Štev. 57 TRST, v nedeljo 26. februvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tvrtl «b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peiamlčne 8tey. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj n, Si. Patrn, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-ičini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvČ. (10 stok). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S •*. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglam po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkliučno le upravi „Edinosti . ===== Plačljivo In utoiljivo * Trstu. - ePINOST Glasilo političnega društva „Kdinoat" za Primorsko. F edinosti j* moi I NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nm- ročbe brez doposlue naročnino, se uprava ne ozira. BuMklna mm, neleljak« li«uj* „BDZMOflTZ" at&n«: um o«le lato Kron S'30, %m pal lata Kron O-OO. Tai dopisi naj se pojiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma a« no sprejemajo la rakeplel eo ao vračaj« Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO i utioa filorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiska.na „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. — Poitno-hranllnRiil račun št. S41-652. TELEFOM It. 11-57. Avstrijske finance pred sto leti. Kakor smo že te dni poročali na kratko, obhaja Avstrija letos žalostno stoletnico državnega bankerota. Avstrijske finance niso bile nikdar posebno cvetoče. Že pred cesarico Marijo Terezijo (1740—1780), ki je bila zapletena v toliko vojen, izlasti s Prusijo (naj omenimo tu le sedemletno vojno 1756—1763), so bile državne blagajne večkrat Izpraznjene. Cesar Josip II. se je moral vojskovati s Turki in potem so pod njegovima naslednikoma Leopoldom II. in Francem I. sledile velike vojne za časa fraucoske revolucije in francoskega cesarstva. Tedaj je baje aeki financijelni svetovalec cesarja Franca L, Paumgart, nasvetoval, naj bi izdali pa- po Schonbrunskem miru (1809), po vojni s cesarjem Napoleonom, v kateri je bila Avstrija poražena ter je morala odstopiti več pokrajin in plačati 85 milijonov vojne odškodnine v zlatu in srebru. Poleg tega je iz odstoplih pokrajin prihajal nazaj tudi razveljavljeni papirnat denar, ki je izgubil vso veljavo. Leta 1809 je bil izdan tudi patent glede srebra. Prebivalstvo je moralo oddati vse srebro, ki je bilo odveč (izvzete so bile žlice, ure, pečatniki, stare medalje itd., pa tudi to le proti vplačilu kolekovine). Za marko srebra je prejel posestnik 70 goldinarjev 40 krajcarjev, dočim je stal kurz 400 do 500. Ogrska je pa bila oproščena od te odredbe. Razun tega so mnogo svojega srebra spravili na Ogrskem na varno. Tako je patent glede srebra zgrešil svoj namen. pirnat denar. Tak papirnat denar je bil je patent glede sreora zgrešil svoj namen, jveden že od leta 1690 v mnogih državah ; S tem srebrom je hotela avstrijska vlada t Avstriji je leta 1762 izdala tak denar du- plačati Franciji vojno odškodnino. Drzavnikj laiska mestna banka (banco-zettel) in sicer in finančniki si niso znali pomagati. V vsej za 12 milijonov goldinarjev. dolgi dobi francoskih vojen je namreč Av- Papirnat denar so radi njega priročno- striji manjkalo spretnih finančnikov. Biro- sti povsod radi vsprejemali. Ker si je bilo kratje so bili teoretiki, ki so zajemali svoja lahko nabaviti tak denar, je prišlo do tega, mnenje iz knjig, tu- in inozemskih. Ze leta da je bilo leta 1790, ob smrti cesarja 1806 je imenoval cesar Franc I. komisijo, ki Josipa II., že 28, in leta 1795 že 35Va mi- naj bi se posvetovala o finančnem položaju, lijona bankovcev v prometu. : Dvorni svetnik Stahl je predlagal, naj se Do leta 1795 ni bil nihče prisiljen število papirnatega denarja zmanjša na 40 -prejemati bankovcev; krožili so pa gladko, d° 1° SM' 'tt S občinstvo kmalu preplašilo, tako, da je bil - . ^ .. . .. . ...__ leta 1798 izdan dekret, ki je proglasil ban- llenV\ razmerju 30: 1 Komisija je bila pa kovce za gotovino. Vsprejemati so morale Protl takl nas,lm odredbi, baakovce vse blagajne, prav tako so jih Leta 1810 so hoteli bankonvce odpra- morali vsprejemati tudi pri vseh državnih viti. Na predlog tedanjega finančnega mi- plačilih. S tem je bilo določeno, da imajo nistra grofa O' Donella naj bi se jih zame- bankovci pri plačilih, ki jih država daja ali nilo po kurzu. Ko so hoteli izvesti toza- vsprejema, prisilni kurz. Na ta način so bili devni dekret, je kmalu zmanjkalo kovanega prizadeti uradniki in zalagatelji ter državni denarja in načrt je zopet splaval po vodi. upniki. Kmalu so rastle cene blaga; ljud-; _(Zvršetek pride.) stvo ni moglo umeti, da je padla kupna moč denafia- ________Tržolko Slovenstvo, nJega uodstoo Istočasno je začel izginjati iz prometa . nl«Aia «1*1« kovani denar, zlato in srebro, in leta 1796 III Iijt!§U OBIO* je bil v prometu skoraj samo papirnat de- J yr aar. Javne blagajne so sicer še zamenjavale' ... \ . . bankovce za zlati ali srebrni denar, toda _ Napravili smo malo ekskurzijo v mi-stranke so morale po več dni čakati na to.; nolost m se povrnili v sedanjost. Ah le Leto potem, to je 1797, so zasebniki že ne-jtako smo PodaU nekoliko epizod — radi vsprejemali bankovce. Vzlic temu, da momentnih fotografij - iz vehkega kom-ie vlada videla, kako je promet z bankovci pleksa narodnih in političnih bojev m na-že prenasičen, so bil i vendar omenjenega porov tržaškega Slovenstva od začetkov leta vnovič izdani bankovci za vojne svrhe, konstitucijonalne dobe pa do danas. Koh-Tri leta potem je vlada storila nov korak kor Je Pac možno v dnevniku, ima malo mavzdol in je izdala bankovce po 1 in 2 prostoru na razpolago in mora svojo paz- goldinarja, dočim so bili prej najmanjši nJ°v prV™ P0STecatl d+nevm™ do" bankovci po 5 goldinarjev. - Dne 15. godkom To je le mal neznaten odsev z septembra 1800 je izšel dekret, ki je dolio-! velike s ike. Ali bik) bi hvaležno delo, čal tudi splošni prisilni kurz. Ta prisilni vredno truda najvrednejega moza, ako bi kurz je kmalu provzročil, da so bankovci! S™ k.do Podal natančno zgodovino ziv-popolnoma izgubili veljavo. Vsled znižanja ]Je"Jaum snovanja trzašlah Slovencev v vrednosti so trpeli izlasti uradniki, penzijo- zadnjih p>etih desetletjih. Bila bi tointere-»isti, mali kapitalisti in sploh osebe, ki sortna lmjiga za slovenskega politika, dobivale plače v denarju. Vsled vojen leta; kulturnega historika, socijologa m naci-1804 in 1809 s francoskim cesarjem Napo-' jonalnega ekonoma. leoiom so se bankovci množili vedno bolji Vendar menimo, da že o remimscencah, in položaj je postajal čim dalje resneji. ! ki smo jih podali, velja rek: sapienti sat! V začetku leta 1806 je bilo že za 377 jDa> za razsodne je tudi to dovolj, če so milijonov goldjnarjev bankovcev. Kurz istihj enem - - blage volje, je vedno rastel: leta 1799 je bi! 103, 1801 Nadeja mo se, da smo z navedenimi — 117, 1806 — 159, 1810 že 1000, 1811'dejstvi — zgodovinskimi in iz sodobnosti ekskluzivno, provincijalistično in slednjič snovanja. Ta vzgoja je dovedla do tistega tudi stanovsko-egoisticno. sodelovanja med vsemi sloji, ki je poro- Na par teh očitanj hočemo tu reagi- sadov in uspehov, s katerimi se more rati, i ker so vendar v prekri čečem naspro- tržaško Slovenstvo ponašati po pravici in tju z resnico. .ki nudlJ0 Jamstvo za bodočnost. n ___i____„i, „ nQ V naslednjem članku hočemo v kratkin 0 sposobnosti ali neosobnosti ne J Q med nekdanjim in bomo govorili m ]^Tf^v ' 3 sedanjim položajem tržaškega Slovenstva; sodi sam na podlagi dejstev. j kazJati £očem^ da morel£0 danes govo. Provincijalizem da smo kedaj gojili riti mirne duše: Bila je tema! Sedaj do se mi v Trstu ?! Velike drznosti treba za vzajemnem delu vodstva in ljudstva — tako trditev. Samozavestno m na ves glas dan , moremo zatrditi, da morda nikjer na Slo-; venskem ne goje tako intenzivno vseslo-: venske vzajemnosti kakor jo ravno pri nas v i Trstu. Od prvih začetkov pa do danes; smo bili v borbi proti onim našincem, ki: človeku iz drugih slovenskih pokrajin j Tužna Istra. (Priobčuje deželni poslanec V.), I. Te dni sem se prvič vozil po istrski nočejo videti krvnega brata. Nikjer se ni!. , V."1" oc'u i"11, fnliVn in linh^vi v^nip- železnici celo do Poreca. Izmed vseh krajev posvečalo toliko pažnje in ljubavi vzgoje valnemu delu .v smislu slovenske vzajemnosti. Nismo opuščali in ne opuščamo no- mi je ostal Motovun najbolj v spominu. Zakaj ? Ne zato, ker imamo to mestece ob vožnji kake tri ure vedno na vidiku, marveč bene prilike, da ne bi govoriU ljudstvu o " _ „Tdaiet okoli ; k slovenski narodni:zato' Ser Ie vsa aezeia — na aaiec okoii njegovi pripadnosti - ""r^Uega mesteca - tako pusta in prazna, da skupnosb1 ki jejje srcesrn : bi človek tega ne verjel nikoli, če bine jam! .Naj se nam le pove dobrotoo kjej s svoji lastni očesi. Vse, kar je bajna Slovenskem^ odkoder bilbiliprire-i k, je prskah A^oZt j3C| ».S? kkA turno središče ?! Vedno smo propovedo- pa lepi cesarski gozd v Levadah z bližnjimi pa 1200; to je: še le 1200 goldinarjev bankovcev je bilo enako 100 goldinarjem kovanega denarja. Prisilni kurz je omogočal tudi, da se je zamoglo dolg 1000 goldinarjev plačati z desetim delom vrednosti. Poleg papirnatega denarja je dala vlada — podali dokaz, da niso blage volje oni, ki bi hoteli .sejati razdor med ljudstvom in našim voostvom, opisovaje položaj tržaškega Slovenstva in njegove vspehe kakor izključno delo ljudstva samega, opisovaje ljudstvo kakor zavedno in na- v veliki množini kovati tudi bakren denar. | prodno, vodstvo pa kakor neakcyonarno, Zadrega vlade Je pa narasla še le prav nazadnjaško, prtitidemokratično, nesposobno PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Njemu je odvzel Rafaj dobro službo, ponižal ga in radi tega se mu je zameril do smrti. Ako ie kdo, ta jim gotovo da najboljši nasvet. Šli so k njemu in on jih je že komaj pričakoval. Bil je že od naravi temirnega duha jn mešetar, ki je živel le od tujih nesreč. Čuvši, zakaj se gre, se je veselil, da pomore skuhati kašo svojemu nasprotniku. „Ne, tako ne gre," je govoril Domjanič kmetom, ko so mu natanko razložili, kaj vse dela z njimi novi najemnik. „To je krivica, ki vpije do neba. Vi niste dolžni prenašati tega jarma. Bodite složni in ga vrzite. In :išje je dodal: „Pisati hočem kapetanu Ljubojeviču, da dvigne na noge svoje Vlahe v križevački dolini... Ti vam bedo poma- gali, in ko se našite gospode, prosite, da pridete pod krajino." Ta nasvet je zelo ugajal kmečkim odposlancem. Doma so se jeli z vso resnostjo pripravljati na upor. Skovali so zaroto od Moslavine do Krh!evcev in še dalje do Bisaga, odkoder se zanese plamen ustaje v Zagorje. Ljubojevič je pripravil svoje Vlahe, ki so, pripravljeni za tako delo, obljubili priti na pomoč kmetom, kadar napoči ustaja. Le s težavo so vodje zadržavali kmete, da niso preje začeli, ko niso bili še gotovi. Upor je imel nastati koncem svečana 1755, na dan sv. Matije. Ali to je bila tajnost, ki so jo zarotniki dobro čuvali. Dan po pogovoru z Rafajam se je odpeljal podžupan Saič v Ravno. S seboj je vzel judexa nobilium (sodnika) in šest žu-| panijskih huzaijev, ki so bili vsi dobro | oboroženi. Ravno, ko so kmetje nameravali iti na polje, so klicali podžupanovi huzarji od hiše do hiše, sklicujoč ljudi k cerkvi, kjer jih čaka njihova milost gospod „vicekomeš". Bilo je to nekaj nenavadnega, ker drugače ' — če je hotela gosposka govoriti s kmeti luruu fcicui^o r I v cuuu i travniki — druzega nič. Ko bi bilo tu vsaj vah m propovedujemo ljudstvu, da med, gozdov, a niti teh ni! Sploh mi Slpvenci ne sme biti ne deželnih ne poh- Jjka8 kako' morejo ti ubogi i udje še l^^ifimeio^esedo naše sed^je vod-1ni ondi prav g^ Zelišč, laer do imelo Deseao nase seuanje voa n^.. Qb žeieznici s postajicami in postaja- ! lišči — pa izgledajo kakor puščava! Ni čuda, da nisem videl na tej črti niti enega ptiča razen dveh sivih vran, ki ste pa bili menda na potovanju in se tam le nekoliko odpočili. Oj, ko bi bili ti ljubi naši laški deželni gospodarji res taki, kakršne se hlinijo po laških časnikih — in slepci jim verujejo! — bila bi vsa ta dežela vsaj tako lepa, kakor so lepi oni zelenjadni, sadni in cvetlični vrtovi tam od Žavelj ob ravnoisti železnici dalje do Trsta! Toda gospodom se bolj mudi prirejati razstave, ki naj bi pokazale, da je Istra vkovana hčerka, ki zdihuje in prosi, da se jo reši in privede v naročje veliki materi Italiji. Narod pa stradaj in tavaj v temi, da boš pri novi materi že navajen in utrjen v stradanju in