sploh v industriji kot taki. V svojih obratih in ek špinata ei j ah eapoelui'" danes okoli 300 delavcev in uradnikov. Zdrava te* raejjrw konstrukcija, sreona izbira nieni'* specijalnih izdelkov, katerim jo smgOCOvljci • trajno povpraševanje, iarpolnjeni ugodni predpogoji glede surovine, delovnih m^r; ter prometnih ztcz. odpirajo družbi t:idi ra bodočnost najlepše \r^\cdc na aadalino uspevanjc in na še večji rasmah.
JUGOM ET A LIJ A   R. Z. Z O. Z.
splošna kovinska zadruga v LJ-jbljani. paviljon »G* na velesejmu
obstoji od L 1922, »orsj »je še mlado podjetje. Peča se s kotlaretvom, ključavničar, stvom. kletarstvom, vodovodno Instalari. jo ter instalacijo centralnih kurjav. Kot izredno specijaliteto navajamo upravo avtomatičnih vodocaetor, ki delujejo lirf« vpeljave vode. Ti vodometi so izdelani lično, so lahki in prenosljivi ter priklndni salone, terase itd. Vsi predmet!, ka^ro je razstavila »Jugoraetalija« so fino izdelani ter kažejo vso marljivost in inteJigen'v. ->s: naših obrtnfkov. Nismo vezani torej na tu. jlno.
■LU
• v
Drobiž
* hi ako živi v pregnanstvu prv >jenec btvšega sultana. V BndimpeAt! prebiva v skromnem atanovanjs princ Abdnl Kahir. prvorojenec bivšega turskoga sultana. V sluibi ima ramo onega »rarmkeg« poetrei-nika, kuharico In sobarico. 1 njim Uvl 2ena. dva otroka, tašča Jn tajnik. On aeM ostati v BudmpeštL kjer si je nakupil malo vilo, ki se prireja po njegovem okusu. ISoe si pa tudi primerne službe in ker ima in len irske izpite, upa dob rti kako mesto v tej ali oni industriji. Za kratek čas evtra na vijolinl. Rad se spominja na nemškega cesarja V:_ Ijema, ki je bil v Carigrada, ko je bil princ Se otrok. Sultanove otroke je cesar vpra_ Sal, če se kaj vežbajo vojaško, na kar jih je postavil v vrsto in je celih pet ur norel ž njimi po vrtu in uboge otroke mačil ter z njimi manevriral.
* Prvega ministra z« brezžični brzojav na avetu ima Kanada. Preje Je bila radio-telegrafija in radio telefonija podrejena T>ostnemu ministru, sedaj pa ima svojega lastnega ministra in se imenuje Ernest Lapointe. — Iz tega je raarridno, da bo radiobrrojarv in radiotelefon v dogledni bo_ dočnosti lapodrinil današnji telefon, zlasti pa Se brzojav, čigar pomen močno pojema, odkar je v uporabi telefon.
* Napoleonovi dokumenti, o katerih smo poročali, da so j1b odkrili pri davčnem oficijalu Bassann v Brnu. so velika po-tvorba. Dotični dozdevni potomec vojvod-Bassana je pošteno potegnil ves svet.. Mož ae piše pravilno Marek, pe. mu menda manjka nekaj koleščkov, ker relo navdušeno menjava priimke. Prod loti se je pisil Maret, zadnje čase pa Bassan. Domnevajo, da je nameravana avantura z Napoleonovo zapuščino posledica patoloških pojavov, ne pa kriminalni zločin.
Izvzemši nevihto, ki je dopoldne Prevrnila na sejmišču nekaj kioskov, je bilo včeraj ves dan lepo vreme, kar je vplivalo tudi na število posetnikov velesejma, ki je približno enako, kakor prejšnje dni. Tudi včeraj je bilo sklenjenih v vseh industrijah več kupčij. Zlasti papirna in usnjarska stroka ima velik promet. Splošno so zadovoljni vsi razstavljalci, izvzemši tiste, ki so nastavili previsoke cene. Na sejmišču je bilo ves dan zelo živahno. Tudi včeraj je posedlo velesejem več zunanjih in inozemskih trgovcev, med njimi zlasti Bosanci z ženami, ki so vzbujale s svojo tradicijonelno nošo splošno pozornost. Bilo je tudi nekaj resnih kupcev iz Pariza. Med oficijelnim! posetniki je bil legacijski svetnik japonskega poslaništva v Pragi g- Moto - Harow -Ki-Shida, kisije čisto po japonsko ogledal razstavljeno blago in sejmske posebnosti, ne da bi omenil, kakšen vtis je napravila nanj naša gospodarska prireditev. Pač pa se je zelo pohvalno izrazil o letošnjem velesejmu tajnik angleškega poslaništva v Beogradu g. Al u r r a y H a r w e y, ki je obljubil, da hoče ukreniti vse potrebno, da razstavi na prihodnjem ljubljanskem velesejmu tudi angleška industrija svoje izdelke. Zvečer se je /glasil v velesejmskem uradu načelnik poljedelskega ministrstva g. Božo T o d o r o v i č, ki je prispel v Ljubljano, da si ogleda nedeljsko konjsko razstavo, o kateri bo podrobno poročal predstojni oblasti.
Dvon.a pisarna je poslala predsedstvu velesejma v imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra pismeno   zahvalo   za po-
0 Sest:
PoTifrav v daljino.,,
(Dalje.)1
Ob devetih odhaja parnik v Benetke. In na tem pamiku sedim. Pred menoj Trst, za menoj morje. Dvoje ljubezni, ki jih ne pozabiš izlepa. Potem od Piazze po molu San Carlo bob nanje. Oddelek fantičkov od pet do deset let koraka v četverostopih. S trt-koloro, v vojaških oblekah, s klobučki. Teater! Okrog zijala. Na parniku zijala. Pred parnikom »stoj«! Zapojo himno, prapor se nagne !n narodne dame pohite k njim. Slovo jemat! Ena od njih da vsakemu vejico marjetic, na tornistro mu jo da, na mlada usta pa pritisne patrijotičen poljub. Zelo krepak, da se je čulo gori na palubo. Res, dvajset poljubov, naj postanem pajek, Če ni res! Potem zapojo še eno, aelo poskočno na način »Jaz pa po šteng-cah gor« in jo mahnejo po moetičku gor... Tam Še enkrat obrat k publiki in desetletni   praporščak spregovori.
1 nostri padri sono morti p#r la Patila, per la Venezia Giulia... e percio, Sig-nori. evviva Tltalia...! Publika okrog parnika vzklikne... parnik zažvižga In konec... - y *****
zdravno brzojavko, ki so jo posiali naši gospodarski kroži svojemu vrhovnemu pokrovitelju povodom otvoritve velesejma
Sicer pa gre živli^enje na velesejmu svojo pot. Cim oolj se bližamo zaključku, tem bolj se množe dokazi, da bodo z uspehi letošnjega velesejma zadovoljni producenti, konsumenti in or-gan?zitorji. S tem je obenem že povedano, da bi bila velika škoda, če bi ve-lesejmi v bodoče izostali. V interesu našega narodnega gospodarstva in celokupne slovenske javnosti je, da ljubljanski velesejem kot stalno gospodarsko institucijo ne le obdržimo, temveč po možnosti še razširimo in izpopolnimo, tako da postane faktor, s katerim bo morala računati tudi zunanja in mednarodna trgovina.
