FOR€iGi^l!^UUNGUAG€ onlv	National and Intematioiial Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1959
flOVCNUN MORNING NfiWSPARCR
STEV. LVIIL—VOL. LVIII.
Japoiui se ide ognili MOSKVA IN PEIPING SE spopad« sini. Korejti UTRJUJETA ZAVEZNIŠTVO
^fedsecinik Južne Koreje Sy>1	----------
tfman Rhee grozi, da bo z Da bi svet, svobodni in komunistični, prepričala o trdnosti ycjasko silo preprečil vra- svojega zavezništva in prijateljstva, sta Sovjetija in Ki-
canje Korejcev z Japonskega v Sev. Korejo. — Ja-Ponsi so zaprosili za prevoz Mednarodni Rdeči križ.
Washington, d. c. — z*-
Tiimiv in kar neprijeten spor je nastal med dvema našimzavetnikoma na Daljnem vzhodu.
Japonski živi kakih 600,000 ^orejancev, ki so predmet ved-večjih in manjših prepirov.
tajska proglasili poseben dan “vzajemnosti in prijateljstva.” Zagotovila niso posebno prepričljiva.
MOSKVA, ZSSR. — Rdeča Ki-jatska in Sovjetska zveza sta 14. februarja praznovali dan vzajemnosti in prijateljstva. Komunistični stranki obeh držav sta odredili proslavo praznika v vseh mestih in naseljih brez izjeme.
Predsednik De Gaulle gre po začrtanih potih
Predsednik francoske repu
ZAHOD PRIPRAVLJEN NA RAZGOVORE S SOVJETI
/z Clevelanda in okolice
blike kroti desničarja in le- Zahodne sile po poslale Sovjetski zvezi podobne Za(lllšllica_
i-:	v .	_	•	. i_______________—^	,	. .	.	„
vičarje, ki skušajo ovirati izvajanje njegovih načrtov.
PARIZ, Fr. — Vlada generala De Gaulla se nič ne obotavlja,
Moskvi so oboji voditelji zagotavljali, da prevladuje med sov- brezpogojno hoče zagotoviti u-
Naj višji	predstavniki obeh
Sedaj je Japonska nabrala ka- 'strank so dali slovesna zagotovi-!h 160,000 Korejancev in jih l3> da ni nobenih sporov in važ-
h°če vrniti na Korejo. Pravi, nih razlik med obema strankama ^ da so ge vsj ljudje prostovoljno in vladama, da je vladalo vedno pojme in metode ^ločili, da na Korejo, v sev. del in vlada se posebno sedaj med cijalizacije.
Pod komunistično vlado in ne v ! obema popolno soglasje, lužni del Koreie, kjer vlada I Pred tednom sta obe državi
jetskim in kitajskim ljudstvom najprisrčnejše prijateljstvo in da sta obe vladi popolnoma edini v vseh vprašanjih svetovne politike in uveljavljanja komunističnega sistema in njegovega vpliva. Edini Hruščev tudi na kongresu ni mogel opustiti prilike in je ponovno naglasil, da imajo kitajski tovariši neke zastarele v izvajanju so-
— Koreje,
^gftian Ree.
Japonska vlada je celo napro-sda mednarodni Rdeči križ naj Njegov zastopnik vpraša vsake-8a Posameznika na samem, kam Se želi vrniti, da bo dano jam-'tVo Popolnoma svobodnega odganja.
Vsega tega predsednik Južne mreje Sigman Ree nič ne ver-lame. Njegove skušnje z vra-caniem vojnih ujetnikov mu Pravijo, da se nihče noče pro-! ov°ljno vrniti pod komunisti-Cno vlado. Zagrozil je, da bo p^0 Vračanje z orožjem pre-
lati, ki ga poznajo, se boje a bo to napravil, če tudi si ^koplje veliko nevšečnost. On ']e °dPrl taborišča vojnih ujetni-0vi ko so jih hoteli zapadni za-^ezniki prevesti v Severno Ko-bej0 in jo tedaj tvegal, da ga d° vsi zapadni zavezniki za-.^li- Radi tega spora je ame-£Jki poslanik na Koreji Walter Dowling prekinil svoje poto-po Evropi in odletel v Se-žjetn^3 i3re'Pre^i sP0Pad z oro-
Japonska vlada je naprosila ^arodni Rdeči križ, naj po-oi za prevoz onih, ki se žele ^di v komunistično Sev. Ko-j^0- Povedala je jasno, da nje-ladje za te namene niso na c zP°lago, ker se hoče za vsako
T>eno ^ogniti spopadu z Južnimi Rorejcj.
Južna Koreja je zaradi objav-^enja vračanja Korejcev v Sev. bil^it0’ ^■*er Pm v^a<^a obljn
a '<takojšnjo zaposlitev”, pre-gala pogajanja z Japonsko jk^tavitvi rednih diplomat-1 in sosedskih odnošajev.
Očevidno so vesti prodrle do ljudstva.
o prepirih Voditelji
oklenili trgovsko pogodbo, ki do- smatrajo, da bi tako prepričanje loča, da bo Kitajska dobila v pri-'škodovalo ugledu, moči ter dis-hodnjem letu iz Sovjetije strojev ciplini v stranki, zato so se od-in rezervnih delov za 1,250,000,- ločili, da organizirajo poseben 000 dolarjev. Pri zadnjem kon-. praznik rusko-kitajskega prija-gresu komunistične stranke v teljstva._______________
resničenje svoje politike pomirjeni a z Alžirijo in njenim domačim prebivalstvom. Listi, ki hujskajo proti predlogom vlade so zaplenjeni, zborovanja levice
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Jarm v spomin 5. obletnice njene smrti.
note, v katerih zavračajo sovjetsko zahtevo po umiku iz Zah. Berlina, kot tudi predlog Moskve za sklicanje velike konference, ki naj bi pripravila podpis mirovne pogodbe z Nemčijo.
Pripravljene so na konferenco štirih zunanjili R\k",^“„c,,cr se bosla p„. ministrov z zastopniki obeh Nemčiji kot sveto- merila y Areni . r;,,, valci. Čas in kraj konference naj določijo di- er>. in Elouard carpenter. Na plomatski razgovori po redni poti.	sporedu je L-e več drugih zani-
WASHINGTON, D. C. — Zahodne sile so končale tock- ___________________
—r—-j-— --------a------.'svoja posvetovanja in se zedinile, glede odgovora Sovjetski	|<a*«il
in desnice, ki demonstrirajo pro- j zvezi na njene predloge o končanju vojaške zasedbe Berli- U6i1tOXrB&l|d Ho
pomirjevalnim predlogom, na in sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. V podobnih j COLOMBO, Ceylon. — Tod
notah, ki so jih poslale v Moskvo, zavračajo oba sovjetska so imeli v parlamentu “živo sh-predloga, zato pa od svoje strani predlagajo, naj bi se sešli ko” razmer na Daljnem vzhodu, zunanji ministri štirih sil in naj bi ob sodelovanju nastopni- Dvanajst poslancev, ki jih ozna-kov obeh Nemčij skušali rešiti nemško vprašanje v obliki, čujejo kot “trockiste” so koncem ki bi tjila sprejemljiva za vse prizadete. Razgovori so pred- koncev policisti nesli, vlekli in
Iz slov. naselbin Črnci se množe hilreje
Ft. Pierce, Fla. — Nedavno je tu umrl rojak Frank Skubic, doma iz Šmarja pri Ljubljani. Dočakal je 69 let. Živel je dalj časa v Clevelandu, nato se je preselil v Chicago, zadnjih 8 let pa je živel tu, kjer je imel lepe oranžne nasade. Zapustil je tu soprogo Mary, v Chicagu pa sina Franka in dva vnuka.
HILLSIDE, N. J. — Po dolgi bolezni je tu preminula Mary Krcnser, doma od Sv. Vida pri 1
tila je moža in sina.
Nacionalisti in levicarfi merijo svoje moči v Iraku
BAGDAD, Irak. — Predsednik general Abdul Karim Kasem je silo zatrl demonstracije, ki so jih vprizorili v raznih mestih Iraka pristaši skrajno nacijona-listične smeri, ki zahtevajo, da Irak vključi v Naserjevo Združeno arabsko republiko.
Nacijonalisti ae niso umaknili pred zastrašilnimi kaznimi in izvedli svojo uporno organizacijo po celi državi. Komunisti in leve skupine podpirajo predsednika. Nemiri in napetost označujeta sedanje stanje v državi. Sovjetski vpliv postaja močnejši.
^
I'govina med Zah. Nem-ClJO in Sovjetsko zvezo
BONN, Nem. — Zapadna Nem-h* Sovjetska
Pisali
določ
zveza sta pod gospodarsko pogodbo, ki ..a Za prihodnji dve leti 715 1 Uonov vrednosti vzajemne
trgovine.
. Med
tufk*3 ZVeiza prodala Nemčiji, so 1 s°vjetski avtomobili v vred
»1,070,000.
Predmeti, ki jih bo Sov
Vremensk
prerok
pravi:
ra?otd|ahladneic'
Ura 34, najnižja 32.
Na noč Najvilšja tempe-
črnci v Združenih državah ste množe precej hitreje od belcev. V vsej deželi jih je že blizu 20 milijonov.
WASHINGTON, D. C. — Odnos med belim in črnim prebivalstvom v Združenih državah'
razganja policija tako v Alžiriji kot v Franciji in sedaj je vlada celo prepovedala delovanje politične stranke, ki se je komaj porodila iz vrst sami prejšnjih prijateljev De Gaulla, in razglasila svoj skrajno nacional-stični program.
Stranka se je organizirala o-koli urednika Pierre Sidos in njegovega lista Jeune Nation. 'Pristaši te stranke so se udeleževali demonstracij proti predsedniku vlade Debre-ju, ko je obiskal Alžirijo. Stranko in list je vlada prepovedala.
videni za konec apriia ali za prvo polovico maja.
Argentinsko delavstvo spoznava svoje napake
CORDOBA, Arg,-,ki delavskih zvez so
Zastopni-imeli tu Ostro so
se menja iz leta v leto. Od 1.
1950 je belo prebivalstvo dežele splošno posvetovanje, poraslo od 135.3 milijonov na kritizirali vlado predsednika 154.8 milijonov ali zla 14.4 od- Frondizija in zahtevali: da mora stotka. V istem času je črno takoj uveljaviti povišanje plač, Cerknici na Notranjskem. Do- j prebivalstvo naraslo od 15.8 mi- osvoboditi zaprte delavske vo-čakala je visoko starost. Zupu- ijjonov na 19.3 milijone ali za 22 zadnjih delavskih dlemonstraci-
odstotkov.	jBh proti vladnim odredbam, ter
. .	. j • x	v, ., vrniti generalno konfederacijo
Zannmvo je, da je tud, šlev.lo „lrokovnih sk in izvoljenim de-
Indijancev, Ki je do pred nekaj l8vskjm zast ikom desetletij stalno padalo, začelo
zopet naraščati. Nekatere rezer-
Na zborovanju se pokazalo, da žanje
je pa tudi predsedni-
Podobno noto je poslala Sovjetski zvezi tudi vlada Zahodne Nemčije.
Ameriška nota poudarja odločnost Zahoda v pogledu obrambe njegovih pravic v Zah. Berlinu. Pove odločno, da se zahodne sile iz Berlina ne dajo pognati, pripravljene pa so na razgovore o vseh straneh vprašanja.
Zahodne note so bile izdelane na razgovorih med zastopniki treh sil v Washingtonu in jih je Dulles odobril še pred svojo operacijo. O njih so razpravljali nato še na seji NATO v Parizu.