da ne boš iskal luči, ker je tudi tam v presrčni deželi ne dobodeš! — „Kaj nam mari drugi, da smo le mi siti !" Ali ne, gospodje ? Če so že kraji ob železnici tako žalostni, kakšni pa morajo biti kraji brez železnice in brez drugih cest? To si domišljamo zflaj lahko sami. — O, tužna Istra! Da, tako se vsklika vsak dan, ne samo zunaj Istre, kjer je prebivalstvo v boljšem blagostanju, ampak tudi v Istri sami vskli-kamo danzadnevom tako. Ali s tem vskli-kanjem ne dosežemo ničesar, tudi če vskli-kamo še stoletja in stoletja in se ne lotimo resnega in plodonosnega deia, ki bi tužne Istro pretvorilo v srečno Istro. O takem delu sem bil namenjen spregovoriti v našem deželnem zboru; pa saj pravim, da se našim „prijateljem" mudi vse kaj druzega, nego da bi tekmovali eden pred drugim, kdo more bolj koristiti trpečemu ljudstvu — in deželni zbor spi, ljudstvo pa čaka, da minejo gospodom njihove muhe. Zato sem se odločil, da napišem nekaj o tem v naši „Edinosti" z vročo željo, da bi merodajni faktorji začeli resno premišljevati tužni položaj Istre in storili vsak na svojem mestu svojo dolžnost, da se prežalostne istrske razmere zboljšajo čim- stvo Pa saj stoji dejstvo, da večina prvih tržaških prvoboriteljev niso bili tržaški domačini. Cegnar, Dolinar, Dolenc so bili Kranjci. Tudi predniki Nabergoja so se priselili iz Vipavske doline ali s Krasa. Dr. Rybaf in dr. Gregorin nista Tržačana. Rodbina dr. Slavika izhaja iz Češke. Sedanji odvetniki so blizu vsi Netržačani. Člani „Glasbene Matice" ali pa društva „Slavec" iz Ljubljane bi mogli pripovedovati o ve-t likanskih pojavih bratoljubja povodom nji-jhovega obiska v Trstu. Srca so prekipevala od navdušenja. Tržaški provincijalisti pa smo res — in sicer z neizprosno doslednostjo — v toliko, v kolikor skušamo zapirati mejo tisti kugi, ki — razdvajajoč soseda in soseda, brata in brata, očeta in sina — razjeda in zastruplja slovensko življenje in ubija vsako narodno delo. Naše vodstvo, da je tudi proti demokratično ! Mi pa pravimo, da ga ni mesta ali večjega socialnega centra na vsem Slovenskem, kjer bi imele vse prireditve — bodi socialne, bodi politične — tako odločno demokratičen kolorit kakor ravno v Trstu. Opetovano se je že zgodilo, da gostje iz Ljubljane, ki jih je slučaj prinesel na kak naš shod ali kako našo prireditev, kar niso mogli umeti toga našega življenja. Eni so debelo gledali in se čudom čudili, drugi pa so — vihali nosove! Ćeš: pri nas v Ljubljani imamo vse drugačne prireditve — saj to, kar vidimo tu, je semepj!! Na naše javne prireditve ima pristop vsakdo, samo da je pošten in dostojen človek. Od todi tudi dejstvo, da boste le malokje med Slovenci videli tudi na širokih slojih toliko socijalne uglajenosti, kolikor je morete opazovati na slovanskih prireditvah v Trstu. Te socijalne uglajenosti se uče priprosti ljudje od inteligence, Pridite le pogledat na plese naših trgovskih pomočnikov, šentjakobske mladine, ali pa tudi — če hočete — na veliki ljudski ples N. D. O.! Povsodi opažate sadove — vzgoje! A taka vzgoja je možna le ob strogo demokratični uredbi javnega življenja in — jih je {>ozivala v občinsko hišo, a nikdar še se niso potrudili do njih samih. V kratkem času so bili zbrani vsi pred cerkvijo. Prišli so možki in ženske, staro in mlado, vse je priteklo, da čuje, kaj hoče govoriti z njimi njihova podžupanska milost. Dokler so se kmetje zbirali, je bil podžupan v župnišču, kjer mu je domači župnik prorokoval v velikih skrbeh, da ne bo nič dobrega in da se kmetje najkasneje v spomladi upro ... „Ne mislite, ugledni gospod," je zatrjeval župnik podžupanu, „da pretiravam; jaz, ki imam vsak dan posla s kmeti, jih dobro poznam... Že dolgo časa jih opazujem, pa pravim vam, da ne bo dobro... Zaklinjam vas, da odvrnete to veliko zlo od nas, ki nam preti." Podžupan Saič je naposled tudi sam pričel misliti, da vrag ne spi. Ko so mu javili, da je že dovolj ljudstva zbranega, je šel podžupan s sodnikom med nje, obkoljen od huzarjev, ki so se okrog njega poigravali na čilih konjih, gledajoč z mrkim očesom na kmete, kakor da jih nameravajo prestrašiti. „Kaj je z vami, ljudje?" je prešel,podžupan z ostrim glasom in medias res. „ Čujem od večih strani, da vas je obšel neki peklenski duh, da stiskate skupaj glave, in da se rotite, da mrmrate proti gosposki, da je ne marate več poslušati, ne pozdravljate je, gledate jo prezirljivo in preklinjate očitno... Ali se hočete upreti, vi nesrečneži?" „Bog ne daj!" se je oglasilo nekaj glasov. „Tiho, dokler jaz govorim,u se je zadri podžupan. „Hočete se zvezati z Vlahi y varaždinski županiji ? Ali ne ? Hočete, da vas, kakor njih, polove in zvežejo, in na to denejo na šance?" Podžupana je prijel hud kašelj od napornega govorjenja ter je prenehal. Kmetje so uporabili to priliko, pa so pričetkoma tiho, a na to vedno glasnejše in naposled zelo bučeč prepričavali gospoda podžupana, da oni ne mislijo nič hudega, da so pokorni, da se ne upirajo napram nobenemu, da bodo mirno prenašali, kar jim je naloženo, a Bog, ne oni, naj plača onim, ki jih mučijo in tlačijo... (Pride še.) prej. Obenem prosim rodoljube in strokovnjake na tem polju, da spopolnijo pod to rubriko moje migljaje — saj nam je „Edinost" vedno dragevolje na uslugo, zlasti ko gre za dobrobit našega zapuščenega naroda. _ Pol stoletja! V Gorici, 25. //. 1911. Danes, dne 26. t. m., poteka petdeset let, odkar je bil v državnem zakoniku (Štv. 20) objavljen cesarski patent, ki so bili žnjim poklicani v življenje deželni zbori. — Pred deželnimi zbori so vladali „ deželni stanovi". Teh stanov ni volilo ljudstvo, marveč že rojstvo je dajalo dotičnim členom pravico do zastopstva. Ta zastopstva deželnih plemenitašev so sklenila z habsburgsko hišo pragmatično sankcijo, ki je bila najmočnejša in često edina vez avstrijskih provincij s cesarsko hišo. Še danes tvori pragmatična sankcija edino konstitucijonelno vez, ki spaja mladi provinciji Bosno-Hercegovino s krono Habs-buržanov, ker parlamenta nista še odobrila raztegnitve cesarske suverenitete in dednih pravic na ti deželi. Stanovi Hrvatske - Slavonije so prvi, dne 9. marca 1712, odobrili pragmatično sankcijo, njim so sledili stanovi gorenje- In spodnjeavstrijski, koroški, štajerski, kranjski, In se sklepom 5. avgusta 1720 deželni sta-■ovi goriški, dne 8. avgusta 1720 deželni stanovi gradiščanski; na to dne 9. septembra 1720 tržaški in pozneje drugi, med temi ogrski leta 1723, reški 1725. Napoleon je bil priklopil Goriško ilirskemu kraljestvu, Gradišćansko pa Italiji; obe sta tako izgubili svojo samoupravo. Leta 1815 sta obe zopet prišli pod habsburško žezlo, vendar se jim ni vrnilo deželno zastopstvo. Konstitucija meseca aprila 1848 je določila kompetenco novih deželnih stanov, ki jim je bila naloga skrbeti za deželne koristi, kakor tudi za preskrbovanje v to potrebnih sredstev, v kolikor ni bila država sama poklicana, skrbeti za to. Vendar ta konšti-tucija, kakor ona iz meseca marca 1849, ni imela dolgega življenja. Za Gorico, Gradiško in Istro je bil objavljen deželni pravilnik s cesarskim patentom od 25. januarija 1850 št. 26, ki pa ni stopil v veljavo. Samo tržaški statut je stopil v moč že tedaj. Na to je sledil desetletni absolutizem. S cesarskim razglasom iz 1. 1859 je bilo obljubljeno, da se deželam vrne samouprava, ki se je z oktoberskim diplomom 1866 leta razglasila. Ćlen I. tega diploma je dovoljeval deželnim zborom sodelovanje na ustavnem polju, v kolikor ni bilo to pridržano osrednjemu parlamentu. Toda komaj februvarski patent I. 1861 je odkazal deželnim zborom konstitucijo, kakršno uživajo — z malimi spremembami — še dandanes. Pol stoletja! V morju večnosti hipec časa, v človeškem življenju doba generacije. Neveseli so občutki, ki nam jih vzbuja ta jubilej. V raznih deželnih zborih, potisnjenim v umetne manjšine, znači Slovencem ta doba dobo trpljenja, bridkih prevar in boja. Le dejstvo, da smo še tu nepremagani in ne-uklonjeni, nam daja poguma za bodočnost. V bodočnost zremo kakor zre vojščak, ki mu je boj postal rokodelstvo. Morda bodo zanami slavili stoletnico pod praporom trializma, ali federativne Avstrije ? Kdo ve ?! Dnevne novioe. Češke delavce je pričela izganjati pruska vlada iz Frusije. Izdala je ukaz, da morajo vsi češki delavci, ki so se naselili na Prusko leta 1909 in 1910, zapustiti deželo do 20. decembra 1911I Naša vlada gleda vse to mirnim srcem. Niti na um ji ne prihaja, da bi na ta ali oni način posredovala v prilog češkim delavcem, avstrijskim podanikom. Pa saj ne moremo storiti tega, ker je Pruska naša ljubeznjiva — zaveznica. * Kaj bi rekel Viljem, ako bi se avstrijska vlada vmešala v pruske stvari, četudi gre za interese avstrijskih podanikov. Zelo radovedni smo, ali bi se tudi pruska vlada vedla tako pasivno, čim bi začeli izganjati iz Avstrije recimo, Bavarce, ali Sakse. Gotovo bi nastal ogenj v strehi, ki bi spravil v nevarnost testno zvezo z Nemčijo. Pa naj reče Še kdo, da nimamo koristi od te zveze, ko celo avstrijske podanike izganjajo iz nemške države. Molčanje avstrijske vlade v tej stvari potrjujejo resne besede, ki jih te dni izrekel dr. Kramif v delegacijah: da je namreč Avstrija vazal nemške države. Bolgarski car Ferdinand praznuje danes 50-Ietnico svojega rojstva. Oboroževanje Turčije. Turška zbornica je dovolila 1 miljon funtov (24 miljo-nov kron) za naročilo municije v Nemčiji. Daljni predlog za naročilo 800.000 funtov municije, je bil odložen. Politična preganjanja v Rusiji. Petindvajset odstotkov vseh vseučilišnih profesorjev v Rusiji se je odpovedalo. Iz Petro-grada javljajo, da je bilo te dni izvršenih preko 400 hišnih preiskav in da je bilo v zvezi s tem aretiranih mnogo ljudi. Revolucija v Meksiki kljubu vsem nasprotnim vladnim zatrdilom vendar-le ni še udušena. Te dni so resoludjonarji zavzeli mesto Jose. Vladne oblasti so izročile blagajne | mesta zmagovalcem, da bi tako preprečili • plenjenje mesta._ j Ljudsko štetje. j Italijanski glas. Prejeli smo sledeče pismo, ki je podajamo v prevodu: Slavno uredništvo „Edinosti"! Nisem Slovan, tudi ne poseben prijatelj Slovanov. Ali vedenje našega magistrata povodom ljudskega štetja se mora studiti vsakomur, ako ima le količkaj čut-stva pravičnosti in poštenosti. Kakor veste gotovo, so najmanje 50% slovanskega slu-žabništva, zaposlenega pri tržaških rodbinah, prekrstili iz Slovanov v Italijane. Magistra-tovi moretti obletavajo s številnimi polarni one rodbine, ki so za svoje sluzabništvo vpisale slovenski občevalni jezik ter skušajo, da bi na ta ali oni način prepričali gospodarja, naj vpiše na novo — italijanski občevalni jezik. In mnogokrat se jim to posreči, ker ljudje se ne zavedajo, da je to nepošteno početje. In da si ne nakopljejo sovražtva magistratovega, delajo to, kar moretto zahteva od njih. Res ne vemo, kako bi prav označili tako štetje: ali naj je to burka, ali pa veliko rokovnjaštvo. — Z odličnim Spoštovanjem (sledi podpis). Domače vesti. Radi napada na dr.a Rybafa v nekem ljubljanskem dnevniku, — ki se edini izmed vseh listov, ki so se pečali s tržaškim uradniškim vprašanjem, izpodtika na postopanju g. poslanca Rybafa — nam prihajajo iz mesta in okolice izrazi obsojanja tega napada in ob enem zaupanja do dr.a Ry-bara. Kakor glasilo pretežne večine tržaške slov. javnosti bi radi dali primeren odgovor na oni napad, v zavesti, da s tem ustrezamo ne samo čutstvovanju svojih čitateljev, marveč, da damo tudi izraza prepričanju onih uradniških krogov, ki so imeli prilike od bližje zasledovati dr. Rybarevo postopanju ob tem vprašanju in ceniti njegovo pravo vrednost. Pridržujemo si povrniti se k predmetu po potrebi, ko naše vodstvo zavzame v stvari svoje stališče. Politično društvo „Edinost" ima odborovo sejo v ponedeljek 27. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici*. — K tej seji so uljudno vabljeni tudi vsi gg. deželni poslanci. Himen. Predvčerajšnjim se je poročila g.ca Evelina Valentič, hči gospoda nadučitelja v pokoju, z gosp. Josipom Spiller-jem, c. in k. nadporočnikom pri lovcih v rezervi in voditeljem c. k. obmejnega policijskega komisarijata v Krminu. Novoporočencema obilo sreče! Osebna vest. Gospod Anton J a k o n-čič, ravnatelj hranilnice „Monta" v Gorici je bil imenovan za uda v veterinarski svet na Dunaju, kjer bo zastopal Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Dozdaj je zavzemal to mesto državni poslanec Povše. Pasivna rezistenca. Pasivna resistenca je popolnoma prenehala. Tudi na železnici se razvija promet normalno. V Korneuburgu pri Dunaju ježeleznični in brzojavni polk že bil pripravljen, da odide del moštva v slučaju potrebe v Trst. Prišlo bi bilo s posebnim vlakom 270 mož v mesto s častniki in podčastniki, ki bi bili oskrbovali železniško, poštno in brzojavno službo. Tako se poroča sedaj od uradne strani. Čudno je le to, da pridejo s to bombo na dan šele sedaj, ko je že vse končalo. Sinočnji tradicijonalni ples Šentjakobske mladine je izpal prav dobro, tako, da je narodna mladina pri Sv. Jakobu z izidom lahko prav zadovoljna. Mask ni bilo ravno mnogo, zato pa so večjo pozornost vzbujale dragocene slovanske narodne noše, ki so nudile posebno pestro sliko pri izvajanju plesa „Slovanska zveza", katero je izvajalo šestnajst parov. Ugajala je tako, da so jo plesalci na splošno zahtevo morali ponoviti. Obisk je bil prav dober; bilo je ravno toliko ljudi, da se je bilo možno gibati brez velike stiske tje in sera. Vendar smo pogrešali marsikoga, ki bi ga bila vezala dolžnost, da se je plesa udeležil že zato ker je čisti dobiček namenjen naši šolski družbi. »Slovanska zveza" je delo domačina g. Josipa Bizjaka, priznanega plesovodje. Delo je zamišljeno v slovanskem duhu in kot tako nam prikazuje glavne plese posameznik slovanskih narodov, med njimi pa so uvrščeni srečni motivi, idejirani po g. Bizjaku samem. Različne figure se razvijajo neprisiljeno in dajejo plesu precej enotnosti. Konec se preliva v krasno alegorijo: ple- salci in plesalke pozdravljajo ob zvokih narodne himne v obliki ovacije idejalno kraljico slovanske vzajemnosti na posebnem prestolu sredi dvorane. Ples je bil precej eksatno izvršen, v gotovih momentih celo natančno. Duhu tega plesa so odgovarjale tudi slovanske noše izvajalcev in posebno slovenske, med njimi tudi okoličanska. G. Bizjak je lahko z vspehom zadovoljen; služi naj mlademu talentu v bodrilo za nadaljnje delovanje. — Plesu je priskrbel g. Mirk primerno glazbo z narodnimi in po narodnih motivih složenimi točkami. Sviral je prvikrat na našem odru znan izvrsten orkester c. kr. vojne mornarice iz Pule z veliko eksatnostjo in v splošno zadovoljnost vsega navzočega občinstva. Darila so dobili: L poletje (g.ca Na-bergoj); III. Amaconka (g.ca Gulič); VI. Turek (g. Kosič). Ostala darila je jurija oddala odboru, ker niso maske odgovarjale stavljenim zahtevam. Slavje 50-Ietnice „Slovanske Čitalnice41 v Trstu. Prihodnjo soboto dne 4. marca t. I. ob 9. uri zvečer bo povodom 50-letnice tukajšnje „Slovanske Čitalnice" v veliki dvorani „Narodnega doma" slavnostna akademija, na kateri bodo blagohotno sodelovali g.a Mira Costaperaria-Dev, moški pevski zbor „Glasbene Matice v Trstu" pod vodstvom g. Karla Mahkote, popolni vojaški orkester c. in kr. pešpolka štev. 97. pod vodstvom g. Petra Teply-a, članice in člani „Dramatičnega društva", „Tržaškega Sokola" in „Slovanske Čitalnice" ter režiserja slovenskega gledališča gosp. Leona Dragu-tinoviča. Vspored: 1. Smetana: Predigra k op. „Libuša", proizvaja vojaški orkester, dirigira g. P. Teply. 2. Nagovor predsednika. 3. „Alegorija" (aranžira g. Leon Dra-gutinović. 4. Jenko: „Molitev", slavnostna kantata, poje moški zbor „Glasbene Matice", dirigira g. K. Mahkota. 5. Dvorak: Over-tura „Moj dom", proizvaja vojaški orkester, dirigira g. P. Teply. 6. a) Haydn: „Arija Gabrijela" iz oratorija „Vstajenje", b) Sme tana: „Uspavanka" iz opere „Poljub", poje g.a Mira Costaperaria-Dev s spremljevanjem vojaškega orkestra. 7. a) Moussorgski: Tableau musicales: I. Promenada, — II. Stari grad, III. Prizor na trgu. IV. Katakombe. V. Čarovnica. VI. Pred vrati Kijeva, b) Čajkovsky: „Marche slave", proizvaja vojaški orkester, dirigira gosp. P. Teply. Po kratkem odmoru k o m e r s s sodelovanjem vojaške godbe. Vstopnice, lože in sedeži so vpredpro-daji pri gospej Biček, v veži „Narodnega doma. V Barkovljah se vrši danes ob 5. uri popoludne veselica pevskega društva „Adrija". Kdo naj bi ostal doma ob tako lepem vremenu, ko lahko napravimo lep sprehod v Barkovlje. Pa tudi v slučaju neugodnega vremena se lahko poslužimo tramvaja, ki nas pelje do vrat „Narodnega doma", kjer se vrši veselica. Na vsporedu so zanimive točke, igra in ples, ki bo trajal do pozne ure. Kdor pride, se bo gotovo zabaval. — Danes popoludne torej vsi v Barkovlje! „Sokolova" maškarada se bo vršila danes v veliki dvorani .Narodnega doma" ob 9. uri zvečer. Kakor vsako leto zbero se tudi danes vsi prijatelji Sokolstva na to tradicionalno in priljubljeno zabavo, kjer se bo plesalo ob vojaški godbi razne priljubljene plese zlasti pa valček. Vsak obiskovalec bo vsaj delno maskiran tako, da bo res prava maškarada. Da pa bo ustreženo tudi onim, ki nočejo raznih čepic, poskrbele so naše vrle Sokoliće, da si nabavijo do-tičniki le krasne raznobarvne krizanteme. Vstopnina za člane, dame in maske 2 K, za nečlane 3 K; lože so po 15 K, sedeži na galeriji po 1 K. Na „Sokolovi" maškaradi se morajo izkazati maske z vabilom. Kdor bi še ne dobil vabila, naj se izvoli reklamirati tekom dneva pri vratarici „Narodnega doma", kjer so na prodaj tudi lože in sedeži. Na pustni torek dne 28. februarja t. 1. vsi na veliki delavski ples v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Kakor vsako leto bo tudi letos ta tradicijonelni ples narodnega delavstva nudil pravo sliko pustnega rajanja. A letošnji ples N. D. O. bo privabil ogromne mase ljudstva tudi radi loterije, katero je veseličnl odbor NDO. za letos upeljal. Točno o polnoči med odmorom izžrebal bo poseben odsek sestavljen iz zastopstva NDO in občinstva, številke srečk nad 100 dobitkov v vrednosti 2000 kron. — Začetkom je bilo določenih 35 dobitkov, a res hvalevredni naklonjenosti nekaterih prijateljev našega delavstva se je zahvaliti, da dobitki presegajo Število 100. Povdarjamo izrecno, da so letošnji dobitki precejšnje vrednosti. Posamezna srečka stane 20 stotink. Vstopnina k plesu 1 krono za osebo. Lože 6 K. Čisti dobiček je namenjen prepotrebnemu bolniškemu fondu Nar. delavske organizacije. Dobitki so razstavljeni v knjigarni Jos. Gorenjca ul. Caserma 16. Vstopnice so dobiti v „N. domu* pri g.e Biček, v uradu N. D. O. (ul. Lavatoio št. 2), v zadružni gostilni članov N. D. O., v „Konsumni zadrugi članov N. D. O." v ulici Bosco in ulici Miramar. Pevsko društvo „Primorec" v Treb-čah priredi danes 26. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih „Gosp. društva" pustno veselico s petjem, igro in plesom. Prijatelji zabave, pridite vsi! Odborova seja „Matice Slovenske,, dne 22. februarja 1911. — Predsednik je poročal, da po zadnjem dopisu c. in kr. vojaškogeogr. zavoda na Dunaju dobimo korekturo Zemljevida slov. ozemlja meseca marca. Radi Jugoslovanske Enciklopedije je predsednik stopil v tesnejšo zvezo s slavnim „Pravnikom". — V smislu § 3. društvenih pravil črta odbor iz števila članov tiste bivše člane, ki za 1. 1910. niso plačali članarine in tudi za 1. 1911. še niso plačali; za člane se torej smatrajo tisti, ki so plačali za 1. 1910, ali že za 1. 1911. Določila sta se kraj in dnevni red glavne skupščine dne 5. marca. Za leto 1910. je plačalo 3840 društve-nikov. Nova poverjeniŠtva so v Ljubnem, v Št. Petru na Krasu, v Podšentjuriju, v Št. Ilju pod Turjakom, v Žužemperku, v Celovcu, Črnomlju, Ormožu in v Celju II. — Mnogi prijavljeni ustanovniki zaostajajo s svojimi obvezami. — Predsednik je poročal o knjižnih programih „Matice Hrvatske", „Matice Srpske" v Novom Sadu in Dubrovniku, in „Srpske Knj. Zadruge" v Belem-gradu, Na podlagi ocene se je vsprejeio spis „Kolera na Kranjskem", spis „Bela Krajina" se v smislu štirih ocen vrne pisatelju. Določi se natančneje knjižni program za l. 1911 ; v Zborniku izide med drugim „Biblijografija" dr. J. Šlebingerja. Štrekije-vih Narodnih pesmi izide obsežnejši zvezek. Skupno z „Matico Hrvatsko" izda „Matica Slovenska" Šimunovicev socialno-psihološki roman „Tudjinac". — Prevod Machovega „Maja" je treba v formalnem oziru dovršili. Izdanje primernega spisa Tolstega se še ne da definitivuo določiti. Vnanja oprema bele-trističnih knjig se nekoliko izpremeni. Izgubljen je bil na Ciril-Metodovem plesu zlat medaljon. Ker je to drag spomin neke žene, prosimo poštenega najditelja, naj prinese najdeno v naše uredništvo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 3 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 0 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika Špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 3 kontoristinje, 9 prodajalk, 7 učencev, 0 učenka, 1 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik. Službe iščejo: 1 knjigovodja, 3 skladiščniki, 4 kontoristi, 3 poslovodji, 2 potnika, 28 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 11 pomočnikom manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 1 blagajničarka, 10 prodajalk, 1 korespondent, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. I. poluletnik „Edinosti" 1910, ki si ga je svoječasno izposodil v našem uredništvu neki gospod, še ni vrnjen. Zato je isti naprošen, da ga vrne nemudoma. Tržaška mala kronika. Dva francoska dezerterja. Včeraj je priplul v Trst parnik „Avstro-Amerikane" „Argentina". Funkcijonarji pomorske policije so aretirali dva tujca, ker sta se skrivaj vkrcala v Neapolju in sta torej potovala do Trsta brez voznega lista. Oba dva, Francoza, sta izjavila, da sta dezertirala iz francoske vojske, zbežala v Italijo in ker sta tu umirala gladu, sta sklenila priti ▼ Avstrijo. Tatvina v kavarni. V kavarni ,.Re-clame" je bil včeraj aretiran dninar Ivan Platner, star 22 let, ki je nekemu kavarniškemu gostu, ki je zadremal, vkradel iz žepa tobačnico. Loterijske številke, izžrebane dne 25. februarja: Trst 26 25 81 11 83 Line 19 52 88 7 16 Koledar in vreme. — Danes : 3. pred-pelniČ. ned. — Jutri: Baldomir šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 7° Cels. — Vreme včeraj : oblačno, megleno. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Hladni vetrovi. Temperatura pade. tiSTftEDNl BANKA ČESKYCH CDHDITFI CM PODRUŽNICA v TRSTE OrUnl I LLtn r. p uzu del poiteeosso 3. Vloge na Knjižice 4 v/o Premijere rloge 5% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE a KAVCIJE - - - MENJALNICA- Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer DELAVSKI Društvene vesti. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" v Trstu. — Bratje Sokoli ! Vabimo Vas, da se udeležite danes zvečer v kroju sokolske maškarade. Odbor. „Slovanska Čitalnica 4 naznanja vsem gg. članicam in članom, da se vrši prihodnja plesna vaja v ponedeljek, dne 27. t. m. ne pa v sredo 1. p. m. kakor običajno ter istočasno uljudno vabi k mnogobrojni udeležbi. Odbor. Slov. akad. fer. društvo „Balkan4' naznanja, da se sestanek jutri, na pustni ponedeljek ne bo vršil. Prihodnji sestanek 5. marca. , ,0db.« ^ Društvo jugoslovanskih železniSkin uradnikov. Uljudno prosim, da bi vsi odborniki prišli jutri k odborovi seji. Predsednik. Naše gledališče. Danes ne bo predstave. Prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne priljubljena opereta _ „VALČKOV CAR« Zvečer pa 200-ta dramska predstava. Ta častni jubilej pr<- lavi naše gledališče z največjim dramatikom sveta, Shackespeare-jem, z vprizoritvijo nesmrtnega dela „BENEŠKI TRGOVEC". S to igro pokažejo naši igralci, česa so se naučili v letošnji sezoni, koliko so napredovali. Za to igro so se res vsi zelo potrudili. Številni naš obisk jim more pokazati, da se zanimamo za njihovo umetnost, da se veselimo takega napredka v našem gledališču. _____ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. EDEN. — Danes dve varijetni predstavi. VERDI. Danes ne bo predstave, ampak tradicijonalna „kavalkina" ob 11. uri. Gospodarstvo. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Ta naš narodno-gospodarski zavod je letos že dovršil vsa bilančna dela in je že določil dan občnega zbora, ki bo dne 12. marca 1911. Iz predložene nam bilance posnemljemo, da je zadruga lepo napredovala tudi v minulem letu. Promet je znašal K 7,523.927 25 in je bil za K 609.010-20 večji od onega v letu 1909., Čisti dobiček za minulo leto znaša K 17.915 46, proti K 12.965 48 v letu 1909. Glavnih deležev je bilo vplačanih 120 kron, upravnih pa 454 kron. Skupno število zadružnikov ob zaključku minulega leta je bilo 1389, ki so imeli 7434 kron vplačanih deležev. Novih knjižic za navadne hranilne vloge je bilo izdanih 575, vničenih pa 164. Aktivnih hranilnih knjižic je bilo 1266. Stanje hranilnih vlog koncem minulega leta je bilo K 1,226.995 86, proti K 1 milijon 8.132*22 leta 1909. V minulem letu se je vložilo 1,669.844.49 kron, dvignilo pa K 1,497.927*57 več vložilo K 171.916-92. Skupna rezervna zaklada iznašata nad 40.000 kron. V skupni seji dne 23. t. m. sta načel-■ištvo in nadzorništvo določila v dobrodelne lamene: 1. Slovenski trgovski šoli v Trstu K 4000 2. Trgovskemu tečaju „Trgovsko izobr. društva*4...... 