Včeraj se je razširila na velesejmu vest, da prispe iz Zagreba Stjepan R a-dić. Očividno gre tu za zamenjavo imena. Res je prispeel včeraj v Ljubljano neki poštni kontrolor Radič iz Dalmacije, ki pa seveda ni identičen z zagrebškim Radićem. *
Tudi ljubiteljev tuje lastnine na sejmišču ne manjka. Včeraj dopoldne so videli več tatic, ki so se snmkaTe med kojami in kradle razstavljeno blago. V interesu raz s t avl jal cev je, da ostanejo ves dan v svojih ko i ah, ker uprava nima na razpolago toliko stražnikov, da bi nadzirala Čez dan vse prostore.
Dares je vreme lepo in zato tudi velesejem zelo dobro obiskan. Zeled bi bilo le, da se vreme jutri in v nedeljo ne poslabša.
Na parniku predstava. Fantiči po-k> pesmi fn parirajo na žvižg (na Vse-sokolskem izletu so bili fantiči iz Al-gira...) So iz Rima. iz zavetišča »Or-fani di Guerraa in sirote padlih na julijski fronti. Obiskali so grobove očetov in Trst... Na prsih jim vise odličja, križi in kolajne očetov, velike in majhne. Njih vzgojitelj gleda s ponosom na uspehe, zato komandira: Še pesem in še eno in še enkrat govor praporščaka, pozdrav z desno roka »Signori: evviva Tltalla!«   Tako do
obeda. Takrat obmolknejo___A takrat
se že vidi Campanile di San Marco.
Še pol ure in več je do lagune... A vitki Campanile že pozdravlja. Morje spreminja barvo iz svetJornodre v svetlozeleno'... Pred nam! pa rastefo Benetke, kot iz pogrezala rastejo, kot fronta postavljena pred prospekt. Se po! ure fn več je do lagune. A vitki Campanile že pozdravlja m pa Santa Maria defla Salute...
/ V.
Beneške noči... in dnevi.
Potem Piazzetta. Parnik okrene in že hiti k njemu nebroj kočij, ne, ne, gondol, beneških kočij... Od Piazzette, od palače dožev. V gondolah hotelski impresarHi. Cez hip je barka polna ćo-
ravi jac (J 406). Schwab (J 407). Odeje za konje: Prva srbska čeb. zadr. (J 439—440). Odeje preSte: Bauve (K 721), Karlovačka (H 296). Okovje: •Bistra« (G 227), »Titan* (F 147). Okvirji: Klemt (čslp.) Olja: »Oleum« (B 24), Pipan (E 21—22) Luxomburg (K 524), »Progres« (G 20€.) Opeka: Ogrln (Lp «21), Zadružne opekarne (Lp 801). Orod. je razna: Industrija eelska (G 247—48), Sohuhardt & Schutte (F 155). Papir: Bonač (E 62—63). VerCe (Lp 604), Slad-kogorska (E 1). parfumi: (E 75), Uran (B 7), La Fleur (K). Pločevina in pločevinasti izdelki: Kranj. ind. družba (G 206), Bocak (G 218), Globoč. nik (G 218). Ntpič (G 235), »Titan (T 147), Prva hrv. (G 212), »Satnrnus« (G 233), Cinal (G 226). plntovina in z a m a. S ki: Jelačin (E 90). »Veha« (J 426). Po. hištvo: Bajde (E 45—i8), Jug. obrt. zveza (H 346^—347), Prva oaiječka (E 84— 38), Slavonija (E 12—13), Iv. Oerne (K), »Drava. (E 68, 95—99), Kobi (E 69), Remec (E 8). Prva brv. (G. 212), 3maj (TJ 229). Posoda: Nipič (G 235), Westen (G 206). Preproge: Eber (H 305), Gambarova (H 317), Kukulidis (K 550), Kune (J 377), Prva b. h. tvor. (J 379), Welss (Oslp.) P n S k e: Puakarna Kranj, Janko Mišic, J. Pofilnger (vse paviljon F). Rute: Kune (J 377), »Moravija* (J 406). Premelč (H 297), Sadni izdelki in šoki: »Sveta vojs*a* (K), »Fructus« (E 23), Globns (Lp 609). Sesalke: Oamel-le (Np 665), Ježek (H 353), Strojne tov. (F in Np.) Sir: Luxenbourg (K 524), Ro. (K 525), Turk (E 320), Verbič (E 100). Slamniki: Cerar (K 521), zadruga v Mengšu (K 519). Sodi: Repič Fr. (E 107—108), Bora (E 6), zadruga v Železnikih (E 121), zadruga v Cešnjici (E 40). Stavbarstvo in etavbinski materijal: Aeceto (Lp 648), Ogrin (Lp «tl), Vidie (J 447), »Batulac — Puh (Lp) Steklo In etsklenina: Baumruck (K 521), Kristala (č»lp.) Roudniekr (Oalp) Vltrett (K 740). Sukno Mareehal (K 734). GottHeb (Calp.) »Lana« (J 382), Richter (Cslp), Schneider (čslp.) Seljan (H 381), Siegel (H 298). Sveče: Milarna (E 44), Kopač (E 49). štedilniki: Prva brv. (G 212), »Lutz« (H 330), Vidic a). Tekstilno blago: »Lana« (J 382), Seljan (H 831), Gottlieb, Riehter, Sehneider (vsi Caip.), Siegel (H 298). Testenine: Cetina (H 287), Franz (K 622), »Triglav« (K 523). Torbice usnjene: JančL gaj (J 434), Meisner (E 57), zadruga sedlarjev (J 401), Potočnik (J 393), Pndja (H 324—325). Volna: Gaspari & Faninger (H 320—321), »Ika« (J 411). Volna les. na: Cucek (H 854—359), Born (E 6). Voleneni Izdelki glej Pletenine. — Parketno voščilo: Grubič (Lp 638) Keber (Lp 608), Kordis (E 41). Vozovi: Cotman (J 443), Iskra J 439), Kožav (G 255), Krašovec (J 430), Ložar (G 255). Mali (J 430), Nagode (J 437). Prelog (J 439), Rozmane (J 438). Verzel (F 181), žitko (J 438). Vrvarski izdelki: Adamič (H 336), Šinkovec (J 440). Za, boji: »Drava« (E 58, 95,-99), Born (E 6) Zlatnine »Zlatarka« (H 319), Quitte (K 748). Zrcala: Deutsch (K 533 534). Žage: Ježek (H 353), inž. Mihor (F. 143 —144), Pfeifer (E 115). žarnice: »Elek. tra« (čslp) »Volta« (Lp. 619). železo in železnina: Kranj. ind. družba (G In Np), Florjančič (Lp 607). — Vsi ostali izdelki so blii že v prejšnjih številkah navedeni, ozir. Is posamni. Lp. = lastni paviljon, čslp. = češkoslovaški paviljon, Np. je na prostem.