V krogih državnega tajništva trdijo, da upajo, da bodo So v jeti zahodni predlog o konfe renči zunanjih ministrov ob sodelovanju obeh Nemčij sprejeli in da se bo ta začela v Ženevi ali na Dunaju v .poznem aprilu ali zgodnjem maju. Oaš je važen zaradi tega, ker so
vacije so postale ««tn®	t„pežljlvosti le
majhne m s,l,jo podjetne,s, Iju-1	e Zast :,d so d
dje iz njih m se vklj'’"'"iQ,r’ ■ med ostalo prebivalstvo
Angleži se odločili za lasten vodljiv izstrelek
LONDON, Vel. Brit. — Združene države se poslale v Vel. Britanijo preteklo jesen prve svoje izstrelke na srednje daljave “Thor”. Angleži so se se-
pometali iz zbornice. Predsednik parlamenta je odločil, da se zaključi debata o zakonskem predlogu o javni varnosti.
Poslanec Dr. Perera je izjavil, da se odredbi ne bo pokoril in je prosil predsednika, naj dovoli še dodatni čas za raz-
pravo. Brž na
to, kot da je vse bilo
daj odločili uvesti v svoje obo- pripravljeno, so začele zvenčati rožene sile svoj lasten izstrelek šipe, ki so se razletele na drob-“Blue Streak’, ki ima domet o- ce na galerijah se je začel koli 2,500 milj in je baje pre- pretep med publiko, poslanci 0-cej boljši od ameriškega “Tho- pozicije so povečevali zmeišnja-ra”.	,vo z vpitjem.
j Policija je galerije izpraznila in potem s .silo odstranila vsa-kega poslanca, ki se nj pokoril odredbi predsednika. Na Cey-jlonu bo ta predstava imela precejšen odmev. Je del komunistične propagande, ki zajemu prebivalstvo otoka.
Oba izstrelka uporabljata tekoče goriva. Angleži so svoj izstrelek preskusili preteklo jesen v Avstraliji.
Amerika bo skoro poslala prve vremenske satelite, v vesolje
WASHINGTON, D. C. — Združene držažve bodo te dni skušale spraviti v vsemirje prve štiri satelite — vremenokaze. S
Kaj tiči z? revolucijo v Hondurasu?
TEGUCIGALPA, Hond. — Sovieti 'štirimi aparati upajo, da bomo Honduras je ena izmed držav
» I	.1-	•••	C’	A	l - 5	1» J 1 *'Y'i o c* Ir r-v *
deželi 600,000 več žensk kot moških, seduj je to število poraslo že na 1,700,000.
------o—-----
Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak orav tako za na« samel
konfederacijo obeh
vključujejo 1 j u^ucr' "iT-T	Nemčiji,
jtvo defcte. dru*ro “',taU kr,vdo nf "e- Id. razgovorov v
Soreminia se tudi odnos mei rSpeh“	Se"eralne	z zahodnimi sllanil.
bpreminja^ se lucu oanos meu , j ge je ponesre5ila, m so pogo-
moškim in ženskim delom pre- S^Q Spremeniii zborovanje v vi-bivalstva. L. 1950 je bilo v vsej	prepir. Sklenili so, da bo-
do nastopili zopet koncem februarja, če ne bo vlada sprejela njihovih zahtev.
Vlada predsednika Frondizija vztraja pri svojem programu štednje in gospodarskih omejitev, da bi dosegla finančno in splošno gospodarsko ustaljenost.
v
napovedali, da bodo ^L^rm^iž-1 mpS11 ugotoviti vreme po celi ze- Srednji Ameriki, ki ima skoro
tem vprašanju'venatvo- Sateliti bodo nosili se.1 čjo dosti svobodnih volitev in
o •	' veda vse najmodernejše mete-' vodi deželo na demokratični na-
z zanocmimi suami. Sovjeti so .	v __	.	, , lv. „	...
. ,	., v , 'oroloske aparate. Upajo, da bo-icin. To ni vsec pristašem bivših
zahtevali tuti umik zahodnega,	.. f	f./ ’	.	. , , .	^	. ..
. y, .-di.	.	, , 'do z njimi mogli veliko točneje diktatorskih vlad, zato so zaceli
vojaštva iz Berlina in nekako a d	°	, ..	■
J	^	... ugotoviti razvoj vremenskih pri-
lik za neposredno dnevno napo-Note priznavajo, da predstav-' vedovanje kakor tudi za daljšo Ija berlinsko vprašanje, ki so bodočnost.
ga Sovjeti spravili v sedanji o-j Upajo, da bi to opazovanje vre-stri obliki na dnevni red, res- mena neposredno v vsemirju nično nevarnost svetovnemu moglo prinašati velikih koristi, miru in da je treba to nevar- oziroma prihraniti ljudem mno-nost odstraniti, dokler je še čas. go škode, ki go jo doslej delale
Dullesova bolezen povzročila vrzel v vodstvu svobodnega sveta
WASHINGTON,, D. C. — Šele kadar izgubimo veliko prednost, ugodnost, vrednost, začutimo kaj ismo imeli.
Zdravje cenimo, ko nas popade bolezen. Sedaj, ko je zelo verjetno, da državni tajnik Dulles ne bo več mogel opravljati svoje službe, je nastala velika praznina v Department of State I^ v mreži poslanstev in ambasadah znanje vgeh sredsteV) ki jih je
cah v dobi svojega tajnikovanja.
G. Dulles je najdovršenejši diplomat in vztrajen in spreten zagovornik koristi svoje domovine. Predsednik Eisenhower ga je označil kot najmodrejšega moža, kar jih je srečal v svojem življenju, moža, ki je najtočneje j obveščen o zunanjepolitičnem
Amerike po vsem svetu. Dulles je namreč bil izreden tajnik. Vse življenje se je pripravljal za to službo. Ko jo je dobil, se ji je ves posvetil is tolikim ognjem požrtvovalnosti, da je redko kje mogoče najti kak podoben primer. Dulles je vodil državno tajništvo s kakimi 35,000 uslužbenci. V največji meri je sam oblikoval našo zunanjo politiko in sam jo je izvajal skoraj po vseh deželah sveta. Okoli pol milijona milj je prevozil po zraku in bil osebno navzoč pri skoraj vseh mednarodnih konferen-
treba uporabiti za dosego zmag v diplomatskih bitkah.
Gospod Dulles je ljubil svojo
za obrambo sedanjega stanja v Berlinu.
Predsedniku je ponudil odstop, ta o tem noče slišati niti sedaj, ko so zdravniki ugotovili, da Dulles boleha na raku. Eisenhower upa, da se bo Dullesovo zdravje popravilo in da se bo mogel vrniti v službo.
Cas je težak. Berlinsko vprašanje visi nad Evropo, na Srednjem vzhodu vre, pod pepelom vse huje, Združ. države so v sporih s svojimi zavezniki Filipini, Japonsko in Južno Korejo. Iz-
Kot naslednike imenujejo dosedanjega državnega podtajnika Christiana A. Herter, ki ima vse dobre lastnosti in eno slabo, to
nepričakovane ujme.
Nevarnost influence je zopet tu!
WASHINGTON, D. C. — Glavni zdravnik L. Burney je v imenu Javne zdravstvene službe opozoril javnost, da je doba,
upor, ki pa doslej še ni dosegel vidnih uspehov.
Med tem ko so uporniki na Kubi, v Argentini, Venezueli in Kolumbiji pognali z oblasti diktatorje, skušajo v Hondurasu pristaši diktature pregnati demokratično vlado.
službo. Zadnja leta ni bil več kušena roka v zunanji politiki zdrav. Vendar je toliko letal po je več kot nujna prav v teh dneh.
Potrebna je zlasti tudi osebnost, ki ima vso možno avtoriteto. V teku so priprave za mednarodne
svetu, toliko javno nastopal, toliko pogajanj vodil, da bi zdravemu človeku bilo veliko in preveč, on pa je trpel bolečine, pa ; konference s Sovjeti. Te ne trga nič ni zadržalo, da bi malce pe odloga. Predsednik gotovo počakal in se spočil. Na opera-' ne bo imel druge izbire kot ime-cijcko mizo je zadnjič šel tako-|novati novega državnega tajni-rekoč naravnost iz Berlina od ka, če se Dullesovo zdravje ne bo konference zapadnih sil, kako izboljšalo tekom enega meseca, naj skupno nastopijo v Moskvi,kot zdravniki upajo.
namreč, da ga artritis pogosto ko jnfiuencia, rada razsaja, zopet muči in ovira pri delu. Podtaj- Tako se je na primer poja-nik za gospodarska vprašanja vjja v pajrfax okraju v Virgini-DiHon uživa ugled dobrega stro- .. že skoro y obliki epidemije. kovnjaka in spretnega diploma- 0bolelo je preko 4 000 QSeb) naj ta. Poleg teh dveh listi omenja- več šolarjev. V sosednjem Arjo kot možne naslednike še na- lington okraju g0 zaradi odsot_ šega zastopnika pri Združenih nost. velikega števila bo]nih go_ narodih Cabot Lodgea, bivšega^ eno šolo začasno zaprli guvernerja v New Yorku Tho-, Dr B	j{? sicer mnenja
masa Dewey, predsednika Arne-j da ni nevarnostii da bi epidemi_ riškega Rdečega kriza upok. gen.' d	tak obsegi kot
A. Gruentherja ter McCloya, ki dvemi leU epldemija azij. je bil nekaj časa svetovalec ame- ske influence) vendar pa prip0. riških zasedbenih oblasti v Zah.,^ cepljenje vsaj bolniškemu
osobju.
Nemčiji. Kdorkoli bo prevzel to ogromne breme, bo padel kar neposredno v vrtinec naglih tokov komunističnih spletk in sovra-
— Reka Mississippi, ki izvira v bližini jezera Itasca v severni
Minnesoti, teče najprej okoli sto žnih potez skoro po vseh delih ^ mdj protj severu in vzhodu,
sveta, posebno pa v Evropi, na predno se končno obme proti ju Srednjem in Daljnem vzhodu. |gu.
KAJNOVEJšEVESTI
CLEVELAND, Q. — Mestni svet je snoči končno odobril predlog, po katerem bo mogoče
dati pomol na W. 6. St. v najem za 50 let. Najemniki bodo potem zgradili tam skladišča in vse za redno poslovanje pristanišča potrebne naprave.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik bo predložil danes kongresu razširitev programa za uporabo atomske sile v gospodarske namene. Po tem sporedu naj bi se atomska sila v nekaj letih tako pocenila, da bi lahko tekmovala v pogledu stroškov z električno silo pridobljeno na običajni način.
WASHINGTON, D. C. — Nad Sev. Karolino se je zrušil mornariški zrakoplov s 7 možmi posadke. Trije so se rešili, 1 pa še pogrešajo.
MOSKVA, ZSSR. — Zahodni diplomati trdijo, da je Kremelj pripravljen sprejeti zahodni predlog za konferenco zunanjih ministrov štirih sil letošnjo spomlad.
XHERISKX DOMOVma, FEBRUARY 17, 1959
j*|j] ^MIERlSkA POIIOVIIMA
8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00*za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Tega načela ni mogoče zavračati, pa naj nam je v ko-jsem šla ven iz cerkve, sem pa rist ali škodo. Izgleda popolnoma pravično. Dosledno te- hako jokala, pa je prišla ena žen-mu je seveda pravično tudi tedaj, če davkarija hiše in posest ska k meni, pa mi je rekla, za-oceni na novo in po novih cenah predpisuje davke. To pod- *kaj se tako jokam, pa sem ji po-
,etjemi nemara ni posebno všeč in bi se taki zahtevi upirala, *.......................~
kot se ji upirajo posamezniki.