400 3. Podpornemu fondu slov. trgov- ske Šole za učila revnim učencem .........* 100 4. „Dramatičnemu društvu" v Trstu „ 200 5. „Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu"........ 100 6. Za druge dobrodelne namene . „ 200 Ta razdelitev postane veljavna potem, ko jo potrdi občni zbor. Kakor razvidno iz tega izvadka, je napredek tega našega denarnega zavoda zelo razveseljiv. Posebno skrbi za slov. trgovsko šolo, kateri poklanja lep del svojega čistega dobička in kateri gre tudi drugače na roko tako, da rečemo z mirno vestjo, da troši za ta naš prekoristni učni zavod do 8000 kron na leto ! Vsa čast vodstvu in pa narodu našemu, ki podpira ta blagodejen zavod. Okoličanskim kmetovalcem. Kmetijska družba za Trst in okolico naroči v Pragi štiri vrste krompirja, zgodnjega in re-dovitnega, za sadenje v tej pomladi in sicer: 1. Bahlen, ru-meno-mesni juni-krompir 25 kg =»9 K 5 kg =-3 —K 2. Prazni kipfelc, najzgodnjeji rumeno-mesni 25 kg = 8 K 5 kg — 2 60 K 3. Novi zgodnji krompir „Non plus ultra" 25 kg = 8 K 5 kg = 2*60 K 4. Agnellls novi krompir „Hun- garia" 25 kg = 7 K 5 kg = 2 40 K Cene za 100 kg so primeroma nižje: K 32, 28, 28, 24. Naše vrtnarje in kmetovalce v okolici opozarjamo, naj naročijo ta semenski krompir čim prej, dokler ga tvrdka ne raz- proda. Kmetijska družba poskrbi naročitev, ako se nje člani zglase v društveni pisarni v ulici Giorgio Galatti št. 14. x O izvozu primorskih vin. Vinska pokušnja in vinski semnji. „Edinost" je že obširno poročala o tem vprašanju, ki se ž njim bavi tržaški trgovinski muzej. Tudi deželna zastopa goriški in istrski sodelujeta na vresničenju tega načrta in sta v ta namen razposlala podrejenim županstvom in kmetijskim zadrugam pozive, da se priglasi čim več posestnikov raznih krajev, ki naj vpošljejo trgovinskemu muzeju za poskuŠnjo nekaj vrst domačih tipičnih vin. Na ta poziv je bilo vposlanih dozdaj nad 100 vzorcev iz raznih krajev. Ti vzorci predstavljajo kakih deset vrst različnih vin. Pokušnja se bo vršila v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri predp. po odboru, sestoječem iz članov, ki so jih imenovali trgovinski muzej ter deželna odbora goriški in istrski. Člani tega odbora so: Bolaffio Amadej, vit. Ivan Bolle, V. Dominko, Humbert Fe-gitz, Humbert Folini, dr. E. Fortuna, Peter Manzutto, dr. Panghar in prof. Franc Trampus. Namen pokušnje obstoji v tem, da se definitivno odloči, da-li zamorejo razne vrste vin, ki se tačas pridelujejo v naših krajih, odgovarjati zahtevam izvozne trgovine in da-li morejo z vspehom konkurirati z fran-cozkimi vini in z diugovrstnimi vini v steklenicah. Ako ta pokušnja izpade tako ugodno kakor se pričakuje, in ako opraviči nade, ki se vobče stavljajo v sposobnost naših vinskih pridelkov za eksport, bo sestavljen številen odbor, ki mu bo naloga prirejati v Trstu vsakoletne semnje naših v i n. Upati je, da čim se prične prirejati takove semnje, postane ta naprava trajna. Nekateri vinogradniki iz Furlanije so bili že pred leti s precejšnjim vspehom pričeli izvažati furlanska vina v steklenicah. Seveda je treba v vinski eksportni trgovini, ako se hoče doseči trajnih in ugodnih vspehov, dobre organizacije med pridelovalci in trgovci vin. S primerno reklamo, z izboljšanjem in pripravljanjem raznih vinskih vrst po zahtevah inozemskih konsumentov bomo lahko dobro vspevali na velikih vinskih izvoznih trgih, kar bo v veliko korist domači produkciji. Vsekako je nade, da je stopilo vprašanje o izvozu naših vin v odločilen štadij. Iz teoretičnih razprav in statističnih preiskovanj stopamo na realna tla in je upati, da stojimo pred vresničenjem tega vprašanja. x Petrolejska industrija se nahaja v hudih stiskah. Dolgotrajna pogajanja za osnovanje sedanjega kartela so bila spojena z velikimi težkočami tako, da so trajala celi dve leti, dočim je med tem ta industrija trpela občutne izgube. Čuje se, da bo kaka tovarna primorana prenehati. Vesti iz Goriške. Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani priredi s prijaznim sodelovanjem dram. diletantov danes v nedeljo, dne 26. t. m., v dvorani na „Vagi" veselico s petjem, igro in plesom. Smrtna kosa. Včeraj je umrl v To-maju v starosti 66 let g. Anton Sonc, gostilničar, posestnik in bivši podžupan, cerkveni ključar, član in odbornik tukajšnjih društev itd. Pokojnik se je zanimal posebno za vinogradništvo in njegova izborna kaplja terana je bila odlikovana na razstavi v To-maju in na Dunaju. Bil je skrben oče svojih otrok, od katerih starejši je župnik v Kortah, drugi organist v Podgori; ena hči je sestra v uršulinskem samostanu v Gorici, druga pa je doma. Pokojni Sonc je bil narodnjak, vsakdanji čitatelj „Edinosti" in drugih časopisov. Bodi mu blag spomin! Iz Dobrova v Brdih. O priliki porokz g. Antona Melink, zidarskega mojstra ie Višnjevika, z gospodično Minko Peterman iz Mojstrone, so nabrali na predlog g. F. Turka, učitelja v Višnjeviku, K 12 60 za podružnico CM. Vsa čast in hvala vrlim darovateljem, posebno pa mlademu paru! Občina Skopo sestoja iz katastralne občine Skopo in kat. občine Krajnavas. Skopo šteje 48 hiš (od teh je 6 vničenih) in 317 prebivalcev. Krajnavas šteje 48 his (od teh 2 vničeni) in 230 prebivalcev. Skupaj 114 hiš in 547 prebivalcev; pripomniti je pa, da jih mnogo prebiva v Trstu. Iz Kobarida. V tukajšnji občini so našteli v letu 1910: 1250 ljudi, leta 1900 jih je bilo 1237, torej več 13; vsi so Slovenci; odsotnih je 100. Govedi je bilo: 1910 — 390; 1900 — 444. Konj 1910 — 87; 1900 — 88. Prašičev 1910 — 211 ; 1900 — 62. Vzrok, da se je skrčilo število goved, je ta, ker so ljudje v par letih radi suše pridelali manje krme in so radi tega Živino odprodajali. Upati je pa, da se Živina nadomesti z mladim naraščajem. V občini Trnovo pri Kobaridu so našteli v letu 1910 — 302 oseb; leta 1900 — 303; odsotnih je 47; vsi so Slovenci — Govedi je bilo: 1910 — 204; 1900 — 220. Konj 1910 — 24; 1900 — 32. Prašičev 1910 — 23; 1900 — 44. Zima je nenavadno suha in zelo mrzla, brez snega. — Veliko ljudi je v tukajšnjem SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEH AR - TRST ulica Santa Catenina štev. 9 - Piazza Nucira je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECI JA LITE 7 A ANGLEŠKEGA BLAGA. Veliko skladišče klobuka dežnikov, bale in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. -nv* NHBNGčlSBi K. CVENKEL££°2r£. 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. ■■■ Narodna trgovina fllfr. Frankel (Delniška družba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Gavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Prodajo se po zmernih Pon£lh z,atl in srebrni predmeti novi Ucllall |n rabljeni, kupljeni na javni dražbi. — Projema se zlatanina in erebrnina. tudi zamano Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo. Nobena razprodaja in nobena množina: Masa ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: od K 7 — do 18 od K 6 50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7-50,10,13 Otročki čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K 4 — do 8'— Moški čevlji renski čevlji Nizki ženski Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji Grodjear (Delt 1 I STRUCHEL & JERITSCH TRST - Via Nuova --(vogal ulice svete Kateri ne) Velik izbor Kožuhov, fuštanja, srajc, odej, volnenega blaga, svile, modercev, paj« čolanov, drobnarij. Vse po cenah da se ni bati konkurence. Arturo Modricky Prodajalnloa manufakturnoga blaga In drobnlb predmetov, Trst, uiioa Belvedere 32 Zaloga prešitih odej od K 6-40 dalje, fine v satenu kron 9-— ; flanelaste kron 2*40; volnene kron 2-90 in dalje. Perilo po vsakovrstnih cenah. Platno za plahte, trliž in volna za matrice, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fuStanj debel, bel in barvnast. MoSki in ženski dežniki. Oepice, copate iz volne in svile. Drobnarije popolen izbor -po ugodnih cenah. -- FrafeHi Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrento). Zaloga ustrojenih kož. V elika izbera potreb&Čin za čevljarje. — fopecijaliteia in za sedlarje. m Dr. JU. HnrtineUl s Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. j Svoji k svojim ! | 1910-1911 Zima. Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne koiuhovine. Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PERILO — Ogromni Izbor nskoir. platna in kotoitne za lsali. in post, opraro. N ® 3 e — V »AHOVKSTNO — j žensko osebno perilo, kakor n. pr. I srajce, spod, krila, sp. hlač« Itd. | — VELIKA IZBERA""^ volno, žime, perja za pernice, sploh vse, kar spada za posteljno opravo. — NOVI DOHODI — Blata Toln, za moSke obleke, irajee ovratnike, zapestnice in:: kravate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, Čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi* razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO ffl PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. Svoji k svojim! Slovenska žganjarna A. Zitko Trat, ulloa Aoquedotto 9 priporoča slavnemu obctnBtvu svojo žganjarno, ▼ kateri se prodaja pijača prve vrate in po zmerni ceni. vrste Ukeijev nuni, illvovoa, konjaka Doma« brinjevec in tropinovec. — POBEBIOBT: rasni idravllat likerji. Robert Cian, urar Jgg-ift prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Ivan Strancer parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 fro;n c+nlfn mizarski mojster, Trat, ulica lUbip^OlUlla Belvedere štev. 8 izvrSuje vsakovrstna mizarska deia. Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime dobrcznanu mlekarn u Laak. Prodaje se svaki dan sveže mleko iz gospodarske uprave LAAK. Kazna maslaca, nfjbolj&i kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan sveče. Prodaja piva v steklenicah, ter vina L vrste. Specialitet kiseio mleko, bolgarsko Jonkurt in Keflr. Priporoča se Josefina Salomon. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje S d™bedio?bno Postrežba na dom. 8e vdobi :::: pri 1681 Pristni, dober brinjevec Lovro Šibeniku v £i*ki pri Ljubljani._ Inein Tau^or TrBt» ulica Carpiaon St. 16. JUdl|l I d V Udi Pekarna in slaščičarna 8 podružnico v uiici violin grande št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom._677 Frif njo Makovec ^tR4o. upn^oro&gr6iad^ občinstvu svojo pekarno in siadSČičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in slsdščice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom._869 Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom.-Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH._ Dnini Mnnn se mesnica TOMAŽA ZADNIKA rripi lutd y Trstu, Piazza S. Giovauni Ste v. d. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Stara grška žganjarna .'. v Trata, Via Cavana S. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, krašfci slivovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice in zapeČenci. Grška mastici iz Šija. — Andrej Antonopula._ Se priporoča I/O t ur| Milio i Trst, Piazza Ponterosao ■Val. VII. ITlUlUJ št. 6 Trgovina jeatvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe bv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec ^alriatinnticta sprejme takoj tovarna na OdlUdKUIlUdla deželi. Potrebao je znanje slovenskega in nemškega jezika ia kolikor mogoče laščine, kakor tudi lepa pisava. Pogoje po dogovoru. Ponudbe s ponatisi spričeval in sliko poslati ms Inseratni oddelek „Edinosti" do 28. febr. 1911 pod „Saldakontisf. 251 7a nl/ronrila ° PriUU porok, krstov td UHrepUlId itd. obrnite se na žganjarno AUGU8T0 DELL' AOVOLO, w ulloi SLiborgo 1 ln ulloa Kaloanton 20, ki Ima v salogl vsakovrstna dezertna vina, likerje, bombone ln slaičioe prve vrste, posojajo v te namene proti povračila ves potreben namizni servioe za vsako AtevlLo povabljencev. — Befoik iz I tole buteljka K 1 60 Svetlo in likano perilo. :Kl°r svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. fšamokez v Trstu, ulica Cecilia It 14, pritličje. Telefon 22-69. 