Nekatere novosti in zanimivosti
Paviljon G. »Zrna j«, industrija železne robe iz Zagreba ima železne postelje na sklop s pobakrenim žičnim pletivom. Ker take postelje zavzemajo le malo prostora ter so poceni, so kaj pripravne za letovišča, planinske koče, za služinčad Itd. — »S a t u r-n u s«, inKTUBtrija pločevinastih izdelolrv (konzervnih škatelj itd.) v Mostah pri Ljubljani je edina te vrste v Jugoslaviji. Ustanovil jo je domačin E. Lajovic, a zadnja čase je prešla v holandske roke. — Izdelki kovinske industrije R. NI p 1 č iz Maribora vzbujajo mnogo zanimanja vsled znanih izumov »Toplodar« in »Reneksplo-za« ter ima prav obilo naročil. — »E 1 i n«, družba za električno industrijo ima izredno okusn aranžma ln najnovejši prezračevalee (ventilator). — S t i r n, ključavničarstvo in kovlnarstvo v Kranju ima razstavljene-
pic z zlatimi napisi — polna zvenečih imen: Victoria, Bellevue, Jolanda, Au-rora, Metropole, mi se vdamo v rotce benečanskemu zvoku: Hotel San Marco«. Gondola pristane, pa se peljemo. Na levi Piazzetta in palača dožev. Hotelski ttger pove, da je iz Badna pn Dunaju in da je njegov hotel čudež in tako poceni, razgled na morje je kar tako za nameček. Gon dol jer zavije pod nizkim mosnekom in tam na drugi strani stoji >San Marco« - hotel. San Marco svetnik z levom, stoM višje... Ecoo!.
m
Skozi okno pogled na morje, na Campanile miovo tn pa tk pred oknom na parrrtk »Carlo Pok>«. Včeraj spuščen iz ladjedelnice, danes ponoči nastopi prvo potovanje. V Indijo, v Bom-bay. In zato je ves lep, v*6 svetal m s sto praporčki odet.
Ko sem pogledal drugo jutro skozi okno, Carla Pola ni bilo več... Jadral je proti portonom Port - Saida. Marco Polo — trenotek postoj...
H
Ob kanalu Rio della Pieta stanujem na Rivi degfi Sehiavoni Na vogalu, takorekoč na domaČih tleh, zakaj stebri, na katerih stoji Riva, so zrastli na slavonskih tleh, ali pa na Krasu... Jam so o$ta4e samo 2e koranom Te
slavonske stebre pa zaliva s solio Rio della Pieta" z vso pieteto... V miru stoje ti stebri, pa imajo časa premisi a-ti o šumah Slavonije. Pieta ... Sehiavoni ...
■a
Po mestu levi Veliki, majhni, plastični in reliefni, kameniti n bronasti, s perotmi. Grb in simbol. Vsepovsod so, na balkonih, stenah, stebrih. Nekateri stari, okrašeni in ne dvigajo več poroti, pa tudi taki, ki gledajo, kot da je bHo včeraj, kot da je danes, ko je dož En-rico Dandolo izdal svoje manifeste. Kot je bilo, tako je ostalo — kraljevska gesta kraljevske volje, sile in samozavesti. Lev s perotmi, tam na Piazzetti, kot da kliče preko morja, kot da ga biča z repom ... Čas je obstal pri Benetkah ob Čudežu lepote ...
m
Srce je Piazzetta in San Marco in Palazzo Ducale. Potem ulice, kanali, kanalčki, ozki. da se ogne komaj gondola gondoli. A vse dragoceno. Morje in marmor — ne po ceni slika — freska in mozaik. Na trgu San Marco tisti znameniti golobje. Jih je zelo mnogo fn zato je bivanje na tem kraju toaleti zelo nevarno. Nevarni so tudi fotografi, prodajalci razglednic Jih je zelo mno-I© in zato je bivanje na tem kraju de namici zelo nevarno. Na tem trgu je
vse v redu in prav — samo ljudje bi morali hoditi v kostumih: Ouatrocen-to i . . Cinquento, s plaščem in rapir-jem... Pod noč, z gitaro m bodalom ... Vse diha zgodovino in sijaj...
Popoldne, ko zapro pinakoteke, cerkve, akademije (gadi jih imajo odprte samo par ur na dan — po kapljicah uživaj ljubi »compare«, da se ne preobješ, da ostaneš dalj časa med kanali, da lahko venezianski golobici dalj časa zobljejo tvoje brašno) torej popoldne ležim v svoji sobi brez obleke, (oprostite) gledam muhe, kujem načrte za drugi dan . .. Potem grem k gospe hoteJirkl (oblečen, oprostite) ki ta ml postreže s kavo in pristavi: »\Viener-kfiche. sehr kut«, govori sedem jezikov, ki to vsi italijanski... Hahaha! ..
To je tako — dolce far niente. Potem, ko je zopet vse zbrano za pohod z zavoji... Lido. In tam zopet ne verujem, da je mogoče. Tam tramvaj, avtomobili, potem obal, kopališče, razkošje . .. Benetk z mostički, levi, balkoni in gondolami ni več. Pesek, mehak, gorak, prožen. Solnce in morje ... Tisoči teles, fnternacijonalna publika, vsi jeziki sveta so združeni na tem prostorčku, in vse rjavi solnce, liže morje, (in včasih biča) greje pesek,,.
Razstavljeni izd
Ref.^ktantom, ki iščejo na valesejmu le določene iadelke, a nimajo dovolj časa, da bi si ogledali celotno razstavo, je ustrev. ženo z opozoritvijo, kje se nahaja razstavljeno blago iste vrste. Avtomobili: »Progress« (pav. G. 206); žužek O. (I>p 618); Peugot (Lp. 618). Barve: »Jub< (E 29 in SO), tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik (E 14), etablissement F. J. Crot-te (K I 24), »Chromos« (E 16) »Guten-bergec (E x5). Biči in bičevniki: Ogrin & Peric (E 109) Glina (J 418), Bi-žuterija: Klein & dr. (K 536) Baumruck & Co. (K 521). Blagajne: Usar (G 287), Braune & Roht (F 146), Fichet (K 726), Kaiser & Co. Bombaževina: Bombaževa predilnica in tkalnica, Tržič, (J403), domača tvornica predenja in tkanja pamuka, Dugaresa (J 418), Mariborska predilnica in apretura (J 408). Brane: Prva žebljarska zadruga v Kropi (F 150), Titani (F 147). Umetno cvetje: »Palma« (E 68), »Flora« (K 517), »Ruža« (E 69), Geppert (Čslp.*) Čaj: Fil (E 39), Tea Import, (H 322), Seelig & HPle (H 286). Čepice: Crobath (J 378), Franz! (J 404), RaduloviČ Gogala (J 431).