Mislimo, da ne bi bilo napak, najti nekako zlato sredino med davčno vrednostjo in “stvarno” vrednostjo in to sredino jemati za temelj računov tako pri davkih kot pri računanju “primernega dobička.”
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
-No. 33 Tues., Feb. 17, 1959
Letošnja romanja in skupni izleti v Slovenijo
Cleveland.—Letos prireja slo-
Za letošnje leto prireja slovenska potniška pisarna BLED, romanja v Lurd in Rim, ki so vezana z izletom v Slovenijo, kjer potniki obiščejo svojce.
Iz New Yorka odpotuje skupina z letalom TWA direktno v Pariz, kjer se bomo mudili dva dni. Čas v Parizu je določen za skupne izlete po tem velikem mestu. Iz Pariza odpotujemo z vlakom v Lurd, ki je znan v zadnjih 100 letih po prikazovanjih Matere božje mali Bernardki.
Kraj Lurd je svet za sebe. Nikjer ni toliko tako vročih molitev kakor v Lurdu, kjer ljudje neprenehoma prosijo Boga za u-slišanje njihovih protšenj in želja. Velikanske množice se zbirajo tukaj, zbrane iz vseh delov sveta.
Iz Lurda pelje pot skozi naj-večje francosko pristanišče Marseille v Nice, ki je znana po svoji izredni lepoti. Ko bomo v Nice, si bomo ogledali še malo
državo Monaco ter Monte Car- j do New Yorka.
Pri denarju se navadno neha zavezništvo
Že pred tedni smo pisali, kako se Anglija upira, da bi se njeni zavezniki na evropskem kontinentu združili v carinsko zvezo, ki naj bi obsegala Nemčijo, Francijo, Italijo, Holandijo, Belgijo in Luksemburg. London trdi, da bi angleška trgovina preveč trpela, ako pride do te zveze, in je že začela groziti z represalijami. Ideja o carinski zvezi bi bila najbrže pogorela, ako se ne bi zanjo zavzel proti vsemu pričakovanju general De Gaulle. Po kratkem posvetovanju z nemškim Adenauerjem je odgovoril Londonu, naj ga carinska zveza ne skrbi preveč, ker bo obstala pri življenju, naj bo Angliji prav ali ne. Angleži so morali ugrizniti v kislo jabolko in se sprijazniti s carinsko zvezo vsaj na zunaj, na znotraj še zmeraj rogovilijo proti njej, akoravno so jo ustanovili njeni evropski zavezniki.
London je sedaj dobil nepričakovanega zaveznika v —
Kremlju! Moskovski komunisti so naenkrat ostro nastopili proti carinski zvezi, češ da krši načelo nemške nevtralnosti.
Kako naj govorimo o nemški nevtralnosti, ako bi se ta razlegala samo na politično in vojaško področje, tako se sprašujejo v Moskvi in na tihem pomežikujejo Londonu. Pri tem so v Moskvi udarili še na posebno struno: že sedaj se ne da osporavati, da bo od carinske zveze imela največjo korist . ravno Nemčija, torej država, ki je z njo ves svet še zmeraj !kra °’ da bl ,S1 ,ahko 0?tedah vsaj formalno v vojnem stanju. Tako sta se v denarnem !vse zamm.1^0^1 ega m?sta’ °7 vprašanju znašli na eni liniji londonska in moskovska via- Sledah 51 ilh bomo le v času, ki da! Res je, denar rodi čudne bratovščine.
To, kar bi radi dosegli v Londonu in Moskvi, je počasno umiranje carinske zveze, ki naj bi dala ostali Evropi in An-,,	. ,
gliji vse tiste gospodarske olajšave, ki jih je pridržala svo- dru2lm bomo sprejeti v avdijen-jimt članom.
V	evropsko politiko se je tako enkrat vrinila nova okoliščina, ki nanjo ni nihče računal, in jo delila v dve osi, ki se križata: London-Moskva in Pariz-Berlin. Mislimo, da bo os London-Moskva podlegla. Moramo namreč vpoštevati, da be bosta pri taki delitvi v evropski politiki smatrala francoski in nemški nacijonalizem kot nekaj manjvrednega in da bosta ravno iz užaljenosti bolj držala skupaj kot bi pri drugačnem razmerju sil v mednarodni politiki. Ključ do položaja je pri Adenauerju. On je kar zato, da boj vodi general De Gaulle, Nemčija pa ima od tega dobiček. Ako bi v Bonnu miislili drugače, bi kmalu pokopali carinsko unijo.
V	nerodnem položaju se nahaja Amerika. Vedno je zagovarjala evropsko carinsko zvezo in indirektno žrtvovala zanjo bilijone dolarjev. Ali naj se sedaj potegne zanjo in se zameri v Londonu in Moskvi? V Washingtonu se bodo izmikali odgovoru na to vprašanje, dokler se bo le dalo. V čakanju so mojstri; morda jim bo zopet čas pomagal iz zadrege kot že velikokrat.
ci pri sv. Očetu, dalje si bomo še ogledali razne bazilike, muzeje in druge znamenite stavbe mesta Rima.
Iz Rima bo pot vodila preko Trsta v Ljubljano, kjer bo cela skupina slovesno sprejeta od strani Slovenske izseljeniške matice. Da bo imelo celo potovanje lep zaključek, bo prirejena skupna večerja v hotelu Slon, nakar se udeleženci romanja raizidejo.
Vodstvo letošnjih romanj sta prevzela Rev. Joseph Varga, ki je že lansko leto vodil svojo skupino v Lurd, Fatimo ter v Rim in Rev. Louis B. Baznik, župnik cerkve sv. Vida v Clevelandu, ki bo šel skupaj s potniki tudi v belo Ljubljano.
Potniki morejo ostati v Sloveniji, kolikor časa žele. Vrnejo se v času, ki jim najbolj odgovarja.
Celotno potovanje bo vzelo 15 dni s povratkom preko Pariza
lo. Tretjega dne dopoldne se bomo z vlakom odpeljali v večno mesto Rim.
Naše bivanje v Rimu bo pre-
je na razpolago. Tridnevno bivanje omogoči le ogled na j večjih zanimivosti tega mesta'. Med
Novice iz Ely
Ely, Minn. — Pred mese-secem dni se je osnovala nova družba z namenom, da začne z obratovanjem rudnika Zenith. Takoj so začeli z vrtanjem, da doženejo, koliko je rude. Sedaj pa le upamo, da se bo vendar začelo z delom. Kakor poroča član družbe, je v rudniku Zenith rude dovolj za obratovanje več let.
Jernejčan.
Odmevi iz domovine
Cena za prevoz iz New Yorka z letalom v obe smeri, dalje so v ceni vračunani vsi hoteli, hrana, izleti ter železnica vse do Ljubljane in iz Ljubljane do Pariza, znaša samo $718.00 za osebo. V primerjavi z drugimi izleti, oz. v primerjavi 'z samim prevozom je razlika v cenah izredno ugodna za vsakega.
J. S.
Vsakemu svoj pošten delež!
Od konca druge svetovne vojne sem je kupna moč našega dolarja precej padla. To padanje se še ni ustavilo, ampak leze počasi dalje iz leta v leto, čeprav nam je predsednik Eisenhower ob začetku svoje vlade obljubil, da bo vrednost dolarja ustalil.
Razumljivo je, da v takih časih skuša vsakdo svoje izdatke omejiti in spraviti dohodke v sklad s potrebami. To velja tako za posameznika kot za podjetja. Podjetja, ki skr-be za splošne javne potrebe, kot so elektrika, plin, telefon, so v zadnjih letnh vedno znova prosila državno nadzorstvo za zvišanje pristojbin. V večji ali manjši meri jim je bilo vedno ustreženo, čeprav so se nekatere občine močno upirale trdeč, da povišanja niso potrebna.
Po zakonu o podjetjih Za splošno preskrbo javnosti so cene za elektriko, plin in telefon pod državnim nadzorstvom. Vsako zvišanje mora država odobriti. Po sedanjem zakonu se določanje cen vrši na temelju sedanje vrednosti naprav, obratnih stroškov, postavljanja novih naprav in obnovitve starih in “primernega” zaslužka na vloženi kapital.
Podjetja skušajo vrednost svojih naprav in imovine sploh pri plačevanju davkov znižati, čim bolj mogoče, kadar pa računajo “primeren” dobiček, pa seveda skušajo ceniti “vloženi” kapital čim višje. To je nekatere člane državne zakonodaje v Ohio pripeljalo na misel, da bi bilo morda pametno in potrebno ta podjetja z zakonom pripraviti do tega, da bodo svojo imovino pri svojih računih cenila po temi, koliko jih je dejansko stala, ne pa po tem koliko je danes vredna.
Da tak zakon ni in ne more biti pravičen, je jasno na prvi pogled. Treba je le pomisliti, kdo bi bil pripravljen svojo hišo ali posest, ki jo je kupil pred 20 ali več leti, ko je bil dolar vreden več kot še enkrat toliko, kot je danes, pro-ciati za isti denar. Vsako podjetje mora računati s cenami, ki bi bile potrebne za postavitev naprav v sedanjem času, kov računa s tem tudi vsak privatnik.
iz pisem
Chicago, 111. — Večkrat premišljujem in prebiram članke v časopisu, ki pišejo o istem problemu, kdo namreč je kriv v naši domovini, da se dežela ne more odpomoči tako, kakor so se druge evropske države: Italija, zlasti Nemčija in druge.
Nobena država v Evropi ni bila gospodarsko 'tako na psu kot Nemčija, sedaj je že par let in več prva in vodilna država v Evropi, ki tekmuje v industriji celo z našo deželo in s celim sver' torn. Svoje produkte izvaža v Latinsko Ameriko, Afriko, Azijo in k nam. že veliko let nazaj se je Nemčija zahvalila za ameriške pakete hranil in rabljenih oblek. Kaj pa Jugoslavija?
Naši tukajšnji staronaseljenci pridno hodijo na obisk v domo-
vino in vidijo na lastne oči velike spremembe, velik industrij-'šega cesarja ali kralja.
ma je odvisna od podpore od zunaj. Tito stalno prosi za vojaško in zlasti gospodarsko pomoč tako na Vzhodu v Moskvi kakor na Zahodu v Združenih državah, Angliji, Franciji, Nemčiji.
Tito se mi zdi najbolj drzen in najbolj nesramen berač na svetu. Ako ga vržeš pri enih vratih ven, pride pri drugih spet notri. Združene države se ga nikakor ne morejo odkrižati. Brez te zunanje podpore bi bil že davno sledil gospodarski polom v domovini. Ljudje doma so mnenja, da bi jim tak gospodarski polom prinesel politično svobodo.
Številne prošnje naših zasužnjenih bratov me samo še bolj potrjujejo v veri, da mora tam vladati strahovita revščina in pomanjkanje vsega, toda ne pri članih partije. Ti imajo vsega v izobilju. Tem se godi bolje nego nam v Ameriki. Res je in včasih je mogoče tudi dognati, da nekateri prosilci pretiravajo, ko popisujejo svoje gospodarske težave in stisko, vendar na splošno vsebina njih pisem odgovarja resnici. So pa nekatera pisma tako iskrena in prepričevalna, da ni mogoče dvomiti o njih vsebini. Eno tako pismo naj bo tu priobčeno. Družina ima svoj dom tam blizu izvira Krke v Suhi krajini, žena z zelo nizko šolsko izobrazbo uporablja presenetljive naslove ali nazive, kakor bi se obračala na kakega biv-
Kdo ne-
ski napredek. To se ne da tajiti. Prav pa dam tistim kritikom, ki sodijo: Kakšen napredek in blagostanje bi bila še le tam, ako ne bi bilo v Jugoslaviji Tita in komunizma!
