Saj poznate do 25 m visoko drevo z ogromnimi, 
do skoraj meter dolgimi l ihopernatimi listi, ki po-
mečkani neprijetno dišijo, najdemo pa ga praktič-
no povsod? Ženska drevesa imajo dolga socvetja z 
rdečkastorjavimi plodovi, zaradi česar je rastlina pri-
ljubljen okras na vrtovih. Izvira iz vzhodne Azije. Že 
v 19. stoletju viri navajajo njegovo pojavljanje v na-
ravnem okolju. Na Krasu so z njim pogozdovali. Ob 
sto tisočih dobro kaljivih semenih, ki jih vsako leto 
tvori posamezno drevo, se dobro obnavlja iz kore-
nin in panjev. Zaradi agresivne rasti in močno razra-
ščenih korenin se hitro širi in marsikje močno ogro-
ža naravno vegetacijo ter dviguje cestišča. Pelod je 
alergen, drevesni sok po nekaterih virih povzroča 
srčne težave, zato previdno pri odstranjevanju! 
besedilo: Metka Škornik, foto: Tomi Trilar 
KAVKA (Coloeus monedula) 
Pri nas pogosto sinjeoko črno pt ico s sivim nadi-
hom na zatilju tako kot vse vrste v družini vranov 
odlikuje družabnost. Kavke skupaj gnezdijo, preno-
čujejo in se prehranjujejo. V hladnem delu leta jih 
bomo opazili celo v mešanih jatah s sivimi (Corvus 
cornix) ali celo poljskimi vranami (C. frugilegus). 
Pridružijo pa se jim tudi osebki iz populacije sever-
nih in vzhodnih gnezdišč. Pozno jeseni in pozimi jo 
lahko opazujemo tako v mestih kot v kulturni kra-
jini, ko se hrani s semeni, žiti in odpadki, ali pa ko v 
jatah glasno leti na prenočišča. 
besedilo: Petra Vrh Vrezec, 
foto: Darinka Mladenovič 
^^a terenske 
MUŠJA LISTNICA (Phylloscopus inornatus) 
Mušja listnica je ena prvih azijskih listnic, ki je bila 
v Sloveniji ugotovljena prvič, in sicer oktobra leta 
1991 na Vrhniki. O tej vrsti je pri nas znanih več kot 
deset podatkov, vendar so bili vsi ti osebki ujeti v 
mrežo in obročkani. V jesenskem času so se pri 
nas do sedaj pojavljale v drugi polovici septembra 
ali oktobra. Ptica prileti iz daljne Sibirije oz. Azije, 
kjer gnezdi. Ta mala listnica je zelo podobna obe-
ma našima kraljičkoma, a s to razliko, da ima mušja 
listnica izrazito rumeno nadočesno progo, ki sega 
daleč nazaj v zatilje. Ravno tako sta izraziti dve 
svetli progi na perutih, pri čemer imata kraljička 
samo eno. Verjetno bi vrsto našli tam, kjer so tudi 
druge listnice, to je v grmovju, vrbovju ali trstičevju, 
kar je glede na vse večje število opazovalcev tudi 
pričakovati. 
besedilo: Dare Šere, foto: Tore Berg 
Svet ptic 03, oktober 2016 ̂  22 22 
OSATNIK (Vanessa cardui) 
Ne samo med pticami, tudi med metulji najdemo 
vrste, ki se redno selijo med Afr iko in Evropo. Eden 
takšnih je tudi pisanček osatnik, ki je zagotovo naj-
bolj poznan selivec med dnevnimi metulji pri nas. 
Zaradi velikih razdalj, ki jih ti metulji premagujejo 
med svojimi selitvenimi potmi, jih lahko opazujemo 
v vseh tipih odprt ih življenjskih okolij, tako na trav-
nikih, vrtovih, parkih, robovih cest ipd., da je le na 
voljo dovolj cvetočih rastlin, bogatih z nektarjem. 
Osatniki so lahko v določenih letih zelo pogosti, kar 
je odvisno predvsem od poteka selitev, takrat jih 
lahko srečamo praktično povsod. Takšno je tudi le-
tošnje leto, ko bomo lahko osatnike opazovali tudi 
v toplejših jesenskih dneh vse do konca novembra. 
besedilo in foto: Barbara Zakšek 
KORMORAN (Phalacrocorax carbo) 
Po krajšem poletnem premoru, ko je pri nas moč 
videti le peščico kormoranov, se naša največja črna 
vodna ptica k nam v večjem številu vrne že konec 
poletja. Z nižanjem temperatur se število te ribo-
jede vrste dviguje vse do oktobra in novembra, ko 
lahko na vodnih površinah naštejemo tudi več sto 
osebkov. Z malo sreče lahko kakšno jato na poti 
proti Sredozemlju opazimo tudi nad naselji in goz-
dovi ali celo visoko v hribih, npr. nad vrhom Snežni-
ka. Tako jeseni kot pozimi se ptica vrača na tradicio-
nalna prenočišča, ki so navadno na visokih drevesih 
na rečnih brežinah ali otočkih. In čeprav gre za črno 
ptico, jeseni prevladujejo spolno nezreli osebki, ki so 
po trebuhu in prsih svetlosivih do belih barv. 
besedilo: Dejan Bordjan, foto: Matej Vranič 
BOBER (Castor fiber) 
Če želite opazovati bobra, bo treba do reke Krke, 
Kolpe, Sotle, Drave ali Mure, kamor se je razširil po 
naselitvi na Hrvaškem konec prejšnjega stoletja. 
Kolonizacija se nadaljuje. Letos je bil zabeležen že 
na Ljubljanskem barju. Sledi njegove aktivnosti ni 
težko najti, še zlasti jeseni, ko se obrežna vegetacija 
razgali, bober pa se začne hraniti z lubjem. Najbolj 
opazna so podrta drevesa z značilnimi ogrizi v ob-
liki peščene ure in obeljene veje. Največ sledi je v 
bližini bobrišč, mojstrsko zgrajenih struktur, znese-
nih iz vej in zemlje. Z malo potrpežlj ivosti ga boste 
v večernem mraku lahko celo uzrli. Bober postaja s 
svojo izjemno aktivnostjo ključni dejavnik obnove-
osiromašenih rečnih ekosistemov, a žal je njegova 
dejavnost v urbani in kmetijski krajini slabo spre-
jeta. 
besedilo in foto: Andrej Hudoklin 
Svet ptic 03, oktober 2016 ^ 23