čipke: Državni osred. zavod v Ljubljani (K 519), šubic Roza (E 123), Gospodarska zadruga, žiri. čistilo za kovine: Grubič & Drobac (Lp 638), Keber (Lp 608) tovarna tem. izdelkov Hrastnik (E 14). čokolada: Dučič (K 529), »Mirim« (H 834), Luzenbourg (K 534). č opici: Mi-nfbek (E 61), brata Naglic (H 301, Šimenc (E 111), Šimenc H. (G 245), Rebolj (E 110), črnilo: Keber (Lp 603), tovarna kem. izdelkov Hrastnik (E 14), šubic & Co. (E 28). Delikatese: Khan (Lp. 632), Verbič (E 100—101), Derzel M. (Lp 631). Gamaše: Iskra (J 442), Jančigaj M. (J 434), »Petovia«, (J 387), Pollak (Lp 606). Godala in glasbene po. t rebščine: Brandl, »Mignon« (K) Mo. dic M. (K 531), Breznik (K 549), Jezemlk (K 539), Kucler Fr. (G 254). Igrače Ra_ macher (E 92), Belokranjska domača obrt (E 122), Hergouth (J 435), Konoraenko (E 55), Meisner (E 57) Heinz Čslp.) Jermena gonilna: čadež Si Bučar (G 230), Iskre (J 442), Pollak (Lp 606). Mlinski kamni: čadež čc Bučar, Pu-
ki po skupinah.
har (Np 674). 2 i k a« (K 92), »Triglav« (K 523), KoHnska tovarna (Lp 612). Kemikalije:  dr. Kansky   (E  43), Pipan
(E 21, 22). K j u č a vn i c e, kljuke in kljukice: »Bistra« (G 227), Prva hrv. tvor. (G 212), »Zmaj«, (G 229), Žebljarska zadruga Kropa (F 160), »Vesna« (J 398). Klobuki: Bernik (H 295), Cerar (E 28) zadruga v Mengšu (K 519), tvornica RaduloviČ (K 519). Bicikli: Steoewer (F 148), Eigler (G 224), »Tribuna« (F 191) Vok (H 281). Konfekcija: Deren-da (J 383), »Elka« (H 289), »Odelo« (J 384—885), Pokorny (Čslp), Schwab (J 407), Konzerve: Andretto (Lp 610), Globua (Lp 609), Iskra (J 442), Petovia (J 387), Pudja (H 324). Kovinski izdelki: »Jugometalija« (G 221), Kovina (G 228), Kožuhovina: Eber (H 805), Klokočki (J 415), Kukulidis (K 550) Matte (283). Kravato: Kune (J 377), Malhaps (K 733). Krema za čevlje: Grubič (Lp 638), Keber (Lp 603) Kordiš (E 41), Hrastnik (E 14), Krtače: Minlbek (B 61), Naglic (H 301), Olejnik (E 42), Rebolj (E 110), Šimenc A. (E 111), Šimenc H. (G 245). Lepenke: Bonač (E 62-^ 63), Sladkogorska tvorndca (E 1), TJrbach (Oslp) Weber (Čslp.) Puch (Lp 649). Lesna industrija: Drava (E 58, 95—99), Gospodarska zveza (Lp. 93—94), Vidic (J 447). Likerji: Buzollč (K 526), »Patria« (E 15), Perhavec & Valjak (K 528). Litine: jeklene m železne: Ježek (H 353 in na prostem 662), Kranj ind. družba (G 206 in na prostem 651), Strojne tovarne in livarne (F 140, 156, 176 —180 in na prostem 655). LokomobL le: Ježek (H 353), inž. Mihor (F 143—144) Mesni izd'elki: Andretto (Lp 610) »Globus« (Lp 609), Gospod, zveza (Lp 625), Milo: Fabrika sapuna (E 27), »Zlatorog« (B 20) Lampret (E 50), Savon (K 733 in 744), Uran (E 7). Motorji American CH 346), Eigler (G 224), Ježek (H 853). »Progress« (G 206), Žužek (Lp 618.) Nahrbtniki Savoik (H 327—328), Zorn (H 315). Nogavice: Gostinčar (H 302), Hribar (H 313), Franz! H. (J 413, Franzl M. (J 404), »Ika« (J 411), Vojt (J 432,433). Noži: Grudnik (G 261—252), »Kordun« (F 149). Obleke: Derenda (J 383), »Mo.
Stran 6.
To in ono.
»S L OVENSKI   NAROD«   dne 23. avgusta 1924
Štev    ! 92
Romantična ljubav za jetniškimi stenami.
Pred približno petimi meseci Je prišla m Zagreb neka 17 letna Slovenka, polmeat-no dete in Iskala tam službe. Devojka, ki iJe zelo lepa in prikupljiva je prišla Iz Ma» rlbora. Imela je fanta, ki ji je denarno pomagal in ji kupoval obleke ter druge toalete. V širokem Zagrebu je devojka kmalu dobila mesto; plačali pa so jo slabo. In tako se je prigodllo, da je devojka živeča ▼ bedi, nekega večera izmaknila svoji eluž. bod a j alki nekoliko obleke in platna, skrila vse pod plašč in hotela pobegniti. Pri tatvini so jo zalotili in oddali policiji. Prišla je pred mladinsko sodišče in ostala v preiskovalnem zaporu do glavne razprave, ki •e je vršila pred dnevi.
Tragična je njena usoda. Očeta ima nekje na štajerskem in je pijanec. Vedno je pretepaval tuberkulozno svojo ženo, ma_ ter devojke, in ko je umrla, se je oženil v drugič. Mačeha ni trpela lepe pastorke in tako je Zinka — kakor je devojki ime pobegnila k teti. Oče jo je nato dal učiti k neki šivilji, čije mož se je hotel spozabiti nad nedolžno devojko. Pobegnila je od šivilje In prišla v Maribor, iz Maribora v Zagreb. V Zagrebu pred sodišče...
Med časom ko je bite v zaporu jo je ugledal skozi omrežje celice neki kaznje-
nec, ki se je nahajal v preiskovalnem za. pora. Zaljubil se je vanjo In ji na poseben način razložil svoje občutke. Kaaanjsnci imajo Is o* nekdaj svoj žargon, svoje znake In snajo tudi vzdrževati pismeno zveco msd posamnlmi aapori. In tako se je med obema v zapora razvilo ljubavno razmerje. Pitama so romala iz celice v celico, dokler nS eno pismo padlo v roke ječarja. Iz vsebine pisma je razvidna globoka ljubezen, ki je nastala msd obema, kljub temu, da so ju ločili zidovi. V pismu Ji je on zagotavljal večno ljubezen in jI celo obljubil zakon.
Medtem je Zinka zaznala, da pride pred obravnavo In pisala je svojemu sotrpinu, da pride skoraj dan njene svobode.
Njega je to napolnilo z globoko žalo. stjo in pisal ji je ganljivo poslovilno pismo, v katerem jo zaklinja, da mu ostane zvesta.