Kmalu bo minulo 13 let, odkar je rdeča strahovlada začela “z ognjem in mečem” postavljati temelje novi, socijalistični Jugoslaviji. Kljub ogromni podpori od zunaj je ostala daleč za drugimi evropskimi državami. Se stalno bori s finančnimi in gospodarskimi težavami. Popolno-
ki ji je dal tako navdihnjenje!? S takimi nazivi sirota očividno hoče ganiti srce ameriškega strica, ki se valja, če ne v zlatu pa vsaj v srebru. Tako pričenja: Milostljivi gospod! Najprvo Vas iz srca lepo pozdravimo vsi skupaj. Milostljivi gospod, pri nas je tako hudo, da ne moremo prav nič kupiti in kaj pomagati. MUcstljivi gospod, jaz sem šla na Prevole k Svetemu Križu k maši, pa sem tako milostljivo prosila Boga, da mi naj kaj pomaga. Milostljivi gospod, ko
vedala, kako je hudo, kakšni reveži smo. Nas je sedem pri hiši jaz, pa mož, pa oče in mati, pa otroci, pa še enega bomo kmalu dobili. Milostljivi gospod, tista ženska me je potolažila, pa mi rekla, da naj Vam pišem in prosim Vas, da mi kaj pomagate. Je rekla, da ste že na tisoče revežem pomagali. Pa če le morete, še meni kaj pomagati in mojim otročičkom, ki so taki revčki, da se jih Bog usmilili. Milostljivi gospod, tista ženska mi je dala naslov od Vas in je rekla, da ste tudi njej poslali. Milostljivi gospod, jaz sem pa zmi-raj bolj revna, zdaj pa še posebno, ko sem noseča. Mi je zmeraj slabo pa le prosim Boga, da bi se srečno rešilo, da bi bila jaz zdrava in otročiček. Milostljivi gospod, paz zmiraj molim in Bo. ga prosim in Mater božjo, da mi naj kaj pomagajo in zdaj so mi pa dali tako milost božjo, da sem prišla do tiste ženske, da mi je povedala za Vas, da mi boste Vi kaj pomagali, Milostljivi gospod in Vas lepo prosimo, da bi nam kaj pomagali, da bi se meni malo srce potolažilo, da ne bi zmeraj tako jokala in žalostna bla. Milostljivi gospod, naj Bog Vam Gtotisočkrat poplača, če boste nam kaj pomagali. Mi bomo zmeraj molili in Boga prosili, da naj Vam da zdravje. Samo če le morete, nam kaj pomagajte, ki smo taki revčki. Mi ne bomo Vas nikoli pozabili, samo nam kaj pomagajte. Zdaj pa še en krat mi vsi skupaj prav iz srca Vas lepo pozdravimo in še en krat Vas prav lepo prosimo, če morete kaj, nam pomagajte ubogim revežem. Vas prav lepo pozdravlja Anica Str,
Ali bodo gospodje tovariši pri Poštni Direkciji v Ljubljani še vztrajali pri trditvi, da “Slovenija nima revnih prebivalcev in da jim revni ameriški paketi niso več potrebni?” škoda, da tovariši ne vedo za ubogo Anico! Ako bi kdo, ki bo šel na obisk v domovino, želel zvedeti za naslov Anice Str. in še za kake druge “podobne Anice,” lahko dobi naslove pri meni in se nato na samem mestu na lastne oči prepriča, če je Anica resnico govorila. Mene je pismo tako ganilo, da sem ji takoj odposlal velik paket’ čistih, dobrih ameriških cunj, da je oblekla vanje številno družino. Malo preveč pa mi je “pokadila” in tudi preveč povedala, češ da sem že tisočem poslal pakete. Tolike hvale tudi jaz ne prenesem. Drugič nam bo Anica povedala, kako je čakala in pričakala paket iz kapitalistične dežele. Bralce lista iskreno pozdravlja.	Joe Lipar.
--- —o------
Naočniki brez okvirov
Romun dr. E. Raciu je izpopolnil naočnike, ki jih je možno položiti na samo površino oči. Po raziskovanjih je sklenil uporabiti tako imenovane kontaktne leče, ki se docela dotikajo ro-ženice.
Ta nova “stekla” ne omejujejo vidnega polja, oči so neovirane in brez težav jih je moč natakniti in sneti. Leče, prav za prav naočnike, komaj opazil?. Pri nagli spremembi temperature se ne orose, vrh tega pa so izdelani iz nezlomljivega stekla, kar onemogoča poškodbe na očeh.
Nove kontaktne leče je moč uporabiti v vseh primerih, kjer so potrebni navadni naočniki, zlasti pa so pomembne za določene poklice — za igralce, športnike in podobno.
K sodobnim svetovnim problemom J
V soboto objavljena vest o predsednik neodvisne ciprske re-Dullesovi bolezni je napravila na publike.
svobodni svet močan vtis, čeprav je predsednik Eisenhower izja-
Rešitev ciprskega vprašanja bo imela ugoden vpliv na utrjeva-
vil’ da se 'bo Dulles Pozdravil in nje položaja na Bližnjem vzho-
Sto razstavnih dvoran
V Neaplju so obnovili Borbon-sko kraljevsko palačo in jo spremenili v muzej. Palačo je dal zgraditi Karel Borbonski leta 1738. V palači so uredili 100 razstavnih dvoran, ves razstavni prostor pa znaša 18,000 kvadratnih metrov. V novem muzeju bodo razne važne umetniške zbirke.
bo v nekaj tednih sposoben zopet voditi državno tajništvo. Dulles bo v kratkem dopolnil 71 let in rak ni bolezen, ki bi se jo človek z lahkoto znebil.
Zahod se pripravlja na odločilne razgovore s Sovjeti o ureditvi Evrope, menjava vodstva v tem trenutku je težavna stvar, toda z njo je treba računati. Kdorkoli bo prevzel Dullesovo mesto, bo moral celoten položaj najprej proučiti, se o njem pogovoriti z zavezniki in si pridobiti tudi zaupanje na obeh straneh. Zahod je vedel, kaj more od Dullesa pričakovati, prav tako je njegovo odločnosti poznala tudi Moskva.
Tekom zadnjega tedna sta se pojavila za rešitev berlinske krize in z njo povezane nemške dva nova predloga. Sen. Mansfield, eden izmed vodilnih demokratov, je predložil, naj bi obe nemški vladi skušali v neposrednih razgovorih najti rešitev tako za Berlin kot za zedinjenje Nemčije. Drug predlog- zahteva ustanovitev stalnega odbora štirih sil, ki naj bi se neprestano ukvarjal z nemškim vprašanjem, dokler končno ne bi našel primerne rešitve.
V zahodnih prestolnicah prevladuje težnja k “prožni politiki” napram Sovjetom, le v Bonnu so nekam oprezni. Poznavalci sovjetske in komunistične politike sploh pa opozarjajo na slučaje “kompromisov” s komunisti, na Poljskem, Madžarskem in na Češkem koncem druge svetovne vojne. Močno organizirana komunistična Vzhodna Nemčija bi bila sposobna po njihovem mnenju spraviti podse demokratično Zah. Nemčijo, kot so komunistične manjšine na Poljskem, Madžarskem, Češkem in v Jugoslaviji zavladale nad neodločno in politično nesložno večino.
Da bi pripravil Sovjete k popuščanju, je Zahod pripravljen jamčiti Sovjetiji, Poljski in češkoslovaški njihove zahodne meje in jim obljubiti celo vojaško pomoč za slučaj nemškega napada. Nekateri vodniki zahodnega sveta so prepričani, da se Sovjeti kljub vsej svoji vojaški moči 30j e združene in oborožene Nemčije. Predobro se še spominjajo, kaj so Nemci v pretekli vojni vse delali z njihovimi armadami.
Zahod in Vzhod se zavedata, da je prišel trenutek, ko je Srednjo Evropo treba urediti, če nočemo v novo vojno. Oba sta izgleda pripravljena popuščati, ker bi se oba novi vojni rada izognila. Iščeta pot, ki naj omogoči umik s tega vročega področja, pa zavaruje tudi vsaj njune bistvene koristi.
du. Nekateri celo sodijo, da ni izključeno, da bi prišel znova do veljave tudi takozvani balkanski pakt, ki je povezal Titovo Jugoslavijo s Severno-atlantsko obrambno zvezo. To so le bolj prazna ugibanja. Jasno je namreč, da komunist Tito ne bo nikdar iskren zaveznik in pmočnik svobodnega demokratičnega sveta, pa naj ga komunistični svet še tako “zmerja” s krivovercem.
*	i
Italija ima novo vlado. Predsednik republike Gronchi je izročil to nalogo bivšemu predsedniku vlade Segniju, pripadniku sredine krščansko-demokratske stranke. Trdijo, da je to bila najtežja vladna kriza, kar jih je Italija v letih po drugi svetovni vojni doživela. Italija je postala šibek člen v zahodnem taboru, kot je bila pred nastopom De Gaulla Francija, toda tudi v njej se položaj polagoma razči-ščava. Ločitev Nennijevih socialistov od komunistov je dober znak za tak razvoj.
*
Francija se je nekam umirila. Prvič po drugi svetovni vojni je v zadnjih mesecih začel izvoz presegati uvoz, kar ima ugoden vpliv na francoske narodne finance. Med tem ko je bila še pred nekaj meseci francoska narodna banka v resnih skrbeh zaradi bežanja zlata in trdnih valut, je sedaj nabrala že rezerve, kot jih v letih po drugi svetovni vojni ni nikoli poznala. Zaupanje naroda v De Gaulla in njegova pametna, umirjena in načrtna politika žanjeta uspeh. Prave moči pa kljub vsemu Franciji ne more pokazati ne v Evropi ne v svetu, dokler mora držati v Alžiriji pol milijona vojaštva, da kroti z njim nekaj desettisoč domačih upornikov.
Napovedi o morebitnem sporazumu med Francijo in alžirskimi uporniki so potihnili. Pariz je za enkrat odločen upor zadušiti s silo, pa četudi bi to vzelo še nekaj let. Neprizadeti opazovalci dvomijo o možnosti uspeha takega načrta in o njegovi koristnosti za Francijo in ostali svobodni svet.
Združene države se že od lanskega prevrata v Iraku pogajajo z Iranom (Perzijo) o sklenitvi prijateljske in vojaške pogodbej ki naj bi tej državi dala nekako jamstvo pred severno sosedo —' Sovjetijo. Ameriško zavlačevanje bi skoro postalo usodno-Koncem preteklega meseca 30 je namreč nenadno pojavila v Teheranu, prestolnici Irana, močna sovjetska delegacija, ki predlagala šahu sklenitev “nenapadalne” pogodbe. Amerika) Turčija in Pakistan so pritisnil0 na šaha, naj ne sklepa s Sovjeti nobene pogodbe, ta se je pritisku vdal, pa se s tem zapletel v dosti neugoden položaj. Težko je misliti, da bi Sovjetija ta poraz kar mirno požrla.
*
V Iraku so dobili premoč v vladi levičarji in vse kaže, da bo Kasem zaplul v čisto sovjetske vode. Govorilo se je celo o skle-
ed
Predsednik angleške vlade Macmillan in njegov zunanji minister S. Lloyd se pripravljata na uradni obisk v Sovjetiji, kamor odideta 21. t. m. Med tem dozoreva doma rešitev ciprskega vprašanja.