8003 Svoji keuniim Sladčič rna in &VUJIIII. pekarna Ivan Pertet-Susič, vfs a-vis sodnije Št. 17. — Priporoča svoje veliko izbiro čokolade, razno vrstnih sladčic, tort in likerjev za žonttnine in krste. Pošilija na dom Poskusite FI- Galtttin« ki je naj-GOVOKAVO»^«*"«n finejSi in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. r Avtorlzovana dunajska šola. ■ — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RHR NOVAK - THST uiioa Ban Lazzaro 16, m, HF Bpritzer wein ■e Imenuje belo Stajerako vino, ki je edino pripravam pijača mineralnimi vodami ln sifonom. Prodajam luđi t buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Belo sladko iz Viaa, istrsko ia teran Priporočam tuli btoJ Izbor desertnih in zdravilnih Tla, ro« likerje, iganjc in sirupe. Zaloga „Asti spumaoti' pc Kroa 3 a 4. Sladki refoAk po K. t. IzDorno žganje po K a-40 buteljs ntara, vaetj« sapnika, trdokornemm kašlju in ostankom prehlajenja, ter ▼ obče proti vsakemu vnetju v eapnih organih. Prodaja se po K 120 steklenica o Lekarni SERRA0ALLO - trst Kužna bolezen v gobcu in umestn0'ker provzroča veUke rane in hude na parkljih. bolečine. Raztolčeno brinovo zrnje na vodi de dobro želodcu. Parklji in gobec se disinficirajo z 2% (Predaval g. Kamuščič v „Gospodarskem lizolom, kreozotom in boraksovo raztopljino. društvu« v Bazovici dne 19. svečana t. 1.) Sicer pa mora živinozdravnik predpisati Dragi Bazovci, pred 28 leti sem pou- primerno zdravilo. — To bi bilo glavno, čeval Vas navzoče, ko ste bili še otroci,' Na vprašanje predavatelja, ali vsako-danes stopam pred Vas očete in može, da krat zboli vsa živina enega hleva, so od-se pogovorimo o važni gospodarski stvari, govorili kmetje, da nekatere živali ostajajo o kužni goveji bolezni, ki sedaj hudo raz-, zdrave, če tudi so v istem hlevu skupno z saja posebno v vaši vasi. bolnimi. — Potem porečemo, da je ona ži-Bolezen je znana že iz 16. stoletja; od vina neokužljiva ; zgrešeno bi bilo torej, ako kod je prišla, ne vemo; skoro gotovo so bi hoteli se slinami bolne živine okužiti vso jo zanesli od vshoda, iz Azije. — Provzro- zdravo, češ: ako ves hlev zboli,bo vsa ži-čitelj te bolezni ni še znan. Mi vemo samo, vina ob enem zopet zdrava, — ker imamo da ima silno življensko moč ter se nahaja vendar nade, da katera ostane zdrava tudi začetkoma po največ v mehurju in v živin- nadalje. Kam bi pa prišli, ko bi se kar na skem blatu, — in da ostaja v okuženi ži- debelo okuževalo živino ?! Ker je nalezljivim", ali na njej, še več mesecev po navi- vost tako velika, bi jaz dal drugi nasvet, dežnem ozdravljenju. Naši vaški hlevi so po večini po starem Velikost te kužne glivice je tako ne- kopitu zidani: tesni, nizki, brez svetlobe in znatna, da zbeži skozi najfinejšo bakterične zraka. Mokrota in prašnost vladata v njih. rešetko in je celo s povečalnim steklom Torej potrebne snage ni. V tesnem hlevu kemik ne more zaslediti. živina dotika živino in jo oblizava, ter je V živini se razvija od 2 do 6, ali celo okuženje neizogibno. Da se temu izognemo, do 14 dnij. V tem času provzroča ono silno naj bi občine s pomočjo vlade dajale zidati nalezljivo bolezen posebno pri parkljarjih v vsaki vasi poseben vzoren hlev za bolno (govedi, ovcah, kozah, prašičih, antilopih in živino. Tako bi bilo možno izolirati bolne kamelah), pa tudi konja, psa in mačke se od zdravih govedi. lotuje. ! En sam pomorski orjak manje in za Dr. J. Loefler, voditelj instituta za na- tistih šestdeset milijonov kron bi naš polje- lezljive bolezni v Berolinu, je preiskaval to deljski minister lahko sezidal v vsaki vasi bolezen zadnjih 10 let. On trdi, da po vse Avstrije tak bolniški — hlev. ozdravljenju ostajajo pospeševalci te bo- Govorilo se je na to o zvezi zavaro- lezni še živi v sluzni koži, posebno v gobcu, valnic za živine, h kateri morajo pristopiti — To opazujemo tudi pri koleri, tifusu, iz tudi Bazovci, o cepljenju rešelik in o dru- česar sledi, da po ozdravljenji še ni minula gem. Slednjič se je g. Kamuščič zahvalil nevarnost. Ako je tak bacil prišel iz ozdrav- navzočim, da so se tako številno udeležili ljene živine v drugo, nikdar še bolno, jo shoda. (Nekateri so izrazili željo, da bi či- gotovo okuži. Tako razumemo, zakaj se bo- tali še v „Edinosti" te nauke, da bi se jih lezen povrača v podaljših presledkih. bolje zapomnili). Mikrobi — pospeševalci bolezni —1 ostajajo namreč lahko še več mesecev v Slavna operna pevka Gemma Bel- živinskem telesu; zato je še vedno nevar- linc»oni> ki te angažirana tudi za letošnjo nost, da se kuga povrne, ako bi se živina °Pern0 sezono v gledališču Verdi, gostuje iz okuženih krajev ali hlevov zanesla v ne- ravnokar v Prag! na vinogradskem gleda- Delniška glavnica : K 60 milijonov. Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 16 milijonov. t Mi Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka živnostenske banke Bančni prostori: VIA „ Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. v A iSLU NUOVA štev. 29 TELEFON štev. 21-57. :: Izvpšaje vse bančne posie. :: Obrestuje vloge na pj VLOŽNI KNJIŽICI P° ** |0 na tekočem računu po dogovoru. Kupnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. S«lll I I I I I I. I I,.| l ll.l I I | III I I | I I | I I llll.l | 1 I I 1 I | I Ml I I l lll l l I I I I I I III I I 1 I I I I I I I I ■ I ■ I III I I I I t I I I I I I I I I I I I I I I - I * t | I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I 1 I I I t I I I | I I I I i i I l.il I I I i i I I I i i,.I | | | i I I I I I I I I I I I » I I I I I I I I I I « I I I • I • « ' • !>'> ' • 1 1 1 ,!I M p. n. M : Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA E II A Zafred ^ 1 1 ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj- solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. okuženo vas. lišču in sicer v operi „Carmen". Kupujte ,Nar. kolekM ★ ★ ★ Znaki bolezni v gobcu so: žlemna koža Demonstracija beračev. Na Dunaju v gobcu je otekla in z vlačljivo sluzo pre- J'e PrišI° Predvčerajšnjim pred policijskim vlečena; živina ne žre in ne prežvekuje, ker ravnateljstvom do demonstracije dunajskih jo gobec boli. - Živina hitro hujša, žeja je beračev. Bilo je namreč razglašeno, da je večja, množina mleka se vzmanjšuje ter je Rotšildova zapuščina revežem že popolnoma bolj rumenkasto. V zgornji čeljusti, kjer ni razdana. Zato se je nabralo pred policijskim zob, na jeziku, na notranji koži spodnje in ravnateljstvom kakih 200 beračev, med temi zgornje ustnice, se prikažejo mehurčki, leči mn°g° bolnih> hromih itd- same Prave us" podobni, v katerih je začetkom čista teko- milJenia vredne Prikazni' ki 50 Protestirali čina, pozneje bolj kalna. V teh mehurčkih Proti razSlasu in klicali: Mi "ismo dobili nije gnezdo mikrobov • česar- Redari» so odgnali demonstrante, ki so * Mehurčki popokajo in nastopi rana, ki se Pa z0Pet nabra,i in ponavljali svoje klice, se zaceli v 8 do 10 dneh. - Dihanje je Demonstracija je vzbudila mnogo pozornosti. navadno, vročica ni velika, le gobec je močno boleč. — Trda stelja dela živini bolečine. — Pri kravah se nahajajo mehurčki na vimenu, seskih in nožnici — pri svinjah na rilcu in v gobcu, pri konju v gobcu. Bolezen na parkljih: Nad in med parklji oteka koža, ki jo žival mučno občuti. Prikazujejo se mehurčki kakor v gobcu, potem nastajajo ranice, ki jih slednjič po-krijejo hraste. U Pripomniti moramo, da niso izključeni hujši napadi te bolezni, tako, da mikrobi- r-rj pospeševalci zahajajo tudi v druge dele te- r^J lesa, tako v sapnik, kjer provzročajo angino, r^. pljučnico in naduho; — če so zašli v pre- r^j bavila, nastaja vnetje v želodcu in črevesih, rM ako pa so okužili nožnico in teletnik, živina rrj zvrže. — Ni redek slučaj, da bolna živina r^S zgubi rogove in parklje, a po zelo hudem — napadu živina tudi poginja. Ta kuga navadno ni nevarna življenju; samo teleta, ki sesajo mleko bolnih mater, poginjajo za vnetjem črev. Škoda je vse-kako velika, ker bolna žival shujša in ni za kupčijo. Surovo nekuhano mleko dela pri otrocih mehurčke v ustih. — Zakon prepoveduje prodajo in uživanje surovega mleka bolnih krav. Kako naj se ravna z bolno živino ? Bolna živina naj se odstrani od zdrave, to je glavno. — Hlev naj se snaži in pogo-stoma zrači, stelja naj se pogosto. Bolno Q živino naj streže samo ena in ista oseba, ki pa ne sme zahajati k zdravi živini. — Tujec ne sme vstopiti v okuženi hlev. — Hlev bodi suh. Bodljive krme ne polagajmo živini. Tudi stelja naj bo čim mehkeja. — Obloda iz moke, posevkov je dobra. Najbolj primerna pijača je voda, pomešana s kisom. Gobec naj se spira (a polagoma) z vodo, v kateri smo kuhali kamilico, ali (salbijo) „žajbelj*. Se soljo drgniti gobec in I i go Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. ".iiTTišŠnuiri j. i iiini:iiniiii(i»iiiiiia«ii«iiiui»iuii!iiiini!iiiii!.iM i MiiBBiiiiiiiniiuniuBUuiiiii.iiiiai'iiiiiaiilMiiiiiriiiiiMnikiiiiiiiiii i i i miiii i. i i.ii i.tiiiniiiiiiiiui. Riiii.!i::l;iliilf!»iil.iril!-l.lii«aiMi:li.i.:i!ii.:ri!:i i i li l li ii lillililllMlllllllini r i llilili i l i n i i ni l .l il i i i t i i n 111 11 t ili i 11 l i 11 i I li dor o o t uje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI I m - V" ~ • • - J- ■»-■■' r , uf -•• Pnevnik „tdinost" v Trstu je naložil naslednje knjige: 1) Vohun". Soisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2) „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinar. / 3) „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. ::: Posl. Jos. Knaflič. - Cena K 160. 4) „Prva ljubezen''. Spisal Iv. Sergje-vič Turgjenjev. Poslov. Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1—. 5) „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. - Spisala Karotina Sv&tla. Poslovenil F. P. Cena 80 vinar. 6) „Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat.Jugos oranih" (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk si. ljudstvu). Cena 30 vin. Čisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni .Edinost" in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku.. Pošt. posamezne knjige 20 vin. več. 0 0 m 0 s 0 © KiM-liio za boleiuie m rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec te ojačuje tudi organizem Priporočeno od nAjslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In a nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. f^p Izbami okus. Lekarna Serravallo - Trst I I AOO 'A O O D A 1VT avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna • JDUUAK 0£ DAiNI Via Gaetano Donlzetti štev. 5 - Trst IPrevzema dela, uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji na par, motorji na plin in bencin, seaalke, priprave za kuhanje, moto ikli in bicikli, kakor tudi vsakovrstno delo mehanično elektična luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, /strelovodi, potrebščine za sve-t'ljke kakor tudi vsakovratno električno delo. Informacije zastonj. Cene jako nizke. Hinim1 i ^^^Cene^nizke JJ^J brez^konKure^ce Velika zaloga z manifakturnim blagom tzllo« Nuova it. 86, vogal uL 8. Laszaro, > pođrninloo al. 9. Lassaro i ai dovoljuj« obvestiti slavno ob&aatvo is svoj« cenjen« odjsmake, da j« jako pomnožpa »v«jo «e logo kakor tndi povečala pioetet« s tati, 4a Je oituoiUi sfotai onteofano {Sbdrninlco zat«, & more v polni mast zadostiti zahtevam c«n|. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se rasa« blago bolj Se kakovosti in n»jdod?rae18« is posebno pa snovi za molke in i«nak« «fe!e&», uaje«, ovratnike, •▼Mtd&k fodi ifa, prtov In prtifav, ter vsaka vrste prrfla tadl o4 beml ________m, Ukor t*di kofere lastnega izddta. FfetealKf, vrstni okraski za BARSKE Kupljeno blago, katoro slučajno nI ugajalo, so zamonJa ali pa se vrne dsn&t brez nlkaklh zadržkov. Poakuiatl in ■« »roprldati. posebno pa snovi za molka in ienak« «M«n, srajc«, ov platnoga In bombminega blaga, prtov In prti&v. ter vsal Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi kofere lastnega izdela. FWtestf2, Kvilje in kfeitufc*. VELIKANSKI IZffJB SN0V1J gA JU B ZASTAVE tN KAEODIflH TRAKOV ZA DBUSTvEKE ter «5 ali pkfese fcss ih «a A iS- Odlikovana krojačnJca Avgust Štular TRST - Via delie Poste štev. 12,1. nad. • TRST izvršuje elegantne plesne Cene zmerne. obleke Delo solidno. kakor: frak, smoking, salon, sacco. .EDINOST"? it. 57. V Tr&tu, dne* 26. febr »varala U Kislo .*. zelje repa s Kranjske --v vseh letnih dobah v zalogi-- Josipa Dolčic, Trst olica Sorgente 7. - Zde/. 1465. Nova prodajalna zlatarja - urarja yflessan5ro Čamaro, It st Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. Verftlce, priveski, apestnice, zlate In sre brne ure, stenske ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarije. Oeae smerne. Cene sme j ne Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! pPathefon^ edini perfefetiii govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45 — napre. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 r Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 „ Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plofii. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOH", Trst, Copso št. CIRIL SUC TRST ul. Concordia št. 4 TRST Priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino J»-stvln In kolonlj&lnega. blaga Testenine ,,Pe-KATETE*', domače in napohtanske, ti-evieanaka (Treviso) ter Ie tovarne bratje ZATKA. « Vino » »teklenioah. Pošitja se tudi na dom ter po pošti. Paketi od 5 kilogramov naprej. ! Cene brez konkurence —1 Glavat «aitopnik ja Trst, Istro in Goriško: VIRGILIO GALLICO TU ChtUa Ste v. 17. —TELEFON 1979. Vsi Slovenci v slovensko trgovino Dobauschek Trst, ulica e Cardticci II Dovoljujem si svojim c. odjemalcem kakor al. občinstvu uljudno naznaniti, ker imam še veliko zalogo zimskega blaga, in da bi zamogel istega v najkrajšem Sašu razprodati, odločil sem se prodajati vse blago po Jako Znižanih oenah, namreč 40° pod cenami. O V zalogi imam še najsibodi za močke ali dečke obleke, Falto zimske jopice, Bag-lan, Ulater, Joploe, hlače, površnike, Jopioe/ spodnje hlače, povrinlke, Jopico, sdodcje hlače, srajoe, nogavice rokavice, Jopice itd. ' Veiika izbira vsakovrstnega blaga za moške, montnre in tlače za delo, srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, Ščitniki, naramnice, eežniki itd. Lastna krojačnica. m™'**z* DARILO dobi vsak, kdor kupi blaga v znesku čez K 10 —. Priporočajo se za blagohotno naklonjenost. z velespoŠtovanjem V. 00BASCHEK kepa priložnost! Došla je velika partija totij, srajc; spodnjih hlač za moške : hi ženske. Zimske odeje 2 kroni. : Lepa priložnost l v ullei Farneto 5 nasproti lekarni Godina. se ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istri« 12 (pri sv. Jakobu) rifc ivojo PUASIO in SLABOIČABVO t na dan »v»č krah ln alalčlce. Zaloga moke Ia prvih mlinov. Likerji in vino v ste-PMtraibk na dom. — Priporoča tudi svojo staro In dobroznano pekarno v ulici Marco Polio it. 6 (vogal Concordia) katero vodi gospo 1 ar Mm. ir Velika prilika!!! Odprl sem v Trstu v ulici Campanile št. 21 svojo prodajalno z zgotovljeniml oblekami za moške in ženske. Prodajal bom tudi maje iu no* ! govice, perilo vsake vrste in manufakturno blago. | Imam veliko zalogo črevljev za moške, ženske iu i otroke. Solidna postrežba. CBtfE JAKO NIZKE, j Priporoča se G. HAIMiliR. TRST ¥M%% : isnazlo Potocnig: na Y0£aln ulice Riborp in Bsccte. opozarja svoje cenjene odjemalce, da je dobil novo poSilJatev z& zimsko sezono. Obleke, suknje, ranglani, ulatri za moSke in dečke.--— — — — Ima tudi NAJVEČJO ZALOGO blaga iz kojega napravlja oblebe po meri in po nizkih cenah. Popolne upeljaue plinarniii vodovodov Instalacij a acetilena Glavni zastopnik tvrdke CAR FRANCKLE, Bremen - Dunaj Napravila je že nad 300 popolnih plinaren za cela mesta. Na račun občin in najemščin amortizacije do 50 let Brzojavke: Jesch NAJEMNICA NOVE PLINARNE V IZOLI. Telefon št. 1596. Gas Trst. Via Massimo d'Azeglo št. 3, — Telefon št. 1596. Antonio Spanghero - S* DEKORATIVNI SLIKAR ~VS %%%%%% NOV GRAFIČNI ZAVOD ####«« Marino Mattulich - Trst nlica delle Poste 10,1. n. (zraven fotografa Jerkiu) __TELEFON «6*. 15-28.-- Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica. *a popravljanje in čiščenje piaaln. strojev. Naslednik tvrdke D0NENIC0 DELISE DELALN1CA : Via Madonnina 7. III 1 1 1 I Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeeiranje najboljših tavarn. Previaae vsakovrstna stavbena dela i o dekersolje za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa !■ marmorja, Izložne table. Varstvena znamka: „SIDRO". llnlment Cnpsici ti nadomestek za SIDRO-PAIN-EXPELLEB je ie ataro sknleno domače zdravilo, ki se Še mnogo let uporablja uspešno drgnenje proti trganja, reumatizma ln zmrzllnl. Svari In Zaradi manjvrednih po«ne- . . ™ani n*J 86 P®« P" nakupu in jemlje le originalne steklenice v zavojih s varstveno znamko „SIDRO" in ime :: Bi ©hter. Cena po 80 vin., K 1 40 in K 2. Debi ee v mnogih lekarnah. Glav. zaloga Joief TSrok, lekarnah v Budimpešti. K ZLATENU LEUU v Pragi zaElibelhstrasse No. 5 neu. Joief Torok, lekarnah v £ Dr. RIcMerlo lekarna m m i Jrfiov.- obrtna zadrusa u irstu vsa S. Franceaco d' Assisi 2, I. a. kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Peštno-hranllnifinl račan 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od 73akogar, tudi če ni Član, in jih obrestuje _ 4,|2°|„ Sprejeme tudi vloge po 1 K na teden, »ko, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizaje ne da bi se obrestovani e pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnika od-plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da as posojilo odplača v petih. - Deleži mo po S 20 ln po K 2 K »daljna pojasnila ae dajejo ▼ uradu med uradnimi mami, ki 10: bo delavnikih od 9. do 12. dop. In od 3. do 5. pop. TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA SSffjBiS; PRODAJALNA manujaktur. blaga Izbera fuštanja, borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOCiJAN Trst, ulica Molin a vente Stev. 17, Trst -mlioreddm-i' TRST, ulica Giosuo Carducc! štev 23 :: :: TELEFON Ste 7. 513 :: » i . rarglčao orodje, ortopedldnl aparati, ■«- M -ierel, umetne roke ln noge, berglje, » lini pasi, elastični pasi ln nogovlee, eleirtroterap evtične priprave, aparati s« v inhalacijo. 6SLJLOIŠČ£ potrobioln za klruglona lj«aj>, Potrebiolne ic ga«, "a ln n«praaire«£(i ::: blaga, :::::;:: ^less. Griordani Specijalist za zdravjenje kurjih oSes, diplomiran ranocelnlk Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zastarana kurja očesa ter jih izdere na najnavadnejši način ::: brez vsake bolečine, Oarantira ozdravljenje v _ _____meso i-astočih nohtov. Reže nohte vaaee debelosti. Na zahtevo pride tudi oa dom B0IC0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — SalnMSl • Parmežan, Emen- AalOga dir^e thalier iz Švice, salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razna lestvine v konservi, sardine v sodih Itd. Itd. UMETNI ZOBJE Plombiranje soboT Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik TRST alio> deli & Gaaarma It. 13, II, n. Dr. I Čer mak : zobozdravnik : [Najboljšega češkega izvora cene : gosjega :: peresa : : ZA POSTELJE. J STRUKEL 1 kg ni javih dobrih BČMaaih ^ S kg K W0, boljiih K 8'80, b®-J j lih A K, belih b puhom K 5-10, 1 kp belih najfinejših aCeaa-nih K 6-40 in K 8,1 klg lamtga puha rujav 6 E in 7 K, bele fine 10 K. najfinejl puh ■ prs It Mt a a ae Abia tMii A mm T*"*---twr**^f*'^Bn1illt mili D 1 n Tin 2 K a fllfe \Su n J& mm če8s> modrega, belega ali ramenega ' gostonitnega Kaukln«a, 1IU V £1 ftl UU V la&U II 1 1 odeJa 180 cm dol^a in 180 em i!rok» E 1 podTcgliTjen* f ^ • ■W ¥ WW W w ^r ¥ ■■ po 80 etn dolgima ii 80 Širokima, napolnjenima « norim, W ¥m BH ; rivim eelo trp«tnim, mehkim posteljnim perjrm Kron 1«' Poloperniee SO K ; pernic« >4 K ; poaameeno race 10 K 11 14 K in 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50 in 4 K; pernloo S00 em dola*' 140 cm Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in 11 K; bla«lne »o' cm dolge, 70 cm iiroke 4 K 50, 5 K SO, 5 K TO ; apodnj« pernice b trdnega, črtanega gradla 180 em dole«. 11« em Široke 11 K 80, 14 K 80. PoSilJa se po porz.tju S ls kron dalje franko. — Premena dovoljena, ss nepripravno danar naraj. Nttanfinl ceniki graU« ln ftanko. & SEU - TRST J Via San Antonio štev. 12 Drobnarije Igrače in potrebščine za potovanje. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, NAJNIŽJE CENE. zapestnic, ovratnic, srajc itd. NAJNIŽJE CENE^ 0 ,8. BENISCH t Descbenitz it. 765 Snmava CeahT« 70 sob CENE ZMERNE , električna razsvetljava, lift, kopelji. I ^ :merne. ■pwwwwwww j. Kogi. IlOld HalKAn V Tratu, 26 februvarja 1911. „EDINOST" St. 57, Stran VM. 0 restavraciji „fll ftlfirilfO" Trst - Ulica Sguero nuovo 17. KONCERT PROSTI VSTOP. A. Tosoratti Via Maicanton št. 4 in Piazza Gisnbattista Vico št 2. Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izfcor drobnarij, žime za žimnice, zavese itd. Podpisani si oso j a naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime Kopališče ,OesterreieIier4 v ulici Ldzzaretto vee. 52 ■hod tjdi iz zagate 8. Eufemia Štev. 1 nadaljevanje -ulice SS Martiri ter da be skučal pripraviti VBe potrebne izboljšave da u^tieže s av. občinstvu. KopalUče Je odprto vsak dan oh 7. zj. do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —'90. Abonmna za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo nI. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udani P. Laiitschner. Oglate treba iaalovijati na IneeratRl editofek „Edinosti" TO—BI POZOR! ::: 50 000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50 Kadi tega, ker ni moglo veliko velikih trvrdk plačevati svojih računov, se je meni naroČlo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, galoSiranih, spred s kapicami, z m oče o nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. "Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le kron 7 50. Pošilja se po poštcem povzetju. n. SPINGARH, SCHUH - EXP0RT — KRAKOVO štev. 240 — Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. I--B Arft^Ltetjct^T ■ i ,Balkan' = spelje = I Balkan' ^ Ppovafa. Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. MIROD1LN1CA Vittorio Gentilli TST, Via S. M. M. Superiore štv. 456 (nasproti Miagd. bolnišnici). Velik izbor drož, barev, firnezev, čo pieev in metel vsake vrsti. Specijaliteta parfumov tuin in domačih. Miaeralne vode, petrolej po Lci st., stenj in špirit po 56 stot. Zaloga -vepla in anglež-kega bakrenega sulfata. Steklene šipe. Sveče za cerkev. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. fiu Bsrry Brillnnt v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izdeluje zadelanje z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdelaje posamezne »metne z®bove, kakor Mi celo zobuvje. ORDINIRA od 9.-12. predp., 3.-5. popol. SlouenclT - Hruntl! - Srni! - Cehi! Odprla se je ^m v Trstu, ulica Giosue Carduecl 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska BRIVNICA -: —— BRADIČ A TlSLJAK. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-stemn in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX & AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD IARRCEK Trst, Corso 5t. 17. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX Ordlnuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Najboljše in najcenej, gorivo Briquettes ™,Klara' Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, ulica Golši štev. 3 TELEFON 18-89. 6eoa: 4 stot. Hilogran? z doatavljenjem franko.__ v Celovcu Hotel* Trabesinger Velikovška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.* ; V^ Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimii j zakurjene sobe po 1 K do 5 K. okusnejjfid jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. ** Za zabavo služi KEGLJIŠČE, P® zakurjeno. — Po leti sediš na SENČ- - NATEM VRTU. - V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. Lastnik: \m HILLONK. Ka koložvorn pričakuje Somaci omnibns. 5 1 Zaloga olja, kisa in mila z bogato izbero sveč vseh kakovosti TRST - ulica deU'Istria 12 - TRST - Pošilja se po pošti in franko na dom. ===== Za obilen se priporoča Francesoo Biagg m. Kathreiner Kneippova sladila kava služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru* žinsfca kava! Po ceni in zdrava. KroJačnlcn za civiliste in oolake... Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča Be slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. kambrikaza žensko obleko po Miliii>BB20 ni močnih K a - zelo trpežnih K 10, posebno tinih 8K 12 Hlače vine ^Mjo iimflslnv. razpsilj. R- StermecKi v Csljtt« tngila i rocca Barriera vccchis. štev. 3 ima veliko zaloge VENCI ^ poreelana in biserov vezanih £ ase™ isao žico, od umetnih cvetio s trae kovi in napisi. Slike as porcelanastih plsščih za speacnikt H&Jnižj« koaknrenčna osni. I if= =1 Slovenci! »V5SS R7B V W ™ « mp pU Cvlll i Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami ..ALLA CITTA' D! TRIESTE" Tfst, nlisa G-losuc Cardacci St- 40 (prsi Torreite) kjer dobita velik Izbor Oblek In lukenj za moške, dečke In otroke za naatopajofio sezono po sledečih cenah : Obleke Iz potivolae in K?agarna za n»Ake od K 15—52 Obleke „ „ „ „ dežke „ „ 10—38 Obleke „ „ za otroke...... „ 4—IS Suknie, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuheviae za dečke, pelerine iz Lodna po cenab} da se nI bati nlkake konkarenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvrtajo se delo ta d t po meri. Velik izbor potrebnih predmetov *a Helavoe : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solld.ia. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst ulica Giosue Cardicci štey. 40 (prej Torrenle) 3 D pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, na plzenskl način narejeno. ZALOGE : LJUBLJANA.: T. H. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik GaraaroU; TRNOVO : Rudolf Talcnčič. ZALOGE: TRS T: Schmidt & Pelosl. PULA: Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sablleh. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vaakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, čmo-zlate Črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Predaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala ^ 7SE MRTVAS&E FRED^EiE, - Cene ugodne. Umetni: fotografični otelli ri sv. Jako-u - TRST. pri sv. Jakoba - TRST. nlioa Rivo štev. 42 (pritličja) IirrSuJe rsako folografično delo, kakor tudi razglede, pcanetke, notra-njoet lokalov, porcelanaste ploiče m vsakovrstne ipomenike Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Eadi udobnosti P. H. naroGnlkov ■prejema naroćbe In jlk lavrtaje na doma, eventualno tudi zunaj me rta. iiiDan V dobroznani žgaijarni FERDINAND PČČENK& ulici Miramar štv. 1 3it dobijo ae vedno pristne pijace I. vrste, kakor n. p*, žganje, slivovec in brinjeveo kakor tudi mrsle pijače frambois, tamarindo in šemade okraju obolelo na influenci in raznih boleznih. x Živinska kuga v Vel. Zabijah ponehava ; zadnji čas ni bilo nobenega novega kužnega slučaja. Ljudsko Štetje v občini Storje. — 1. Da v. občina Storje 537 (546) prebivalcev. 2. „ „ Kazlje 355 (438) Skupaj ... 892 (984) Razdelitev na posamezne vasi: 1. Štorje 370 (372) — 73 hiš. 2. Podbreže 86 (85) — 15 hiš. 3. Senadole 43 (48) — 8 hiš. 4. Majceni 38 (41) — 6 hiš. 5. Kazlje 355 (438) — 66 hiš. Skupaj 168 hiš. Našteli so dalje: 210 krav, 116 volov, 119 telet, 957 prašičev, 964 kokoši. V občini Povir so našteli: V Bresto-▼ici 88 prebivalcev (86 1. 1900), 13 hiš (13); v Gorenjeh 235 preb. (226 1. 1900), 47 hiš (44); v Merčeh 229 (227), 44 hiš (42); v Pleši vici 85 (82), 15 hiš (15) ; v Povirju 455 (450), 84 hiš (81); v Žerjeh 169 (177), 30 hiš (29). Skupno 1261 prebivalcev (1248), 233 hiš (224). V občini Stijak so našteli: V Novi-vasi 15 prebivalcev (14 leta 1900), 2 hiši (3); v Poljanah 31 preb. (28) 5 hiš (5); v Ravnah 87 (76), hiš 16 (15); v Razgorih 82 (88), 16 ihiš (16); v Selu 49 (54), 9 hiš (9); v Stijaku 207 (200), 47 hiš (47); v Stomažu 94 (106), hiš 19 (18); v Trebi-žanih 37 (37, 8 hiš (8) ; v Večkotih 17 (17), 2 hiši (2). ______ Vesti iz Istre. Iz Tinjana. Izvolite popraviti poročilo v „Edinosti44 od 20./II. v smislu, da občina Tinjan šteje okolo 4000 prebivalcev. Učiteljska konferenca. — Iz Pazina: Dne 10. marca bodo imeli učitelji pazin-skega okraja svojo konferenco — po štirih letih, ko se je vršila zadnja konferenca. Ljudsko štetje. Je pri nas v Istri Kalabrežev, ki ne znajo italijanski druzega, nego — „bon giorno lu in „bona sera!" Dalje ne more, pa če bi mu dal cekin za besedo. Tako je hotel n. pr. v neki naši občini oče mnogoštevilne rodbine, da mu števni komisar napiše italijanski občevalni jezik, da-si mož ne zna nič italijanski. In komisar — ves blažen — ga je vpisal med Italijane. Tudi to je proti besedi zakona. Najhitreje, najtočneje in najbolje so v okraju pazinskem izveli ljudsko štetje v občini Boljun. A zakaj ? Ker so je izveli učitelji in občinski tajnik. Kjer se ni delalo tako, je šlo delo počasi ,izpod rok. Izgledov je mnogo in splošnih. Čez deset let bo bolje v tem pogledu. Politična organizacija v Istri. — Iz Istre: Ni nam do kritike, ali potreba je jako velika, da spregovorimo o tem. Lanj-skega leta se je lansirala v svet vest, da se misli na reorganizacijo našega političnega društva. In če se ne motimo, je prišla ta vest v „Edinost" in po njej so jo posneli tudi drugi listi. Toda ostalo je pri starem. Saj ne oporekamo, da pri nas primanjkuje delavnih moči za dobro politično organizacijo. Ali nekaj bi se moralo vendar ukreniti, že zato, da se nekoliko razbremene možje, ki že toliko let nosijo težko breme. Kako krasno je poročilo političnega društva „Edi-■ost". Pri nas pa — sicer vse brezpogojno priznanje odboru — ne bomo čitali takega poročila, ker nimamo — tajnika. Tudi bi bilo želeti, da bi poslanci pogosteje stopali v stike z volilci. Nekaterim je to običaj, ali ne — vsem. Prosimo, to je golo dejstvo. Čast patrijotizmu vseh poslancev, ali to ni politično delo. Na delo torej! Uverjeni naj bodo gospoda poslanci, da pojdemo žnjimi in da bomo vedno za njimi! _ BRZOJflUNE UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o bančni predlogi. — Govorili so posl. Czermak (Justhova stranka), Geza Polonyi (48 izven stranke) in finančni minister Lukacs. Prihodnja seja dne 2 marca. Francosko ministerstvo odstopi. PARIZ 25. Smatra se kakor gotovo, da poda Briandov kabinet v ponedeljek popo-ludne svojo demisijo. PARIZ 25. Danes se je vršil v palači Elysee ministerski svet, ki je sklenil, da bo sklepal še le po pogrebu vojnega ministra Bruna, ostane li le na krmilu ali ne. V to svrho se sestane zopet v ponedeljek. Potovanje nemškega prestolonaslednika. BOMBAJ 25. Nemški prestolonaslednik je dospel semkaj in se je nastanil v guvernerjevi palači. — Danes ob 1 uri opo-ludne se je prestolonaslednik podal na parnik „Arabia", ki je potem takoj odplul. Ameriško-japonska pogodba. WASHINGTON 25. Senat je vsprejel pogodbo z Japonsko. Včeraj je bilo objavljeno besedilo pogodbe, obstoječe iz 18 členov. Kuga. PETROGRAD 25. (Petr. brz. ag.). Včeraj je umrlo v Harbinu za kugo 25 oseb. DUNAJ 25. Tukajšnje kitajsko odposlanstvo objavlja, da ni res, da bi bila v evropskem mestnem delu v Pekingu izbruhnila kuga, kakor je poročala „Arbeiter-Zeitung". — List je bil bržkone mistificiran. _ BudimpeSta 25. Trgovinski minister dr. Weisskirchner je danes dospel semkaj. Moskva 25. Mestni glavar je dal izgnati iz Moskve 100 dijakov, ki so se udeležili neredov. Berolin 25. Umrl je pesnik in pisatelj Friderik Spielhagen. Zagreb 25. Stanje saborskega predsednika dr. Karola Neumana se je shujšalo in je zelo opasno. Valparaiso 25. Blizu bakrenih rudnikov v Bradenu je neki vlak z mosta skočil v prepad. Mrtvih in ranjenih je bilo okolu 50 oseb. Dunaj 25. C. in kr. vojna ladija „Fran Josip I." je 18. tekočega meseca priplula v Šangaj, kjer ostane 14 dni. Na ladiji vse zdravo. _ Delegacije. Plenarna seja avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 25. V današnji plenarni seji avstrijske delegacije je govoril del. Wasilko, ki je rekel, da zaupa v v Aehrenthalovo vnanjo politiko. Potem je govoril d.el dr. S u s t e r š i č, ki se je bavil z razmerjem med Avstrijo in Italijo. Rekel je, da ni nikogar v Avstriji, ki ne bi želel dobrih in odkritosrčnih od-nošajev z Italijo. Tudi Slovenci žele, da se italjanski narod razvija in duševno napreduje. Umeje pa se, da zahtevajo Slovenci, da ostane monarhija celotna in da se spoštuje vse pogodbe. Pravi, da je napačno, ako se hoče spravljati notranjo politiko — posebno glede Italijanov — v zvezo z razmerjem monarhije napram Italiji. Če pa italjanska vlada povsem pravilno, ne poskuša, da bi kako uplivala na našo vlado v popolnoma notranji zadevi italjanske pravne fakultete, ni potrebno, da bi bili avstrijski delegatje bolj italjanski, kakor italjanska vlada. — Če danes ne morejo vsi prijatelji italjanskega naroda sodelovati z vsem srcem na slavnostih pomladitve, ki jih priredi Italija, je to treba pripisati dejstvu, da te slav-nosti spominjajo nasilstva, ki je bilo izvršeno na Sveti Stolici. Govornik je izjavil, da bo pravo pomlajenje Italije izrvšeno Še-le tedaj, ko bo napravljen kompromis s Sveto Stolico, in ko ne bo več nasprotstev, ki dele italjanski narod v dva tabora. Govornik je rekel, da je postopanje monarhije napram Sveti Stolici v soglasju z ogromno večino prebivalstva katoliške Avstrije. Pobijal je napade na Sveto Stolico ter rekel, da je bil predlog socijaliste v, naj se odpravi poslaništvo pri Vatikanu, le demenstractja, ter izjavil svoje veselje, da je grof Aehren-thal označil v odseku svoje mnenje o ocenjenem predlogu ne v diplomatični, ai.fpak jasni in določni obliki. Del. Ellenbogen je polemiziral proti včerajšnjemu govoru del. Kramara. Delegat M a r c k h I se je bavil tudi z izvajanji dr. Kramara in je pobijal njegovo presojanje zvezne razmere z Nemčijo. Govornik se je dotaknil tudi vojaški zahtev. — Delegat S t e i n e r je govoril o potrebi razširjenja unanje trgovine monarhije. Pripomnil je, da notranje politične razmere v obeh državnih polovicah v obče zadržujejo sklep trgovinskih pogodeb. Kar se tiče delovanja konzulatov, se je isto v zadnjih letih znatno zbolj-šalo. Za del. Steinerjem je govoril delegat Grabmayr, ki je polemiziral proti del. Hauserju. Del. P i 11 o n i je polemiziral proti Bartoliju ter rekel, da je proti irredentizmu, ker isti ugraza evropski mir, ter bi utegnil postati nevaren za demokratičen razvoj Evrope. Irredentizem je škodljiv ne le za avstrijske Italijane, temveč tudi za one v kraljevstvu. Avstrijski Italijani nimajo nikake pravice delati politiko, ki bi utegnila vreči italjansko kraljevstvo v kako pustolovščino in spraviti v nevarnost razvoj italjanskega naroda v kraljevstvu. Te nazore je govornik vedno zastopal in je zato moral pretrpeti mnogo napadov. Konečno je govornik rekel dr.JBartoliju, naj njegova stranka iz preganjanja Italijanov izvaja posledice in izstopi v drž. zboru iz vladne večine. Zatem je povzel besedo poročevalec markiz Bacquehem. Govornik je najprej omenil, da je po aneksiji postalo razmerje v trozvezi še prisrčneje. Nato se je govornik bavil s trgovinsko-političnem| položajem in 'je konstatiral zadovoljstvom, da smo z večino balkanskih držav zopet sklenili trgovinske pogodbe in da so odnoSaji s Srbijo postali zopet normalni. — Po govoru poročevalca markiza Bacquehema je pričela specijalna debata. Vsprejetih je bilo več postavk. Enoglasno je bila vsprejeta reso-locija tičoča se razoroženja. S tem je bila zvršena razprava o proračunu ministerstva za unanje stvari. Delegacija je nato pričela razpravljati o sklepnih računih, Poročal je dr. Grambayr. Del. Stransky je kritikoval razna prekorača-nja proračuna, naglašal je izlasti da pro-vzroča vojna uprava velikih stroškov z nepotrebnim premeščenjem polkov, nadalje s pogostim, neosnovanim upoikojevaojem viših častnikov. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ijubljani. Podružnice v Gorici. Celovcu, Sarajcvcm in Slucjpl Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450,000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupnje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in m vrste denarja - Vloge na Knjiži« obrestuje za sedaj s čistimi ^J^Jg ^jo Prodaja srečke na majhne mesečne obroke« | Dobroznana trgovina i S Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi, Možke srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barvnate X 2-50. Moške in ženske maje Iz fuštanja K MO, 120, 130. Spodnje hlače K I, M0, 1-30. ~ Velik izbor nogavic za možke in ženske, ovratnikov in ovratnic. FUSTANJi vellonr meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško in domaSe od K 1*20 dalje. Bogat izbor šarp, volnenih in svilenih od K 140 dalje. Zaloga perila, platna in bombaža. Velik izbor žime in volne za žimnice. ^ Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in droboarije^ Svpeptična grcnčica StaMa MARCO F. MARTINOLICH, Mali Lošinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražiino, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F.Martinolich Zastopstvo 2a Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu: Glovanni Tarabochia, Ul. Mercato vecchlo 3. Teli'. 39 Rimsk. VIII. Velika Izhera moćnih hlač, srajc Itd, za delavce. 11' Artioiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Hallo! Gorica, telefon Štev. 24. Kdo tam ? N. N. Dunaj. Tu tvrdka HEDŽET & KORITNIK. Prosim pošljite mi takoj nekoliko vzorcev od lodna, žameta in fuštjana Manchester, rabim za turistovsko obleko. Priložite nekoliko vzorcev od volnenega blaga za ženske obleke in bluze, finega cefirja za moške srajce in platna za perilo. Imam tu mnogo znancev in bodemo kaj več naročili. Prepričal sem se tudi, da pri Vas dobim isto blago kot tu, pač pa nekoliko ceneje. — Se priporočam za dobro blago in najnižje cene. Zdravo! N. N. Dunaj. Hedžet & Koitnik, Gorica. Velika 2aloga in tovarna pohištva J| ANDREJ JUG - TRST Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-IL# a. * * BOGATA nr LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # " asvTTOurfc ia vsakovrstnih stoli«. CENE ZMERNE. # 9*SS. !