Pismo se glasi:
>Mein teures Gltick, kehr zuriick!« Najlepša ti hvala za pismo, drago srce, ne veš kako si me iznenadila.Kaj naj počnem brez tebe. Ti vprašuješ mene kaj želim draga Zinka? Edina moja želja je, da mi ostaneš zvesta. Ne bo ti žal, dragi 6rček. če me boš pozabila, prisegam kakor sem Še mlad, da nočem biti nikoli svoboden. Povej mi draga Zinka kaj boš delala tu, kjer nimaš nikogar svojih, če me hočeš obiskati pošlji mi naznanilo, če ne ostan-r*:
tukaj, potem ne piši več, da vem kaj Je s teboj. Draga Zinka! Tebi preti nevarnost v Zagrebu, pazi kaj bol delala. Vedno, vedno mislim, da me bo* pozabila, če boš kje v družbi, potem se spomni, da si mi dala besedo ... Ako nočeš, potem vedi, da te bo moj duh spremljal noč in dan, naj bom živ ali mrtev. Ne misli draga Zinka, da se šalim. Moja želja je, da vidiš moje srce od znotraj in da vidiš da živi samo zate. Ko sem prejel tvoje pismo. 6em postal vznemirjen. Ne morem delati ne jesti in piti, samo pismo čitam in mL slim na tebe. Odkrito ti priznavam, da nocoj nisem zatisnil očesa In da sem popušil 29 cigaret. Kaj bo v bodoče ne vem. Prosim te Zinka kakor Boga, da mi takoj po-svojo sliko, ko prideš iz zapora. Ne pozabi me. Vedno mi sporočaj kje živiš, če me bodo obsodili zelo, bom pobegnil. Zate Zinka čuvam veliko tajnost, nihče je ne zazna nego ti, ko pridem iz zapora. Lahko ti rečem da bo dobro zate. Še enkrat te pro_ sim te Zinka kakor Boga, da mi pošlješ pokvarjen. Trpim Zinka in trpel bom za tebe. Sprejmi mogoče moj zadnji pozdrav in poljub Tvoj zvesti P-
Iz vsebina pisma je tudi razvidno, da ta človek še ni izgubljen za človeško družbo.
Pri razpravi je bila mlada Zinka zelo živahna in celo ponosna je bila, da si je v ječi osvojila novo srce. Plakala je sicer radi svoje nesrečne usode, lice pa se ji je takoj zjasnilo, ko Je sodnik razglasil opro. stilno sodbo. Na vprašanje če bo počakala na dragega P.ja, je rekla lakonično: »Mo.
goče!« In zopet ee je zgubila v velemestu življenja___
Zagonetna smrt v Beogradu.
Dva dni se niso odprla vrata v stanovanju, kjer je stanovala mlada žena s svojim detetom. Ta žena, zelo mlada in lepa, se Je nastanila v ulici Vojvode Brane pred kratkim. Dobila je malo sobico In kuhinjo kraj stanovanja Joče Sporija. Noben sosed ni vedel, kdo je ta žena. Niti gospodinja, ki jo je večkrat vprašala, kako se piše, si ni zapomnila njenega imena, dasi jI je žena večkrat predstavila. S stanovalci in sosedi ni imela nobenih stikov in vsem se jo zdela čudna in zagonetna. Ves svoj čas je prebila v zaprti sobi z detetom in iz stanovanja je hodila v mesto ali na dvorišče zelo redko. Nihče ni vedel ničesar o njenem življenju, o tem, čigava je in zakaj živi tako osamljeno. Tudi sama ni nikomur zaupala. V nedeljo popoldne jo je videla njena soseda, kako odhaja od doma. Vrat ni zaprla za seboj. V rokah ni imela ničesar, videti je bilo, kakor da gre na sprehod. Dete je ostalo v sobi samo. Soseda Julijana jo je videla takrat zadnjič. Dasi je bila vse popoldne na dvorišču in pred hišo, ni opazila, da bi se mlada Žena vrnila.
Drugi dan se vrata njenega stanovanja sploh niso odprla in nihče se ni pojavil na hodniku. Sosedi, ki so začeli širiti razne fantastične vesti o mladi ženi. so obvestili policijo češ. da se je moralo v njenem stanovanju zgoditi nekaj izrednega. Prispel je policijski organ, da se pre-
priča, kaj je na tem resnice. Vrata, ki so bila dva dni zaprta, niso bila niti zukle-njena. Ko pa jih je pisar Nešić odprl, je-ostrmel. Iz mračne sobe se je širil kakor iz groba vonj trupla. Ko so se oči privadile teme, Je zagledal med go'.imi stenami sredi sobe stol, na katerem je ležalo oblečeno v belo in bledo kakor smrt. z udrtimi očrni, malo koščeno dete. Bilo je mrtvo. Na prsih je imelo podobo matere božje, v ročicah pa je krčevito stiskalo ogorek voščeno sve. če. Soba je bila prazna, izvzemši postelja in nekaj cunj.
Kakor razvidno po truplu. Je dete umrlo od lakote. Oblasti so takoj začele zasliševati sosede. Vse pa Je bilo zaman, ker ni mogel nihče pojasniti tega zagonetnega dogodka. Edini sosed Joca Sporija je Izjavil, da je videl 15. tm. nekogn. ki je prišel v to stanovanje. Takrat je bi!a neznana žena še tam. in zd: se. da je bil dotični zdravnik. Soseda Julijana je videla, kako je prihajala k tej ženski neka deklica. O tem. jeli mati mučila svoje dete. ni mogla ničesar povedati. Končno se je policiji vendarle posrečilo najti sled matere, ki je tako brezsrčno zapustila svoje dete. V nedeljo je namreč odpotovala v Subotlco. Kakšen namen ima njeno potovanje, ni znano. Truplo nesrečnega deteta so prepeljali v državno bolnico, da se ugotovi — jeli dete umrlo naravne smrti. al; pa ga je mati sama umorila.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR
fn t
tovarna nogavic in pletenin
tU* F RAIZL & SI
lastnik FELIKS FRANZL
v LJubljani, Privoz 10- — Postni predal 44
Ustanovljena
1888
in
Za ©c govore uprave
na i se priloži 1  dinar.   Plačuje so vnaprej.
ran
Telefon 379
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
mestni tesarski mojster    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   strop,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
farvi r-!»Tn. Tovarna furnirja.
oglejte si puške! 5453 Informirajte se
glsde popravil!
Puškama v
BillU.
ROVAL MAll. LINE
Kt- angleška poštna parobrodna Unija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855
Redoviti notniakn promet]
Hamburg-Gherboup^oSnuthampton v
New York in Kanado
Cherbourg-LiverpooS-Southampton v
Južno Ameriko-
— -— Rio de Janeiro, Santos. Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odorava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Pod zastopstva :
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4 — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Rcymailpac".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crno goro:
Sroska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka".
Dopisovanje v vseh jezikih.
itn
HLIOGLHSI
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5'—
iz slavonskega hrasta in bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
Jos, R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22,  Telef. 513
Kavarna £con
v Kolodvorski ulici št. 29
vsak dan koncert
Odprto od 4. ure zjutraj dalje. Se priporoča       L. Pogačnik
5249
LJubljana
Latteman ov
drevored
Danes in vsakdan
ob 8- zvečer
20 senzacij
Nedeljo, 24. augusta
= 2 =
slavnostni predstavi
ob 4. pop* In 8. zveć.
Dnevno dopoldne od 1Q. do 1. pop. veliko eksotična rastava živali.
Preprodaja vstopnic pri cirfc. blagajnah.
Mlinarja
(samostojnega) za eks* portni paromlin — sprej* me takoj — Uprava vele* posestva Beltinci (Prek* mu rje). _5440
Kontoristinja,
vešča tudi knjigovodstva in korespondence — išče mesta. — Event. tudi na deželi. — Ponudbe pod »Kontoristinja 5460« na upravo »Slov. Naroda«.
Gospodična,
samostojna knjigovodki* nja, vešča slovenskega, nemškega in italijanske* ga jezika — išče službo.