Sredi preteklega tedna sta se predsednika turške in grške vlade v švicarskem Zuerichu pogodila o novem položaju Cipra, grški in turški zunanji minister sta nato odnesla sporazum s
ga Cipra v London in ga predlo- Moskvo jn B dadoPmS
" anSteskl Poskus Naserjevih pristašev v
žila vladi. Odmev v javnosti je bil na splošno ugoden, čeprav je bilo tu in tam slišati tudi pripombe o nadaljni “likvidaciji” britskega imperija. Prevladuje mnenje, da bo angleška vlada pristala na sporazum, ki sta ga sklenili Grčija in Turčija.
Danes se začne v Londonu konferenca, pri kateri bodo sodelovali poleg Anglije, Turčije in Grčije, tudi zastopniki domačega ciperskega prebivalstva, Grkov in Turkov. Grke bo zastopal nadškof Makarij, o katerem trdijo, da utegne biti tudi prvi
Kuvajtu polastiti se oblasti Je
spodletel. Šejk je demonstrante razgnal in vpostavil v svoji državi, ki sicer uživa angleško zaščito, mir.
»K
Združene države so dovolil0 Indoneziji “nakup” orožja za kopno vojsko, opremo za letalstvo in celo eno ali več vojnih ladij. To so storile šele sedaj, ho je bil upor proti Sukarnu dokončno strt in je Sukamo začel kazati Ameriki in Zahodu malo prijaznejše lice.	i

/Imeri^k/i Domovih
'/1' A/l' E RI c/l’ m— M 011/1 K1
AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAPSR
Iz slovenskega Toronta
^araga in naša emigracija”
(govora ge. H. Golob)
7 B^Raga NI NIKDAR PO-^ABIL, da JE SLOVENEC. — araga je živel predvsem za svo-ameriške kristjane, ki so po eclni bili Indijanci. Vendar pa ^ Pozabil, da je Slovenec. Do j0! ega devetega leta ni govoril UvU^e®a jezika kot slovenski. V 0 u v krstno knjigo v svojem
J61* misijonu v Krivem dre-vesu se
kar
Je predstavil kot Ilirec,
Ven ^ ^a^rat pomenilo tudi Slope- n vSlovencem je pisal knji-je' Uano pašo, to je delal tudi Irur°tern’ J6 že deloval med na 1janc'- Ko je prihajal domov ro ls^> je govoril rojakom ši-hai . ^°Venije. Ko je drugič od-Pušč V ■^rner^°) je zapisal: “Žadom ^ Svo;io drago nepozabno Vorjj°vino'” Obenem je tudi go-m ° hvaležnosti in spoštova-
kom 1 U dolžan svoj^m r°ja-
nje ’ ^er se tako zanimajo za
Odpira' misi;’onsko del° in ga
so pa naši odnosi do ovine? Marsikdaj vse naše
dolž
2im2onosti občutke do nje izra-
hotel tudi Indijance naučiti, da bi zaupali Mariji. Elliot navaja primer, kako mu je neka indijanska mati prinesla bolnega otroka in ga prosila: “Črna suknja, reci Materi Velikega Duha, da naj vrne zdravje mojemu o-troku.” Baragov obraz se je po pripovedovanju očividcev ob molitvi za otroka čudovito spremenil. “In Indijankin otrok je o-zdravel”, pravi Elliot.
Tudi mi smo v Torontu postavili cerkev na čast Materi božji. Bog daj, da bi prošnje vernikov v tej cerkvi pripomogle in po-s p e š i 1 e Baragovo proglasitev svetnikom. Več zaupanja nam je treba, če hočemo, da bo Baraga res kdaj povišan na oltar.
(Konec.)
Dobili bomo sestre usmiljenke
V slovensko župnijo v Torontu bodo prišle sestre usmiljenke. Dve bosta prav kmalu na poti proti Kanadi, ker sta že prejeli vozne listke. Veliko dela čaka sestre pri nas in težko jih že pričakujemo. Posvetile se bodo našim otrokom v slovenski
odru sta bila dva šaljiva prizora: “Kako so se ženili naši očetje” in pa “Ločitev.” Sredi dvorane so fantje in dekleta zaplesali folklorni ples “Rezijanka.” Nato so pa prišle na vrsto kranjske klobase in prosta zabava. Udeležba
društvene kronike, oziroma dnevnika; tako, da ostane tudi poznejšim članom znano delovanje in uspehi društva.
V soboto, dne 7. februarja, je bil velik dan tukaj šnih Slovencev. Imeli smo prvo kulturno-
je bila nad vse lepa in popoldne prosvetno prireditev. Na odru
prijetno.
Por.
Slovenci v Vancouverju so si ustanovili svoje društvo
VANCOUVER, B. C. — Skoraj stoletja je preteklo, odkar so se tukaj na skrajnem zapadu Klanade naseleli prvi Slovenci. Bili so po večini rojaki z Dolenjske strani. Pot jih je pripeljala preko Atlantika v upanju, da si najdejo zemljo, na kateri lahko začnejo novo življenje. Slovenci so znani, da cenijo pokrajinske lepote, saj je naša domača Slovenija res primer raznoličnosti in krasote. Tudi tukaj v novi domovini, so si staronaseljen-ci, kakor sedaj novodošli izbrali naj lepši del Kanade za dom.
je bila uprizorjena dvodejanska burka “ANARHIST.” Odigrali so jo zelo dobro slovenski fantje, odrski začetniki, želi pa tudi zasluženo priznanje občinstva. Sledilo je: deklamacija “PUST,” narodna pesem v duetu, solo folklorna plesna točka ‘“TERE-ZINKA.” Za konec sporeda je moški pevski zbor lepo zapel tri narodne pesmi. Kratkemu odmoru je sledilo domače veselje. Igrala je dobra plesna godba in pari so ise gibčno zavrteli. Gostom je bilo postreženo s pivom in obloženimi kruhki.
Ves večer je potekel v veselem razpoloženju. Zahvaliti se moramo organizatorjem in igralcem, ki žrtvujejo svoj prosti čas in delajo za razcvet tukajšne slovenske skupnosti. Lepa zahvala tudi obilnim gostom, ki so
C. D.
v enem stavku
m° nikoli
“Saj ne bo- i in bolnikom.
Vancouver je dejansko eno izmed mednarodno priznanih le- znah ceniti napore društva.
pih mest, z veličastno okolico.
šoli, reševanju slovenskih deklet j Na zapadu se razprostira Pacifik,1	-°-----
Potreba po dnev na severo-vzhodu pa so pogorja, Kanada bo morda zahtevni tu	°1.1 uaz,aj’ *C1 BC ttem oirosKem zavetišču je tudi ki ščitijo mesto proti mrzlim ve- Vala atomske glave za
večin0 • lje godi-” Morda je za velika. In pa še nečesa smo ta- trovom.	izstrelke
19 v »°*UedžeT Pa’d?em set' ^H26'0	V Samem mCStU ŽiVi °k0li OTTAWA. - Zvezna vlada ae
v konča v V Pa b tem se se vedi nam bodo dajale.	tristo slovenskih naseljencev,™ besedah obrambnega mini
-	383 d0l2n°St d° deZele ' Sestre bodo imele svoj° hiš0 Ikaterih večina Je prišla po _dru- ;stra pearkesa ne bo odločila gle-
|gi svetovni vojni. To so večino- i^g zaprositve za atomske glave
«7» 7 zrj„r,::r‘r:„77.r “rm,?d\ 'iadie'»*»“*>pml * ™uit» w™«« -*>»»«=.•
vodljive izstrelke že pripravljene na zvletiščih. Vodljivi izstrelki “Bomarc” bodo branili ne samo Kanado, ampak tudi Združene države, zato bosta obe deželi tudi skupno nosili stroške za njihovo postavitev in vzdrževanje, ki je predvideno za enkrat na okoli $300,000,000.
!tj 3J0da’ *z katerega smo izšli, zraven cerkve, kar je vsekakor |
in
šl° ST v0*313816111 doma ne bi naJbolj primerno. Da jim bodo|ma mladi ljudje,
Jtii pozabtTV raČUn’ k0t da bi,mogli PriPraviti primeren dom,!seboj bodočnost. Čeprav so se ki °b Bar 1j da Sm0 Slovenci- v. zato so dušni pastirji zadnjo ne- ' kaj hitro vživeli v tukajšne raz-' m°. da ag0vem zgledu se učl- deljo 8. februarja razposlali med mere, le vse veže domotožje.
hiovm nam žive zveze z doVojake številne nabiralce. Ti od‘
konkrT^0 ^0trebne' i-n ae h°lj poslanci bodo zopet preizkusili njjujjg6 nch da 80 nam za ohra-'darežljivost Slovencev, ki so že Venstv na^ega in naših otrok slo- .toliko darovali za svoje duhovno slovenakPOtrebne zveze z našo in kulturno središče v Torontu. ciji. v ° skuPnostjo v emigra- Čeprav čas zaradi brezposelnosti te d0mQy kar loči slovence od [ni primeren, je vendar veliko
Gonja za petrolejem v arktičnih predelih Kanade
CALGARY, Alta. — Petrolejske družbe iz Calgary in Toronta se ženejo za rezerviranje pravic izkoriščanja petrolejskih ležišč v predelih severno od tečajnika. V zadnjih tednih je bilo skupno rezerviranih pravic za okoli 25,000,000 akrov površine v južnih predelih, dalje na severu v podrečju reke Mackenzie pa še okoli 50 milijonov akrov.
Obsežno severno področje še bd dovolj raziskano, toda ponekod slutijo, da bi utegnila biti večja ležišča petroleja, kot so jih pred časom odkrili tudi v severni Sibiriji.
“Znati je treba!”
TORONTO, Ont. — Preiskava je ugotovila, kako se je posrečilo sedmim ljudem brez posebnega napora “zaslužiti” dva in pol milijona dolarjev z delnicami Northern Ontario Natural Gas Co.
Preiskava je bila izvedena lani na zahtevo glavnega javnega pravdnika v Ontario. Dognala
■ju y . v malem, nam ne upanje, da bo toliko tisoč roja-dvajal Edekosezno korist. Raz- ■ kov moglo kupiti spstran krščan-l^a vsT138 '30 ae b°^ ko^ doiS^ej' |skega usmiljenja primeren dom. ga> po .vStranek ie treba resne- (če bodo one med nami živele od-delovaniZneFa’ dobrob°tnega so- povedi, bomo tudi mi doprinesli ti v tu"'3’ Če Se hoeemo ohrani- vsak svojo žrtev in darovali za ki prJ1111.k°t Slovenci in kot ta- dom sester. Pokažimo, da je katolik Vsem med tukajšnjim j med nami še živa vera, ki daje’ ti.	svetom kaj pomeni-
j^RAGA je ZAUPAL MA-je bj t^i dve cerkvici, ki jih Bil jagosiovili je posvetil Njej. sta«. PrePričan, da Ona nepre-
sPeh Pred žil, k
Prosi svojega Sina za u-ojegovih. misijonov, ^odhodom v misijone „ m,- a Slovenci nimajo dovolj g 0 Mariji
Se je tO'
5p0cr ' kuriji “dasiravno bi se Zaka' T’ da bt jib vebko imeli, Pica , arBa je posebna zavet-3 sl°v. ljudstva.
Baraga je
smisel za žrtve!
Pustna nedelja
Za letošnjo pustno nedeljo je pripravilo S. K. P. društvo Baraga” družabno popoldne. Na
Domotožje je beseda, ki mnogo pove. Lahko trdim, da je tudi domotožje pripomoglo h končnemu zedinjenju tukajšnih Slovencev. Po mnogih neuspelih poskusih se je lansko leto ustanovilo društvo, imenovano in registrirano “Slovenian Society.” Člani so stari in novi naseljenci, ki izvirajo iz vseh predelov Slovenije.