■§ DELO SOLIDNO Plenarna seja ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 25. Ogrska delegacija je pričela na današnji seji razpravo o morna-ričnem proračunu. Ministrski predsednik grof K h u e n je rekel, da se ne sme delati razlike medenim zaveznikom in drugim. (To se pravi, da se ■e sme le Nemčiji kaditi in Italijo omalovaževati f) On misli, da se v škodo našega ugleda precenjuje vrednost nastopa Nemčije v naš prilog. On ceni lastno vrednost večjo nego pomoč zaveznikov. Le ako bomo lastno vrednost pravilno cenili, bomo v položaju primerno ceniti tudi vrednost svojih zaveznikov. MRTVAŠKI PLES. Sličica iz Mandžurije. Sonja je sedela na pragu očetovske hiše v Cicibarju ter premotrivala s polzaprtimi očmi mimoidoče. Življenje tu je bilo skoro kakor v Moskvi. Letni semenj ni bil več daleč in že so se začeli v mestu zbirati trgovci. O priliki semnja se povišuje število prebivalstva trikratno in v mestu je 50.000 ljudi. Čudno ljudstvo, ki je tu zbrano. Bivši pregnanci iz ruskih pokrajin, kitajski in ruski trgovci. Kitajski Kvang-šeni in Nungi, to je uradniki in kmetje, celo dva gospa tse-ja, to je grofa, sta bila v mestu. Sonjinega očeta, ki je bil ruski pregnanec, je usoda vrgla najprvo v Amursko ozemlje in potem v kitajsko Mandžurijo. Obogatel je in ostal v Ciciharju med ruskimi železniškimi uradniki, barbarskimi Kitajci in divjimi Mongoli. Sonja je pomežikovala izpod črnih obrvi. Na njenem še otroškem obrazu se je zazibal lahek usmev. Spomnila se je na svojega dragega. Krasen dečko je bil ta njen ljubček, ki je v Harbinu uradnik mandžurske železnice. Ni mu še trideset let, čvrst, krepak, s črnimi lasmi in dvojico, kakor oglje črnih oči. In kako zna poljubovati ta Ivan Ivano-vič! Sonja je zaprla popolnoma oči, med tem ko sta se njeni ustnici svetlikali kakor dva rubina na solncu. Tu je naenkrat zadonel na njeno uho grgrajoč krik. Nekdo na trgu se je nekam čudno zazibal, zgrudil se s krikom na tla in se vlekel po tleh ... Ali krik je čulo na stotine ljudi in ga ponovilo, tako, da se je razlegal in širil dalje po vsem mestu, kajcor pesem smrti. Vsi so bežali proč: Šetalci, kupci, prodajalci, kmetje in težaki. Sonja je videla tako bežati le enkrat. Bilo je o priliki nekega bombnega atentata v Moskvi. Vse je hitelo v grozi in smrtnem strahu, kakor da bi jih neka nevidna sila preganjala z biči. A tu ... ? Skočila je proti človeku, ki se je zvijal na tleh in vlekel naprej, kakor tepen pes. Bil je njen oče. Od daleč jej je mahal z roko: „Ne hodi sem! Ne približuj mi se! Ostani tam!" A ona je že pri njem. On je grozno zastokal. Na ustnicah so mu se pokazale črne pene. Hotela ga je vzdigniti. On pa se je obrnil na stran in jo sunil proč. Ali so vsi ljudje naenkrat znoreli ? Klicala je na pomoč. Kričala je, a nikogar ni od nikjer. Začela so se zapirati vrata hiš. Postalo je povsod tiho, kakor v cerkvi. Tu je priskočil ruski trgovec, ki je bil njim nasproti in s katerim je še včeraj plesala. Klicala mu je nasproti. On pa jo je pogledal z izbuljenimi očmi. Proč! Kuga! Potem je zamahnil. Zazibal se je par-krat tje in sem, se zgrudil in vlekel naprej po tleh, kakor prej. Tedaj je razumela. Mora razumeti, saj je že čula o tem. Z zmedenim pogledom je zrla okoli sebe. Mesto se zdi, da je postalo grob . . . Vladala je vsepovsodi zamolkla tišina. Tu se je spomnila na Ivanoviča, ki je morda ravno na kakem plesu, mejtem ko je na potu kuga. Ona zna za pot. Iz severnega kota Kitajske je prišla. Bogsigavedi kje je zemlja izbruhnila na dan to strašno prikazen, to grdobo, katero si je Sonja predstavljala vedno v človeški postavi, kakor nekaj bajno grdega, ki bi utegnilo izgledati morda iako, kakor kitajski vojni Bog, krvoločno, gnjusno, nesramno. Ona je mislila, kako bi se mogel tudi Ivanovič tako spačiti, pasti in se vlačiti po tleh kakor tepen pes .. . Skočila je v hišo, potem v hlev, vzela najboljšega konja in skočila nanj. Jahala je naprej, brez sedla, jahala tako, da so se kresale iskre iz neredno mesto tlaka po tleh nasejanih kamenjih. Mesto je mrtvo. Mrliči leže trumoma po cestah. Umazana pošast je tu, tam, povsodi... Morda je prišla ladija po reki Moni ali s čolnom po Sungari, kdo vi? Teci, konjiček, teci, skoči, zberi vso «oč, mi moramo teči hitreje nego kuga. In sibirski konjiček je tekel, da so se mu penili boki, da so pokrivale telo debele kaplje potu. Sonja je pogledala okoli sebe ... Ničesar ni videti. . . Prehitela je kugo« ki je ostala zadaj v Ciciharju, kjer ima Še dovolj dela .. . 50.000 ljudi je še tam . .. Ogromno dela! Sonja je priganjala konjička in konjiček je tekel Pot je daleč, zelo daleč. Za enega konja predaleč. Konj se je zgrudil in končal. Kmet, kaj stane vaše kljuse? Preskrbela se je bila z denarom. Hajdi dalje na novem konju ... Dan in noč ... z malimi presledlri in slabo kmetsko hrano ... tri dni ... in zopet pol dne. Pred njo je ležal Harbin. Zmagajoče ga je videla. Trudna je, kakor še nikdar. Ali ljubezen da nadčloveško moč. Tu se že vidi kupoli dveh ruskih cerkva ... Dobila je... Notri v mesto. Tu je vse kakor vedno. Železnica nosi kakor vedno in v kolodvorski gostilni svira godba. .. Vrata so se odprla. Izstopil je — s kapo ob strani — Ivanovič. Ni veroval lastnim očem. Sonja kriči... rjo ve . .. tuli... in ljudje hite iz gostilne, da vidijo in ču-jejo .. . Ivanovič skoči k njej . .. ona skoči s konja .. . potegne ga nase ... objame ga in poljublja. Kuga pride! Ljudi se polašča panika. Vsakdo hoče vedeti od nje ... kam ... kedaj... Tu je zamahnila Sonja tako čudno z rokama Zgrudila se je na tla... in videla ... Videla je, kako je strašna pošast skočila s konja ... jo zagrabila . .. davila ... Potem je zgrabila Ivanoviča, ki se je zgrudil na tla, ter se vlekel po cesti kakor tepen pes. Videla je, kako strašno umazana grdoba hiti dalje po Harbinu, povsodi moreč in daveč. Mesto je veliko in strašno grobišče. Sonja je to videla in izdihnila svoje mučno-trpno življenje. Kuga je jahala ž njo! Moderne železne ograje 2M za vile (d?orct), vrti, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Hust. katal. št. 104 brezplačno AlpenMscfce nnltiiilitttrie Feri JergM'i , Stone-Ktatfort j i Stala zistoD. t Trstu. Y Gradcu fll. tov MALA POŠTA. Ker so nam pošle vse številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. decembra 1910 prosimo uljudno naše čitatelje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje proti odškodnini. Upravništvo. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon št. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši pri-datek za kavo ,rZAGREBŠKI pravi FRANCK* * s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.---- Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na V. redni občni zbor kateri se vrši / v nedeljo dne 12. marca 1911 ob 10. uri zjutraj v dvorani Trg.-izobraževalnega društva ul. S. Francesco d'Assisi 2, I. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje letnih računov. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev (spopolnitev) nadzorniStva 6. Slučajnosti.*) TRST, dne 25. februvarja 1911. *) OPOMBA. § 37 zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na obinem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj 5 dni pred občnim zborom. NAČELSTVO. t Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes 25. t. m. ob 3. uri zjutraj naš predragi oče, oziroma soprog, gospod flMTOM Š0MC previden s sv. zakramenti, v 66. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb predragega se vrši v ponedeljek ob 9. uri zjutraj v Tomaju. TOMAJ, dne 25. februvarja 1911. FrančiSka, soproga. Ludvik, Mirko. *»p. »pravi tel j v Kortah. organ ist v Podgori sinova. S. Marija i. — Justina, hčeri. X£- Radi podretja hiše se prodaja po skrajno znižanih cenah šipe, porcelan, luči, kristal, galant. in zrcala A. PALME, nI. Ponterosso 9. _____ Urino rio ĐnofaieSa) neporočenega, pro- V lil Id Ija gtega vojaščine, katoličana, ae išče za gosposko hiSo v Gorici. Prednost imajo oni, kateri poznajo poleg slovenskega tudi nemški in eventuelno italijanski jezik. Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti". Onrililfi Sokolove maškarade nazna- prillKI njam, da bom imel odprto goBtilno v ponedeljek do 2. ure zjutraj. Se priporoča Hinko KoaiČ, via Carradorri 18. 293 Trst, Corso 2. Telef. 1917. Leopold Haas Pristni linoleum.......K 2 50 ms Podolgaste preproge 67 cm „ 1'90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm....... 2 80 ---„ „ „ 65/130 „......„180 Cnkin« 86 odda takoj za 10 kron mesečno. " w SODICa Gaapare Oo~i 3, II, vr.t.5. ^ 342 Pfflffftlffl fe §UIlll]tl 0(1 K 22 đOllC. Podrjuhe..........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka..... 50 „ Manšete iz kavčuka...... 60 „ —— Pošilja se tudi na deželo. -— TrflfUfinO je9tv*n sprejme vajenca. Tedensko I ryuvm<& plačilo. Svoja hrana. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 344 Onkino 86 odda samo za ženski spol. Piazza OUUIbd. Leonardo da Vinci št. 1, vrata 18. 3*1 Takoj se odda meblovana soba. Via Pondares štev. 8, II. 343 Ia^aim pridnega mizarja. Fran Dolenc, mizar, | SLU Hl Opčine. 335 Zajci ifti Biyi> belgijske pasme, se prodajo. Smarj pri Sežani, gostilna. Išče gg za takojšnji nastop priden, vesten in trezen mašinist, ki mora biti istočasno dober mehaniker in mora poznati električno razsvetljavo. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ia tozadevnih zahtev naj se naslovijo na Kožarsko tovarni* And. Jakil, Rupa pri Gorici p. Miren. 337 Do SJ 3 jfflek. <£ukež koncesijonirani zobotehnik C.: Jrst, Via Jiuova 13 ordinuje od 9.—12. 2.-5. a„ju. J5 rrruR?« MNMamn Tvrdka vstsnovljena Jota J377. e«*««^*^ Schnabl & 0° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Nioolo Uackiavelli št. Skladišča: ulica Gioachino Rossini, Maslo? za bnzojavke: „Universum" — Trst, Telefona: urad: SL 14-09. — Skladišče: St. 65. : MIK I S naznanja slavnemu občinstvo, da je odprl poleg svoje pekarne 1b »Udčičarne na trgu S. Franceseo 7 tudi PEODAJAJLMCO SLAMNE ▼ katerej ee dobijo razni salami, Sir, mast, praške in graške gnjatl ter gorke dunajske in kraif)« klobase. Priporoča se za obilen obisk. Prodajajo po zmernih cenalu Sesaljke za vino Id vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsak* «"-*ts za napeljavo voce. ptica in pare. Pipe, guarnioije i a tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kot>i na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad m Izdelovanje In oskrUIJenje vsakovrstnih strojeo za odrt ---Oauikl zastonj.--- Prodajalnica ur Rnlmund Bizjak Campo S. Giasomo e. (slovenska biSa). - Velik izbor ur na sidro in za gcepe. - Izbor verižic veake Trste. - Budilniki K 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. V mirodi!nici ano 0» 3V. Mar. Magd. Zgornja št, P. 3 Togsi ulica ćeli' Istria, blico lol iobi a* VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BABV, ŽEBLJEV, PETROLEJA, ^••illai s% ^ltbDjs avioj, *eaj, 1»* lis. "OtT. CCOiT-J* v X*<«bU*ai. Prodala u drcfcno 1» 3«)mU wtr Točne ure prodaja Smilio Jffill« j &aj ; d^Jalaica u ▼ TRS 17; via ttontsraiso, *|fl 3 j VELIKA IZBERA verižic, zlatih ln 8rdpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Sar Oddaja hranilna puftice katere priporoča posebno stariSem, da na ta najnovejši in najvapešneji način navajajo fitediti svojo deco. Nadaljaa pojasiila daje zavod ab uradnih arah. Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicarsket o varne Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Badilniki od K 2*40 dalje. Zlatnina se predaja po ugodnih cenah. IVAN K RŽE Trat - Piazza S. Giovanni St. 51 bohinjskih in kletarakih potrebičin od lesa in pletenin, Škafov, breot fiebrov in kad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vsako« vratnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- D n T« m r O svojo t^o-čih predmetov. — mpUlUCa vino s kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porce!t\na, zemlje emaila, kosi te rja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Ža gostilničarje pipe, bcoglje, zemljeno stekleno posodo za vino.