— Cenj. ponudbe pod »Vestna/5410« na upravo »Slov. Naroda«.
Hlapca,
oženjenega, sprejmemo h konjem. Plačilo po do* govoru. Žena in odrasli otroci   dobijo zaslužka.
— Ponudbe na Upravo veleposestva Slatna. p. Šmartno pri Litiji. 5470
Išče se gospodična
7, večletno prakso, dobra knjigovodkinja, z zna* njem slovenščine in nem* ščine proti dobri plači ter s prostim stanovanjem. Vstop takoj ali tekom enega meseca. — Ponud* be na »Poštni predal 74. Celje.«. 5469
i
i rosam
I
Osebni avto,
štirLsedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh. Gradaška ulica št^22.____5280
Naprodaj :
elek.tr. dinamo za isto* merni tok s stiskalno de* sko, 2.65 HP, 2 KW, 8 amp., 230 voltov ter mo* tor »Briickner« na suro* vo olje, 4/6 HP. stoječ. Eno kot drugo skoro novo. — Naslov pove utirava »SI. Nar.«. 5466
Ostale slamnike,
nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300
Stiskalnico
(prešo) za stiskanje groz* dja in sadja, srednje ve* liko, dobro ohranjeno — prodam. Ogleda se lahko vsak dan — pri hišniku Krajšku, Dolenjska cesta št. 23. — Pismene ponud* be je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražnovega dijaškega do* ma (Univerza) Ljubljana.
5432
I   Stanovanja |
Dve dijakinji
sprejme dobra družina na hrano in stanovanje. Posebna soba. — Rimska cesta 10/11. 5463
Meblovana soba
(velika) v sredini mesta se odda gospodu ali go* spe j s 1. septembrom. — Ponudbe pod »Prijetna 5461« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
dve sobi in mala kuhi* nja v pritličju novozida* ne vile, Opekarska cesta št. 18 — se s 1. septem* brom odda. 5456
Vzamem trgovino s stanovanjem
na prometnem kraju, v mestu ali na deželi, tudi z gostilno — v najem ta* koj ali pozneje. '■— Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovina 5442«.
V lepi mirni vili
v centrumu mesta — se oddasta dve fino oprem* Ijeni sobi. spalna soba in salon s posebnim vho* dom — dtstingviranemu gospodu ali gospej za dali časa. — Pismene po* nudbe pod »Distingvira* na oseba'5404« na upravo »Slov. Naroda«.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanova* nje in zajtrk. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5464
I Kcp
remicnine
Graščino
s posestvom išče Gospodarska pisarna Josip Tri* buč, Ljubljana*Glince.
5462
Kupci pozor !
Posestva, hiše, vile, mli* ne, žage — prodaja po ugodnih cenah K. Tro« h a, Maribor, Slovenska ulica 2. 5471
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna POSEST«, d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
Posestvo,
ležeče prav blizu Mari* bora ob glavni cesti — prostori so za vsako obrt pripravi j eni — gospodar* sko poslopje na novo urejeno, njive, vrt in sa* donosnik z vsemi letos* njimi pridelki: sploh z vsem inventarjem — se takoj po jako ugodni ce* ni proda. — Cenj. po* nudbe pod »Posestvo bil* 7Tu Maribora« na: Hinko Sax. anončna ekspedici* j a Maribor. 5472
I
Razno
i
POZOR! POZOR!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi:
stare obleke, čevlje, po* hištvo itd. Dopisnica za* došča, da pridem na dom! — Golob, Ljublja* na. Sv. Jakoba nabrežie št. 29. 5459
Trgovci pozor !
Kdor hoče prevzeti sta* roznano trgovino v Ma* riboru, naj se oglasi pod »Eksistenca/5307 na upr. »Slov. Naroda«.
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 di* narjev, dvobarvni 170 di* narjev, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat, Stari trg 21. 5301
Salama, šunka,
■ir traotstovski ln pole-raenđolski.   Vse delikatesne specijalitete.
ANTON VERBIC
MIkitBM Id iptttrjska trgcTina Ljubljana, Stritarjeva u. 2.
Pozor!
Slavno občinstvo naj ne zamudi prilike, ogle* dati si na novo došle Acetilenaparate. kateri so porabni za razsvetljavo, kurjavo in kuho (v dese* tih minutah zavre dva H* tra vode). Ogledajo se lahko vsak dan od 21. t. m. nanrej od 8. do 11. in od 2. do 5. ure pri Franc Gradišarju. kleparskem mojstru. Rimska cesta 14. — Dajejo se na zahtevo tudi pismena sporočila.
5422
Prostovoljna
lavna dražba
se vrši dne 24. in 25. av* gusta 1924 od devete ure dopoldne naprej — v Ljubljeni nasproti velesejma. — Prodajalo se bo: 16 različnih motorjev (motocikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za moriti* rati na navadna dvokole* sa, več Šivalnih strojev za šivilie, krojače in čev* ljarje. Kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo proda* jalo veliko različnih otro ških vozičkov po čudovi-o nizki ceni. Dalje 5 av* tomobilov, 4 stružnice za
železo, pripravne za m a* le mehanike, pnenmatika za dvokolesa. zračnice že od 12 Din naprej, karbid* ne svetilke itd. 5416
Prodajo vin
posreduje proti proviziji Ivan Klemsche. Vinska agentura, Maribor. Ale* ksandrova cesta 12/11.
5441
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čakovec. 52/T
Prostovoljna sodna javna dražba
v zapuščino pokoj. Rafa^ ela Giontiniji spadajočib predmetov — pohištva, najrazličnejših starinskih predmetov velike vred; nosti. knjig (n. pr 1. i t* daja Valvazorja) itd. — se bo vršila v torek dne 26. avgusta od pol deve^ tih zjutraj napre j na Valvazorjevem trgu št. 7. I. nadstropje. — Mate Hafner, notar kot sodni komisar. 5465
OTROŠKI VOZIČKI; naicenejši   domači iz* delki.
DVOKOLESA: novi mo* deli z dobro prematiko. MOTORJI: najnovejšega amerikanskega tipa »Evans«, »D. K. W.«, »Persch«. »Orionette«, »Motorette«. PNEUMATTKA: zračni* ce  in  plašči  ter guma za otroške vozičke. Posamezni  deli  za dvo* kolesa  in   šivalne stroje
vedno v zalogi. Preprodajalci in mehani* ki nižje cene. — Spreje* majo se tudi vsa popra* vila, emajliranje in po-nikljanje.
»Tribuna« F. B, L.
tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov. Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4.
RAZSTAVNI PAVILJON »F« št 101
5224
I Donisovanu |
»Tončka 3400«
Dvignite pismo v upravi »SI   Naroda«! 5457
Bsi[iiipl3iii«o»i.iu.
Jarše, pošta Domžale (Slovenija)
moderno urejena tkalnica
izdeluje:
sirovo in beljeno platno od najpriprostejših do najlinejših vrst. — Namizno perilo. — Da-masta. — Sploh vse vrste platnenih izdelkov.
Želez, postaja: Jar$e-Ifienge6.    Brzojav, naslov: Induplati, Domžale.