V preteklem letu je društvo priredilo nekoliko domačih zabav, in sestankov. Obisk je bil zelo pohvalen. Naravno je da organizacija naleti na težkoče, katere pa se po najboljši volji odpravlja.
Potrebne so volitve za odbor. Zelo važno pa bo tudi pisanje
jih mislijo postaviti v sever-j je, da se koristniki niso pregre-nem Ontario in severnem Que-, šili proti obstajgfiinj, zakonom in been za obrambo pred napadi iz i da ni bilo nobenega “podkupova-zraka.
Minister je dejal parlamentu, da se bo vlada odločila v tem vprašanju šele, kadar bo imela
$240.30 in ne-
Nniške agencije a%ke in avijonske Jarte vseh družb
l'ajmanj1S*Jn *iarte tutb na kredit z do 24 i 1'’% naplačila, ostalo v
l>o esecih-
set>ni popust za emigrante 1,0 junija
Pot B ' TORONTO ~ državijaJ*31' za državljane 'JP obkv;e,, ' [migracijske zadeve tAX Vaš‘h svojcev - INCOME
. Po€ii Ularii itd'
'1 dru»fn!,e denarja v Jugoslavijo e države.
*(K) f^KETl vseh vrst n. pr.:
'°0 Ib' oP bele najfinejše	S 8.75
11 kg' ^°ruzne moke ......S	9.50
L ?Ve Minas ..........$20.60
1°0 ibSr..ave Santos .....$	9.20
**'1	dinarske bankovce —
ske banL.Za '^-OO - tudi 100 dinar-1,0 vzeli °Vce’ ki se morejo legal-F>jjj v Jugoslavijo.
*?°Vt'a LP0 naše. Solidna in stro-
w.d Postrežba.
""dd Travel Service,
205?
• Catherine St. WE 5-5306 Coli ” ■ Montreal
,,eSe St.	WA 3-4868
Toronto, Ont.
TRAVELWAYS SERVICE
Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah:
1.	Vam preskrbi vozne listke po suhem, p omorju in po zraku..
2.	Urerujc različne dokumente in preskrbi prevode.
3.	Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope.
4.	Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo.
Sprejemamo tudi naročila po pošti!
626 BLOOR ST. W.	TEL.: LE 6-3089
TORONTO 4, CANADA
Darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih:
JANEZ CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. Tel.: LE 5-5136 LUDVIK STAJAN: 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: CL 1-2417
SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj poiljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:...
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.

Štiriindvajset strani najlepših povesti prinaša vsak mesec slovenski ilustrirani mesečnik
t t
POVEST’
Še Vam hranimo začetek romana!
Letna naročnina samo $5.00 Zabeležite si naslov: P.O. Bok 730, Brandon, Manitoba, Canada
nja.
Vlačilec se je potopil — šest mrtvih
VANCOUVER, B. C. — Pretekli petek je zašel ameriški vlačilec “Henry Foss” v viharju v Strait of Georgia ob vzhodni obali Vancouver Island v težave in se je potopil. Od sedmih mož na krovu se je posrečilo rešiti samo enega, ki je vzdržal v lede-nomrzli morski vodi cele štiri ure, preden so ga reševalci na-
šli. Držal se je za prevrnjen rešilni čoln.
Vsi ponesrečenci so bili iz Port Angeles, Wash. Nesreča se je dogodila, ker se je vlačilec v viharju z brzino preko 70 milj na uro zadel ob neko morsko čer.
MALI OGLASI
Pes je napravil, kar se človeku ni posrečilo
ST. CATHARINES, Ont. — Ko je ogenj zajel hleve in druge gospodarske prostore farmarja Leslie Shelbya, se je ta na vso moč trudil, da bi spravil iz gorečega hleva kakih 20 glav goveje živine. Ta ga ni poslušala in že je izgledalo, da bo v ognju poginila.
Tedaj se je pognal v goreči hlev domači pes, mešani nemški ovčar, in govedo z lajanjem in grizenjem prignal iz gorečega poslopja.
Sklicujem sejo
dramatskega društva “Naša Zvezda”, v četrtek 19. feb. ob 8. uri v Slov. Društ. Domu, na Recher Ave. Prosi se vse člane da se gotovo udeleže ker so važne zadeve na dnevnem redu.
Mary Medvešek, tajnica. 21141 Goller Ave.
K soprogu je prišla
TORONTO, Ont. — K svojemu soprogu Ivanu Vuksinic, je prišla ga. Ana s hčerko Ano iz Curile pri Metliki.Potovali sta z letalom Air France po posredovanju pot. pisarne World Travel Service Ltd.
ZNIŽANE CENE
(OSULKH DARILNI PAKETI
PROSTI VSAKE CARINE
JAMČIMO V CELOTI ZA VSE NAŠE POŠILJKE, KI PRIDEJO DO NASLOVNIKA V 20 DO 25 DNEH.
KAKOVOST NAŠEGA BLAGA JE VEDNO PRVOVRSTNA
100 Ibs. NAJFINEJŠE BELE KANADSKE MOKE “GOLDEN SUN” ..............
$9.75
STANDARD PAKETI PROSTI VSAKE CARINE
V ceni so vračunani stroški odpreme do zadnje postaje prejemnika:
Paket št. 54............$18.95
24 lbs. (11 kg) kave
Paket št. 71		$11.35
10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave	
Paket št. 84		.$6.25
3 kg kave Ui kg riža	
Paket št. 86			$6.20
3 kg kave 1 'A kg sladkorja	
Paket št. 51............$23.90
10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja
Paket št. 52...........$12.00
5 kg kave • 3 kg riža
kg popra v zrnu
100 Ibs riža .......$16.25
100 Ibs sladkorja ..$14.25
37 Ibs masti	“Swift” $12.75
10 Ibs kave	.....$ 8.00
DOMA IN PO SVETU
Pravosodni piinister Fulton je dejal, da je drenj v zveznih kaznilnicah že tolik, da bo na vsak način treba nekaj ukreniti za izboljšanje teh razmer.
j	*
Vodja liberalne opozicije Pearson je mnenja, da vlada lahko odpravi smrtno kazen na ta način, da vse one, ki so obsojeni na smrt, pomilosti na dosmrtno ječo.
*
Minister za Severne teritorije Hamilton je poročal, da je v zadnjih dneh prišlo do silnega tekmovanja za pridobitev pravic za izkoriščanje petrolejskih in plinskih ležišč v severnih področjih. To ni omejeno samo na kopno, ampak se razteza celo preko obširnih oblanih področij.
*
Kanada je pristala na udeležbo na mednarodni konferenci za ureditev preskrbe svetovnih potreb s svincem in cinkom.
*
Igor Guzenko, ki je 1. 1945 izdal sovjetsko vohunsko mrežo v Kanadi, je vložil tožbo proti Franku Rasky in založbi, ki je tiskala, knjigo “Gay Canadian Rogues,” ki naj bi močno škodovala Gu-zenkovemu ugledu v javnosti. Guzenko zahteva $168,000 odškodnine in ustavitev prodaje knjige.
Ženske dobijo delo
Zahtevajte naš kompleten cenik št. 18 za 1. 1959, za sestavo paketa po Vaši želji, kot tudi za ostaie standard pakete in hišne predmete, radio aparate, bicikle, hladilnike, šivalne stroje, štedilnike, harmonike, volneno in platneno blago, za zdravila itd.
600 DINARJEV ZA $1.00
izplačujemo ob popolnem jamstvu preko Narodne banke v roku 12 do 20 dni. Stroški odpošiljatve znašajo $0.80 neoziraje se na vsoto.
POOBLAŠČENA POTNIŠKA PISARNA
Preskrbimo ladijske in letalske vozovnice, na letalskim vozovnicah 30% popusta za emigrante iz Evrope in Jugoslavije. Preskrbimo potne liste in vize, krstne liste in ostale dokumente iz domovine, polnomočja, jamstva, prevodi, poroke preko pooblaščenca itd.
COSULICH TRAVEL SERVICE
100 King St. West
Toronto 1,
Telephone: EMpire 6-3877
Ont., Canada
V Florido
V soboto odidlem v Florido. Vzamem 2 potnika in stroške razdelim. Nov avto. Kličite BE 2-0722 ali UT 1-3955.	(35)
Išče dekle
Slovenec ,32 let star, z imetjem, se želi spoznati z dekletom od 20 do 30 let starosti. V poštev pridejo tudi v Ameriki rojena dekleta. Ponudbe na Ameriško Domovino pod značko “Lepa bodočnost”.	—(34)
Lastnik prodaja
Lastnik proda za $16,000 zidan bungalow s 3 spalnicami, IV2 garaža, hišica za igranje, klet, razvedrilna soba. $5500 na-* plačila. Na 19701 Tyronne Ave. IV 1-5083.	(37)
Sobo išče
Zaposlen moški išče opremljeno sobo s kuhinjo ali brez v okolici sv. Vidta. Kdor ima za oddati naj sporoči upravi Ameriška Domovina.	—(34)
Naprodaj
V bližini E. 232 St. in Char-don Rd., na lepem kraju, sta naprodaj dve stavbni parceli. Kličite RE 1-6230.	(36)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve sv. Kristine v Euclidu na 22274 Arms Ave. je naprodaj enostanovanjska hiša, 6 sob, tri spalnice, “colonial”. Kličite RE 1-6230.	(36)
Hiša naprodaj
Na Donald Ave., 6 sob 'za eno družino, 3 spalnice, 1 spodaj, 2 zgoraj, aluminijasta ob straneh, zimska okna, mreže in aluminijasta vrata, plinski furnez. Vse v najboljšem redu. Cena zmerna. EN 1-0914.	—(33)
Sobe se odda
Pet lepih sob se oddajo zgoraj z furnezom najrajši odraslim, lepa okolica na 16103 Huntmere Ave.	(35)
Sobe sc odda
V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.
(X)
Hišno delo
Dober dom za vdovo. Privatna soba in kopalnica. Dva v družini. Priporočila potrebna. Pišite na Box 1659, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.	(34)
AH ste prehlajeRi?
Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in orehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Srag;
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
emc ro pošti tudi za Clevelnad Naročlls Rnreiemamn In 1»r-*-
Stanovanje se odda •
Tri neopremljene sobe in kopalnico se odda. Po želji tudi garažo. Vprašajte na 4159 E. 76 St.
—(33)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddajo v najem zakoncema z enim' otrokom na 448 E. 157 St. Kličite EV 1-7885.	(33)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
OBLAK FURNITURE C0.
6612 ST. CLAIR AVE.	HE 1-2978
POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM
Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop.
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411

IVAN TAVČAR:
VISOŠKA KRONIKA
“Kaj bi bilo, ko bi bil danes I pravice meščanstva, pri graj-gospod baron med nami!”	[skih glavarjih ni bil priljubljen.
Oštir jih je tolažil, da bo v .Na te .svoje zasluge je bil silno prihodnje bolj pazil, da ne pri-, ponosen, in ko mu je cesar Leo-de v gornje prostore nihče, ki bi poldus podelil plemstvo, se mu gospodom ne bil všeč. Dodal je: je v glavi zmedlo, da je postal
“V naši trdnjavi je živel tudi odbila glava, truplo raizsekalo tative to the Conference: Josephine Seje se vršijo vsak prvi petek v
neki lajtnant, Fink von Fin-kenstein z imenom. Bil je doma s Pruskega in živel z dvema mladima Turkinjama, in sicer tako, kakor živi Turek,s svojimi ženami.”