Telefon: Domžale 9. 5433
Opozarjamo gospode trgovce,
da razstavljamo naše
mmr železno pohiitvo
na vzorčnem velesejmu v paviljonu ,|0*4 229 St.
„Zmaj", ind. železnine d. d.
Zsgreb, Petriniska ulica 3.
5347 H
iponoooooc
Ugodna zamenjava gramofonskih plošč!
Edina zaloga gramofonov, plošč, igel, peres in vseh posameznih delov k gramofonom in drugim godbenim strojem.
R. Rasberger, Sodna ulica št 5.
V zameno se sprejemajo samo pri meni kupljene plošče. Izjemoma zamenjujem tudi druge, to pa samo do konca septembra !• I. 5458
Pismenim vprašanjem priložite znamko za odgovor!
mehanična tovarna pletenin In nogavic, največje podjetje te stroke,
ki slovi po vsej Jugoslaviji, je razstavila svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude prilike stopiti v zvezo s to domačo industrijo.
Paviljon „J" 411-412. 5467
^□□□□□□□□□□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rj
n
JUGOMETAL3JA
OBČNA KOVINSKA INDUSTRIJA LJUBLJANA,  KOLODVORSKA ULICA 18
Telefon 229
5455
Paviljon G 221
□ izdeluje najenejle vsakovrstna kotlarska, Q   vodovodno*inštalacijska, bravarska« limarska
□ in kovino - stlskarska dela; montaia topi© -C   darov«  ipecijalni zavod sa vsakovrstno po*
cinkovanje in autog. tople nje vseh vrst.
h   KONKURENČNE CENE!       KONKURENČNE CENE!
□
n
□
n □ n □ □ a
□ □ □ □
D □
□
n
s
Posetnikom oelesejma priporočamo nssieđnie tor
II
s!9
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plaSče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini
FRAN LUKIC
Pred škofijo 19. Pred škofijo 19.
FABIANI & JURJOVEC
modna manufakturna trgovina Ljubljana, S tri t ar lava nI. 5
paf     se priporoča.
5185
Na debelo!
5035
Na  debelo}
ćPrva kranjska vrvama In trgovina s konopnino
Svati 3T. cHdamič
Centrala: Ljubljana, Sv. P'tra cesta 31. — JeUfon 44/. Podružnice. Maribor, Veirinjska 20.     Telefon 454. — Kamnik, Satna 4.
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognjegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah.
Na drobno i
Na drobno.!
Največja zaloga oblek za gospode in dečke
IO  J. Nlač^k
■ Sli       Aleksandrova cesta
Specijalna trgoviua božičnih okraskov. — Lastna založba prtičkov za v kot in obrazcev (Krippenbilder)
papirnica Uran, £jubijana, jbsUit trg 11
Oglejte si izložbe na velesejmu paviljon „EM štev. 7. *"3P*3
Stari trg 12 in Sv. Jakoba nabr.il.
Trgovina volne, bombaža in galanterije na drobno in debelo.
Franc Erjavec
trgovina usnja LJubljana, Stari trg 11 a.
Ustanovljeno 1866. Ustanovljeno 1666.
C. J. H A IVI AN N
specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači Izdelek Mestni trg 8.      LJUBLJANA      Mastni trg 8.
Modna trgovina
Peter Šterk
LJubljana, Stari trg 18.
ANDREJ SEVER
trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin LJubljana, Star! trg 30.
I. Tomšič
lanulaktnrna trgovina Sv. Petra cesta 38.
4998
Fotografski atelje
I. Pogačnik
Aleksandrova
cesta 3*
5003
ZA CA6A VELCSEJMA i
5121
Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Best eck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah.
I
Ne zamudite prilike ogledati si ravno doila najnovejša kolesa znamke Humber-Pnch in Šivalne stroje .Mnndlos* s petna sil etno garancijo.
Samo pri tvrdki Jo s. Selovin>Cua«n,  Mestni trg 16.
Fr. Khasn
delikatesa, specerija in vinarna nasproti hotela „Union"
Paviljon na vese'ičnem prostoru.
Eksport čevljev domačega izdelka
$atej Orehek
LJubljana
Kolodvorska  ulica 26.
Stritarjeva ulica
Modna manufaktura« trgovina
Janko Češnik
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica
Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! 4991
IGU. ŽARGI
„Pri nizki ceni1* Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje.
5075
„6"
Restavracija
„Pri šestici" 5006 Dunajska cesta štev. 8,
Kavarna In bar
„Emona"
Aleksandrova cesta.
5060 Fiala.
Kavarna Jot"
LJubljana
Dunajska - Gosposvetska cesta
5150
Jaro	ha kavarna
D«	sraki trg
	Josip Carl.
#	5082
Gostilna Keršic
Spodnja Šiška
Celovška cesta.
5078
46
Gostilna
»Koroški dom
Poljanska cesta štev. 11
se priporoča 4982 Xa*f KoroSec-
lestaMlja M Levi"
LJubljana
Gosposvetska cesta št 16.
5077
Zajutrkovalnica
T. Mencinger
Sv. Petra cesta it. 43.
na dvorišču. 4996
Restavracija
M M Union
5029
K. Blat
Paviljon Vidmar
na veseli onem prostoru velesejma. 5187
Prvovrstna liu. - brki in urila jedila.
Hotel in restavracija
„^OYD«
Sv. Petra cesta štev. 7. 5033 Izborna kuhinja. Pristna pijača.      Marija Tavzes.
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5.
Terezija Kranjc
Ixd.IOT.Bl0 .tožnikov (modrcev) ta trebušnih pasov Ljubljana, Sv. Petra cesta itev.
Celo vsaka najpriprostelša kuharica ve, da so CETINA testenine najboljše! — Tisoči In tisoči kon-zumentov zahtevajo pri svojem trgovcu izrecno CETINA testenine! — Naravno, zakaj CETlNA testenine ss Izdelujejo po napolskem načinu le iz najboljših vrst pšenfčnega zdroba I Glavno zastopstvo za Slovenijo: PATERNOST & REMI C, Ljub-lians, Slomškova ulioa 11. Paviljon na velesejmu CETlNA „H" štev. 287 CETlNA
V.
5260
avttr. kron za naljep* $i fotografski album
Fotografi^ljubitelil pilite po pogoje na hSANIT A S", Celje 10.
VRVI-UZETA
RAZSTAVLJA
J" MeHaoičnavrvarsa,terilslcalanaiakoaspljeterandilaica I"
a i o Hnton Šinhooec d. d. a i n
** I vf Groupl]« pri L]nblJ«a1 T Z Vf
KANAP - MOTVOZ
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Posetnikom velesejma!
Najmodernejše svijene jumperje in jopico gladke in Thutankamenove vzorce v veliki izbiri od dinajjev 180 do
dinarjev 390. — Trgovcem znaten popust. F. in J. Gorioar, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 29 5396
it—o—80—0001 rimrnrrnmooejonnninou^
Srečko Potnik M
parna destilacija esenc eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov itd.
Ljubljana     Metelkova ul. št. 13
priporoča naravne sadne soke arome za nealkobolne pijače, sadne eterje za kandite, esence za rum in žganje,
posebno pa specialne sadne likerje 5156        oziroma ratafije iz svežega sadja.
Posetnlki velesejma!
Oglejte si pred vsem
paviljon G 5*. 207 b Ivan Pakiž
razstava ur, zlatnine in srebrnine. Prodaja so tudi na drobno I
5311
me
bole, mastila, Isftgsoe, Sluh, emajle, kisfoue I garantisuafio £isti flrnls najbolje kakvoće
nudi
družba z o^elesio zavezo
iiiHRiesiR LJiieunnH houishd
podružnica       sesfrala skladište T 11 O R H I C E: LJimLJUnU-HIEDVODE
•j
5452
Velesejm paviljon J Velesejm paviljon J
Izložba Izdelkov tovaren fteljev
Rozina & lt©e#
%1
Prodala n« veliko In malo: Breg 20, Aleksandrova cesta, Preiernova nI. (Seljak), Zagreb, Haškoga a L 3
06
C-
Mian 8
»SLOVENSKI   N ARO P«   dne 23  avgusta 1924.
ilicm ueleselma priporočamo naslednje tordk
m
ALFONZ BREZNIK
MESTNI TRG 3 (poleg magistrata). 5107
Največja fn najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in harmoniiev ter vsega  glasbenega orodja in strun. Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije!
Paviljon .K- 549. Paviljon „K" 549.
M. Bartli
modna trgovina in specijalna parfumerija
Stritarjeva ulica št. 2.
Paviljon „E1* 75.
Anton Verbič
delikatese, Špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva nlloa it. 2.
Modna trgovina
Modna traovlna
T- Eger
Sv. Petra cesta štev. 2.
4954
1
i Tovarna perila
o.
„TRIGLAV" Lfnblfana, 5031 Kolodvorska ulica S.
Filip Bizjak
krznar, izdelovatelf
ČepiC 5186
Kolizef, Gosposvet. c.
J. Kostevc
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
5032
Iv. Buzzolini
trgovina z delikatesa mi Ljubljana 4999 Lingarjeva ulica 1.
Kft.DVOnNI&£¥£SC
Trgovina pas?!r?a
Ivan Ga$ek
Ljubljana, Sv. Petra e. 2.
5045
Snoi & Modic
priporoča svojo manufakturno in modno
trgovino 4990
Prešernova ulica.
Josip Vidmar
Lfubljjana 4993 Pred škofijo 19. Tovarna dežnikov in soincnikov.
J. Waneki
krznarstvo, trgovina čepic in klobukov
Sv. Petra cesta it. 19.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30.
K Seda! -Strnad
modni salon Prešernova ulica it. 3.
■ 5048
Rudolf Juvan
nožar
Ljubljana, Prešernova u.
5079
Slaščičarna 5083
pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica it. L
Foio-atelfe
5050
Ant. Uršič
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
špecerua
Delikatesa
Selenburgova ulica.
5046
Franjo Grabiec
fotogr. umet. zavod Iftikloftlčeva cesta it. 6.
5044
Papirna trgovina
. Tičar
Ljubljana 5047 Selenburgova ulica št. 1.
Veletrgovina it ta
A. Volk
Ljubljana, Resi jeva c 24
5076
Trgovina perila
Hed. Šare
pralnica in likalnica Selenburgova  ulica 5.
6. BESEDtl 1K HI"!
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Izdelovanje klrurgičnega orodja in obvez.
Tovarna ortopedičnlh aparatov, umetni li udov, priprav za zdravilstvo in strežbo bolnikov, vte vrste zdravstveni gum. predmeti, kirurgičnlh obvez in predmetov, oprave za ordinacije in operacijske sobe.
5034
Velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles
Sv. Jajc in sin
Gosposvetska cesta 2.
Peter Capuder
sokolske In orjunaške potrebščine Dalmatinova ulica.
5109
Elektrotvrdka
A. lferbajs
Ljubljana   . 5108 Gosposvetska cesta 13 (Kollzel).
Anton Merhar
pletarstvo 5084 Ljubljana, Sv. Petra o. 22
Velesemenj pa«. ,,E" 102.
Marija Poznič
galanterijsko blago LJubljana, Sv- Petra o. 11.
5120
Ure,   zlatnina, srebrnlna
T
Ed. Skopek
Mestni trg 8. 4985 Popravila točno ln solidno.
„Slovenski film11
V. Bešter
Aleksandrova cesta 5.
5002
Ivan Bogataj
elektrotebn. podjetje Kongresni trg
5004
Anton Kane sinova
drogerija, fotomanufaktura Židovska ulica it. 1.
5085
■L. Mikuš i
Mestni trg itev. 19.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
Albina Bogataj
izdelovanje perila Židovska ulica-
5005
F. K. Kaiser
puikar
Selenburgova ulica.
4988
Modna trgovina
A. Persche
Ljubljana 4987 Pred ikofijo 21.
AUTO
Florjan6i6
Selenburgova ulica 6.
4989
Josip Vitek
trgovina s kanditi na debelo Ljubljana, Krekov trg 8.
4994
Adrija
5001
drogerija, fotcmanifaktora, parfumerija Selenburgova ulica 9.
nasproti glavne pošte.
Lud. Dolenc
trgovina z galanterijskim blagom Sv. Petra cesta 8.
4997
Čevlll-obuče na veliko
Aieksa Oblat
Sv. Petra cesta 18.
5 "30
maš
Fra
5324
RepiC, Ljubljana
sodarsko podjetje Kolezijska Ul. 18 (Trnovo!
Velesejem paviljon E 107.108
ES'SESSESHaBKSSSSEHHHHHHHHHHHHESa
0
Marala Rogel
manufakturna trgovina, perilo za gospode ln dame.    Blago dobro, cene nizke.
Sv. Petra cesta št. 26
5284
Oglate si bogato opremljeni paviljon H 305 na velesejmu kjer najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastih izdelkov tvrdke
H H
H H
ca
Stavbeno in opekarsko podjetje
Telefon 426.    Ivan   Ogrin    Telefon 426. Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
===== opeko =====
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi.
^d u cz. u cd
S CD I CD ■ CD ■ CD S CD ■ CD S CD S CD 9 C
Lastna opekarna na Črnučah.
Zaloga tudi v Ljubljani.
H
S
£3S3HHSHSQEiKHQHBEeHQH5HHSHHEBHHEi2J
Cn oo
bor
krznar in izdelovateij čepic
Ljubljana. Kongresni trg 7
o e lese ima i
Oglejte si klobuke
v modnem salona
&tuchly-Maske
LJUBLJANA   —  Židovska ulica štev. 3. \£
Popravila se izvršuje/o takoj:
Cene brez konkurence l
0
■
o
■
o o
■
o
Josip Kregar
oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster
Cesta na Kodeljevo št. 2, Ljubljana.
Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ln sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice.
verande in stopnice. 5219
£P S CD S CD S CD ■ CD S CD S cd ■ cd ■ CD ■ CD ■ CD ■ cd ■ CD ■ C
0 2¥a sejmišču paviljon 1 3 81
0 0
o tnujsrn1 o llliOiii
Priporoča se
5225
Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 j
CD S CD S CD ■ CD S CD S CD S CD ■ CD B CD B CD ■ CD ■ C
Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd. itd.
5K WJZ     30£ MMM
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
6209
11
67