“Grdoba, grdoba!” se je jezil Frueberger.
In ta Fink von Finkenstein se je prodal turškemu paši za dva-tisoč cekinov ter je hotel Turke spustiti v mesto, kjer je ozidje naj slabše.”
“O, ti svinja ti!” se je togoti! plemenitaš.
Protipisar:
“Paša je bil vesel, da je kar
na četrti in vsaka četrt razobesila v posebni ulici. Še dalje se je judiciralo, da se Finku von Finkensteinu iztrga srce ter se mu ž njim tolče okrog gobca*— vse to v imenu pravice. Tako 1(187, kar se je potem. 9. aprila vse do pike tudi izvedlo nad huid'odelnikom. “Mi pa,” je pristavil protipisar, “smo zvedeli to šele sedaj, ker preteče vselej nekaj let, preden prileze kaka imenitna reč do naše beraške Loke!”
“Nič ne de,’ ’se je zaveselil plemenitaš, “samo da se zve! V ostalem pa že moram povedati,
“Tukaj pa imam znanca, katerega gotovo ne boste odrivali: veliko posestvo ima, in Polikarp, njegov oče, ki je včasih že
ošaben bolj, ko so ošabni naši graščaki.
Pri njegovem vstopu smo se vsi dvignili s stolov, in gospod pil pri tej mizi, je nalovil veli- 'grajski protipisar je staremu go-ko denarja v švedskih vojnah.” ,spodu imenoval tudi mene, za Radi so me sprejeli, posebno kar se pa ta ni zmenil. Sedel je mestni pek, ki je upal, da bo ce- na. stol, ki je bil zanj pripravno kupoval od mene pšenico. Ijen, in na katerega ni upal se-Drugi zopet so me gledali bolj sti kdo drugi, dvignil nekoliko od strani; ali imovitega človeka 'svojo lasuljo in si obrisal plešo,
od zemlje skakal. Takrat je bil da mi je taka pravica po mi-v turgkem vjetništvu naš pol-jsiih. Koliko bi dal, da bi bil kovnik Pisterecki, katerega so mogel gledati, kako so ga sekali ravno v tistih dneh zamenjali z in rezali, kakor se mu je spodo-nekim turškim generalom. Te- kjjo. Sicer je pa res škoda, da
ne mečejo nikjer na cesto če se spodobno vede. Vendar pa govorica ni hotela prav teči, ker je
ker so ga stopnice spravile v pot Nato si je nasul tobaka v nos, si dal prinesti nemške pijače ter
gospodi še tičal v kosteh pijani se najprej v Wolgemuetom pre-Bergant in ker jih je moja ose- piral, da mu je natočil premalo, ba vendarle nekaj motila, ko do- Nato je pil, .se glasno oddehnil sedaj še nismo bili znani.	^in zaklical: Danes ste pa zgodaj
Govorilo se je o mestni žitni- prišli! "
ci in o tem, koliko je bilo žita v nji. Glede cene je pek ugovarjal, da je previsoka. Tako se je
Z velikim spoštovanjem je vprašal igrajski protipisar: “Kakor vidim, Vaša plemeni-
vlekla govorica naprej, počasi ^ost, ste se zdravi vrnili iz Lju in zaspano, dokler nismo začuli bljane?” na stopnicah težkih korakov.
“Frueberger prihaja in slabe volje bo, ker se je zopet enkrat
Zamrmral je: “Ti Turjačani bi vse radi sami požrli!”
Iz tega smo .sklepali, da je zo-
brez uspeha plazil okrog dežel- pet brez uspeha moledoval o-nega glavarja Volka Engelbreh- .krog Volka Engelbrehta, da bi tai”__tako je izpregovoril gos- ga vpisal v knjigo kranjskih de-
pod protipisar.
Velika ošabnost gospoda Frue-bergerja, tiste dni zlatarja in srebrninarja v Loki
Gospod Frueberger, zlatar in srebminar v Škofji loki, je imel tiste dni v mestu največ imovi-ne. Bil je večkrat mestni sodnik, in ker se je postavljal za
CHICAGO. ILL
HELP WANTED
REGISTERED RECORD LIBRARIAN
83 bed hospital, pleasant surroundings, free meals. Blue Cross, life in surance. Hospital experience necessary. Salary open.
CENTRAL COMMUNITY HOSPITAL
5701 S. Wood REpublic 7-4600
_____________(33)
MEDICAL STENOGRAPHER
40 hodrs, 5 day week. Salary open. 88 bed hospital. Pleasant surround ings, free meals. Knowledge of medical terminology required. English speaking. Contact Dr. Roth or Mrs Jones.
CENTRAL COMMUNITY HOSPITAL
5701 S. Wood REpublic 7-4600
(33)
mu je prišlo vse na uho, in komaj se je vrnil v našo trdnjavo, je vse naznanil njenemu za-povedniku, gospodu generalu Becku, ki je takoj dal zapreti izdajavca Finka von Finkenstei-na. Ta je vse priznal, padel na kolena in prosil za svoje življenje, jokajoč: ‘Kaj je Vaši ekscelenci za malo prgišče krvi!” Frueberger se je zopet jezil: ‘To je ' plemenitaš! Hvala Bogu, da je bil Prus in da ni pripadal med nas, domače plemenitaše!”
Protipisar je čital:
“Pa mu jokanje ni nič pomagalo. Vojno sodišče je judiciralo, da je kriv in dla se mu bo v dobro zasluženo kazen, drugim pa v gnusobo in eksempel
Stwan. Meeting every 1st Wednes- rnesecu v Slovenskem domu na day of the month at SNH Room 1 Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Street 7:30 p.m. General collection is ijanje na drugo in četrto nedeljo held on meeting night at 7 p.m. and	mesec na klubovih prostorih,
on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m.	v
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Edward Kenik, podpredsednik John Perencevic, tajni-
1-9309. Hišnik: Frank Županj IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečeri
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, pod -preds. Matt Kern, tajnik John'ca June Price, blagajničarka Jo-Tavcar, 903 E. 73 St., EN 1-1918; sephine Bradach. Nadzorni odbor, blag. L. Pike, zap. I. Babnik. Drugi | Frank Bradach, Carolyn Budan, uradniki za otvoritev seje: Frank IMollie Frank. Posredovalni odbor: Majer, Anton Smith, John Su- Frank Bradach, Carolyn Budan, star, Frank Smole, Anton Debelak, Mollie Frank, June Price, Ann Sa-Jack Subel, Frank Meserko. Nad- 'fred, Shirley Babitt. Oderski nadzorni odbor: Anton Zupan, Joseph zornik: John Perencevic. Poroče-Drobnick, Karl Stwan. Seje se vr- valci: Mollie Frank, Mary Sekne, š’jo vsako četrto nedeljo v SND Cecelia Valencie, Dominic Stupica, dvorana št. 1 ob 10:30 pred poldne. Knjižničarka Sylvia Mihevio. Pe-Drušven urad v starem poslopju vovedja Anton Schubel. Seje se vr-SND. soba 5, zgoraj. Uradne ure gjj0 v?ak zadnji četrtek v mesecu
vsako soboto od 2 do 5 zvečer.
prihajajo take lepe novice tako pozno k nam!’
“Vojaštvo,” ga je miril protipisar, “ne naznanja rado takih izdajstev, zatorej jih zvemo šele po letih.”
“Škoda, škoda!”, ie gonil plemeniti zlatar. “Ljudem je treba pokazati, da imamo pravico, ki se preprositi ne da! Kam pridemo, če bo našim generalom, vseeno, se H prelije prgišče krvi več ali manj? — In sedaj, kaj pravite vi, mojster Remp?’
Tu se je obrnil k mlademu možu, ki dosedaj še ni bil izpregovoril besede. Nekako zase je sedel na svojem mestu ter zrl zamišljeno pred se. Le tu in tam je nekoliko pil iz svoje čaše.
Woodman Circle
DR. OAK GROVE ŠT. 76 W. C.
Bivša predsednica Mary Schneider, predsednica Marge Boyd, 1. podpredsednica Stella Zaorsky, 2.
v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št.' 2 v SND.
P F. V SKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Math Dolenc, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Ru-
želanov.
“Koliko je deželanov,” se je hlinil pek, “ki imajo dosti manj zaslug, nego jih imaš ti!” — Svoj čas sta bila oba obrtnika — kar je postal plemenit, Frueberger ni prijel več za delo — zatorej sta se tikala, a zlatarju to ni bi-o posebno všeč.
“Ne govorimo o tem!” je izpregovoril mrzlo. “Hvalil me je Leopoldus — malo mi je mar, če me ne hvali ta Volk Engel-breht!”
A pek ni odnehal:
“Le zadovoljen bodi, saj imaš sina, ki ti opravlja obrt, da si lehko vesel!”
Gospod Frueberger se je jezno obrnil ter izpregovoril: “Pustimo to govorico! — Imate kaj novic, gospod protipisar?”
“Dosti novic!” se je odrezal ta in izvlekel iz žepa debelo pismo ter ga položil pred se na mizo. “Po Ogrskem sekamo Turkom glave, da imamo veselje in da ima veselje tudi dobri naš Leopoldus. Tu mi piše prijatelj Markovič iz Ljubljane dolgo pismo in. v tem pismu mi naznanja, da je bilo naše ogrsko glavno mesto v največji nevarnosti, da so ga Turki skoraj zopet zavzeli.”
“Ni mogoče!” se je začudil Frueberger.
Protipisar je čital iz pisma:
Film s potovanja po HAVAJIH
V TOREK 17. FEBUARJA 1959 ob 8:15 zvečer predvajan od
EUCLID EXCHANGE CLUB
v Euclid Shore Junior High School East 222nd and Lake Shore Blvd.
Vstopnina 85c pri vratih RE 1-7379
AVE
jdj
■■Tl
I •	AVI KC
Savings
■lij .,3 .... ..
' 25000 lutlid Avenue I .	.' I 6235 St. Clair Avenue
podpredsednica Rose Graf, fin. taj.'dolf Ivančič. Nadzorni odbor: Rob Anna Hoge, 456 E. 124 St.., zapisni- ert Klančar, John Globokar, John
carka Anna Hoge, blagajnica Margaret Jewell, nadzornica Pauline Owensen, čuvarica Rose Holowin-ko, pom. čuvarica Anna Nachtigal, duh. vodja Goldie Walace. Seje so vsako 2. sredo v mejecu v HND na 6314 St. Clair Ave.
ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C.
Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Roberts Rd„ Eastlake, WH 2-3062: Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin.
Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave.______________)
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110
Predsednica Pauline Balish, pod-prds. Angela Okleson, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornici Mary Yeraj, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
Snyder; Arhivar Jos. Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave ,
Predsednik John Habat, podpr® ' ; sednik Steve Mejak, blagajnik J , Barbis, tajnik Joseph Ferra, Kt' ^ 1-7131, zapisnikar Victor Derlihe ^ Nadzorni odbor: preds. Frank Su® tarsic, Jos. Smolič, John Habat J ' Gospodarski odbor; preds. Fran Matoh, Frank Kocin, Frank Zor’ man. Ostali direktorji: Frank p0 linar, John Gorup, Jacob MejaC' i Frank Walter. Seja direktorjev s_ vrši vsaki četrti petek v mesec ob 7:30 zv. v navadnih prostorih^
GOSPODINJSKI ODSEK A-H: na RECHER AVE.
Preds. Mary Kobal, podpre\. Gusti 'Slejko, tajnica in blag. J°s‘ Henikman. Nadzornice: Fani G° jane, Betty Matko in Josie Skaba^ Zastopnice za Klub društev: ka Derdic, Ann Kutcher, Josie K stan -hek. Seje so po potrebi.
GOSPODINJSKI KLUB NA
TROVEM (Prince Ave.)	|
Predsednica Jennie Bartol,	j
predsednica Rose Vatovec, tajnic1 ^ Stella Mahnič, blag. in zapis. Taucher, nadzornice: Anna Krcs' vic, Antonija Rolih, Angela vec, zastopnica za SDD Stella nic. Seje so vsako 1. sredo v m®5 cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Miro Odar, podpredsednik Mimi Veider, tajnik Jože Odar, blagajnik Jože Likozar, odborniki: Mira Adamič, Milena An-žič, Helena Gaser, Maruška Hren. Zalka Likozar, Blanka Tonkli, Mh-o Boh, Avgust Dragar, Franc Lov šin, Lojze Mišmaš, Jure Švajger, Karel Zajec. Pevske-vaje se vršijo ob nedeljah popoldan v Barago vem domu na St. Clair Ave. Na slov: Pevski Zbor Korotan, 1032 E 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX 1-1496.
CHICAGO, ILL
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yelowstone Rd.; nadzorniki: Ludwig Marolt, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Joseph Oberstar, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Peter Jelenič in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v meseci od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. _
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Directors: Rev. Matt J. Jager, Rev. Joseph Varga and Rev F. Paik, Chief Ranger Robert Somrak, Vice Chief Ranger Felix Ko rosec. Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Kushlan Financial Secretary William Pav-
DISTRIBUTORS
CHOICE TERRITORIES THROUGHOUT
THE ENTIRE U. S. A. Now Exist NEW PORTABLE TRAVEL-WELD
ARC WELDER
Mounts Easily Under the Hood of Pick-up Trucks Powered by Truck Engine
OUTPUT UP TO 300 AMPS.
WELDS • CUTS • BRAZES
If You Have a Following and Can Produce Sales, the Potential is Virtually Unlimited
While Exceptional Openings in Choice Areas Are Available, Write or Wire Today
ALL REPLIES CONFIDENTIAL
BRAHAM INDUSTRIES
BRAHAM, MINNESOTA
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Robert Baitt, Rudolph Baitt. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE KV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto-1110 E. «6 St. tel KR 1-6093 zapisnikarica Mary Farčnik; Redi-teljica Mary Deželan; nadzornice; Julia Slogar, Dorothy Strniša in Mary Sajovec. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani pod cerkvijo.
SLOV. NAR. DOM na ST. CLA^
Predsednik Charles Vrtovso1,^ nodnreds. Tn^pph Birk, namesti! podpreds. Krist Stokel, tajnica sie Zakrajšek, blagajnik John C® ta, namestnik Janko N. Rogelj. pisnikar Joseph Okorn; names • Blaž Novak. Nadzorni odbor: Fr® Elersic. preds., Anton Wapou Josephine Stwan, Anthony ■-ek, Frank Bavec, namestnik Novak; gospodarski odbor: Fra Cesnik, Frank Wirant, John Sin Frank Mak, William Wapo1* John Tavčar, Joseph Zorman; ^ mestnik John Breščak. Seje dir v torija se vršijo vsako drugi tore ^ mesecu ob osmih zvečer v sobi 1 starega poslopja.	_____
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd.. E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETK
Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Paulina Kastelic, tai Mary Ižance, 799 E. 157 St., tel. Ll 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti v f-nrlfT.pni dvnrrnl
DR. GEORGE WASHINGTON ŠT, 180 ABZ
Predsednik Walter Guzik, taj. in blag. Pauline Strniša, 867 E. 73 St., EN 1-7866, zapisnikarica Frances Eržen, nadzorniki Frank Drobnič, Dorothy Strniša, Augusta Guzik Seje so ob 7:30 zv. vsak 4. četrtek v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od 250 do $$5,000. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV- KATARINE ŠT. *9 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, ood-predsednica Anna Svigel. tajnik 27601
Reditelj ica Mary
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic. 3558 E. «1 St. Ml 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Jo-senhine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica Margaret Loucka, 3540 W. 63. St. blagajničarka Ella Pultz, zapisni karica Ella Samanich, poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Joseph Miklus, Charles Žakelj, zastopnika za SD na Denison Ave. Frank Pultz in Jack Jesenko. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKI ZBOR LIRA
Duhovni vodia ie č. e. Lonis Baznik. Predsednik Jože Dovjak, podpredsednik Martin Košnik, ki je tudi pevovodja, tajnica Josephine Novak, blagajnik Joseph Marinko, arhivarka gdč. Mimi Veider. Pre-reditveni pododbor: ga. Josephine Novak Pa. Dornthv Evans in ps Olga Urbas. Vaje vsak torek zvečer ob osmih.
Društva Najav. Imena
DR. NAJSVETEJSEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednik
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Šegu lin, podpredsednik Joseph Hrvatin, tajnik Joseph J. Preskar, 21771 Miller Ave., IV 1-0663; blagaj. John Bar-kovich. Zapisnikarica Jennie Hrvatin. Nadzorni odbor: Frances Gor jane, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Segulin, pod preds. Johan Barkovic tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd GL 1-1876, blag. Louis Godec; za pisnikarica Frances Globokar, nad-
Ave. Vsi slovenski zdravnica Angeline O’Donnell, čla ne se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
John Spilar. Sentinels Mike An-zlin Jr. and Frank Martich Jr., Juvenile Director John Petrie, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Thursday of each month. In case of sickness contact Anton Kushlan at LI 1-6441.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsednik John Ustar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Elmer Turk, Lillian Železnik in Frank Penca. Zastopnika za Klub
društev Frank Kačar in Joseph O-	j RoCord Keeper
korn. Vratar Mike Avsec. Za Pre" | d gj ^ Benefit Secretary Joseph-
gled novih kandidatov vsx sloven-^ ^ ^
ski zdravniki S^a s® '"f1	| Auditors: ’ Mary Kolegar, Frances
tretjo nedeljo v S N. Domu na °” >j<avcar Ursula Unetič. Representa-Clair Ave. v sobi št. 2 ob <9. uriJuVes for “Klub Društev”; Frances dopoldne.______________ Tavčar, Josephine Stwan. Represen- ;
John Turk, podpredsednik Steve zorni odbor: Anna Nagode, Mary Wasko, tajnik Anthony F. Lekan,1 Stražišar, Frances Česen. Kuharica 3522 E. 80 St., Tel.: BR 1-6754. Frances Gorjanc; George Nagode
>amo?tojna društva
DRUŠTVO SRCA MARIJ®
(STARO)	f
Duhovni vodja Rov Louis B-nik. predsednica Mary Peternj. ; tajnica-zapisnikarica Mary U4®,.. car. 1110 E 66 St.. HE 1-6933. 9 . gajničarka Louise Piks; nadzorn Mary Hrastar, Julia Bokar. Zaa s, j za klub društev SND: Louise P ^ ; Za delniške seje: Anne Rode.
delniške seje: Anne Rode.	JLn-
preiskavo novih članic: vsi sK>v
ski zdravniki. Društvo zboruje ko drugo nedeljo v mesecu iri popoldne v šoli sv. Vida. C*a -*p sp <snreiema od 16. do 40.
SAMOSTOJNO PODPOKNO D®
ŠTVO LOŽKA DOLINA ^44
Predsednik Frank Baraga, up E. 71 St.; podpredsednik " g Lekan, taj. Frank Bavec, 109‘
46 th St. Tel. HE 1-9183; bla«® nik John J. Leskovec, 32305 * j. St., Willoughby, O.; nadzorni^ Tohn Lokar, Frank A. Turek ^ Anthonv Petkovšek:	zastopnik ^
klub SND Frank Bavec, za SD _ Holmes Ave. Frank Žnidaršič Frank Marolt za konfei-6” SND Frank Bavec. Seje se v 5ijo vsako 3. sredo v mesecu ^ Slov. Nar. Domu soba št. 4. s ® ( ooslopje. Društvo sprejema nove >d 16. do *i. leta s prosto pristopni n zdravniško preiskavo. Društvo P j, "iuje $200 startnine in $7 na teden .. dške podpore. Asesment Je $1 10. Za sprejem ali pregled novih inv so vsi slovenski zdravniki. Za daljne informacije se obrnite na Hvene zestonntke
MLADINSKO DRUŠTVO
KR®1
Predsednik Tone Nemec, predsednik Lojze Bajc, tajnica ka Ošaben, 1144 E. 63 St., t®1, jal-1-2725, blagajnik Matija Grda%
ISv	ari i SFprHH'SI, SrSwlS
nik, prosvetni referent Eda Pe o£j. telovadni referent Mirko B0*1’-.«!)' borniki: Pavle Košir, Matija čar, Magda Košnik. Marija Rudi Kolarič, Kamin Janez, Janez.
DRAMATSKO DRUŠTVO
LILIJA	„3,
Duh. vodij a Rev. Joseph J8 predsednik France Hren, podP sednik France Zorman tajnica ^ ra Adamič, 447 E. 156. St., tel- -1-8263, blagajnik Viktor Dec r£, zapisnikarica Andreja Stanonik- f
v;__ n /r_;_T-.1_mOlS1, -
žiser Marjan Jakopič, odr. mo)
Ivan Hauptman nadzorniki:
Sta'1®
*• Naisv' “s. SSK? xj*Z5 s: ifers-srMoh,r. ««*&
Imena.
The Maccabee*
Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St N.W., Barberton, O
Tel. Sherwood 5-2791; podpredsed- ,	, T umu	-1
nik: Frank Kramar; Tajnik: Frank P^dsed"* Joseph Trebeč pod-Skerl, 10202 Reno Ave., Cleveland predsednik Frank Segulin tajnik E. Ohio. Prihodnja glavna seja bo-(Theodore Kircher 18609 Pawnee
de 4. nedeljo v aprilu 1959 pri Eu- 'TAvt’ KE 1-7027:	Fdwa^d
did Rifle and Hunting Klubu v Leskovec, zapisnikarica Augusta Cleveland, Ohio.	(Slejko; nadz. odbor: John Barko-
Frank Segulin, Anton Bokal, Mary	"dvorana P®$
Japel. Seje se vršijo vsaki zadnji	bara Jo2e’ Smolič kuhid.
torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar,
SLOVENSKI ODER	d.
Predsednik Milan Dolinar, P	j.
predsednik Pavle Intihar, taj n ^ Milko Pust, 6612 St. Clair Ave-’nge-EN 1-3721; tajnik H: Breda nar, blagajnik I:	Ivan Ma
blagajnik II: Anica Knez. N	f
ni odbor: Gerdin Stane, Fr	.
——-------------------------------| vich, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Jelka Blaž vavoetič. Režiserski
ST. CLAIR RIFLE and HUNTING Gospodarski odbor:	Predsednik bor. Franček Kolarič, Ivan ^
CLUB	-Frank Rupert, Frank Urbančič, Jo-|tinCi pavie Intihar, Milan Doli“[rl,
Predsednik Joseph Zupančič, 'seph J. Preskar. Ostali direktorji: MUkp Pust. Odborniki: Mary podpredsedik Frank Kramer, bla. Johan Troha, Josephine Henikman, I ce^ ^nica Kamin, Maks Jerič-gaj nik Bjll Gerl, tajnik Frank Frances Gorjanc, Stanley Dolenc. | ’ocjar Franček Kolarič.
Beck, 1229 E. 176 St., IV 1-5834. Poslovodja: John Žigman, tel.: KE ------------------——-
Štefka Smolič, mlad. odsek -	--,
jan Kosem, knjižničar Srečo ^ ge. Seje so vsak 1. ponedeljek v cu v Slov. domu na Holmes Av_^